ethe oldest and most popular slovenian newspaper jn united states of, america, AMER1KANSK1 SLOVENEC PRVB SLOVENSKI LIST ? A NI ERIK L Giilot Zx yttra |> paritf — kft pratfco la rfaalci — •& Boji !• kmftfil GEASILO SLOV KATOE, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — Bi B DRUŽBE BV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO« najstarejši in najbolj priljubljeh slovenski list v združenih državah ameriških, ŠTEV. (No.) 224. CHICAGO, ILL., ČETRTEK 18 . NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 18, 1926. LETNIK XXXV, na za mir,- JUGOSLAVIJA JE PRIPRAVLJENA VSE STORITI, SAMO DA SE OHRANI MIR. — ITALIJANI SO PRENEHALI S PREGANJEM SLOVENCEV IN HRVATOV. — VOJNA NEVARNOST ODSTRANJENA. Dunaj, Avstrija. — Jugoslovanska vlada zanikuje vest, da fie pripravlja na vojno, kakor so to poročali ameriški listi. Dejstvo, da so oblasti v Rimu izpustile poslanca dr. Vilfana iz ječe, pa tudi, da so fašisti Prenehali z nasiljem proti Slovencem in Hrvatom, je razburjene duhove v Jugoslaviji nekoliko pomirilo. Ni dvoma, da ne bo tako hitro pozabljeno gorje, ki so ga Slovenci in Hrvati prestali doslej pofd fašistovsko vlado. Razdejanje njihove lastnine in kruto preganjanje ne bo zlepa Pozabljeno. Da pa je konec sedaj fašistovskega nasilja nad Manjšino — verjame kdor hoče. Resnica je le, da bo Italija še dalje preganjala in zapostavljala manjšino, a jugoslovanska vlada le tolaži razburjene duhove. Neki jugoslovanski državnik 3e rekel nekemu novinarju, da bo Jugoslavija vse žrtvovala— tudi ne bo reagirala na nasil-stva fašistov napram jugoslovanski manjšini v Italiji, samo ! KRALJICA ¥ JEKLARNI ¥ GARY. PRINCEZINJA ILEANA SPREJEMA DARILO. Rumunski kralj pri otvoritvi parlamenta. — Ferdinand se počuti bolje, ni pa izven nevarnosti .— Delavci v jeklar-ni se niso zmenili za obiskovalko. Bukarešta, Rumunija. — V nedeljo je bil navzoč pri otvoritvi parlamenta kralj Ferdinand, ki je govoril pri tej priliki s prestola. ZdravniKi pravijo, da je njegovo zdravje po-voljno, vendar pa še ni izven nevarnosti. Chicago, 111. —. V ponedeljek si je rumunska kraljica, ki se nahaja na obisku v Chicagi, pomudila tudi nekoliko časa v jeklarni v Gary. Ko se je prikazala na obširnem1 dvorišču, kjer so delavci žuljavih rok premikali težko železje — je bilo vse mirno. Ne ena delavska kapica ni šla z glave — ni- « tj O JUH". i ko. Tudi ko je kraljica kora-Jugoslovanska vlada si tol- kaia po prostoru kjer so veli-tt>ači fašistovska nasilja tako,' kanske peči, se ni nikdo zmenil da hoče Italija z njimi prisiliti zanjo. — Delavci niso imeli za Jugoslavijo, da ratificira po-( nj0 di-ugega ,kakor zaničljiv' godbo, ki je bila sestavljena v pogled. In ona je to čutila. Nettuno. Poročilo, ki prihaja iz. Eden izmed magnatov, ki je Dunaja se glasi, da bi ratifici- vodil kraljico okrog, je i*ekel *'anje te pogodbe odstranilo proti skupini delavcev, ki so KRIŽEM SVETA. Miss Margaret Lawrence iz Pelham, N. Y., članica "Am. Girl Reserves," je podarila rumunski princezinji Ileani prstan. Princezinja, ki jo vidimo na sliki v narodni noši, je članica "Girl Reserves" v Rumuniji. ZA IZPRAZNITEV PO-RURJA. Angleški in Francoski višji državniki se bavijo z vprašanjem izpraznitve zasedenega ozemlja v Nemčiji po zavezniških vojakih. London, Anglija. — Važne OGRSKI PARLAMENT RAZPUŠliEN. Horthy je izdal ukaz na razpust parlamenta. — Narodna skupščina bo zborovala od 7. do 14. dec. — Še vedno upanje, da se Ogrska in Rumunija združite. strmeli v kraljico, naj snamejo konference se vršijo med angleškim zunanjim ministrom tonogo ovir, ki stoje sedaj na Potu za prijateljsko zbližanje čepice z glav, a nikdo se ni bri- obeh držav. Vladi obeh držav, gal za to. Nato pa kraljica pre- sir Aiiston Chamberlain-om, vsaj oficielno, si prizadevate,, kine tišino in z visokim glasom francoskim zunanjim mini-zboljšati odnošaje ena do dru- obrnjena proti skupini delav- strom Aristide Briand-om in, 8e, zato pa je upanje, da bo ceVj go sta.li na dvorišču' njihovimi višjimi uradniki,' Jugoslavija pogoje sprejela. ^ | vpraša, ako je med njimi kak-igiede razoroževanja NemčijeJ Kakor razmere danes stoji-( gen Rumunec. Nato se oglasi kar bi vodilo do popolne iz-' io, ni vojne nevarnosti med Ju- R0bert Arlet, Rumunec, ki biva praznitve zasedenega ozemlja' goslavijo in Italijo. Jugoslo- v Ameriki že dvajset let. Sna- — Chicago, 111. — George H. Riley, predsednik Musicians kluba, je imel v stegnu drobec šrapnela, že izza španske vojne. Toraj 30 let ga je vznemirjalo železo v nogi, katero mu je pa nedavno odstranil v bolnici dr. Apfelbach. Bilo je leta 1898, ko je bil Riley ranjen, a vendar je'še pomagal pri naskoku na španske utrdbe ins s tovariši snel špansko zastavo z droga. — Antwerp, Belgija. — V ponedeljek je priplul v tukaj-šno pristanišče parnik Melita, Canadan Pacific družbe, katerega so pristaniški uradniki sprejeli z izredno častjo. To pa zato, ker je bil baš Melita, deset tisoči parnik, ki je pristal že to leto v tem pristanišču. — Danville, 111. — 6000 prijateljev "Uncle Joe-ja" je prišlo k pogrebu. Mr. Cannon je umrl v petek, kakor je že bilo poročano, v starosti 90 let. — Pittsburgh, Pa. — Zahteva po ameriškem mehkem premogu v inozemstvu, zlasti Angliji, je dvignilo ceno premogu Iz Jugoslavije VELIKA UDELEŽBA PRI OD KRITJU M E D V EDOVEGA SPOMENIKA V MARIBO RU. — SMRTNA NESREČA NA TRIGLAVSKEM PO GORJU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Odkritje Medvedovega spomenika. Dan kakor v aprilu: solnce, dež, vihar. Ljudje pa kot ved-jno: vse zdržijo in premagajo, če jih vodi ljubezen. In tako je kljub nalivu zelo veliko častiv-cev