OXF.: 613 : 651.5 Proizvodna doba in njen pomen pri načrtovanju v gozdarstvu Marjan Kotar* Kotar, M.: Proizvodna doba in njen pomen pri na- črtovanju v gozdarstvu. Gozdarski vestnik, 45, 1987, 5, str. 209, v slovenščini, cit. lit. 13. Avtor obravnava v prispevku pomen proizvod- ne dobe pri načrtovanju v gozdarstvu. Proizvodna doba je nadomestila nekdanjo obhodnjo, ki je bila preveč toga in je temeljila le na lesni funkciji goz- dov. Proizv::>dna doba omogoča optimalno izkori- š~anje rastiščnih in sestojnih posebnosti, istočasno pa omogoča potreben časovni red, ki je eden od pogojev trajnosti. Kotar, M.: Production time and its significance in forestry planning. Gozdarski vestnik, 45, 1987, S, pp. 209, in Slovene, ref. 13. Signifi.cance of production time in forestry plan- nings is discussed in this article. A rotation was substitued by the production time. The rotation was too rigid and was based only on timber func- tion of forests. The production time enables optima! consideration of site and composition particulari- ties and also enables required time order which is one of the durability condit.ions. * Prof. dr. M. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakul- teta. VTOZD za gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. l. PROIZVODNA DOBA KOT PRIPOMOČEK PRI NAČRTOVANJU Proizvodna doba, ki je nadomestila nekdanjo obhodnjo, je še vedno eden iz- med nepogrešljivih pripomočkov načr­ tovanja v gozdarstvu. Da bomo razumeli njen pomen, moramo najprej spoznati obhodnjo. Ta je definirana, kot v letih iz- ražena srednja vrednost, ki je potrebna od osnovanja pa do končnega poseka sestaja v danem obratovalnem razredu. V primeru, da tvori sestoje nekega obra- tovalnega razreda več drevesnih vrst, se obhodnja lahko nanaša na posamične, najpogosteje pa se ravna po glavni dre- vesni vrsti. Obhodnja se uporablja v tistih sistemih gospodarjenja, ki temeljijo na oblikovanju starostnih razredov, torej si- stemih, kjer je vzpostavljen precej strog prostorski in časovni red oblikovanja in koriščenja sestojev. Vendar pa je po- trebno še posebej poudariti, da pred- stavlja obhodnja le srednjo vrednost »zrelosti a ~ b cv v v vv o a b na mera (nasprotno pa je letna zemljiška renta tem večja, čim večja je ta obrestna mera), - čim večji je končni donos (Au), - čim večji so vmesni donosi (N + D), - čim manjši so stroški osnovanja in nege sestaja, - čim manjši so stroški upravljanja. Vrednost donosa zemljišča se spremi- nja glede na vrednosti elementov, ki so v matematičnem izrazu št. 5. Za gozdarstvo je bila pomembna predvsem maksimal- na vrednost donosa rastišča; tista starost sestaja, pri kateri je ta dosežena, se ime- nuje sečna zrelost sestaja glede na mak- simalno zemljiško rento, oziroma glede na maksimalni čisti zemljiški donos. Kul- rninacija Bu je močno odvisna od obrest- q q u v u let A u starost v letih ne mere p. Čim večja je obrestna mera, tem hitreje doseže Bu največjo vrednost. Podobno pride do hitrejše kulminacije z manjšanjem stroškov osnovan ja in vzgoje novega sestaja, s povečevanjem deleža redčenj ter z izvajanjem redčenj v čim manjši starosti sestaja. Podobno prihaja do zgodnejše kulminacije, če se razlike v vrednosti sortimentov, ki napadejo z dalj- šanjem obhodnje, manjšajo. (To je ob degresivni rasti cene sortimentov, ki na- padejo ob daljši obhodnji.) Prvi, ki je izpeljal obrazec za maksi- malno vrednost donosa zemljišča in to že leta 1849, je bil Faustmann v Allgemeine Forst und Jagdzeitung (Nenadic, 1922). Prave temelje tej smeri v gozdarstvu pa je dal M. R. Pressler (1815-1886), profe- sor na gozdarski akademiji v Tharandtu. Pressler in njegovi pristaši so uporabljali kot obrestno mero 3 %. Vloženi kapital se je moral obrestovati s 3 %, zato so to ob- restno mero imenovali gospodarsko ob- restno mero (kalkulativne) in je bila do- ločena vnaprej. Kot vidimo, je ideja maksimalne zem- lji~ke rente upo~evala vrednostno proiz- vodnjo, in to celo preveč, tako