XXXIII. tečaj. v Kamnik avgust 1916. 8. zvezek. Vnebovzeti Kraljici. Sl& si h Gospodu v jasne višave, šla si v kraljestvo blažene slave, Mati Marija, naša Gospa! — Včkomaj v Bogu — srečna Devica . . . Roža vesoljstva, jasna Kraljica, zdrava Marija, naša Gospa! Slave smo tvoje sčrčno veseli, radi bi v raju združeni peli: ,.zdrava Marija, naša Gospa!" — Prosi, Premila, svojega Sina: duše naj dvigne križ, bolečina h tebi, Marija, naša Gospa! . . . P. E. B. Pobožnosti v velikem serpanu ali avgustu. jKjiKo so vpeljali' v katoliški cerkvi pobožnost h presvetemu Je-zusovemu Sercu, je bilo dostojno, da so začeli opravljati razne pobožnosti tudi na čast prečistemu Sercu Marijinemu. Papež Klemen IX. je dovolil, da so smeli verni javno častiti brezmadežno Serce Marijino; papež Benedikt XIV. je po-terdil bratovščino presvetega Serca Marijinega in papež Pij VII. je dovolil praznik z molitvami in sv. mašo v čast prečistega Serca Marijinega leta 1805.; papež Pij IX. je poterdil ta praznik z novimi molitvami in sv. mašo za neketere kraje. V neketerih krajih obhajajo ta praznik tretjo nedeljo po binkoštih; drugod pa nedeljo po osmini praznika Marijinega vnebovzetja. Pobožne duše posvetijo mesec avgust v čast Marijinega brezmadežnega Serca; papež Pij X. je podelil 300 dni odpustka za vsaki dan in popolni odpustek enkrat v mesecu. (13. marc. 1913). Dne 2, avgusta je porcijunkula, popolni odpustek, ke-terega se moreš tolikokrat vdeležiti, kolikerkrat obiščeš kako cerkev, ketera ima ta odpustek, — od poldne pervega avgusta, ves popoldan, celo noč in še drugega avgusta ves dan do polnoči — ter v cerkvi moliš (bodisi kleče, stoje, sede ali grede) po papeževem namenu kaker za druge popolne odpustke: to je vsaj 5 očenašev, 5 zdravamarij in 5 slava Očetu. Te odpustke lehko podariš vernim dušam v vicah. Primerna knjižica za odpustek je »Porcijunkula“, ki jo prodaja tretji red v Novem mestu. Za ta odpustek zahteva sv. cerkev sveto spoved (ketero že 30. julija lehko opraviš, tjedenska, štirinajstdanska tudi velja za te odpustke); sveto obhajilo lehko prejmeš v vsaki cerkvi pervega ali pa drugega avgusta. Letos je deveto nedeljo po binkoštih (dne 13. avg.) začetek petnedeljske pobožnosti v čast petih ran sv. Frančiška Se-rafinskega s popolnim odpustkom./Za to pobožnost primerna knjižica je »Pet nedelj posvečenih petim ranam sv. Frančiška" (založil in prodaja tretji red v Novem mestu). Dne 6. avgusta začetek devetdnevnice v čast Marije vnebovzete. 15. avgusta vnebovzetje bi. Device Marije, krona v versti praznikov naše ljube Gospe, ves. odveza, pop. odpustek. 22. avgusta obhajajo frančiškani praznik Marijinega sedmerega veselja* ali praznik frančiškanskega rožnega venca; in je zato ta dan v frančiškanskih cerkvah popolni odpustek za vse verne, za tretjerednike pa vesoljna odveza. 25. avgusta ima godovni dan sv. Ludovik IX., francoski kralj in patron tretjerednikov; zato naj se mu zlasti tretjeredniki očetje in gospodarji priporočajo ta mesec. 30. avgusta je začetek de vet dnevnice za praznik Marijinega rojstva. P. A. F. FSPsm Avstrijski vojaki - romarji v Jeruzalemu. epozaben bo gotovo ostal 8. dan letošnjega majnika prebi-1^1! vavcem mesta Jeruzalema. Ta dan je bil napovedan prihod 400 avstrijskih vojakov, ki jim je njihovo višje vojno poveljstvo dalo štiri dni časa za romanje v sveto mesto in za obisk ta-mošnjih svetišč. Ob 8. uri v jutru omenjenega dne prikoraka en cel polk turških vojakov iz Jeruzalema in se postavi v red ob cesti, ki vodi preko planjave Refajim od Betlehema gori proti Jeruzalemu. Po tej cesti so imeli priti napovedani avstrijski vojaki. In res, kmalu jih'zagledajo Jeruzalemčani čversto korakati po refajimski planjavi, ki je pred mnogo stoletji videla izraeljske boje s Filistejci, videla pasti Golijata pod pračo pastirčka Davida. Denes seveda ne buče bojni rogovi Izraeljcev in Filistejcev, ampak se čuje na tej svetopisemski zemlji vesela koračnica avstrijske vo- * Pervo veselje, ketero je Marija občutila, ko je Jezusa od sv. Duha spočela; drugo veselje, ko je obiskala svojo teto sv. Elizabeto; tretje veselje, ko je-Jezusa rodila; četerto veselje, ko so trije modri ali sv. trije kralji Je-zuščka molili; peto, ko je Jezusa v tempeljnu našla; šesto, ko se ji je Jezus po svojem vstajenju prikazal in sedmo veselje, ko je bila v nebo vzeta in kronana za kraljico nebes in zemlje. Tretjeredniki imajo popolni odpustek, kolikerkrat molijo ta rožni venec. jaške godbe, vmes pa se razlegajo navdušeni pozdravi jeruzalemskih prebivavcev. Avstrijska četa prihaja denes na vse zgodaj preko Betlehema, tam od Hebrona, dobrih 7 ur hoda, kjer je bila v bližini Abrahamovega in Sarinega groba prenočila. Četa se postavi nasproti turškemu polku; turška vojaška godba zaigra avstrijsko cesarsko himno, nato pa pregleda našo četo Džemalj paša, turški najvišji poveljnik palestinskih bojnih čet, da si predstaviti častnike in pozdravi vojake. Mej tem pa čaka in sterrni jeruzalemsko ljudstvo, mej njimi prav posebno člani avstrijske in nemške kolonije nesterpno čakajo konca službenega vojaškega pregledovanja, na kar pohite s cvetličnimi šopki in venci, da bi odlikovali in okrasili naše vojake. Tako okrašena se avstrijska četa vredi v sredo turškega polka, da mej zvoki turške in svoje lastne vojaške godbe ž njim vred vkoraka v bližnje jeruzalemsko mesto. Ob straneh gredo lepo v redu, z avstrijsko-ogerskimi, nemškimi in turškimi zastavicami v roki, oddelki učencev nemških, judovskih in turških šolj. To vam je bilo veselje in navdušenje! Mimo jafskih vrat je korakalo vojaštvo po jafski cesti gori na Gareb, kjer stoji slovenskim romarjem znano nekedanje francosko gostišče, sedaj turška vojašnica, in todi mimo v dolino k nemškemu gostišču sv. Pavla, kjer je dobila polovica avstrijskega vojaštva prenočišče, druga polovica pa je šla dalje skozi dama-skova vrata v domače avstrijsko gostišče. Vsa četa je dobivala menažo v Sv. Pavla gostišču, kjer so bile na dvorišču postavljene znane vozne vojne kuhinje. Zelo vspodbudno so naši vojaki obiskali sv. kraje v Jeruzalemu, dobili priliko za sv. spoved in prejeli skupno sv. obhajilo. Gotovo prištevajo ti naši vojaški romarji tiste tri, štiri dni svetega miru in duhovne zbranosti na kraju našega odrešenja mej najlepše spomine svojega viharnega bojnega življenja: v sv. veri na novo vterjeni gredo novim bojem in zopetnim zmagam na-proji. — Potoma nazaj so potem počastili tudi kraj rojstva Gospodovega v Betlehemu. Po isti poti so se preko Hebrona vernili v Bersabo, odkoder so bili prišli. Bersaba je iz svetopisemskih zgodeb znani kraj bivanja in smerti očaka Abrahama in njegovega sina Izaka. P. J. K. Priročna knjiga sv. Leonarda Porto-mavriškega. P. A. F. ' § 8. Kako se treba vesti pri razvedrilu. w|/edno napet lok lehko poči; zato je v redovih po skupnem k/ obedu dovoljeno kratko razvedrilo. Psaijmist pravi: „Veselite se v Gospodu, in radujte se, pravični," (ps. 31, 11.); hoče reči, da se nekoliko razvedri in razveseljuj, toda v Gospodu. Neprenehoma misli na svojega dobrgga Boga, ki biva povsod in te povsod gleda. Tvoje razvedrilo bo pa v vsem duhovno, ako bo imelo tri pogoje, namreč zmernost, pravičnost in pobožnost; zmernost z ozirom na tebe, pravičnost glede bližnjega in pobožnost glede Boga. Pervi pogoj je