in osebnih prijateljev pok. Pet človeških okostij izkopanih v zagrebški okolici. Na Tratinski cesti vzdolž železniškega nasipa kopljejo se^ daj kanal v svrho, da se oboka potok Kraljevac. Pri izkopavanju kanala so delavci naleteli na pet Človeških okostij. Štiri prvih. Kosti so že močno strohnele in so bile v zemlji že 50 ali pa še več let. -o- dh Medveda prišlo na njegov jso ležali eno poleg drugega, a grob, kjer se je v nedeljo, 24. |Peto par metrov oddaljeno od oktobra javnosti izročil nagrobni spomenik. Ob določeni uri so zapeli združeni moški pevski zbori iz Maribora pod spretnim vodstvom stolnega kapelnika gosp. Gašpariča žalostinko. Zastopnik odbora za postavitev spomenika gimn. ravnatelj dr. To-minšek je na to v poljudnih besedah razložil, Čudna bolezen v Dalmaciji. Kakor javljajo iz Sibenika, je prispela k okrajnemu glavarju seljaška deputacija iz Mravincev ter zaprosila, da se takoj odpošlje zdravnik, da kaj nam hoče prepreči čudno bolezen, ki se naznačiti nagrobni spomenik z je pojavila v omenjenem selu. Medvedovo podobo in s simbo-,Znatno število ljudi je obolelo lično prispodobo sejavca. Za- 'na ta način> da je pri njih na_ ......0„(hvalil se je Vsemv darovalcem stopila mrzlica, potem so za- v Ameriki. Cene bi takoj zopet'in vsem' kl so pr.išJi k odkrit.iu čeli bljuvati kri ter so obležali padle, ko bi se stavka premo- , sP^enikja,. Stolni župmk kano- nezavestni. Glavarstvo je takoj garjev v Angliji končala. nik Ivfn Moravec je nato v odposlalo — Washington, D. C.— Sko-imenu odbora P°lozi1 na groh vince. venec in opravil za pokojnega zdravnika v M ru- ni e čepico z glave in se približa kraljici, rekoč: "Dolgo naj živi kraljica." Nato je kraljica vprašala svojega rojaka, kako se tukaj počuti, nakar je le-ta odgovoril, da mu je dobro, je oženjen in ima pet otrok, star pa je 30 let. Konečno je stegnila kraljica desnico — a ne z namenom ,da bi jo rfioral delavec poljubiti — temveč stisniti, kar je tudi storil. Taka čast bi Arleta v Rumuniji gotovo ne doletela. Dunaj, Avstrija. — Admiral Nicholas Horthy, ogrski regent, je izdal ukaz za razpust parlamenta, nova narodna skupščina bo zborovala od 7. do 14. decembra. Kampanja je v polnem teku. Vlada upa da bo zmagala z veliko večino. Go- zi Panama prekop je šlo v enem letu 5197 parnikov, ki so plačali carine Stricu Samu $22,981,055. Toraj, nad poldrugi milijon več ,kakor lansko leto. — Council Bluffs, Iowa. — John B. Keeline ,milijonar in športnik, je v ponedeljek jutro ustrelil do smrti svojo ženo, molitev. Ob sklepu je združen moški zbor zapel v srce segajo-čo Pavčičevo "Narodno na-grobnico." Odkritja se je udeležil v zastopstvu presvetlega škofa dr. Karlina prelat g. dr. Tomažič, v zastopstvu velikega župana g. dr. Terstenjak in srezki po- glavo'£- dr> Leskovar z gospo sopro-'go, tovariši, prijatelji pokojnega v zelo častnem številu. — Pred in po slavnosti je bil bu- yanska vlada odločno zanikuje, da bi koncentrirala svoje Čete na meji. -o- ANGLEŠKI PREMOGARJI IZIGRANI. London, Anglija. — Ni bilo drugega pričakovati; premo-Sarji v Angliji se podajajo, stavka je tako rekoč zdrobljena—delavci izigrani. Junaško prenašali glad s svojimi dramami, a sedaj so potisnjeni k zidu — nobene več rešitve. Pomočilo pravi, da so se podali tu-tisti, ki so se nazivali "Die-Hards". 250,000 je teh premo- ^arjev, spadajočih pod South j kraljico in vzklikali. Kraljica Wales Miners federacijo, ki so se je nalahko nasmejala in z Se najbolj junaško držali, a se-j roko pozdravljala — delavce, so tudi ti sprevideli, da je v Nemčiji, po zavezniških vojakih. s Tako Angleži kakoi- Francozi bi radi odpoklicali svoje čete domu. Sta pa dva elementa, ki to zadržujeta. Prvi je nemški nacionalisti, ki se po-služijo vsake prilike, da ovirajo delo republikancev za mir. Drugi — morda glavni, pa so voditelji zavezniških čet v za- ' težko ranil svakinjo, nato pa glavar Poljanec mestni župan še sebi pognal kroglo v in bil na mestu mrtev. — Sioux City, Iowa. — V tu-kajšni bližini sta skupaj zadela dva. avtomobila s tako silo,(čen naliv, a dobre pol ure, v da sta se dobesedno zdrobila, I kateri se je proslava izvršila, vorniki za vlado naglašajo, kaji pri čemer je prišla ena oseba je nebo popolnoma mirovalo, je vlada' vse storila za napre-| 0b življenje ,šest je pa težko Ljudstvo je še dalje ostalo na ranjenih. Mrtev je lastnik ho- pokopališču, molilo za rajne- dek v deželi. Govori se, da se ! socijalisti ne bodo vdeležili volitev. . Mnogo se komentira v deželi prisotnost grofa Nikolas Banf-fy-ja v Budimpešti. Banffy je nedavno postal državljan Ru-munije, da je s tem lahko obdržal svoja velika posestva, kv sedenem ozemlju, ki imajo jih ima v Rumuniji. Zato je pa Naposled vendar na prigovarjanje novinarja, ki bi bil rad prizor slikal, so delavci jtrebne. dvignili čepice in nekoliko ve-selejših obrazov gledali na lahke mastne službe,od katerih bi še kaj neradi ločili. Oni iščejo vedno nove vzroke med Nemci, s katerimi dokazujejo, da so zavezniške čete tukaj po- ^ajbolje, vlade. če sprejmejo pogoje *OVA LEŽIŠČA PREMOGA V BLIŽINI GALESBURG. Galesburg, 111. — Osem milj EKSPLOZIJA ¥ GLENDAL PREMOGOVNIKU. Moudsville, W. Va. — V pre- Ker pa imajo v Nemčiji, kakor tudi v Franciji in Angliji državnike, ki resno mislijo na spravo med seboj, se lahko trdi, da se bo .upanje za izpraznitev do 1. januarja vresničilo. Na konferencah, kakor navedeno zgoraj, se je že mnogo koristnega v tej zadevi ukrenilo. Dr. Stresemann, nemški zunanji minister, bo dobil v kratkem pogoje, po katerih je Francija in Anglija pripravljena odpoklicati svoje čete iz zasedenega ozemlja. Upanje v