da so po- zabili na omejitve rastišča. V težnji, da bi čimbolj dvignili rento, so snovali čiste . smrekove sestoje, ker je imela le-ta naj- večjo količinsko in vrednostno proizvod- njo. Ker pa je bilo nadvse pomembno, da niso imeli nikoli golih površin, so prešli na obnovo s pogozdovanjem. Danes vidi- mo samo negativne posledice te šole, to so obsežne monokulture smreke, ki so labilne in ne dajejo tistih donosov, kot so pričakovali in to predvsem zato, ker so ti sestoji vrzelasti in ker so marsikje po- vzročili degradacijo rastišča. Na drugi strani pa so ravno posledice te šole po- spešile raziskave na področju ekologije ter uzakonile pri gospodarjenju z gozdo- vi spoštovanje rastišča ter spoštovanje zakonitosti razvoja sestojev. ~ri določanjll: _obho~e n~ o~ovi m~­ kslffialne zemlJiške re'n!e izhaJamo 12 predpostavke, da imamo obratovalni razred s površino u-hektarjev, kjer je vzpostavljen -model normalnega gozda, torej u sestojev po 1 ha, ki si sledijo od prvega, ki je star 1 leto, do zadnjega, ki je ~ar- u - let. Pri določanju obhodnje na osnovi naj- večje zemljiške rente nam služi nasled- nja zveza: ·- Au + l: D - ( c + u v) - O ,O p L Hm u == razredu (to vrednost lahko dobimo in- duktivno ali pa deduktivno) Finančna obhodnJa predpostavlja, da imamo največje obresti od sredstev vlo- ženih v zemljišče. Obrestna mera pri iz- računu obresti od vrednosti sestojev (sestojna renta) se je obračunavala po t. i. gozdni obrestni meri to je 3 %. V bist- vu pri iskanju finančne obhodnje iščemo maksimum razlike med gozdno in sestoj- no rento. Vrednost sestojev v obratovalnem razredu lahko izračunamo po nasled- njem obrazcu: :EH Au+ l:D- (c + uv) m = OO - U. Bu 1 p (8) Povprečna sedanja vrednost enega sestaja pa je LHm Au - :ED - ( c + uv) Hm = -- = - Bu(9) u u. 0,0 p Obhodnje na osnovi maksimalne zem- ljiške rente so bile izredno kratke. Kot primer naj navedemo veljavne dolžine teh obhodenj za smreko leta 1899 v državnih gozdovih v Nemčiji v po- krajini Sachsen (Endres, 1923). Na 11 % gozdne površine je bila ob- hodnja 55--65 let. ·'Na 67 % gozdne površine je bila_.,-ob- hodnja 65-80 let. Na 18 % gozdne površine je bila ob- hodnja 80-90 let. Na 4% gozdne površine je bila obhod- nja 90-105 let. V primeru, da v obratovalnem ra?-Ie- du ni vzpostavljen normalen razpored starostnih razredov, so izračunali obhod- njo kot srednjo vrednost sečnih zrelosti posameznih sestojev v obratovalnem 0,0 p Bu ~Max. (?) razredu. Au == končni donos (zmanjšan za stroške pridobivanja) sestaja, ki je star u let LD = donos iz redčenj (zmanjšan za stroške pridobivanja) v vseh sestojih ob- ratovalnega razreda v enem letu rHm :::vrednost sestojev v obratovalnem 2.6 Obhodnja in sečna zrelost največje rentabilnosti Pri določanju dolžine te obhodnje stre- mimo, da dosežemo najvišjo možno ob- 215 re~? mero (p*) za sredstva, ki smo jih vlož1h v gozdno zemljišče in gozdni se- stoj. Dobimo jo z naslednjo zvezo: & + :ED - (c + uv) li (Bu +Hm) . lQO = = p* ~Max. (lO) Ta obhodnja je običajno nekoliko dalj- ša kot finančna obhodnja. V bistvu sta obe obhodnji rezultat teženj, kako čim­ b?lj obresto~ati kapital in ne težnje po čl!TI popolneJšemu izkoriščanju gozdnih rastišč. Zagovorniki obeh teh obhodenj so se v bistvu obnašali kot bančniki in ne kot gospodarji dobrine splošnodružbe- nega pomena. 2.7 Obhodnja in sečna zrelost največje produktivnosti Ta obhodnja temelji na maksimalnem prispevku gozdov k družbenemu proiz- vodu. Zato je potrebno, da najprej ugoto- vimo novoustvarjeno vrednost v obrato- valnem razredu (W). To dobimo: W=:ES+A~+:ED* -(Am+ Ar+ Aa) (11) W = novoustvarjena vrednost At= bruto vrednost končnega donosa :ED*= bruto vrednost redčenj v obrato- valnem razredu v enem letu :ES= neproizvodni učinki gozda Am = porabljen material Ar = tuje storitve (stroški) ~ = odpisi (amortizacija itd.) Pri obhodnji največje produktivnosti ločimo dve različici, in sicer: a) obhodnjo največje produktivnosti po površini w -~Max. u (12) b) obhodnjo največje produktivnosti po delu w T~Max. 216 (13) kjer pomeni: u = obhodnja T =volumen dela (število vloženih delov- nih dni v celotni obhodnji). Ta obhodnja že upošteva splošne ko- risti družbe. Vendar pa je pri obhodnji nevarnost, da rastiščni potencial ne bo v celoti izkoriščen in to, ali zaradi premajh- nega vlaganja sredstev v gozdno proiz- vodnjo (a različica), ali zaradi premajh- nega vlaganja dela v gozdno proizvod- njo (b različica). 