zmernost. Čas razvedrila mora biti omejen' in ne predolg. „0 to je brez greha"; nič ne de, kar je preveč, je pogrešek. Vprašaj zdravnika, če je dobro se prena-jesti jedi, tudi ako so zdrave in odgovoril ti bo, da ne; ke bi bila pri preobilnih pojedinah samo zdravih jedi, in bi jih nezmerno vživala, bi ti vender škodovale in bi obolela, dasiravno bi bile zdrave. Ravno to velja tudi o razvedrilu; naj bo še tako dovoljeno, se vender ne smeš zato zabavati tisti čas, keterega pokorščina ne dovoljuje, in ko preteče ura določenega razvedrila, moraš molčati in iti v svgjo sobo ali pa na svoj opravek. Tukaj glej, kako napačno ravnajo tiste redovnice, ki se po pretekli uri razvedrila z neketerimi bolj zaupljivimi zaprejo v sobo ali pa še podajo na najbolj oddaljen kraj v samostanu in se še nadalje pogovarjajo. S tem pa niso še zadovoljne; ločene od tovarišic in željne vedno žlobudrati, gredo k oknu, k vratom in iščejo osebo, s ketero bi se pogovarjale, da bi čas potekel. To ni samostanska tolažba, temuč satanova razvada. Ti si domnevaš, da je najmanjše zlo, ketero moreš storiti to, ako hodiš iz sobe v sobo in k vsakemu oknu, da bi našla osebo in se ž njo pogovarjala; in vender je v resnici tvoja največa napaka in dušni strup. Nesrečnica, prosi Boga razsvitljenja, da boš spoznala, kako nesrečna si, ko zapravljaš velik zaklad časa, zaklad, ki se ne da ceniti, zaklad, keterega ti daje Bog samo zato, da bi objokovala svoje grehe in si zagotovila večnost. In to tem bolj, ker si zapravljenega časa ne moreš nigdar več pridobiti. Uči se čas dostojno- ceniti od tistega, ki ga več ne more imeti. Neka redovnica, kakeršna ti, je vmirala; mej zdihovanjem in ihtenjem pa ni drugih besed izgovarjala kaker samo te: „Oh, če bi mi hotel dati Bog nekoliko časa, hotela bi postati sveta in zgled, samostanu." Jokata se je, pa jokala zastonj. Uči se tudi od svetnikov, ki ti, človeško rečeno, zavidajo, ker imaš še čas; in ako bi ga oni mogli imeti, o kako dobro bi ga rabili v čast božjo. Uči se tudi od hudih duhov in vseh pogubljenih, ki dru-zega ne želijo kaker časa, in zato peklensko tulijo: „0, da bi nam dali eno uro časa, eno uro časa." Ti pa zapravljaš ne samo ure, temuč tudi dneve, mesece in leta. O neznosna nespamet! Drugi pogoj je pravičnost. Zoper pravičnost grešijo tiste redovnice, ki rabijo pri razvedrilu svoj jezik za meč in ranijo ž njim svoje sestre, ko obrekujejo svojo predstojnico, se šalijo iz svojih tovarišic in zasmehujejo celo spovednike, prelate, in pridigarje; na kratko, poslužujejo se svojega mermrajočega jezika, da jemljejo bližnjemu njegovo dobro ime, svojo vest pa obtežii-jejo. O kaka peklenska zabava! Sestra Julijana Goncaga, prej avstrijska nadvojvodinja, je mej' drugim svojim redovnicam strogo prepovedala govoriti o pogreških bližnjega. Sveta Marija Magdalena Paciška je ostro kaznovala tiste novinke, ki so se pregrešile v tej reči. Bog te varuj, da bi začela govoriti besede, ki bi mogle vzbujati v sercu poslušajočih brezbožne misli, premalo spoštovanje do predstojnikov in nezaupnost do spovednikov. Sveta Katarina Bolonjska je terdila o sebi, da se ni nigdar prederznila soditi o delu svojih prelatov in spovednikov; in dasiravno se jej je zdelo, da neketeri ne spolnjujejo svojih dolžnosti, je vender vse prepuščala božji sodbi in imela navado reči svojim sestram: Bog sam je brez pogreška. Še bolj pa grešijo one, ki imajo zvezo z bolj duhovitimi in samo ž njimi občujejo; druge pa po strani gledajo ali pa jih imajo za neolikane; keder bi se jim te rade pridružile, se hitro izgovore, da imajo mnogo dela. Vsa samostanska družina se zgleduje nad tema dvema ali onimi tremi, ki so vedno skupaj. Spominjaj se, da ste sestre, da tako rečem, po kervi, ker vživate hrano iste matere, namreč svete redovne družbe; zaradi tega morate biti pri razvedrilu združene brez razločka, naj bo s ketero- koli sestro, tudi z nižjimi po časti ali po rojstvu, ker ste, bodisi višje ali nižje v redu, udje istega telesa, in zato morate biti združene v ljubezni in si mej seboj pomagati s prijaznim govorjenjem zlasti v času razvedrila. Uči se od svete Terezije, ki je pri skupnem razvedrilu sč vsemi brez razločka občevala, zlasti pa s tistimi, ki ji niso bile ravno po volji in do keterih je čutila v sebi neko natorna zopernost. Odkrito pripoznava, da je ž njimi občevala z veliko nasprotnostjo v sercu. Ali kolikrat se je premagala, in koliko zasluženja si je pridobila! — Premaguj se in delaj tako tudi ti. Tretji pogoj je pobožnost. Gospa se zabava ko gospa in redovnica se mora kratkočasiti kaker se redovni osebi spodobi, to je, vedno se mora spominjati stanovskih dolžnosti in vsaki čas mora hrepeneti po popolnosti. Kaj bi rekla o redovniku, samotarju, ki bi hotel iti v-gledališče ali na ples? Ali pa mari ni dolžnost, da se tudi siromak kratkočasi? Da, ali kratkočasiti se mora ko redovnik; ravno tako rečem tudi tebi. Zabavaj se, toda ko redovnica in vedno pazi, da pri zabavi ne boš žalila Boga. Vsaka zabava naj bo nedolžna in tudi brez majhinega greha. Povej mi zdaj, kake morejo biti zabave tistih redovnic, ki se ne pogovarjajo o drugih rečeh, kaker o posvetnih zadevah, o keterih razpravljajo tudi evropski knezi; poizvedujejo o vojski, se duhovito pričkajo zdaj za to, zdaj za drugo kraljestvo? Ali se ti mari zdi, da se kratkočasijo ko redovnice tiste, ki se vedno pogovarjajo o ničemernih navadah in posvetnih slavnostih, o draguljih tiste gospe, o obleki onega viteza, o plesih, igrah, ketere ravno predstavljajo in o sorodnikih, ki živijo v tistem kraju? Sveti Janez od Križa pravi, da ni brez greha samo misliti na enake posvetne šale, kaj še le govoriti in onečastiti redovno razvedrilo. Ne mislim reči, da naj bi v času okrepčila objokovala kakega pokojnega in bila'otožna, kar bi te storilo dolgočasno tvojim sosestram, tega ne; hočem nasprotno, da bodi vesela in kratkočasna pri razvedrilu. Smejaj se, zabavaj se, začni se pogovarjati o prijetnih rečeh, pa v meji svetega in deviškega vedenja in tako, da ne boš zgubila notranje zbranosti. Opazuj duhovno in obenem razumno redovnico; pri zabavi je veselega obličja in prijazna se vsemi, na Boga pa ne pozabi. Pogovarja se se stvarmi, isti čas pa govori tudi z Bogom. Ne pravim, da je zbrana tako, kaker navadno v koru ali v oratoriju, temuč na priprosti in srednji način je združena se svojim ženinom in obuja v svojem sercu vero, upanje in ljubezen božjo; ves čas zabave bo obudila slo do dvestokrat dejanje ljubezni do svojega Boga. Vse to dela neprisiljeno in ne postaja žalostna, temuč je vesela in goreča; in vsaka redovnica, ki jo vidi, mora reči: O, to je angelj; kako je v resnici pobožna! Kako lepo se vede! Vsaki reči ve dati pravo mesto, ki ji gre. Posnema tudi svetega Alojzija Goncaga v tem, da vljudno napelje pogovarjanje o Bogu ali o čednosti. Ena sama taka zadostuje, da vzderžuje zabavo veselo in pobožno. Kako se moraš sramovati, da si do zdaj ravno nasprotno ravnala; v zabavi si bila vedno lehkomišljena, in kar je še slabše, navadila si se neketerih zaupljivosti, ki se še najbolj razposajenim posvetnim dekletom ne spodobijo. Sveti Filip Nerij ni dovolil svojim mladim spovedancem, da bi se za roko prijemali, pač pa, da so se igrali in smejali; dotekniti se ni smel obeden druzgga. O nesrečnica, ki si se tolikokrat