njegovem interesu, da bi se Rumunija in Ogrska združile, zakar še vedno vlada u-panje. Banffy je velik agitator za združenje, kar pa seveda zanikuje. tela A. A. Barrett Hornick. — Chicago, 111. — Mrs'. Frances J. Baker, je v ponedeljek obhajala svoj 101. rojstni dan, je še čila in zdrava, nihče bi ji ne prisodil take starosti. Rojena je bila na Angleškem 15. nov. leta 1825. Pravi, da je zato dočakala tako visoko starost, ker ni poznala skrbi in vedno le tako ga in občudovalo spomenik. -o- umetniški Smrt koroškega trpina. Dne 2. oktobra je umrl na svojem domu v Dolinčicah pri Rožu znani narodnjak Jožef Paul, po domače Rutar. Župa-noval je kot slovenski župan v težavnih časih najprej občini Rožek, potem pa občini Ledenice. Po ponesrečenem plebiscitu je moral kot begunec preživeti na Brezjah, ker doma ni bil varen. Še sedaj se vidi na njegovi hiši napis iz medple-biscitne dobe, katerega so mu napravili njegovi nasprotniki. Z rdečo barvo je naslikana velika mrtvaška glava, okoli nje pa je nemški napis: Paul, auch deine Stunde wird schlagen! Karaten ungeteilt, ewig und immerdar! (Paul, tudi tvoja ura bo bila! Koroška za vedno in vekomaj nerazdeljena.) Ko se je vrnil, ga je zelo potrla Slikar Gorup smrtno ponesrečil Nadarjeni "silkar pl. Gorup je plačal svojo vnemo za umet- {nesreča za nesrečo, izgubil je nost s svojim mladim življe- desno roko in levo oko. Po tež-njem. Sel je na planine, da bi slikal, a je našel žalostno smrt, trupla pa še niso dobili. V nedeljo, 24. oktobra so se . 3^no od tukaj so po naključju ™govniku Glendale Coal Coke, Skrili velika ležišča mehkega , *a "astav,a ^sploz!-j »femoga. Vsled poplave je na- gj{^ko zrteY .s? *nan0; I * *la v hribu razpoka, kjer se ^ej so spravi h pet trupel. Vidi »n . i na površje. Oddelek reševalcev f , • u j xtJL * ŽJla preraoga- | je neumorno na delu. itov? f° sPrave'in b'° ^ NoV£ -----— I J ga leta rešeno to vprašanje, ki , ^Washington, D. C. Sve- Tokyo, Japonsko. —r:V Kyu-'j je za Nemčijo prava mora. °yni pridelek krompirja je le- sho premogovniku, last Mitsui leto jako slab. Na več kompanije je v torek nastala kjer je* dosti blaga, je 1 eksplozija, ki je Zahtevala 30 Advertise Da začel gniti. Žrtev. Slovenec!" in "Amerikanski ROPARSKI NAPAD; PLEN $200,000. Minneapolis, Minn. — V St. Paulu sta dva neznana moška iz motornega busa, v katerem je bilo vse polno potnikov, odvedla David-a Davis-a trgovca z dragulji in mu odvzela de-mantov v vrednosti $200,000. Roparja sta delala tako previdno, da ni tega nihče izmed ! potnikov opazil. Davia je rekel, da mu je eden banditov tiščal v hrbet revolver in mu ukazal, naj se zadrži mirno ter izstopi z njima z busa in sede v avto, ki je bil zato pripravljen in je sledil busu. Ko so ga imeli v avtomobili so preiskali njegove žepe in ga oropali dragih kamenov. NOVI KABINET ¥ NICARAGUA. Predsednik Diaz sestavil novo vlado. — Salvador in Guate' mala priznale novo. vlado.— Chamoro imenovan poslanikom za Zed. drž. 0 ki bolezni je legel v grob eden izmed mnogih koroških trpinov. delala, kakor se je njej zdelo planinci in lovci odpravili v prav. najhujšem deževju in snežnem metežu iskat truplo ponesrečenca v Steno. Odšli so zjutraj ob 5., iskali ves dan in se vrnili ponoči, vsi premočeni in premraženi, toda brez uspeha. V gorah je bil močan snežen metež in nevihta, tako da je bila ekspedicija zelo težka. V pondeljek, 25. okt., je odšla ista ekspedicija zopet na Sev. Steno. Hoja je bila izredno na-\ porna in nevarna. Vrnili so se Managua, Nicaragua. — Dr-'ne da bi kaJ našli- Najtežje je Salvador in Guatemala'to- ker ne vedo P°ta- P° kate" DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dijjarje, ozir, lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din .........------------$ 9.45 1,000 Din ___________________$ 18.60 2,500 Din _________________$ 46.25 5,000 Din ...................$ 92.00 '10,000 Din ......................$183.00 žavi Salvador in ----------- sta priznali novo nicaraguan- rem Je Ponesrečenec hodil, sko administracijo pod pred- 0 sedstvom Adolf a Diaz-a, ki je Nov most med Sušakom in bil v nedeljo ustoličen. Prejšni Relto predsednik je bil general Cha- bo v kratkem dovršen ter izro-moro, ki pa je resigniral. Pred-J žen prometu. Na naši strani se sednik Diaz je takoj sestavil,morajo še dograditi poslopja svoj kabinet. Rosendo Cha- za carinarnico in orožniStvo. — morro iz Granada je bil ime- Ker je potrebni kredit otvor-novan nicaraguanakim poslani- jen, bo tudi to delo tekom zime kom za Zedinjene države. I dovršeno. 100 200 500 1000 lir lir lir ..$ 4.75 ______________$ 9.20 ___________________$22.00 lir ..........................$43.00 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & CESAR'! 455 W. 42nd ST., NEW YORK. NX "AMERIKANSKI SLOVENEC" Amerikanski Slovenec Prri in najstar«j»i slovenski list f Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkor in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098. Naročnina: Za celo leto__1_________ Za pol leta_____________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___.T________6.00 Za pol leta --------------------------- 3.00 ......$5.00 2.50 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. ■I Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 'Phone: Canal 0098. Subscriptions: 'or one year ____________— ____________$5.00 <\>r half a year-------------2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__________6.00 For half a year------------3.00 naša narodna dolžnost, da se to odpravi za bodočnost. Za bo- jomenim, da smo takoj opazili žalost po izgubi prijatelja ob- (peljali? Ali je bilo vam znano, dočnOst se nam gre, za v bodoče pazimo, kar je bilo v pretek- Jnekaj novih moči pri dramatic-' čuti tudi v srcu. Mike, prav do- 'da se je Ciril_Sin,_Mr. Bi- losti ne bomo popravili. Saj menda tudi rdeči komandant Za-1 nem Klubu, ki so nastopile pri bro si jo izpeljal. 