2.8 Obhodnja in sečna zrelost največje gozdne rente (ekonomska obhodnja) To je obhodnja največjega čistega do- nosa. Pri tej obhodnji dosežemo največje presežke dohodkov nad stroški gozdne pro.izvodnje, zato imenujemo to obhodnjo tudi ekonomsko obhodnjo. Dobimo jo iz naslednjega izraza: & + :ED - (c + uv) ______ .:._ ~ Max. (14) u Ta obhodnja zaradi zagotavljanja pre- sežkov omogoča vlaganja, s katerimi po- večujemo in izboljšujemo gozdno proiz- vodnjo. Ne zagota~lja pa ta obhodnja maksimalnega izkoriščanja gozdnega potenciala. Te obhodnje so razmeroma dolge. Ta obhodnja teži le k maksimalne- mu čistemu donosu, kar pa ni vedno cilj gospodarjenja. Z zniževanjem stroškov sicer lahko povečujemo čisti donos, obi- čajno pa s tem znižujemo tudi proizvod- njo (ustvarjeno vrednost) (Čokl, 1968). Ker je maksimalna gozdna ren ta pove- zana z zemljiško rento, saj je slednja tudi sestavni del gozdne rente, nas zanima, kakšna je razlika pri gospodarjenju, kjer imamo finančno, oziroma kjer imamo ekonomsko obhodnjo. Vzemimo, da imamo popolnoma ena- ko rastišče in isto drevesne vrsto ter ena- ko površino. Tam, kjer imamo finančno obhodnjo, bomo trajno prejemali največji čisti donos glede na vložena sredstva (kapital, to je vrednost zemljišča in vred- nost lesnih zalog). Tam, kjer gospodarimo z ekonomsko obhodnjo, pa bomo trajno prejemali naj- višji čisti donos na enoto površine, ven- dar ob znatno večjih vloženih sredstvih (višja vrednost lesnih zalog) . 2.9 Ob hodnja. in sečna zrelost največjega bruto lesnega donosa To je obhodnja, pri kateri ustvarjajo gozdovi s svojo lesno proizvodnjo naj- večje bruto donose, ne oziraje se na stroške proizvodnje. Dobimo jo z maksi- miranjem naslednjega izraza: At+ :ED* . ---- = lv,MAX ~Max. (15) u A~ = bruto vrednost končnega donosa :LD* =bruto vrednost donosa iz redčenj iv.MAX =povprečni vrednostni prirastek v času njeg-ove kulminacije. Iz obrazca 15 je razvidno, da s to ob- hodnjo dosegama maksimalno vrednost- no proizvodnjo, torej z njo maksimalno iz- koriščamo rastiščni potencial. Njena sla- ba stran je, da ne upošteva stroškov go- spodarjenja in, da dopušča tudi slabo or- ganizacijo. Ta obhodnja ima približno is- to dolžino kot ekonomska obhodnja in je precej daljša kot absolutna obhodnja. V teoriji pomlajevanja gozdov se dolžina te obhodnje sklada s starostjo sestaja, kjer pričnemo sestoj pomlajevati. Ta obhod- n)a zagotavlja skupnosti največje dohod- ke. 2.10 Obhodnja in sečna zrelost največjih koristi gozda Pri tej obhod nji vplivajo na njeno dolži- no poleg vrednosti lesne proizvodnje tu- di v denarju izražene posredne koristi gozdov CE S). Njeno vrednost dobimo iz naslednjega izraza: A~+ LD* + LS ------ ---? Max. u (16) Ta obhodnja upošteva vse zahteve, ki jih ima družba do gozda. Njeno izračuna­ vanje pa je zelo težko, ker težko ovred- notimo posredne (ne lesne) koristi gozda. 3. DOLOČANJE DOLŽINE PROIZVODNE DOBE Sodobno gospodarjenje z gozdovi oz- načuje njihova večnamenska vloga. Les- na funkcija , na kateri je temeljila določi­ tev obhodnje -je sicer zelo pomembna, vendar pa postajajo enako pomembne tudi okoljetvorne in kulturno pogojene funkcije gozda. Zahteve po vseh teh funkcijah izražamo s sistemom gozdno- gospodarskih ciljev. Nekdanje maksimi- ranje lesnoproizvodnih ciljev je zamenja- lo opti.miranje, to je kar najboljše izpol- njevanje vseh ciljev hkrati. V tej luči pri- stopamo tudi k določanju proizvodne do- be. Proizvodno dobo postavljamo za posa- mezni gospodarski