pregrešila zoper pravila lepega vedenja; keder si pa ravnala zoper svojo vest, kaj je sledilo? Šla si v svojo sobo, pa z ranjenim sercem; mnogo dni se nisi mogla pomiriti; borila si se z neko notranjo otožnostjo, ki ti ni dajala miru. Res je, da ne rani duše toliko štirideset ali petdeset nepremišljeno storjenih nepopolnosti, kaker ena sama nalašč in vedoma storjena pri razvedrilu. Moram ti še nekaj reči o nenavadnih zabavah, ketere se prirejajo o pustnem, • nesrečnem času, ko ima hudi duh svojo žetev ne samo mej posvetnimi, temuč tudi mej redovnimi osebami. Povedal ti bom na kratko. Najprej vedi, da se mora redovnica zabavati ko redovnica; ako predstojnice ta čas dovolijo kako razveseljevanje in dajo polajšanje glede važnih letnih navad, nimajo pri tem namena, da bi ti zapeljana od ljubezni po svobodi popustila uzde svojim strastem in preživela ne samo dneve, temuč tudi cele noči z godbo in petjem, s plesom, čuvanjem in igrami in sicer tako, kaker da bi bilo dovoljeno o pustu igrati na kvarte, brati romane, sleči redovno obleko in obleči obleko posvetne neveste, in kar bi bilo še hujše, obleči moško obleko, ter z napudrano lasuljo na glavi in z mečem ob strani prikazati se pri vratih ali mreži v pohujšanje posvetnih, keteri, ko te bodo videli tako nespodobno oblečeno, te ne bodo več imeli za sveto in modro devico, temuč za nespametno in za tako, ki se sramuje obleke služabnice Križanega. Kaj takega ne namerjajo vaše predstojnice in še veliko manj tvoj ženin. Nauči se enkrat od svetnikov in služabnikov božjih posvečevati pustne dneve. Ti bi se tako rada preoblekla, Helena Kornara (Cornara) pa, ko je bila povabljena gledati maškare, je hitro tekla in se zaperla v svojo sobo, kjer je pred križem začela objokovati take zaslepljene osebe in ]3oga prosila, da naj jih razsvetli. V pustu nisi mirna, ako nimaš boljših jedi na mizi; včasih si jih sama od zunaj preskerbiš, greš iz sobe v sobo in vabiš to in ono, da se pregrešite zoper vse zapovedi zmernosti. Nasprotno se je blaženi Henrik Suzon ostro postil, da bi poravnal razžaljenje, ketero delajo ljudje ta čas s požrešnostjo. Ti hočeš vstreči vsem svojim čutom z igranjem, godbo in petjem, ko preživiš cele dneve v ničemernih zabavah, sveti Karelj Boromej je niertvil svoje ude z nenavadnim bičanjem in po-korjenjem, da bi zacelil Gospodove rane, ketere mu napravljajo ljudje v pustu. Ti bi rada imela v pustnih dnevih vse kratkočasnosti in se pri mreži šalila in pogovarjala; sveti Frančišek Šaleški pa je ljubil še večo samoto in se je,izogibal vsake zabave. Ti ne delaš druzega, kaker da nagovarjaš zdaj to, zdaj ono, naj s teboj združena opusti kor, da se tako zanemarja skupna dolžnost; sveti Filip Nerij je pa ta čas bolj ko drugikrat zbiral ljudi v cerkev in h pobožnostim. Ti ta čas tako dolgo in mehkužno spiš v postelji, da sam Bog ve, v koliko škodo tvoji vbogi duši; sveta Marija Magdalena Paciška je pa cele pustne noči prebdela in pogosto obiska-vala Najsvetejše. Glej, kako so svetniki in služabniki božji posvečevali pust! Gdo je bolj razumel, ti ali oni? Zdaj veš kako draga, je Jezusu samota, pokora in pobožnost njegovih nevest tisti čas, ko ga zapusti velik del sveta. Na debeli četertek (mali pust) se je prikazal Jezus sveti Katarini Sijenski, ki se je ta dan zaperla in obžalovala razžaljenje božje tega dneva; nataknil ji je na perst nebeški dragulj in si jo izbral za nevesto. Povedal ji je, da je to storil v povračilo za tista njena dobra dela, ki so pustu nasprotna. Ako ti, ki to bereš, nisi tako terdna v čednostih, da bi posnemala te svetnike, temuč hočeš imeti še veče razveseljevanje v pustnih dnevih, imej ga in Bog naj ti ga blagoslovi, toda naj bo tako, da te ne bo ločilo od tvojega ženina. Hočeš K igrati? / Igraj, toda igra naj bo spodobna, ne s kvartarni, ne za denar in ne taka, ki se ne spodobi redovnici. Igraj, toda tako kaker sveti Alojzij Goncaga; ko se je namreč igral, ga je negdo vprašal, kaj bi storil, ke bi moral zvečer vmreti; ta mu odgovori, da bi še dalje igral. Tako čist in pravi namen je imel; ker je pri igri hotel spolnjevati edino le presveto voljo božjo, ketero je častil in pripoznaval se sveto pokorščino. Hočeš imeti predstave in igre? Dobro, zabavaj se tudi na odru; toda kar se predstavlja, mora biti vse sveto, ne sme biti izmišljena ljubezen, ki zada resnične rane duši; ne sme biti beseda, ki ne prištoja tvojemu stanu, zlasti pa se ne preobleci v moško obleko ali kaker posvetna nevesta. Naj se repenčijo razposajene; vstavljaj se in se ne vdaj! Ne manjka primerne obleke, ki ne zatajuje tvojega spola in bi moglo služiti za svete predstave, ne da bi onečastila redovno obleko. Na kratko rečeno, poj, igraj na kako glasbeno orodje, zabavaj se, pa v Gospodu in ko redovnica. Ako na ta način tvoj pust ne bo popolnoma svet, vsaj posveten ne bo in brezverski v razžaljenje božje in v škodo tvoji duši. S Nekaj o sv. križevem potu. P. H. R. ■ma^se, kar se tiče sv. križevega pota, je mikavno in drago po- sebno nam duhovnim otrokom sv. Frančiška. Saj so to prelepo in neizmerno koristno pobožnost razširili po sv. katoliški cerkvi zlasti naši trije redovi. Brez števila del, priprostih in učenih razprav so napisali frančiškani o tej pobožnosti. Seveda so pisali in razpravljali o sv. križevem potu tudi drugi katoliški pisavci, ni čuda, saj je ta pobožnost vpeljana ko javna v vesoljni cerkvi in vsem vernikom zelo priljubljena. S posebno pohvalo pa naj omenimo jako učeno, obširno razpravo v našem slovenskem jeziku, naslovljeno »Zgodovina pobožnosti sv. križevega pota", ki jo je spisal nevtrudno delavni zgodovinar prof. dr. Stegenšek ter priobčil v mariborskem »Voditelju" 1. 15., (1912). Seveda je predmet tako obsežen, da bo še o marisčem raziska- vanje potrebno. Upam, da ne bo temeljiti razpravi našega zgodovinarja nič škodovalo, ako tu opozorim na dve reči, keterih pi-savec ni omenil. Te drobtinice pa priobčujem v „Cvetju", ker menim, da vtegnejo koristiti tudi priprostim bravcem. I. Ako primerjamo razne molitvenike ali tudi napise podob sv. križevega pota, lehko opazimo neko nedoslednost glede tretje, sedme in devete postaje. Tako stoji v neketerih ..Kristus pade pod križem .. .“, dočim nahajamo v drugih „Kristus pade na tla . . .“, kar seveda ni vseeno. V knjižici sv. križevega pota po načinu P. Leonarda Porto-mavriškega — v italijanskem jeziku pisani, tiskani v Viterbu (brez letnice), ali izdani gotovo pred apriljem 1. 1796, ko je bil isti razglašen za blaženega — stoje v naslovih rečenih postaj besede „pod križem." V drugi knjižici, izdani v Benetkah 1. 1802, ki ima od prejšnje različno besedilo — povedano je pa izrecno, da jo je izdal B. (= blaženi) P. Leonard — je pri teh postajah napisano „Kristus pade n a tl a . . .“ V knjižici „sv. križevega pota", kaker se opravlja v cerkvi sv. Ane v Kopru — tiskana v Kopru v 18. veku, sicer nima letnice — so te tri postaje označene le „Kristus pade na tla . . .“ „Via Crucis", sestavljena od sv. Leonarda, tiskana v Rimu 1. 