'cek v- resnici jokal,' ko je stal vrtnik ni tako naiven, četudi ga otroška pamet večjcrat trka, "Sinu" prvič in obetajo, da bo-j Marica — Miss Leopoldina jpred svojim očetom' — ko se je da veruje kaj takega, da bodo tisti, če so kje-kdaj spravili kak do prav dobri igralci, oziroma ,Bregantich. Poldka, prav ljub- 'spomnil, da je on kriv njegove komišen, zdajle lepo prišli na front ter javili: Gospodine, toli- igralke. jka si bila in svojo vlogo prav 'smrti? Toraj on kot igralec je Anton Slemenc — Mr. Nick dobro izpeljala. Govorila siljokal, da je nam predočil take-Mencinger. Takoj, ko je Mr 'razločno in Tvoje kretnje so'ga sina, kot je to zahtevala DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—P.okopiaov uredništvo ne vrača. POZOP.:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879. Zadel sem - kamor sem meril ko in toliko komišna smo pobasali! Tega ni storil doslej še nihče in tudi v bodoče ne bo, razun, ako so ga pri tem zalotili. Zato pazimo za bodoče. Zahtevajmo, da bodo pri vsem Mencinger prestopil prag dra-'bile na mestu. Upamo, da Te 'njegova vloga. Sin je zblaznel poslovanju naših organizacij točno izdani računi. Tu se gre .matičnega kluba, smo rekli: [kmalu spet vidimo na odru. j — več ni ločil oseb! ki'so stale za narodno korist, pa nič drugega. Černe je s,tem, da je narod opozoril na možnosti grafta pri kupovanju bondov, narodu hotel le dobro pa nič druzega. Povedal je narodu, naj ima oči odprte! Silno dvomljivo je pa tudi to, zakaj se ravno nekateri tako dvomljivo izražejo o tem vprašanju ? Ta nervoznost me spominja na tistega, ki je sam grabil, vpil pa je: Primite tatu! Rev. James Cherne. dobrodošel! Kajti v njem smo j Dr. Ivan Trdina — Mr. John 'okrog njega. Priznam, da so mi takoj spoznali dobrega igral-jPernich. Poznamo Mr. Perni- 'pri več prejšnih. kakor tudi pri ca. Tudi pri "Sinu" je dokazal,'cha, nastopil je že pri več jtem prizoru solze v oči stopile da se nismo motili. Vlogo oče-.igrah, vendar doslej še ni imel !— a za menoj _ okrog mene ta, katerega tare skrb, ki mu je! kakšne večje vloge. Pri tej igri 1—smeh — smejali so se. Znak, sključila život in začrtala gube j je pa izborno pokazal, da je 'da mnogi igre niso razumeli. sposoben za večje vloge. Igral Drugičšekajveč. 3wss u <) it i RUMUNSK.A KRALJICA IN "SIN" V CHICAGI. Podpisani sem doslej objavil dva članka o komišnih pri kupovanju bondov (obveznic). Da sem storil tp, je vzrok to-le: Naš narod v Ameriki je. narod ubogih delavcev. Povečini so prišli v Ameriko ljudje s' Chicago, 111. kmetov in pa z delavskih krogov, tako da lahko rečemo, prišli Ko setu mmuh tedeij Prebl: so tisti, ki niso mogli najti svojega gospodarskega obstanka ral časopise, mi je padla v oei in kruha doma na domači zemlji. Visokih inteligentov med z velikimi črkami napisana re-temi ni bilo. Imamo pa danes med ameriškimi rojaki jako'in- klama, ki je vabila na veliko pa le trije. No, pa saj ni treba prav vsega na ta velki zvon ( obešati — molčal sem, saj soj uboge revice še na štirih stoleh težko sedele. Ko gledam tako še nekoliko okrog sebe, ugledam tam spredaj nekaj znanih obrazov, za teligentne rojake, ki so prišli dO boljše izobrazbe s samopo-1 vdeležbo pri sprejemu rumun-; ' ' , , «, . L ■ . . •<. y... „ ..j. ... Bi™ kraliir-P Mar p. Tn in sip.pr , Kdlel e bem veael> močjo. Saj Slovenci smo brihtni, samo da je priložnost, pa si v vseh ozirih pomagamo naprej. Ko so začele rasti in napredovati naše slov. podporne organizacije, so s tem rastle kajpada njih blagajne. Danes, če se ne motim, lastujejo slovenske podporne organizacije v Ameriki skupno ol^rog ali pa morda še nad 5 milijonov dolarjev. K temu nisem prištel niti samostojnih podpornih društev, dasi tudi ta- skupno reprezentirajo precej. Kjer je pa enkrat toliko denarja, tam je veliko prometa z denarjem. Nihče tudi ne more tajiti, da ni ves ta denar prišel iz žuljevih slovenskih rok. Lahko rečemo, vse to so krvavi žulji slovenskega delavstva v Ameriki. Podpisani ni dolžil v svojih člankih direktno nobene osebe, da je pri razpolaganju tega delavskega denarja kdo graftal oziroma spravljal kake komišne v svoj žep. Kdor je to delal, — ako je, pravim, — ta bi zaslužil najvišjo kazen, kajti okoriščevati se s takim denarjem kot je to, ki je namenjen ubogim sirotam in vdovam, je zločin, ki bi ga mu ne bilo para v zgodovini. Naši ubogi slovenski delavci morda doslej niso še vedeli, da se pri kupovanju in prodajanju bondov (obveznic) delijo in dajejo provizije ali koncesije, ali če hočete po domače, ko-mišni. Doslej nisem še videl, da bi jih bil kateri slovenski list na to opozoril. Ampak, kdo pa more tajiti, da pri toliki sumi kot je 5 milijonov dolarjev, ki ga lastujejo naše slovenske organizacije, bi/ ne bilo mogoče letno dobiti par tisočakov komišna? Kdo, pravim!? Doslej sem tuintam zasledoval glasila in še nikdar nisem videl v poročilih pri bondih navedenih tudi koncesij ali popusta. To mislim pri poročilih naših organizacij." Zadnjič pa mi prijatelj da Prosveto v roke pa pravi, glejte, tu je pa tudi popust naveden. Dobro. To je ravno kar sem jaz hotel, da se da narodu čiste račune. Torej imam le zaslugo, da se je ravno radi mojega nastopa začelo dajati tudi bolj natančne račune. Jaz vem, da se pri nekaterih slovenskih organizacijah ni dajalo v račune tega popusta. Zakaj tega popusta ni bilo v računih in