razred, ki združuje sestoje iste drevesne vrste ali sestoje s podobnim drevesnim sestavam, ki imajo podobno razvojno dinamiko. Poleg teh opredeljujočih pogojev, običajno še za- htevamo: podobnost rastišč in podobno vlogo v strategiji doseganja ciljev. Pri ta- ko postavljenih gospodarskih razredih lahko tudi določimo, kolikšne naj bodo proizvodne dobe, da bodo cilji optimalno doseženi. Izraz za ugotavljanje dolžine proizvod- ne dobe je v bistvu enak obrazcu ( 16), kjer smo ugotavljali obhodnjo največjih koristi. gozda, le da smo obhodnjo nado- mestili s proizvodno dobo (a) L:S + A-: + ~D* ------ ---? Max. a (17) Maksimirarno vse konsll gozda m to celostno. Teoretično je ugotavljanje pro- izvodne dobe na ta način zelo enosta,mo, v praksi pa največkrat nemogoče in to zaradi tega, ker je težko ali pa nomogoče ovrednotiti posredne (vse nelesne) funk- cije gozda. Zato določimo najprej dolžino proizvodne dobe glede na zahteve po 217 tistih funkcijah, ki jih lahko ovrednotimo, potem pa tako dobljena proizvodno do- bo povečamo ali pa zmanjšamo glede na tiste funkcije, ki jih ne moremo ovredno- titi. Moramo pa v tem primeru vedeti, ali pospe~evanje teh funkcij, ki jih ne more- mo ovrednotiti, zahteva krajše ali daljše proizvodne dobe. Vedeti moramo, ali za- hteva pospeševanje neke funkcije daljšo proizvodno dobo ali krajšo. Največkrat imamo primer, ko lahko ovrednotimo samo lesno funkcijo. Zato bomo najprej ugotovili potrebno dolžino proizvodne dobe pri največjem bruto lesnem donosu (največja vrednostna proizvodnja) potem pa bomo to dobo ko- rigirali glede na zahteve in poudarjenost ostalih funkcij A~ + I,D* ----~Max. a (L:S) + a ~ akor (18) (.LS) =zahteva po daljšanju ali skrajševa- nju proizvodne dobe zaradi nelesnih funkcij gozda (izraženo v letih) akor = korigirana proizvodna doba glede na poudarjenost nelesnih funkcij gozda. Večja je poudarjenost nelesnih funkcij, bolj se bomo s proizvodno dobo odmak- nili v tisto smer, kot jo zahtevajo te funk- cije. Kot primer vzemimo gozd (gospo- darski razred), kjer je poleg lesne funk- cije močno poudarjena tudi rekreativna vloga. Z obrazcem 18 smo ugotovili, da naj znaša proizvodna doba 120 let (glede na lesno funkcijo). Rekreativna vloga gozdov npr. pa je večja tam. kjer imamo velik delež debeljakov oziroma drevesa z velikimi pre meri in višinami. Zato bomo proizvodno dobo podaljšali na 150 let. Ugotovili smo, da povečevanje proizvod- ne dobe iznad 150 let ni dopustno, ker po tem letu že nastopi pešanje 'Jitalnosti po- sameznih osebkov. Kot drugi primer pa vzemimo, da ima- mo gozd, kjer je poleg njegove lesne funkcije poudarjena še funkcija prehra- ne za rastlinoJedo divjad. Bogato zasto- panost grmovnega in zeliščnega sloja 218 imamo v mladju, gošči in pomlajencih. Delež teh razvojnih faz, s tem pa tudi več­ ja ponudba hrane - bo večji, če bomo proizvodno dobo skrajšali (izpod vred- nosti, - ki jo dobimo po obrazcu 18). Skrajševanje proizvodne dobe pa pome- ni uveljavitev intenzivnejših redčenj . Se- veda mora biti to skrajševanje v razum- nih mejah, tako da bo vsota skupnih učin­ kov maksimalna, njihova struktura pa op- timalna. Dolžino proizvodne dobe po obrazcu 18 določimo na osnovi povprečne rodo- vitnosti rastišč, ki so zajeta v gospodar- skem razredu, ter na osnovi povprečne kakovosti sestojev tega gospodarskega razreda. Na osnovi tako ugotovljene pro- izvodne dobe postavimo optimalno (uravnoteženo) razmerje razvojnih faz. Odstopanje dejanskega razmerja od op- timalnega nam služi kot osnova politiki· pomlajevanja. že pri sestavi načrtov za gozdnogos- podarske enote pa potem za vse dozore- vajoče sestoje ugotovimo sečno zrelost. Odvisno od razlik v rodovitnosti, razlik v kakovosti in razlik v ohranjenosti sesto- jev (znotraj istega gospodarskega razre- da) bo sečna zrelost sestaja višja ali pa nižja od proizv. dobe. Vendar je potreb- no pri teh odmikih le upoštevati, da mora biti povprečje teh sečnih zrelosti (upoštevajoč kot ponder