1907, ima pri teh naslovih vedno „pod križem." Da je v brezštevilnih slovenskih in nemških molitvenikih enaka nedoslednost in nejasnost, ni treba omenjati. In vender bi bilo potrebno v tako imenitni javni pobožnosti napraviti red. Ali kako? Za ketero besedilo se bomo odločili? Razsodbo ima seveda samo pristojna cerkvena oblast. Bodi mi pa dovoljeno povedati, da je edino naslov „Kristus pade na tla..." resničen in torej opravičen. In zares. „Pade pod križem" se ne sklada z .besedami sv. evangelistov. Poglejmo. Sv. Matevž pripoveduje: „In potem, ko so ga zasramovali, so mu slekli plašč in ga oblekli v njegova oblačila in ga peljali, da bi ga križali. Grede pa so dobili človeka iz Cirene, Simona po imenu; tega so prisilili, da je nesel njegov križ." (27, 31. 32). Sv. Marka sporoča: „In potem, ko so ga zasramovali, so mu slekli škerlat in ga oblekli z njegovimi oblačili in so ga ven peljali, da bi ga križali. In so prisilili nekega mimo gredočega, Simona Cirenčana, ki je prišel s pristave, očeta Aleksandrovega in Rufovega, da je nesel njegov križ." (15, 20. 21). Najbolj razločno piše o tem sv. Luka: „ln ko so ga peljali, so prijeli nekega Simona Cirenčana, keteri je šel s polja, in so mu naložili križ, naj ga ponese za Jezusom." (23,26.) Po sporočilu sv. Janeza je pa Jezus najprej sam nesel svoj križ. „In je svoj križ noseč ven šel . . . Et bajulans šibi crucem exi vit ..." (19, 17). Simona iz Cirene sv. Janez ne omenja, ker ni bilo potrebno; sv. Janez je namreč poslednji pisal sv. evangelij, zato je lehko opustil, kar so že oni trije povedali, in skušal svojemu namenu primerno tu in tam kaj dopolniti ali bolj jasno povedati. Tako pojasnjujejo in dopolnjujejo sv. evangelisti eden druzega. Iz njih določnih besed spoznamo, da je božji Zveličar nekaj časa pač sam nesel težki križ, ko (so ga peljali iz mesta Jeruzalema venkaj na Goljgoto, da bi bil ondi križan. Ko pa je žalostnemu sprevodu prišel zunaj mestnih vrat naproti Simon iz Cirene, so temu naložili križ, kar sv. evangelist Luka tako razločno omenja: et imppsuerunt illi crucem ..." Gotovo je te besede tako umeti, da je nato Simon sam nesel križ za Jezusom. Slikarji podob sv. križevega pota seveda predstavljajo Simona deržečega spodnji del križa. Na ta način bi bil Simon križ nekako vlekel za Jezusom. Ali to je le umetniška prostost; ne smemo si misliti, da bi se bilo tako v resnici veršilo. Zakaj ne? Ako se pra-šamo po vzroku, h čemu so prisilili Simona ter mu naložili križ, je dvojno mogoče: ali so to storili, ker Zveličar vsled prevelike oslabelosti ni mogel več sam nositi križa ali pa zato, ker so se hoteli ravnati po judovsld postavi, ki je Judom prepove-' dovala o praznikih nositi bremena, Simona namreč ko pagana ta postava ni vezala. Recimo, da so res hoteli pomagati Gospodu, ker so se bali, da bi vtegnil že na poti vmreti. Ali bi bilo Zveličarju mari breme olajšano, ke bi Simon vlekel zadnji konec? Na ta način bi bil moral biti križ Jezusu ko poglavitnemu nosi-tellju še težji. Bolj verjetno je pa, da sq naložili križ Simonu zato, ker so se hoteli ravnati po judovski postavi. Primeri o tem, kar piše dr. Krek: „Po rimski šegi je moral pač obsojenec križ nositi, toda verjetno je, da se' je Pilat v tem oziru ravnal po judovskih šegah, ki po njih ni bilo dovoljeno o praznikih nositi kakih bremen. Smemo si misliti, da je bilo za oba razbojnika . .. preskerbljeno, ta dva nista sama nosila svojih križev. Bila sta namreč brez dvojbe Juda. Jezusa je v tem oziru zadela krivična izjema; zanj ni bilo nikoger, da bi mu bil nesel križ; zato je sam objel težko breme in si ga naložil na rame ... Ko pride sprevod skozi vrata, ga sreča kmetiški težak, ki gre s polja. Pozna se mu po obleki, da je pogan . . . Skoraj gotovo je bilo že prej dogovorjeno, da tudi Jezusu odlože križ, če dobe kakega pogana. O Simonu beremo, da je šel s polja; s temi besedami hoče evangelij jasno povedati, da je bil Simon pogan, ki ni praznoval velikonočnega praznika . . .“ (Zgodbe sv. P. 14. snopič str. 586). Zunanje znamenje tretjega reda sv. Frančiška. ffB^edanja obleka tretjega reda se nosi skrito pod navadno obleko, ker ni pripravna, da bi se očitno nosila. Da bi se pa tretjeredniki. tudi na zunaj poznali, se je splošno vpeljalo enotno zunanje znamenje tretjega reda. Kakšno pa je to znamenje? Dve roki ste, ki se križate, na sredi pa stoji križ. To je skupno znamenje ali gerb treh redov sv. Frančiška Asiškega. Na samostanu, na cerkvi, na keteri vidite to znamenje, se vam kaže, da je to samostan, da je to cerkev reda sv. Frančiška Serafinskega. Oglejmo si natančniše to redovno znamenje. Najprej se vidi križ, znamenje našega odrešenja. Vsak pogled na križ nas spominja terpljenja in smerti Kristusove. Ta križ v redovnem znamenju nas tudi spominja Frančiškovih ran in nas spominja, da se pobožnost ,do terpljenja Kristusovega v naših treh redovih vedno in najbolj goji, zlasti se sv. križevim potom, ki ga je v Evropi vpeljal frančiškanski red, keteri tudi varuje božji grob v Jeruzalemu in druge svete kraje, ki so posvečeni po življenju in terp-ljenju gospoda Zveličarja. Pod križem se nadalje vidite dve roki z ranami. Bela, gola roka je Kristusova; erjava, z rokavom pokrita roka je Frančiškova. Obe roki se križate, to pomeni tesno združenje sv. Frančiška 's Kristusom, tako po njegovi veliki ljubezni do Boga, kaker po njegovi veliki svetosti, po njegovem popolnem vboštvu in po njegovem češčenju Jezusovega terpljenja. Na tem znamenju, ki je za tretjerednike določeno, je na spodnjem delu še bel trak z latinskim napisom, ki se slovensko glasi: »Tretji red sv. Frančiška". Napis je latinski, da se isto znamenje lehko rabi za vse narodnosti. Vidite, kako lepo in pomenljivo je to znamenje, kako odgovarja duhu treh redov sv. Frančiška! To skupno znamenje naših treh redov so redovni predstojniki tudi določili za zunanje znamenje posameznih udov tretjega reda in želijo, da bi to znamenje nosili vsi tretjeredniki. Vpeljano je že večinoma v vseh tretjerednih skupščinah. (Tudi brežiška v tem ne zaostaja, kedor ga še nima, si ga bo pri-skerbel.) Na tem skupnem zunanjem znamenju se bote tretjeredniki mej seboj poznali. Na komer boste videli to znamenje, boste takoj vedeli, da je ud tretjega reda, da je vaš brat, vaša sestra, da je istega mišljenja kaker vi. Ali ni to lepo, ali ni veselo?! Saj je potrebno, da se tudi pobožni ljudje mej seboj poznate in spoštujete. To redovno znamenje vas, tretjeredniki, opominja, da se morate tudi vi po zgledu sv. Frančiška vedno tesneje združevati z Bogom v goreči ljubezni, v molitvi, v pobožnosti, v dobrih delih, v zaničevanju posvetnih reči, da govorite z aposteljnom Pavlom: »Zakaj Kristus je meni življenje, in smert dobiček" (Filip. 