jih niste predlagali kot take narodu v pregled, je zdaj vaša dolžnost, da to narodu pojasnite! Dolžni ste to storiti! V Prosveti št. 264. t. 1. se urednik silno repenči nad menoj radi tega vprašanja. Obklada me z raznovrstnimi imeni, kakor je to pač že stara navada takih sfanatiziranih rdečih komandantov kot je on. Zavrtnik morda misli, da če se parkrat krepko izrazi, pa je dbvolj. Morda za njegove rdeče backe. Ali za pametne ljudi to ne zadostuje. Tem je treba jasnih dokazov, ne pa samo čvekati kot zna to on. Jaz ponovno pribijem pred slovensko javnostjo na tem mestu, da komišen se dobi pri kupovanju bondov. Pa mi naj Zavrtnik dokaže, da se ne dobi?! Dobi se. Ako ga pa organizacije preje niso dobivale, je pa to jasno znamenje, da pri organizacijah nismo imeli gospodarjev, ki bi svoj posel razumeli. Če se je pa dobil in ga ni v računih, nastane pa opravičen dvom. Eno ali drugo je, pa naj Zavrtnik še tako operira s svojimi neslanimi rdečimi frazami. Recimo, da se je dogajalo eno ali drugo v preteklosti, je ske kraljice Marije. To je sicer bilo v soboto popoldan, pa tudi nase za nedeljo popoldan so nas vabili v judovsko sinagogo. Torej se nam je nudila lepa prilika — kraljici gledati v obličje. Rekel sem — pojdem! Ko pa čitam dalje, ugledam še neki drugi "advertajs" — "Sin." No, kaj pa to? — I, kaj neki, igra "Sin." Čitam tudi pod društvenim oglasom DSD. kratek opis igre. — Sedaj pa— dober svet je drag. Kraljica — sin, — kraljica — sin itd. Kaj i bi storil? -r- Čakaj — "knofe" vprašam. Začnem pri telovniku od zgoraj, kakor sem to videl Mileka pri "Moč uniforme da niso iz vasi. Eden okroglega, I prav zelb prikupljivega obra-jza, drugi pa resnega in bistrega očesa. Bila sta Jolietčana — glavni predsednik Geo. Sto-nich, in glavni tajnik Jos. Slap-ničar. Aha, sem si mislil, zato so dekleta pri društvuJ sv. Terezije tako ponosne. Še tako mlado društvo, pa je imelo čast imeti v svoji sredi na veselici tako odlična gosta. Mr. Sto-nich, kakor tudi Mr. Slapničar. sta nekoliko besed spregovorila v bodrilo članicam za napredek Družbe sv. Družine. Oba jsta omenjala prihodnjo kon v obrazu — tak je bil Mr. Mencinger, ko je čakal na svojega izgubljenega sina. In višek njegovega veselja je bil povratek sina, ki pa se je kaj kmalu spremenilo v žalost, — vse to je Mr. Mencinger tako igral, da nam je privabil solze v oči. Klub ima v Mr. Mencingerju izvrstno moč. Marija, njegova žena —Miss. Anna Medic. Prvič smo jo videli na odru kot članico Kluba, | pa se nam je že prikupila. — ' Znala je s svojim soprogom deliti veselje, — katerega je pa žal bilo le malo, — veliko več pa žalosti, radi sina. Miss Medic je-svojo vlogo prav dobro izvršila. Tilka — Miss Mary Vaupo-tich, tudi prvič na odru, kolikor je meni znano. Igrala je staršem udano hčerko jako dobro, pokazala je tudi, da zna ljubiti tistega, za katerega ji bije srce. Vlogo je izborno izpeljala. Prav všeč nam je bila. Civil — Sin, — Mr. Bicek. — Mr. Bicek, poznamo Te, saj smo Te že neštetokrot videli na odru. Vedno si nam ugajal. Tvoj je izvrstno, njegov nastop je. bil na mestu. Mr. Pernich, le tako dalje. Helena —Miss Mary Janesh. Tudi Mary poznamo že dolgo časa, večkrat smo jo videli na odru. A redkokedaj se je tako vživela v vlogo, kakor pri tej igri. Zapeljana po brezvestnem mladeniču; mati deteta, ki ga je ljubila bolj kot samo sebe— ljubila pa tudi brezmejno njega — ki je bil oče otroku, — a bil je tat, hudodelec. Pa vseeno ga je ljubila — žrtvovala se je zanj do skrajnosti. Tako žensko je predstavljala naša Mary. Mary, tudi Tebi naj velja — prekosila si samo sebe. Orožniški vodja — Mr. Josi 1 Roth, je še mlad član Kluba. Njegov nastop, kot orožniški 1 vodja je bil dober. Naj mi pa ne šteje v zlo, ako mu na tem mestu svetujem, ' da naj pri drugi priliki bolj razločno govori. Mr> Roth, pomni, da govoriš za tistega, ki je v najbolj oddaljenefti kotičku dvorane. Sčasoma pride vse, le pogum. Meta — Miss Anna Podbor- LAŽIZDRAVNIKA V JO-LIETU. nastop, Tvoj mogočni šek, je bila prav ljubka služki- glas, vse to prav dobro pozna- nja. Doslej je še nismo videli mo — a pri Sinu si pa menda na odru. Tudi ona se nam je sanlega sebe prekosil. Saj to 'prikupila in želimo, da .jo dru- vendar ni mogel biti tisti mirni, gič vidimo v kakšni večji vlogi. 1 dobri Mr. Bicek, ki ga sicer po- | Pogrebca — Mr. L. Lustik .. t . . , , "i znamo v družbi. Ta — tat, za- in Mr. Albin Zakrajšek. No, vencijo. Le v tem« nista sogla-< , •• „„ , v . i . . , , J , x.i_ ri-in-i. j.,..--^-...- u. j.... |Pel.Jivec, s pekočo vestjo, ki je saj veste, da od pogrebcev ni Ko Nazadnje je prišlo tako, da jei^f^1' delefcatinj bo diu j ostal tudi takrat kakor skala'kaj dobrega pričakovati. 'stvo sv. Terezije poslalo na' konvencijo. Mr. Stom'ch, že na pogled dobra duša, je bil za- trd, ko ga je zapeljano dekle pridejo prosilo — v imenu njegovega žalost taki l.judje v hišo, je tako je bilo tudi v hi- , ,. , ,, c, . i m njenega otroka. Prošnja oče- si Slemenca. dovoljen z dvema. Mr. Slapni-'. , , ,. , . ... o . , j u i- u • ta— tudi ukaz in grožnja si- k pevskimi točkami so med car, on pa izgleda bol) boje- „ . . v i, . . , .. _ . ' . volasega očeta, ga m omehča- dejanju nastopile Miss Justina vit« narave, on pa pravi — i., n , , ' . , 'x, , . ^ ' Ja. C), kako dobro, kako v sfee Kosmach m Miss Dorothy Ba- Na glasovirju ju je Miss Margaret zmagal "S19." In zakaj je zmagal "Sin V' O,, samo svoji boljši polovici se imam to zahvaliti, kajti manjkalo mi je enega gumba spodaj pri telovniku, katerega bi mi morala žena že davno prišiti. Toraj po njeni krivdi je imela Marija enega radovedneža manj, Sin