površino sesto- jev) približno enako proizvodni dobi. Pri detajlnem načrtovanju pa ugotavljamo sečne zrelosti za posamezne dele sesta- ja. Tudi tukaj so lahko razlike precejšnje, posebno tam, kjer gospodarimo z dolgi- mi pomladitvenimi dobami. Vendar pa ni vse prepuščeno izdelovalcu detajlnega načrta. Tudi tukaj je potrebno upoštevati vlogo sestoja, ki jo ima ta v gospodar- skem razredu in vlogo gospodarskega razreda, ki jo ima ta v gozdnogospodar- ski enoti in v območju. Pri tako pojmova- nem upoštevanju proizvodne dobe je še zagotovljen tisti minimalen prostorski in časovni red, ki zagotavlja trajno racional- nost, na drugi strani pa je zagotovljeno še zadostno izkor~~čanje vseh rastiščnih in sestojnih posebnosti. Prostora za inven- tivnost je dovolj in to na vseh nivojih na- črtovanja. Dolžina proizvodne dobe je močno od- visna od rastišča in drevesne vrste; velik vpliv nanjo pa imajo tudi cilji gospodar- jenja. Ker so ti postavljeni dolgoročno, je neumestno, da dolžine proizvodnih dob spreminjamo, posebno še v kakšne špe- kulativne namene, da bi kratkoročno po- večali etate. Dana dolžina proizvodne dobe narekuje določen režim red če nj, in ko so sestoji enkrat z določeno intenzite- to preredčeni, ima spreminjanje proiz- vodne dobe za posledico slabše dosega- nje ciljev. Čeprav je proizvodna doba odvisna od gozdnogospodarskih ciljev, rastišča in drevesne vrste, pa je nujno, kot smo že spoznali v lem poglavju, da najprej ugo- tovimo tisto proizvodno dobo, ki zagotav- lja največji bruto donos iz lesa. Šele po- tem jo prilagajamo glede na zahteve os- talih potreb do gozda. Zato je nujno, da usmerimo naše raziskave v ugotavljanje tega kazalca, to pa pomeni, da je potreb- nb ugotoviti čas kulminacije vrednostne- gs prirastka naših drevesnih vrst na po- sameznih rastiščnih enotah in to v kako- vostno najboljših sestojih. Tako ugotov- ljena proizvodna doba nam bo izhodišče za določitev proizvodne dobe pri danih sestojih nekega gospodarskega razreda in pri danih gozdnogospodarskih ciljih. Pri določanju dolžine proizvodne do- be obstaja še en problem in sicer: raz- mejitev, kdaj se konča eno in kdaj se za- čne drugo proizvodno obdobje. Pri gos- podarjenju z golosečnjarni je bila ta raz- mejitev jasna; pri današnjem gospodar- jenju pa ta razmejitev ni tako očitna, ker se razvojne faze prekrivajo (Kotar, 1984). Razjasniti je potrebno, kako določimo in razmejimo proizvodno dobo pri zastor- nem gospodarjenju. Zakonitosti zastor- nega gospodarjenja, glede proizvodne dobe, veljajo tudi za skupinsko postopno gospodarjenje (Holm, 1984), kakor tudi za gospodarjenje, ki temelji na sproščeni tehniki gojenja gozdov. Za lažje razumevanje si oglejmo na- slednji primer (Kotar, 1984): a) Vz_emimo čisti smrekov sestoj, kjer smo v preteklosti gospodarili s sečnjo na golo. Obhodnja je znašala 120 let (glede na največji bruto donos). Golosečne po- vršine smo takoj pogozdili s smreko. V tem primeru je razmejitev jasna, po po- seku se prične druga obhodnja in to zo- pet z dolžino 120 let. b) Zaradi novih spoznanj smo prešli na pomlajevanje pod zastorom (zaradi večje stabilnosti, boljše kakovosti itd.) . Ugotovili smo, da je potrebna dolžina po- mladitvene dobe 40 let (gorski pas), zato bodo drevesa, ki jih bomo odstranili kot zadnja, stara že 160 let ( 120 + 40). Pod te- mi zadnjimi drevesi pa bo takrat že mladje in gošča, ki ima tolikšno višino, kot jo ima mladje, ki je rastlo brez zastora (pri sistemu z golosečnjami) pri starosti 20 let, čeprav so najstarejši osebki tega mladovja stari že 40 let. To mladovje se- daj potrebuje še l OO let, da bo v isti raz- vojni fazi (kulminacija vrednostnega pri- rastka), kot je bilo pri sistemu z goloseč­ njami pri 120 letih. Dejansko pa bodo tak- rat posamezna drevesa stara že 140 let (40 + 100). Tu zopet pričnemo s pomlaje- vanjem, ki bo trajalo 40 let. Na koncu po- mladitvene dobe bodo posamezna dre- vesa stara že celo 180 let (40 + 100 + 40), razvojno pa samo 