1, 21). To znamenje vas vse opominja, da se tudi vi vedno bolj združujte s Kristusom v duhu vboštva, ki je vsem ljudem, posebno pa tretjerednikom, tako potreben. Tega vas prav posebno spominjata gola roka Kristusova in kosmata obleka sv. Frančiška. Gizdavost, potratnost, prevzetnost: vse to je Bogu zoperno, je grešno, je ljudem škodljivo in se prav nič ne poda pobožnemu človeku, najmanj pa udom tretjega reda, ki morajo biti posne-movavci ponižnega in vbogega sv. Frančiška. Kaker vidite, dragi tretjeredniki, je to redovno znamenje za vas jako pomenljivo in priporočljivo. Kedaj pa boste to zunanje redovno znamenje nosili? Pripomnim takoj, da je to cerkveno znamenje, zato ga • 239 ne boste vedno in povsod nosili. Nosite ga pri vseh opravilih tretjega reda; pri shodih in pri drugih redovnih pobožnostih; pri pogrebih tretjerednikov, pri skupnem romanju tretjega reda na kako božjo pot in na drugih romarskih pohodih in shodih. Redovno znamenje nosite v nedeljah in praznikih pri službi božji in kederkoli greste v delavnikih k sv. maši, k sv. obhajilu ali h keteri drugi pobožnosti. Pri zgolj posvetnih opravilih, kaker na semnju, v tergovini, pri delu, pa ne kaže nositi tega znamenja, ker je cerkvena reč. Tako, tretjeredniki, zdaj sem vam pojasnil vaše zunanje redovno znamenje. Priskerbite si ga polagoma vsi in nosite ga z veseljem in ponosom kaker svojo redovno obleko. Dobi se to redovno znamenje pri vsaki skupščini. Posvetni ljudje si kupujejo posvetne reči, nepotreben lišp, dostikrat prav grešne stvari. Vi, tretjeredniki, vi pobožni ljudje, vi pa si kupujte koristne reči,’ ki vas napeljujejo h pobožnosti in vam pomagajo k zveličanju. V vseh rečeh pa bodi Bog hvaljen, češčen in ljubljen! P. B. J. JTSis® Sedemstoletnica Porcijunkule. P. A. F. Ip^orcijunkula ni svetnica niti sestra sv. Frančiška Serafinskega, iJPr temuč kapela, cerkvica, pod mestom Asizom v papeževi deželi, in je zunaj 11 metrov dolga, 6 metrov široka in nekaj čez 7 in pol metrov visoka; na pročelju stoji lep osmokotni stolpek (turnček) s kipom Matere božje. To kapelo so sezidali štirje pobožni romarji iz Jeruzalema okoli leta 353. po Kristusovem rojstvu; ko so namreč v Rimu opravili svojo pobožnost, so Šli proti Asizu. Na južni strani pod tem mestecem na ravnini zunaj mestnega obzidja so postavili in sezidali majhin samostan, zraven pa to kapelo ali cerkvico. V nji so vzidali relikvijo iz Marijinega groba; na aljtar so postavili podobo Matere božje vnebo-vzete; in ker je bilo na podobi okoli Marije naslikanih mnogo angeljev, so imenovali to kapelo sveto Marijo angeljsko. Puščavniki so tu živeli več ko sto let, potem pa so zapustili kapelo in samostan; leta 616. je sprejel sv. Benedikt oboje v svojo posest. Popravil je kapelo in zraven sezidal samostanček z majhinim vertom za svoje redovnike. To majhino posestvo, kapelo se samostančkom in vertom vred so imenovali benediktini z latinsko besedo Porcijunkulo, to je majhin del. V to kapelo so verni radi bodili molit, in so veliko milosti prejeli; mej njimi je bila tudi pobožna gospa, Pika, ki je v nji izprosila svojega sina sv. Frančiška. Takrat je zopet začela razpadati, popravil jo je sv. Frančišek z miloščinjo dobrih asiških meščanov. Ko je kapelo popravil, je šel z bratom Masejein v Perudžo h papežu Inocenciju 111., ki je že vniiral. Drugi dan po Inocenci-jevi smerti, so kardinalji v Perudži izvolili starega in mirnega kardinalja Cencija Savellija za papeža, ki je bil ko Honorij III. dne 24. julija za papeža posvečen. Novi papež je pervega sprejel sv. Frančiška, ki ga je zelo prosil popolnega odpustka za 2. avgusta, ko bo sedem škofov posvetilo popravljeno kapelo Porcijunkulo pri Asizu. Ko mu je papež dovolil tak odpustek, so kardinalji papežu rekli, da bo zaradi te§;a terpel križarski odpustek in križarska vojska in so mu zato svetovali, da naj ga prekliče. Papež jim odgovori, da mora besedo deržati, omejiti ga pa hoče samo na eden dan v letu, namreč od pervih večernic 1. avgusta do drugih večernic 2. avgusta. Dne 2„ avgusta 1. 1216. pri posvečenju te kapele Marije angeljske ali Porcijunkule je sv. Frančišek oznanil vernim popolni odpustek: „Vas vse hočem v raj poslati in vam oznanim odpustek, keterega sem prejel iz ust najvišjega pastirja; in vsi, ki ste denes sem prišli, in vsi, ki b(j)do vsako leto na ta dan z dobrim in skesajiim sercem sem prihajali, naj imajo odpustek kazni za vse svoje grehe. Hotel sem ga imeti za oserti dni, prejel pa ga nisem." Iz dostojnosti ni hotel tega odpustka drugod oznaniti, da ne bi škodil takratnim križarskim vojskam in zaradi duhovščine, keteri ni bil po volji ta odpustek in zato nimamo nič zapisanega o tem odpustku do zadnjih let trinajstega stoletja od leta 1260 do leta 1300. Papež sv. Pij V. je dal narediti nad kapelo Marije angeljske ali Porcijunkule 127 metrov dolgo, 64 metrov široko in s kupijo 87 metrov visoko cerkev. Zidana je v podobi križa s tremi ladjami in z dvema verstama kapelic, keterih je čez dvajset. Leta 1832. je porušil potres to lepo cerkev; kapela Porcijunkula pod kupijo je ostala nepoškodovana. Novo cerkev je sezidal papež Gregor XVII., drugega zvonika še nima. Ta odpustek so začeli imenovati po kapeli, keteri je bil podeljen, porcijunkula. Vsako leto je po dvesto do tristotisoč vernih prihajalo v Asiz 2. avgusta po ta odpustek porcijunkulo; mej romarji so bili tudi papeži Pij VIL, Gregor XVI. in Pij IX. Dolgo časa so verni prejemali ta odpustek samo v kapeli Porcijunkuli pri Asizu; ker bi se ga radi vdeleževali mnogi, ki pa niso mogli romati v Asiz, je dovolil papež Gregor XV., da morejo prejemati ta odpustek v vseh frančiškanskih1 in kapucinskih2 cerkvah in sicer 2. avgusta. Papež Klemen X. je podelil ta odpustek tudi cerkvam minoritov11 in drugi papeži vsem cerkvam in javnim kapelam drugega in tretjega reda sv. Frančiška. Papež Leon XIII. je zopet dovolil udom tretjega reda in sicer za večne čase, da se morejo vdeleževati tega odpustka tudi v cerkvi ali kapeli, kjer je vpeljan svetovni tretji red.4 In rajni papež Pij X. je raztegnil ta odpustek na vse cerkve, kjer se opravlja redna služba božja in kjer ni kake frančiškanske, kapucinske ali minoriške cerkve, pa samo do preklica in sicer za 2. avgusta ali za nedeljo potem.5 Papež Inocencij XI. je dovolil, da smejo verni ta odpustek darovati vbogim vernim dušam'1 in zato tudi v svetem letu7. Papež Inocencij XII. in drugi papeži so dovolili, Pij IX. pa je poterdi!,8 da more ta odpustek tolikokrat prejeti, kolikerkrat kedo obišče od poldne 1. avgusta do polnoči 2. avgusta kako izmej imenovanih cerkev in v nji moli kaker za navadni odpustek, ko je kjerkoli si bodi sv. spoved opravil že 30. julija {tjedenska in 14 danska spoved velja tudi za porcijunkulo!) in se obhajal 1. ali 2. avgusta". Rajni papež Pij X. je vse predpravice in odpustke podeljene kapeli Porcijunkuli odobril in poterdil10 s pismom dne 11. aprilja 1909. Tako se zdaj lehko vsaki vdeležuje odpustka porcijunkule v svoji župnijski cerkvi brez dolge poti in denarnih stroškov. Slovesno ne moremo obhajati sedem stoletnice porcijunkule, zato se pa blagovoljni bravci in bravlte vde-ležujte bolj pridno odpustkov in jih darujte rajnim vojakom in sploh vsem dušam v vicah. 1 Gregor XV. d. 4. Jul. 1622. •* Gregor XV. d. 12. Oct. 1622. — * Cle- mens X. d. 3. Oct. 1670. — 4 S. C. Indulg. et Relig. d. 11. Sept. 1901. — fl S. C. S. O. die 26. Maji 1911. — 9 Bulla, Alias, 22. Jan. 1687. — 7 Breve Inno-centii XII. Cum ob sacri Jubilaei celebrationem, 21. Aug. 1699. — 8 Pius IX. die 12. Jul. 1847. — 9 S C. Indulg. 