pa enega hvaležnega gledavca več. Ker sem se bal, da bi ne bil prepozen in se potem moral drenjati skozi gnečo, ki je običajna v šolski dvorani, kadarkoli priredi naš dramatični klub kakšno igro, sem bil 11a svojem sedežu prav blizu odra, eno uro predno je bila igra napovedana in dve uri predno se je začela. Pa mi ni bilo pozneje žal, tudi če bi bil pet ur sedel in čakal. Ko tako sedim in čakam potrpežljivo na začetek, sem marsikaj premišljeval, pa tudi marsikaj videl. — Tako na pr. sem prišel do spoznanja, da so stoli v dvorani za nekatere obiskovalce — pardon, hotel sem reči obiskovalke —- preozki. Videl sem, kako so se trr naše rojakinje drenjale in naposled so vendar iz spomina. Več lepih iger smo! bal, je kot nalašč za take vlo- še več — predobro so igrali za vite štiri. Želimo, da bi zmagal g. v . . « , ■ . , , b . . segajoče je igral vse to Mr. Bi- nich. glavni tajnik, poraz bo gospod T„ ,_____•„____ predsednik potrpežljivo spravil v žep. Predno se je igra začela, je spregovoril nekaj besed tudi naš priljubljeni pomožni župnik, č, g. Rev. Aleks. Urankar, O.F.M. Gospod je v. resnici lepo govoril o nalogi ženske — zlasti slovenske žene — o nalogi slovenske matere. Za njegovo izvajanje je žel viharni aplavz. Ko je bilo čakanja ugasnile po dvorani cek. In riaposled, ko je zagle- spremljala dal svojega očeta na -mrtva- Duller. škem odru — očeta, katerega \ Cela prireditev je bila nad smrti je bil kriv le on. — Men- vse dobro izpeljana. Čast vod-da ni pri tem prizoru nobeno stvu Kluba, požrtvovalnemu oko v dvorani ostalo suho. Saj predsedniku Mr. Alb. Zakraj-pa smo iz Bicekovega glasu šeku in režiserju Mr. Pet. Vid-spoznali, da se je tako vživel m ar ju. Pa tudi hvala Slov. v svojo vlogo, da .je celo sam Podp. Dr. Sv. Terezije, ki nam jokal. Nismo razlikovali igre je priredilo tako lepo zabavo, od resnice, pred seboj nismo j Gosp. urednik, bodite tudi z gledali več Mr. Biceka, ampak nienoj milostni. Dopis se je že . , 'e Cirila, nesrečnega sina, ki so precej zavlekel, končal pa še anja ionec, so|ga ygi tj gtrašni doživljaji spra- nisem. Doslej me je bil le med ani luci, veliki;vji- h nnm„f _m*. ™ in tržaška fio-o_r,ri Joliet, 111. Ravno ko to pišem, pada prvi sneg. Zima se nam obeta zgodaj. Naš rojak Mr. J. N. Vrani-char se je te dni vrnil iz bolnišnice. Zdravje se mu je zbolj-šalo in bo kmalu, kakor je u-pati, popolnoma okreval. I Dalje je zbolel te dni naš ugledni rojak Mr. Anton Ne-manich 11a Raynor Blvd. Rojaku želimo skorajšnega okrevanja. j Rev. John Plaznik, pomožni župnik iz Waukegana, je tudi na potu okrevanja in se bo vsak čas vrnil domov iz bolnišnice. Rev. John Plevnik, župnik naše slovenske fare sv. Jožefa, se tudi nahajajo v bolnišnici. Upamo, da bodo kmalu okrevali in se vrnili zopet v našo sredo. Zdravnik ne pusti preveč obiskovalcev h g. župniku in to je tudi prav, drugače bi bila cela fara neprestano v bolnišnici. Bolniki pa, vemo, da so radi v miru, ker rabijo pokoj. V nedeljo, dne 21. novembra, pa bo društvo sv. Družine priredilo igro "Lažizdravnika.' Igra bo nad vse smešna in u-pati je, da se bo naše slovensko občinstvo te prilike pridno poslužilo, da bo prišlo na pri-_ reditev in da bo tako deležno velike zabave, ' ki jo nudi ta igra. t V igri bo sodelovalo precej članov društva "Jolly Boys," ki so priznani za korajžne fante. Posebno Prusov Rudolf in Kambičev Tone sta garantirala, da bota zdravila vse one, ki pridejo bolni na igro. Zatorej kličem vsem na ve-(Dalje na 3. strani.) zastor se je dvignil -- slišali, prikovane Možnosti si poka- ;lje bom pa pokazal, «U Htr,n —~ tudi bar-!zaIi g.lej. da ne popugtiš ......... - smo zvončkanje, žunasti zastor se nalahko — rekel bi, veličastno odmakne na levo in desno — v sredini 11a odru se nam pa pokaže od-Lškodnina za naše dolgo čaka-inje. j 1 vili ob pamet. — Mr. Bicek, ne- ,in tržaške fige — od tukaj da- "a znam v pn- biti tudi hud kot gad. To pa ve-, hodnjih igrah, . v katerih boš Jja občinstvu. Tako kot bi se nastopil. .rad izrazil — žal, ne smem za- Metod — Mr. Jos. Eajfar, je pisati', g. urednik bi mi črtal — svojo vlogo prav dobro izvršil, toraj samo do meje. j kar smo od njega, kot starega Igra "Sin" je žaloigra. Rekel igralca, pričakovali. ,sem že preje, da so igralci prav Sin" nam dolgo ne bo šel I ' Matej Slak — Mr. Mike Ko-1 dobro igrali. Sedaj pa rečem — vsaj 11a videz, prav udobno imeli priliko videti na našem sedle na štiri stole. Pa sem slovenskem odru —- a krona ,djav, ja, tako pa ne gre. Skoda se dela. Društvo sv. Terezije ima škodo. Štirje stoli, tiketi vseh je "Sin." Predno grenvdalje in vsake ga posebej malo okrcam, naj ge. Prav spretno je znal tolA- občinstvo, ki ne zna ločiti ko-'; žiti Slemenca, pa tudi po nje- j medije od žaloigre. Ali je vam,' govi smki nam je predočil od- ste se 11a vsa usta smejali,' kritosrčnega prijatelja, 'ki ne bilo znano, kaj so trpeli igral-žaluje le radi lepšega, temveč ,ci> da so/lo igro tako dobro iz-' PREJELI SMO Družinsko Pratiko ZA LETO 1927. Letošnja pratika je jako zanimiva. Vsebuje jako zanimive opise in je ilustrovana z jako lepimi slikami. Ker smo jih prejeli le omejeno število, naj naročniki takoj sežejo po njih, dokler je v zalogi. Stane s poštnino 25c. Naroča se pri: KNJIGARNA "AMER SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, Chicago, III. ŽENITE? Kočkarov: Piti in jesti. Anučkin: Kako pravite? Kočkarov: Vem prav dobro. Z mooj ženo ste se učili skupaj v zavodu, bila je znana lenuharica, dan na dan je klečala. A francoski učitelj jo je naravnost pretepel. Anučkin: Poglejte si 110, od prvikrat ko sem jo videl, sem slutil nekako, da ne zna francoski. Jajčnik: Vrag vzemi francoščino! Kako me ta prekleta mešetarica . . . Ah, ti beštja taka, ti coprnica! Da bi vedeli, kako mi jo je naslikala, kakor prava slikarica! Dom, hleva na zidanem stališču, srebrne žlice, sani, skmo sedi nanje in sankaj se! S kratka, redko najdeš takih mest. Ah, ti podplat stari! Le v pest mi pridi! (Tekla vstopi.) 