160. Ta ciklus se po- tem ponovi. Od ene pomladitve do druge preteče ravno 140 let, zato je dolžina proizvodne dobe 140 let Čeprav kulminira vred- nostni prirastek pri 120 letih, je proizvod- na doba dolga 140 let, ker toliko let po- trebuje sestoj za zamenjavo generacij. S proizvodnimi dobami moramo prekriti vsa leta življenja sestojev, ker vsa ta leta sestoji tudi proizvajajo - proizvodnja ni nikoli prekinjena. c) V primeru, da bi zastrtost starega sestaja vplivala na novonastajajoči sestoj v tolikšni meri, da bi imelo mladje pri 40 letih enako višino, kot jo ima mladje, ki ni bilo zastrto pri 1 O letih, potem bi moral ta novonastojoči sestoj rasti še 11 O let, da bi dosegel razvojno starost 120 let (kulminacijo vredn. prir.). Proizvodna doba bi znašala v tem primeru 150 let 219 (40 + 110). To so bili izjemni primeri, ker imamo običajno krajše pomladitvene dobe in, ker je učinek zastara na višinsko rast mladja manjši. d) Pri istem primeru vzemimo enako pomladitveno dobo, le mladje naj ima na koncu pomladitvene dobe višino, kot jo ima mladje na prostem pri 30 letih. Zato bomo pustili sestoj še 90 let, da bo dose- gel razvojno starost 120 let. Proizvodna doba bo v tem primeru znašala 130 let (40 + 90). Pri večini drevesnih vrst bo znašala na naših rastiščih pomladitvena doba 20 let (izjema so visokogorske lege). Negativni učinek zastara na razvoj pa znaša eno četrtino do eno polovico pomladitvene dobe; zato bo pomladitvena doba podalj- šala proizvodno dobo iznad starosti, pri kateri kulminira vrednostni prirastek 5 oziroma lO let. Dolžino proizvodne dobe ugotovimo z naslednjim obrazcem: ~ej 8.sk = a + b ( 1 - h) (20) b = dolžina pomladitvene dobe 8.s1< = skupna dolžina proizvodne dobe a = dolžina proizvodne dobe, pri kateri so optimalno doseženi cilji gospodarje- nja (brez upoštevanja pomlajevanja) ~ei =dejanska višina mladovja pod za- storom na koncu pomladitvene dobe h = višina mladovja, ki se razvije na pro- stem pri starosti, ki je enaka dolžini po- mladitvene dobe. V primeru, da med mladjem na pro- stem in mladjem pod zastor om ni razlike, je ask = a. Z dolžino proizvodne dobe je nepo- sredno povezan delež razvojnih faz. Za izračun teh deležev moramo ugotoviti starosti (razvojne), pri katerih nastopijo meje med razvojnimi fazami . Večkrat se vprašamo, kam naj uvrstimo površino, na kateri je novonastajajoči sestoj, nad njim pa ostanki starega sestoja. Tu izvajamo že nego mladja in nego gošče ter posek posameznih dreves starega sestaja. Me- 220 nim, da moramo te površine uvrstiti v po- mlajen ce, v mladovje pa šele takrat, ko posekama zadnje drevo starega sestaja. Izjema je gospodarjenje s prehranjenci, kjer ohranimo posamezna drevesa sta- rega sestaja dve proizvodni dobi. V tem primeru pa te površine uvrstimo v mia- dovje takrat. ko na površini ostanejo sa- mo še prihranjenci in novo mladovje. V nekem gospodarskem razredu, ki ima uravnoteženo razmerje razvojnih faz (kar pa ni pogoj za doseganje trajnosti, ker gospodarski razred je samo pripo- moček, s katerim lažje dosegama posa- mezne elemente trajnosti na višjih nivo- jih) in, ki se pomlajuje v dolgi pomladit- veni dobi, bomo imeli majhen delež mla- dovja in velik delež pomlajenca. Delež mladovja bo proporcionalen številu let, ki ga potrebuje mladje (eventualno goš- ča), da preraste od konca pomladitvene dobe v drogovnjak. V tem primeru smo letvenjak uvrstili še v mladovje. Za lažje razumevanje bomo uporabili prejšnji primer, ko je bila dolžina skupne proizvodne dobe 140 let in dolžina po- mladitvene dobe 40 let. Na koncn pomla- ditvene dobe je imelo mladovje razvojno starost 20 let. S šteljem letnic smo ugoto- vili~ da letvenjak preide v drogovnjak pri razvojni starosti 40 let. Uravnotežen de- lež mladovja bo v tem primeru 14,3 % [( 40-20)/ 140 . 1 OO= 14~3] in delež pomla- jencev 28,5% (40/140. 100 = 28,5). V primeru, ko ima mladovje ob koncu 40-letne pomladitvene dobe razvojno starost 30 let, pa znaša uravnotežen de- lež mladovja samo še 7,'7% [(40-30)/130 = 7,7] in delež pomlajenca kar 30,8% ( 40/130 . 