6. Oct. 1870. — 10 Litt. apostolicae Omni-potens et misericors Dominus, 11. Apr. 1909. ! Kam naj se obernemo? Haljam naj se obernemo? To vprašanje se zlasti dandenes prav J. A pogostoma sliši. In ne brez uzroka! Sovražniki nas od vseh strani ljuto napadajo; krepki možje in čversti mladeniči so morali zapustiti drago rojstno hišo in pohiteti „Za dom mej bojni grom", pripravljeni so vsaki dan preliti serčno kri za „blager očetnjave", za zmago naše domovine. Mi pa, ki nismo na bojišču, smo v skerbeh za-nje; pri sercu nam je njih dušni in telesni blager, čutimo težke posledice vojske: krepkih, razumnih delavcev primanjkuje, draginja je postala skoraj neznosna, ma-riskje že terka lakota na duri; pri tem nas pa še zlasti mora boleti, da mnogi ljudje pozabljajo na veliko resnobo časov, kaker da bi bilo se smertjo vsega konec ... Ali ni torej opravičeno vprašanje: Kam naj se obernemo?! Neki pošten kmetiški oče, mož še stare korenine, mi je o priliki rekel: „E, gospod, doživeli smo slabe čase. Kaj bo? Vera peša!" — V sercih premnogih gotovo vgaša božja iskra ali pa komaj tli pod pepelom posvetnih skerbi in misli, v mariskaki duši vstajajo težke dvojbe in pomisleki, toda jedro našega ljudstva je zdravo, jaz imam kljub temu terdno zaupanje — sem si tiho rekel ter skušal moža potolažiti: „Oče, pa vender ni vse tako hudo, kaker si vi mislite. Vi vse malo preveč černo vidite." Da kljub neketerim žalostnim zgledom še ni tako hudo, nam spričuje to, da verno slovensko ljudstvo še vedno rado moli. Le poslušajte, kako se zvečer zbirajo kerščanske družine in molijo — brez skerbnih gospodarjev, brez čverstih mladeničev seveda — sv. rožni venec. Žena moli za svojega moža, sestra za brata, dobri otročiči sklepajo nedolžne ročice in molijo za dobrega ateja, za ljubega bratca — morebiti ravno tedaj,1 ko onadva v streljskem jarku, v vedni smertni nevarnosti, prežita ha bližnjega sovražnika. Ljudstvo pa, ki rado moli, ne bo propadlo, saj ne moli zastonj; milost božja blagoslavlja in krepča duše; tako ljudstvo še ni zgubljeno. Da še ni tako hudo, nam pričajo pošteni kerščanski mladeniči, — kar jih je doma ostalo, — ki se zbirajo okoli zastave Marijine in se ne sramujejo na persih nositi svetinjo Matere božje, ketero so si izvolili za svojo kraljico. Pač je mnogo mladeničev, ki so bili verli udje Marijinih družeb, moralo oditi na bojišče, ljubezen do nebeške matere pa gotovo ni še vgasnila v njihovih sercih. Zato jih pa tudi Marija čuva in varuje; ako pa padejo za časno domovino, jih ona ko svoje dobre otroke vzame v nebesa, mej svoje zveste sprem-Ijevavce. Da še ni tako hudo, nam pričajo mnogoštevilne dekliške Marijine družbe, ki se tako lepo razcvitajo po naši mili domovini. Kerščanska verna dekleta, naj si bodo gosposkega ali kmetiškega stanu, se zbirajo v njih kaker v varnem zavetju pred pretečimi nevarnostmi zapeljivega sveta. Tudi one so si preblaženo Devico Marijo izbrale za svojo kraljico, mater, varihinjo in pomočnico. Z nekim posebnim ponosom nosijo Marijino svetinjico, ki naj vsem jasno priča, da so Marijine hčere, Marijini otroci. Da še ni tako hudo, nam še posebno spričuje čudovito razširjanje nekedaj toliko zaničevanega tretjega reda sv. Frančiška. Kaker mogočno košato drevo razteza po vesoljnem svetu svoje veje, hvala Bogu, tudi v naši domovini je globoko pognalo korenine. Duhovniki in svetovni, stari in mladi, plemeniti in priprosti, siromašni in bogati se ne sramujejo biti udje tretjega reda sv. Frančiška. In ta z neprecenljivimi milostmi obdarovani red si je tudi Marijo prečisto brezmadežno Devico izvolil za svojo posebno zaščitnico in kraljico. Iz tega, kar smo povedali, pač lehko vsak spozna, kako se bo glasil odgovor na gorenje vprašanje. Kam naj se torej obernemo? Kje naj v sedanjih stiskah in težavah iščemo pomoči in tolažbe? Odgovor je kratek: Iščimo jo tam, kjer jo najdemo; tam, kjer so jo našli milijoni naših prednikov. Pri Mariji! Marija je in bodi naše upanje! Naš Gospod in Zveličar je nekoč rekel: »Resnično vam povem, ako ne boste kaker otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo." Bodimo torej kaker otroci: ponižno in zaupno se v živi veri z ljubeznijo oklepajmo mogočne Matere! Če otrok kaj potrebuje, se gotovo najprej oberne do matere, ker čuti in dobro ve, da bo mati, ki ima tako dobro serce, njegovo prošnjo gotovo vslišala. Marija pa je naša najboljša mati, ki nas ljubi kaker svoje otroke; nihče ne bode osramočen, kedor zaupa na Marijo, kedor se stanovitno priporoča njej, ki je milosti polna. Mili Jezus, najboljši Sin, časti svojo nad vse ljubljeno Mater s tem, da ji nobene prošnje ne odreče. Zato nam Marija more pomagati vselej, keder so naše molitve in prošnje prave in opravičene. Karkoli Marija za nas prosi, bo gotovo tudi dosegla. Ona je kraljica nebes in zemlje in zato ima veliko moč in veljavo, da nam lehko pomaga; angelji božji so tudi njeni služabniki in poslanci. Pa tudi hoče nam na pomoč priti v vseh zadevah in stiskah; ona je vsmiljena Mati, vedno pripravljena nam pomagati, zlasti še v boju zoper sovražnike našega zveličanja. To svoje vsmiljenje je mej drugim pokazala še posebno s tem, da si je v tej solzni dolini izbrala neketere kraje, kjer deli posebne milosti, naklanja nadnaravne dobrote vsem, ki se v živi veri zaupno k nji obračajo. Tudi na slovenski zemlji so svetišča, kraji milosti, kjer se je ona razodevala in se še razodeva ko naša pomočnica. Res, britko nas je zadela poskušnja v sedanji vojski; komu ne bi vstala žalost v duši, če pomisli na Sv. Goro in Sv. Luša rje! V tolažbo nam je pri tem, da imamo mi verni Slovenci še eno znamenito Marijino svetišče, ki je, hvala Bogu, ostalo nedotaknjeno od bojnega viharja, mislimo na blaženi kraj, ki se nahaja na Gorenjskem nekako v središču našega slovenskega ljudstva „Marija pomagaj na Brezju." O, koliko kristjanov je v tem Marijinem svetišču iskalo tolažbe; šli so potolaženi na svoj dom! O, koliko jih je tukaj zadobilo zdravje na duši, premnogi pa tudi na telesu! * Stiske in boji so na zemlji, velike nevarnosti prete tudi našemu malemu slovenskemu narodu, razširiti se hočejo mej nami pregrehe, ketere so zmožne vničiti velike mnogoštevilne silne narode — kje je naša rešitev, kam haj se obernemo, kedo nam bo pomagal, kedo zaderžal jezo neskončno pravičnega Boga?! Naše upanje, naša rešitev je pri Mariji; ona bo govorila pri Gospodu za nas, da nam ne bo odtegnil milosti svojih! — — Zato pa tudi mi v sedanjem žalostnem času kaker dobri otroci hvaležno ljubimo Marijo, najboljšo mater, ponižno jo častimo ko mogočno kraljico in, čim veče so nadloge in stiske, tem bolj jo kličimo na pomoč stanovitno, v živi veri, z ne-omabljivim zaupanjem! — In sami se bomo prepričali, da v resnici Mari ja po m a ga . . . P. O. A. \ Iz ljubljanske ženske skupščine tretjega reda. Sporočiti imam, kako so se letos opravljale v naši skupščini duhovne vaje. Po reorganizaciji tretjega reda smo prejele tretjerednice marisi-ketero dobroto. Že samo zavest, da se naklanja od strani vodstva celi skupščini in obenem vsakemu udu posebej veča skerb in pozornost, drami poedinega člana in spodbuja celo skupščino k veči gorečnosti. Za kar pa moramo biti organizaciji najbolj hvaležne, je to, da nam je prinesla vsakoletne duhovne vaje. Kar so starejši udje zaman želeli, to smo dosegle me brez težave v naj-primemiš! obliki. Zadnji dve leti, 1914 in 1915 smo imele duhovne vaje javno v cerkvi. Letos pa je skerb za naš dušni napredek narekovala p. voditelju prav poseben način duhovnih vdj. Kaker ob času sv. Leonarda Portomavriškega, ko je sledil misijon za misijonom, na temu nekoliko podoben način so se verstile v naši skupščini duhovne vaje druge za drugimi. Opravljale so se v posameznih skupinah, razdeljene, kolikor sc je dalo, po poklicu in stanu udov. Ker nimamo veliko prostora na razpolago, se jih je moglo vdeleževati le 80 udov