6. prizor. Isti in Tekla. (Ugledavši jo, vsi nanjo rekoč:) Jajčnik: Aha! Glej jo, pridi bliže, stara grešnica, sem pridi! Anučkin: Torej ste me prevarili, Tekla . Ivanovna? • ' " % Kočkarov: Hajdi Barbara, sem na razpravo. Tekla: Čisto ste me uglušili, še besedice ne razumem. Jajčnik: Hiša je zidana iz ene opeke, podplat stari, a ti si mi lagala o rezanih in vrag vedi še o čem. Tekla: Kaj vem jaz, jaz je nisem zidala. 'Morda je bilo treba iz ene opeke, zato smo jo zidali tako. Jajčnik: Da, in na dolg posojilnice je zidana, pojdi vragu v žrelo, čarovnica! (Bije z nogami.) Tekla: Glej ga, kakšen je! Še jezi se, kdo drugi bi se mi zahvalil za usluge, da sem se trudila zanj. Anučkin: Veste, Tekla Ivanovna, mene ste tudi pqtegnila, da zna francoski. Tekla: Zna, bratec, zna, pa tudi nemški ve in vse, kar hočete. Anučkin: Ne, ne, zdi se mi, da govori samo ruskii Tekla (se z jezi): No, ali je to kaj sramotnega? Razumljivejše je ruski, zato tu- (Odide.) Tekla: Glej ga 110, kako se je razkoračil. Misli, če je debel, da mu nihče ni kos. A jaz ti povem, da si ti slepar, veš . . . Anučkin: Priznani, ljubica moja, nikakor nisem pričakoval, da morete tako sle-pariti. Ko bi bil'poprej vedel, da nevesta nima izobrazbe, bi nikoli ne bil prestopil di govori po ruski. I11 ko bi znala po baBu-\ tega praga. Tako je! (Odide.) mansko, bi bila zato še slabša, ker bi je ničesar ne razumel. Le nič ne zabavljaj ruskemu jeziku, svetniki so tudi govorili po ruski. (Jezno.) Jajčnik: Le približaj se mi vražja hči, približaj! Tekla (k durim) : Ne grem, poziiam te, sUrov človek si, pobiješ me ne. Jajčnik: Le glej/golobičica, to ti ne uide. Odženeni te na policijo, da boš vedela varati poštene ljudi. Po tebi! A nevesti povej, da je sleparka, pa gotovo ji povej! Tekla: Ali so se pelina najedli, ali kaj? In še kakšni izbirčneži so to! Od same učenosti jim glava ni na pravem koncu. 7. prizor. Tekla, Kočkarov, Ževakin. Kočkarov (se krahlja na vse grlo, gleda T^eklo in kaže nanjo s prstom.) Tekla (jezna): Kaj pa se ti krahljaš na vse grlo? Kočkarov (se krohoče dalje). Tekla: Glej ga no, kako se privzdiguje! Kočkarov: To ti je mešetarica, to„ta je vam mojstrca v ženitvi. Ta pa zria, ta . . . Tekla: Kako ti piha! . . . Tvoja mati je prav gotovo zblaznela, brž ko si prišel na svet. (Jezna odide.) 8. prizor. Kočkarov in Ževakin. Kočkarov (se smeje dalje) : Ah ne morem več ... Ne morem, ne prebijem več... Mislim, da počim od smeha. Kočkarov (se premetava od smeha) : O, res nimam več moči, bojim se, če se nasmejani še enkrat, da me raznese. Ževakin: Meni prav ugaja veselost Vašega temperamenta. V eskadri smo imeli \udi enega praporščaka Petuhova. Ta j° bil tudi tako veselega značaja. Če si mu na primer pokazal prst, se je naenkrat začel smejati, in se ti je smejal ves dan do večera. In če si ga gledal, se ti je, samem« zdelo smešno in si se pričel navsezadnje tudi ti smejati. • •AMERIKANSK1 SLOVENEC" h življenja in sveta. VZROKI LETOŠNJIH VRE-| za cela stoletja naprej in ve MENSKIH NEZGOD. Letos doživljamo vremenske 'spremembe, kakor jih zemlja ze stoletja ni občutila. Vse se Je postavilo na glavo. V poletju smo imeli po celi zemlji strašne vremenske nezgode. Viharji in povodnji so divjale Po vseh delih sveta, uničile na stotisoče življenj ter napravile Naravnost neverjetno škodo. Velikanske poplave v Bački, karanji, na Hrvatskem in zadaje čase v Sloveniji, vse to pa le malenkost v primeri z velikanskimi nesrečami, ki so se zffodile v Ameriki. Vihar je u-ftičil mesto Miami na polotoku klorida, ki je brojilo okrog človeka. 700,000 prebivalcev. Poročalo je o drugi katastrofi, ki se je zgodila na otoku Kubi. Orkan je dne 21. m. m. tako divjal, da je skoro razdejal celo ^esto Havano. Kot žrtev vi' povedati, katerega dne je ta ali oni svetnik. Tako n. pr. je z bliskovito naglico povedal, da bo dne 30. maja 1. 2798. sreda. Učenjaki so trditev kontrolirali in so našli, da je popolnoma pravilna. Zdravniki ne vedo, kaj naj napravijo s Zeislerjem. Za bedaka ga ne morejo proglasiti, zlasti radi tega ne, ker ga imajo profesorji matematike za pravo čudo. Toda kar je najusodnejše — tudi matematiki ne morejo proglasiti Zeislerja za genija. Ker so i ti i oni v zadregi, sta napravila- oba tabora Zeislerja za — koledarskega TO PA JE SMOLA. V nekem brzovlaku je sedel mož, ki je v naročju držal malega fantiča. Dečko pa ni ostal dolgo časa pri miru, temveč je plezal semtertja po vaganu ter pri tem poškodoval klobuk nekega potnika tako, da ga ta sploh ni mogel več rabiti, ker ni bilo spoznati, ali je to klobuk ali pa kaj drugega. Ves iz i IZ SLOV. NASELBIN. j (Nadaljevanje z 2. strani.) selo svidenje na igri prihodnjo nedeljo v Slovenija dvorani! j P. J. L. t -0- GLAS IZ ZAPADNE SLOVENSKE METROPOLE. Pueblo, Colo. Spanje okrepčava, ali pre-.več spanja potlači telesne in voljo, mi smo svit, drzni vodniki novejše izobrazbe. Kdo jih je postavil? Zmeda. Sv. Cerkev ne sme spati, ne, ona čuje, ljubeznjivo čuje. Ali ona ne spozna za potrebno, da I se prirejajo mednarodni kon-j greši v poveličevanje presv. jRešnjega Telesa? Ali ni bilo najbolj veličastno delo letos v Chicagi? Kaže nam malo ho- tujino. Letos so na ta dan streljali vse navzoče. Proti večeru je postalo pre- sebe je potnik grozil, da bo