1 00). V tem drugem primeru se je proizvodna doba skrajšala na 130 let, ker je zaradi zastrtosti starega sestoja iz- guba na mladju samo lO let višinske ras- ti . Pri ugotavljanju starosti razvojnih faz in sestoje v je nujno, da uporabljamo razvoj- no starost. Nemogoče je med seboj pri- merjati sicer enako stare sestoje, ki pa so se v mladosti razvijali povsem različno. Vzemimo samo sestoj, ki je nastal v 40- letni pomladi tveru dobi in sestoj, ki je na- stal na golosečni površini. Nemogoča je tu primerjava ob uporabi fizične starosti Enako uporabljamo razvojno starost, ka- dar delamo primerjave z donosnimi tab- licami. Razvojno starost ugotavljamo v mladovju, kar z doseženo višino mladja, v starejših razvojnih fazah pa z zgornjo vi- šino ter širino letnic v prvih desetletjih rasti teh osebkov. 4. UPORABA PROIZVODNIH DOB V PRAKSI V Sloveni~ smo problemu proizvodnih dob dosedaj posvečali le malo pozornos- ti. Po vojni smo velik del gozdov uvrstili v prebiralno gospodarjenje, zato je v teh gozdovih ta načrtov alni inslrwnent odpa- del. V tistih gozdovih, kjer smo ohranili sistem gospodarjenja s starostni mi razre- di, pa smo uporabili obhodnje. kakršne so bile v veljavi v Avstriji in Nemčiji. Te obhodnje smo prevzeli precej nekritič­ no, ker niso upoštevale naša rastišča in r~voj naših sestojev. Kasneje, ko se je pričelo uveljavljati detajlno gozdnogojit- veno načrtovanje, pa so obhodnje izgubi- le še tisto malo veljave, ki so jo imele do takrat Trdno smo bili prepričani, da je obhodnja samo ovira modernemu goje- nju gozdov. Stremeli smo k največjim učinkom in smo zato ohranjali vsak del sestoja toliko časa, dokler je bila njegova vrednostna proizvodnja visoka. To je si- cer načeloma pravilno, vendar nas pa lahko dosledno spoštovanje tega načela zapelje v velike težave. To nas lahko pri- pelje do velikih neskladij v deležih raz- vojnih faz s tem pa do velikih nihanj v do- nosili, kar pa ima za posledico tudi veli- ke motnje v vlaganjih. Na koncu se lahko pretirana težnja za kar največjim dose- ganjem gospodarskih učinkov na majh- nih površinicah, izkaže za neracionalno. Drug vzrok, ki lahko vodi v neracional- nost pri takšnem gledanju je, da pri pod- robnem načrtovanju, ki ni vpeto v načr­ tovanje na višjem nivoju (tudi s proizvod- no dobo), izhajamo samo iz stanja v ses- toju in ne iz stanja vseh sestojev v gospo- darskern razredu in ne iz vloge, ki jo ima gospodarski razred v ureditveni enoti in gozdnogospodarskem območju. Gotovo pa je, da moramo nekdanjo obhodnjo spremeniti v bolj elastičen instrument, to pa je proizvodna doba. Močan argillllent, ki potrjuje pomemb- nost proizvodne dobe in to takšne, ki bo odsev razvoja sestoja, rastišča in ciljev je v tem, da pri podrobnem načrtovanju le redko ugotavljamo parametre razvoja sestoja, kot sta zaloga in prirastek Ti ka- zalci pa so osnova določitvi sečne zrelo- sti sestaja in njegovih delov. Če postavi- mo, da predstavlja proizvodna doba po- vprečno sečno zrelost vseh sestojev znotraj gospodarskega razreda, oziroma sečno zrelost povprečnega sestoja v tem razredu, potem lahko razmeroma dobro, in to na nivoju načrtovanja v gozdnogos- podarski enoti, posta v imo za posamezne sestoje (odseke) sečne zrelosti. V kako- vostno nadpovprečnih in bolj ohranjenih sestojih bo sečna zrelost višja, kot pa je proizvodna doba in obratno, v kakovost- no podpovprečnih ter vrzelastih bo ta zrelost nižja od proizvodne dobe. Pri podrobnem načrtovanju, ko zelo natančno analiziramo posamezne dele sestoja in to glede kakovosti, vitalnosti, ohranjenosti in podobno, pa določimo sečne zrelosti posameznih delov sestaja in to odvisno od vrednosti teh kazalcev. Določitev sečnih zrelosti posameznih de- lov pa ne pomeni nič drugega, kot načrt obnove t. j. prostorski in časovni potek pom la je vanja. Kot vidimo, je proizvodna doba po- memben instrument načrtovanja in