na enkrat. Pomanjkanje skupne tretjeredne dvorane se je pri tej priliki občutno pokazalo. Zatorej zbirajmo pogumno naprej za sklad, da dobimo čimpreje prostorno dvorano! Duhovne vaje so se začele meseca februarija, končale konec majnika. Za kuharice in služkinje so bile duhovne vaje v štirih skupinah: tiste, ki so imele, ali so si izprosile več časa na razpolago, so imele po troje, druge bolj zaposljene po dvojno, tretje, čez dan večinoma zaposljene, po eno premišljevanje na dan. V skupščini je tudi precejšnje število delavk c. kr. tobačne tovarne. Le-te so opravljale duh. vaje v dveh skupinah po dvakrat na dan skozi štiri dni, zjutraj in zvečer. Tudi nekaj učiteljic, zasebriic in drugih deklet zaposljenih v pisarnah, v tergovinah in podobnih zavodih ter veče število šivilj je v III. redu. Te so hodile k duhovnim vajam v dveh skupinah redno po dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, neketere od njih tudi k izrednemu premišljevanju popoldne. Žene, vdove in delavke tobačne tovarne v pokoju so jih opravljale po štiri dni, vsake v svoji skupini po trikrat na dan. Tako je opravilo letos duhovne vaje v enajstih skupinah okoli 800 članic naše skupščine. Zavedajoč se besed pesnika; „Pa prazno je delo brez sreče z nebes“ in zaupajoč na izrek aposteljna Pavla: „Vse premorem v njem, ki mi daje moč“ je določil g. p. voditelj tudi skupno jutranjo in večerno molitev, vzeti iz frančiškanskega molitvenika. Ti dve molitvi ste vsem vdeleženkam zelo vgajali. Na splošno željo jih je dal tretjeredni ženski odbor posebej natisniti za ženske in jih morejo pri njem dobiti tretjerednice drugih skupščin, ako jih želijo in se za nje oglasijo. Po možnosti so skupno opravljale tudi sv. križev pot, serafinski rožni venec iil litanije vseh svetnikov treh redov sv. Frančiška. Razpored premišljevanj v duhovnih vajah je bil nekako naslednji: Preč. g. p. voditelj je najprej razložil, kaj so duh. vaje, kako potrebne so in koristne, ter kako naj jih opravljamo. Potem je povdarjal vzvišeni namen in cilj, ki nam je določen, namreč služiti Bogu samemu. Sledilo je premišljevanje o večih in manjših grehih, o nezvestobi do neskončno dobrega Boga. Gledale smo strašne nasledke greha, terpljenje duš v vicah, „za pekel" je rekel g. p. voditelj, „pa niste vstvarjene." V duhu smo zerle smerti nasproti, vesele bomo, ako se bodemo od zdaj naprej skerbno varovale tudi malih prostovoljnih grehov in že zdaj odtergale svoje serce od minljivih, časnih dobrot. Vse, kar bomo morale ob smertni uri zapustiti, to ni naše. Rabimo potrebne stvari vedno z mislijo na odgovor, ki nas čaka o njihovi vporabi. Za male vsakidanje prestopke lehko zadostimo s pokoro, naj si že bode z vestnim opravljanjem svojih stanovskih dolžnosti, ali drugih dobrih cjd, zlasti z natančnim spolnjevanjem redovnega vodila, za kar nam obeta sv. cerkev v božjem imenu večno življenje. Duh našega očeta, sv. Frančiška odseva iz našega vodila; ta naj preveva naša serca, potem nam ne bo težko slediti vabilu našega Gospoda. Jezus, naš Kralj nas vabi na vojsko za dobro in pravično stvar. Sam gre naprej, ne zahteva več, kaker tisto, kar je že prej sam storil, zmaga je gotova, plačilo obilno! Služba Gospodova nam ne bo težka, ako je naša pobožnost prava in s celim sercem ljubimo Boga, ki je večna dobrota. Izbral nas je za predmet svoje ljubezni. Odbral izmej toliko drugih in poklical v višji, plemenitiši, redovni stan. V razlaganju sv. vodila smo lehko spoznale dolžnosti, ki nam jih nalaga tretji red; te se pa ne dajo primerjati z milostmi in odpustki, ketere prejemamo dari za dnem. Prekrasna slika o našem sv. očetu Frančišku in njegovi veliki ljubezni do Boga, je genila tudi naša serca in napravile smo terdne sklepe za bodočnost. V teh hočemo in moramo biti stanovitne. Približno v tem redu so sledila premišljevanja. Vedno višje in natančneje se nam je kazala pot, po keteri nam je hoditi, da dosežemo redovno popolnost. Vprašajmo se pogosto, kaj je zahteval sv. Frančišek od pervih tretjerednikov?! Terdno voljo hrepeneti po popolnosti! Kaj pričakuje sv. cerkev od nas? Po udih tretjega reda želi prenoviti obličje zemlje. In kaj bo zahteval enkrat od nas? — Ta vprašanja si stavimo vsaki dan in začnimo vedno znova, ker smo še* malo dobrega storile. Če smo bile dosedaj nevredne velike milosti, poklica v tretji red, porabimo čas po duhovnih vajah v naše popolno prenovljenje. Opustimo vse, kar nas ovira na potu do prave pobožnosti in ljubezni božje, odločimo se k stanovitnemu nasledovauju našega Gospoda Jezusa Kristusa, da bodemo tudi me zamogle vsklikniti se sv. Frančiškom: „Moj Bog in moje vse!“ Duhovne vaje vsake skupine so se zaključile za tiste, ki so se duh. vaj vdeležile, se sv. mašo, sv. obhajilom in z vesoljno odvezo, oz. papeževim blagoslovom. Vse skupaj smo pa skupno sklenile duh. vaje dne 1. junija z romanjem na Šmarno goro. Dvojni namen nas je vedel tja gori v Marijino svetišče. Zahvalit smo se šli za izredne milosti letošnjih duh. vaj, ketere je Marija, zaščitnica redov sv. Frančiška brez dvojbe izprosila za nas od svojega Sina. V pobožni molitvi so vstrajali romarji, ponovili svoje sklepe in prosili posebno za dar stanovitnosti. Molili smo za se, pa tudi za one, ki se niso mogli vdeležiti skupnega romanja. Drugi vzrok našega romanja je bil, da smo hoteli prirediti vojno pobožnost in prosivno procesijo, naj nam Marija izprosi kmalu časten in od vseh težko pričakovani mir, naj se vojska srečno konča. Molili smo za sv. očeta, našega cesarja, za žive in padle naše rojake, za blager domovine. Upamo, da je bilo Mariji to všeč! Zadovoljni obrazi so pričali o milostih, ki jih je ta dan podelila. Napolnila je vsa serca s tako radostjo, da je ni mogoče popisati. Zapustili smo svetišče s terdno nado, da bodo naše skupne prošnje vslišane. Gorečnost tretjerednic in trud, ki ga je imel preč. g. p. voditelj v duhovnih vajah, ne sme ostati brez sadu. Zvesto hočemo spolnjevati storjene sklepe in se potruditi, da bomo vedno napredovale v dobrem in s tem skerbele za svoje zveličanje in deloma tudi za čast svoje skupščine. Svojega preč. p. voditelja pa se hočemo z globoko hvaležnostjo spominjati v gorečih in pobožnih molitvah. Bogato plačilo naj ga čaka onkraj groba! Tretjeredniška skupščina na Viču. Vse slovenske tretjeredniške skupščine so v zadnjem času v „Cvetju“ že objavile svoje gibanje in delovanje. Iz njihovih dopisov se razvidi, da se je v skupščinah zbudilo novo življenje. Voditelji posameznih tretjeredniških zborov uvidevajo resnost sedanjih dni, zato se vedno bolj trudijo vernike seznaniti z božjo vstanovo tretjega reda sv. Frančiška. Tudi naša sicer najmanjša in najmlajša skupščina gre zvesto za svojimi sestricami. Tudi ona gre s tekom časa, vedoč, kolike važnosti za cerkveno življenje in za zveličanje vernih je v sedanjih resnih časih tretji red in bo še bolj v — nejasni prihodnjosti. Mlada je naša skupščina. Še le dve leti stoji na lastnih nogah. Prej smo bili podrejeni ljubljanski skupščini. Ima štiri sebi podrejene podružnice: Brezovico, Dobrovo, Horjulj in Podlipo. Ta tretjeredniški zbor šteje nekaj stotnij verlih bojevnikov pod zastavo sv. Frančiška; njih število vedno bolj narašča in se krepi. Oglejmo si najpervo domači, tretjeredniški zbor na Viču. Po najnovejšem štetju je v tej župniji 227 tretjerednikov. Po večini so ženskega spola. Z moškimi gre tu kljub raznim vabilom in pojasnilom kaj terdo. Redek je, ki se junaško brez strahu znebi starih, napačnih nazorov in praznih izgovorov. Žene in dekleta so v tem oziru bolj korajžne in odločne. Seveda je tu blizu mesta mej delavstvom raznih strank in različnega mišljenja precej huda preskušnja in strog novicijat, preden se kedo odloči za spokorni tretji red. Kar jih vstopi, ti pa derže in ostanejo zvesti, stanovitni. Le par smo jim dali spričevalo nezrelosti in smo jih izobčili iz družine sv. Frančiška. Tretjeredniki so v župniji steber duhovnega življenja. Kjer je treba kaj dobrega, koristnega začeti, oni pervi poprimejo. Shod za tretji red je vsako pervo nedeljo v mesecu popoldne po litanijah. Vdeležujejo se ga prav marljivo. Vesoljna odveza se jim podeli, keder je, zjutraj in popoldne. Papežev blagoslov prejmejo šestkrat v letu. Vsprejem v tretji red se je s perva veršil v zakristiji, na tihem. Zdaj smo se pa že toliko „osokolili“ in ojunačili, da se ne bojimo javno stopiti pod zastavo sv. Frančiška. Odbor ima redne seje na dan shoda pred govorom. V odborovih sejah se razpravljajo redovne zadeve, skerb za vboge in strežba za bolnike itd. Za pokojne tretjerednike se opravi sv. maša, člani darujejo sv. obhajilo in zmolijo en del sv. rožnega venca. V dveh ozirih moramo še očitno pohvaliti naše tretjerednike: v skerbi za petje in v ^kerbi za lepoto in čistost krasne župne cerkve. Oni skerbe vsaki torek za petje pri sv. maši. Res ne vbirajo pesmi po notah in strogo po Cecilijan-skih predpisih, temuč se derže bolj štarih sv. pesmic, na ketere je naše uho že navajeno in nam vgajajo in segajo v serce. Ker tretjerednice skerbe redno za petje ob torkih, se jih je že „pri-jelo“ ime „Torkovke“. Za snago in olepšavo nove župne cerkve skerbi olepševalni odsek deklet Marijine družbe, pa ga lehko imenujemo tudi olepševalni odsek tretjega reda; saj so vse te „Marte“ tudi marljive tretjerednice. Smert nam je lansko leto zelo prizanašala. Vmerli ste lansko leto samo dve tretjerednici. Letos pa bo popravila, kar je lansko leto zamudila. Pobrala nam je dozdaj že pet prav marljivih udov. Zadnja mej njimi je bila Elizabeta Kremžar, ki je vmerla 9. maja. Imenovana je bila mati naše marljive, nabožne pesnice uršulinke M. Elizabete Kremžar. Priporočamo jo v pobožno molitev. Sicer pa terdno upamo, da že vživa bogato plačilo v družbi zveličanih duhovnih otrok sv. Frančiška. Saj se je lepo dobo — celih 52 let ko marljiva, zvesta tretjerednica na to plačilo pripravljala. P. A. Č. Novo mesto. Dva zgledna tretjerednika. V teku enega tjedna smo spremili dva zgledna tretjerednika k zadnjemu počitku: gospoda Frančiška Goleš in Jožefa Čolnar. G. Goleš sicer ni bil mnogo let v III. redu, ali v kratkem času tretjered-niškega življenja si je resnobno prizadeval za pravi duhovni napredek. Po pravici smemo nanj oberniti besede sv. pisma: „spolnil je veliko let.“ (Modr. 4, 13). Počivaj v miru! — Po dolgotrajni bolezni je vmerl 28. maja odbornik III. reda naše skupščine Jožef Čolnar. V mladosti je veliko let služil v tukajšnjem samostanu. Nato je stopil v zakon. Bil je trikrat poročen, tretja žena še živi, ž njo, kaker tudi s prejšnjima dvema je živel v kerščanski ljubezni in mejsebojni slogi. V 111. redu je preživel približno 30 let. Stopil je vanj takrat, ko je še vladala žalostna razvada ta red zaničevati. Njega to ni begalo, ker ga je vodil duh božji; z lepim življenjem, z resnično vzorno pobožnostjo je skerbel za dobro ime tretjega reda. Zato je bil že pred mnogo leti izbran za odbornika; v tej službi je po svojih močeh vneto deloval za napredek tukajšnje skupščine. Pogreb dragega sobrata v sv. Frančišku je bil 30. maja. Udje III. reda so se vdeležili sprevoda v obilnem številu z redovnimi znaki in gorečimi svečami; tudi so za blager njegove blage duše prejeli skupno sv. obhajilo. Tvoj zgled naj ostane v spominu! Pervi sestanek voditeljev III. reda novomeškega okrožja. Dne 8. maja tega leta se je zbralo lepo število preč. g. voditeljev III. reda v novomeškem samostanu h pervemu sestanku. Mej navzočimi sta bila tudi dolgoletni tretjerednik pč. mil. g. prošt ter nad vse vneti voditelj lil. reda pč. g. dekan iz Trebnjega. Po kratkem pozdravu prevzame ravnatelj novomeškega tretjeredniškega okrožja sam predsedstvo. Za zapisnikarja je bil predlagan vlč. g. kapelan iz Mirnepeči. Predsednik sestanka navede vzroke, ki so ga napotili, da je sklical sestanek tretjeredniških voditeljev. Omenil je mej drugim, da moremo le po skupnih Posvetovanjih in z mejsebojnim podpiranjem vpeljati enotno organizacijo v celem okrožju, ki daje III. redu pravo nepremagljivo moč kaker tudi zmožnost spolniti svoj veliki prevzvi-šeni cilj. Nato je podal predsednik sestanka kratek pregled stanja novomeškega tretjeredniškega okrožja. Okrožje se razteza čez 46 župnij s 26 samostojnimi skupščinami in 2 podružnicama s približno 8 do 9 tisoč udov. Kar se tiče duhovnega življenja in napredka po vpeljani organizaciji, je v posameznih skupščinah precej različno. Kjer se 111. red redno in pravilno vodi kaker želijo rajni sv. oče Pij X. in kaker je bilo sklenjeno na zadnjem katoliškem shodu, tam tudi napreduje, da nikaker ne zaostaja za novomeško skupščino. Obratno pa, kjer se nič ali prav malo stori razen letnega obiska, tam ne moremo pričakovati posebnega napredka. — Na dnevnem redu so bili različni referati, ke-tere so blagovolili prevzeti posamezni voditelji. Pervi referat je prevzel ravnatelj'III. reda sam „Zakaj naj širimo tretji red zdaj in po vojski." To je iskrena želja zadnjih treh velikih papežev, to je bila resolucija zadnjega katoliškega shoda, to zahtevajo zasebne in javne razmere in potrebe posameznega in celega slovenskega naroda zdaj in po vojski. Omenilo se je tudi, da po vojski prav lehko izbruhne verski boj. In ravno III. red ko najmočnejša duhovna organizacija bo močan steber proti vsem navalom brezvercev. V debato so posegli po večini vsi gospodje. Pč. mil. g. prošt je obljubil skerbeti, da se bo tretji red širil v dekanatu, takisto tudi pč. g. dekan iz Trebnjega. Pč. g. duhovni svetnik, župnik iz Prečine, se je pa jedernato odrezal: Ne debatirati, ampak storiti! Kedor prevdari razvoj, pomen in namen tretjega reda, se mora lotiti dela zdaj in po vojski. — Nato je sledil drugi referat ..Razmerje tretjega reda do Marijine družbe." * (Dalje prih.) Trebnje. V nedeljo po prazniku presv. Serca Jezusovega smo imeli obisk pč. g. p. Pavla, vizitatorja tretjega reda novomeškega okrožja. Pred pervo sv. mašo, ki se je. opravila za III. red, smo prejeli skupno sv. obhajilo, pred sv. obhajilom je bila glasna priprava, molitve in predobhajilna pesmica „Pridi, sladki Ženin duše ..." Popoldne je bil govor, v keterem so nas pč. g. vizi-tator spodbujali k večnemu češčenju najsv. Serca Jezusovega in nas navduševali za one vzvišene misli, ki jih mora imeti vsak zvest ud družine sv. Frančiška; po govoru smo imeli litanije presv. Serca Jezusovega, nato slovesno posvečenje najsv. Sercu Jezusovemu in sicer tako, da je predstojništvo v imenu vseh udov glasno molilo pred aljtarjem z gorečimi svečami v rokah posvetivno molitev iz knjige „Pot v nebesa." Potem je bil papežev blagoslov in blagoslov z Najsvetejšim. Vse se