gos- podarjenja z gozdovi. Zato zasluži, da pri- stopimo k njenemu določanju z vso res- nos~o . V posameznih predelih Slovenije smo že pristopili k ugotavljanju starosti, ko pričnemo s pomlajevanjem, to pa je os- nova, ki nam služi za določitev proizvod- ne dobe. Tako je Čokl (Cokl. 1965) ugo- tovil, da je najprimernejša obhodnja v smrekovih gozdovih Jelovice 1 SO let. Le- ta 1969 (Čokl, 1969) je isti avtor ugotovil, da so v smrekovih gozdovih nazarskega 221 območja umestne naslednje dolžine pro- izvodnih dob: - redki sestoji l OO let, - srednje gosti sestoji ll 0-120 let, - gosti sestoji 120-130 let. Do nekoliko drugačnih rezultatov pa smo prišli, ko smo raziskovali gorske srnrekove gozdove Slovenije (Kotar, 1980). V sestojih najboljše kakovosti in ob naravni gostoti dreves, je znašala dolžina proizvodne dobe 160-220 let in to pri po- goju, da bo imela polovica lesne mase končnega sestaja sortirnente, ki bodo imeli srednji premer iznad 50 cm. Po- udariti moramo, da so to proizvodne do- be smrekovih gozdov, ki rastejo nad 1200 m nadmorske višine oziroma v iz- razitih mraziščih. Ce primerjamo rezulta- te novejših raziskav glede dolžine proiz- vodne dobe z dobami, ki so bile v gozd- negospodarskih načrtih - te pa so bile povzete po tuji literaturi ali pa so bile po- stavljene bolj na osnovi občutkov- vidi- mo, da so le-te premalo upoštevale ras- tišča. Razlike med proizvodnimi dobami pri isti drevesni vrsti, vendar na različnih rastiščih, so mnogo večje, kot pa smo do- mnevali, torej moramo proizvodne dobe bolj diferencirati. V povprečju pa se bo- do morale naše proizvodne dobe neko- liko dvigniti, če bomo hoteli izkoristiti proizvodno sposobnost rastišč. Nekako pred 130 leti je veljalo, da so visoke obhodnje izraz blagostanja v goz- darstvu; potem so obhodnje zniževali (finančna obhodnja), ker je veljalo, da so nizke obhodnje odsev rentabilnega gos- podarjenja. Danes pa mora biti proizvod- na doba odsev razumnega gospodarje- nja, to pa je gospodarjenja, ki upošteva zakonitosti razvoja drevesnih vrst, da- nosti in omejitve rastišča, zahtev družbe do gozda in ne nazadnje, tudi ekonomiko. 5. LITERATURA l. COKL, M: 1965, Optimalna obhod nja za smreko- ve sestoje na Jelovici. Elaborat rn~titut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Ljubljana 1965 2. COKL, M.: 1968, Obhodnja v enodobnih smre- kovih gozdovih, ter vpliv ekonomsko-tehničnih po- 222 gajev nanjo. Elaborat, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana. 1968 3. COKL, M.: 1969, Zrelost smrekovih sestojev v nazarskem območju. Elaborat Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 1969 4. ENDRES, M.: 1923, Lehrbuch der Waldwertrechung und Forststatik. Varlag von Ju- lius Springer, Berlin 1923 S. GAŠPERŠIČ, F.: 1982, Gozdnogospodarsko načrtovanje, študijsko gradivo za vi~ješolski ~tudij gozdarstva, VTOZD za gozd., Bioteh. fak. Ljubljana, 1982 6. HOLM, M.: 1984 Gadanken zur Anwedung der Begriffe Umtriebszeit Normalvorrat und Zielvorrat im naturgemass bewirtschafteten Waldern. Allg. Forst. u. J. ZTG. !;; Jg. T. 7. KLEPAC, D.: 1965 Uredjivanje šuma. Nakladni izvod Znanje SveučiMte u Zagrebu 1965 8. KOTAR, M.: 1980 Rast smreke na njenih narav- nih rasti~ih v Sloveniji. fnštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Strokovna in znanstvena dela 67. Ljubljana 1980 9. KOTAR, M : 1984 Prirastoslovne osnovto kol pripomoček pri načrtovanju gospodarjenja z goz- dovi, Zbornik gozd. in lesarstva, 24 (1984) s. 83-102, VTOZD za gozdarstvo in lnst. za gozd. in les. gos- podarstvo 1984 1 O. NENADIC, G.: 1922, Računanje vrijednosti šuma in Surnska stati.ka. Naklada hrvatskog šumar- skog društva Zagreb 1922 11. SPEIDEL, G.: 1967 FOTstliche Betriebs- wirtschaftslehre, Verlag P. Parey, Hamburgu. Ber- lin 1967 12. SPEIDEL. G.: 1972 Planmmg im Forstbetrieb, Verlag P. Parey, Hamburgu Berlin 1972 13. Winlder. 1.: 1986 Ekonomika gozdarstva, Biot. fakulteta. VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1986