po- '.v .. , .,J 1 p« duševne moči, premalo spanja klical sprevodnika, a oče tega nepridiprava mu reče ves žalosten: "Mene ne morete z nobeno stvarjo več prestrašiti, kajti več se mi _ skoraj že ne 10 pusti zaspane. Zopet , nas pa tukaj potrebu jemo, da nas kaj močnega predrami, zato imamo 40urno pobožnost 26., 27. ' stijo, pa vendar veliko, največ-kar človek sprejme? Čim bolj spoznaš velikost, čim prej tudi topiči, kar se že več let ni cej živahno in od vseh strani godilo. Je pač žalostna resnica, j so se začeli oglašati fantovski da imajo ljudje komaj dovolj' in dekliški zbori v ubranem denarja za sol in drugo najpo-j petju. Celo stari možički in že-trebnejše in ne morejo niti nice so pozabili svoje skrbi in se jim pridružili. Priporočala bi vsakemu A-merikancu, ki gre na obisk v misliti na kake take izredne izdatke. A letos so pripomogli ameriški dolarji, da se je oži vela zopet ta lepa navada in' staro domovino, zlasti vsakemu ljudstvo je bilo veselo, ko jej Belokranjcu, naj nikakor ne zaslišalo pokanje; saj jim je; zamudi prilike, da bi ne ob- . . . m 28. novembra. S purmani se more pripetiti, kot se mi le da- , ,v .. , .... , , ,T . ' . j , , bomo prejšnji dan oiacili, da' nes. Najprvo je fant razbil • 1 ' . ~ . ' . , "T ... si upamo kaj vec, s prvim dne- okno, potem je napne vozne 1 , ± , , , ,. I ,, , , ,J , iVom v adventu bomo končali,! listke strgal na drobne kosce ter vrgel skozi okno. Potem da ložje začnemo mirni pred-j božični čas. KOLIKO BESED POTREBUJE ČLOVEK. Najnovejši rezultat leksiko-grafskih raziskovanj na Angleškem prinaša nastopne ugoto- harja je bilo 30 mrtvih in 300 jvitve: petletno dete, ki je nor-ranjenih. Velikanski valovi so jmalno razvito, potrebuje za uničili pristanišče, kjer se je |sv°je izražanje besedišče, Jki Potopilo več parnikov. — Ti ,šteje 700 besed. Trgovec je le °rkani so se dogajali istočasno j toliko naprednejši od otroka, s silnimi nevihtami v Severnem da obsega njegov slovar 3 do ftiorju. Gosta megla pokriva j10 tisoč besed, dočim mora biti Atlantski Ocen ter zelo ovira 'književnik že boljše založen Parniški promet. —Vsi učenja- ^ter mora razpolagati z 12 tisoč ki si belijo glave, kaj je vzrok jizrazi. Shakespeare, največji genij vseh časov, je v svojih delih uporabil 24,000 besed. Leksikografi pa tudi niso pozabili izračunati, da mora razpolagati sodobni glavni urednik velikega angleškega lista s 45 tisoč izrazi. Pri nas je to razmerje znatno manjše. -o- ARMADA NA PRODAJ! Neki kitajski dnevnik v Šang- 'etošnjim vremenskim nezgodam. Najbolj verjetna je trditev, da so vzrok temu solnčne Pege. Če pogledamo solnce skozi rumeno steklo, opazimo SW0 s prostim očesom, da po-Vt"šina solnčne oble ni popolnoma gladko zlato, ampak se nagajajo nekako v sredini komaj vidne temne pičice. Te pike so v resnici velikanskega obsega, ni pa še dognano, kaj jih po- 'haju je zadnjič objavil nastop vzroča. Mogoče so to znaki no anonso: Pašnih izprememb, ki se ne- j "General Ši-Li-Ho si dovolj u-dogajajo na žareči .'j" sporočiti svojim cenjenim 'olnČni površini. Vsekakor pa 'odjemalcem, da mu je mogoče 80 te pege v zvezi z vremenski- oddati od 1. novembra več ti-•M izpremembami na površju soč popolnoma opremljenih vo- sem opazil, da sem denar doma , Preč< j M> Trunk jz Lead. pozabil, a pred pol ure sem pa nam je obljubi, ti zvedel, da sem se vsedel v na- i4 , » , • v . ' , . ;ter nas bo zopet poduceval m pacm vlak in se pe iem v na- , ~ , „ „„„ , . . ... , , , . navduševal s spretnimi pridi- sprotno smer, kakor bi se mo- • , , , „„ - . j ;gami, kakor ga ze vsi pozna- mo. DOPISNICA^ ODDANA ČEZ I š°lske ffl priPr?vi->° ™ 23 LET nase namoc skrbne sestre, zen- Dne 28. septembra 1903 ob f^XnoTri^mTm^v aesetin aopoidne je neka tvrd- . ko bo glovesen začetek ka v mestecu Vermuenster v ,evitna maša in procesija> tako Flandriji oddala na pošto eks- u , __sl,„ ... , . . . . , bomo tudi moške vzdignili presno dopisnico v nujni trgov- '0 , i „ u X , • „ , : , ,. £ Spovedovalo se bo v Grove in ski zadevi, naslovljeno v Bru-' ^ ___^ v , , , i■ "tt j . ... , , na Besmer popoldan v četrtek selj. Karta je res pnsla ob 4. , 0 , r An , , , , , r> i • i • . od 2. do 5., da potem lahko popoldne v Bruselj, a kaj se je • , , i , u , , . Ll „ . - J J greste k šv. obhajilu vsak dan tam z njo godilo, ni znano. — 1 u - i- u • Pred kratkim se je našla in pis- 1P°bv°znostl- . ™rebujemo vsi monoša jo je oddal - ne sicer ftlTl^TT JT'! naslOvljencu, ki je že davno u- d°b I "" mrl, pač pa njegovim dedičem, .^vadijo se odrasli veekra ne- Kupčija, za katero je šlo, je ^ °bha^a PreCCJ. P° seveda šla po vodi. Zato so na- j" ^ .mk- Mrf G- h Rci" DDr^ruri! • cliert, 6522 Greenwood. 1 Rogers PKtZLINhb j Park 28Q0 Z DOBRO KNJIGO 84-t,sr,č škodnino. Karto, za katero jim ponujajo filatelisti visoke vsote, pa hočejo pokloniti nekemu muzeju v Bruslju. --o-- SPOMIN NA TRI FARE. San Francisco, Cal. Milo se mi je storilo pri srcu, ko sem po dolgih letih zopet zaČula ubrano petje naših tri-farskih zvonov. Kateri Belo-kranjec ne pozna Treh far? Kdo še ni na št. jernejsko nedeljo poromal k tem prijaznim Ko sem jih zopet zagledala, se mi je vzbudil spomin na Mundelein pri Chicagi, ki sem ga videla par tednov prej. Tudi* tukaj stoje tri cer- ^ , , „„ . ... ikvice druga poleg druge. Cerkev mora venomer loviti, i OA , . , ». . , _ , , 29. avgusta je bilo, st. jer- bodnti,da ne gremo rakovo pot.I . . , ,. • . • -■n. , . A , v. • inejska nedelja m torej zegna- Duh, zapeljivi duh uživanja, i ,J . „ ,J , , , , , .. i ■ j i . ;me pri Treh farah. Od blizu duh sebičnosti, duh razuzdano- . J . , v . . .. , , . in dale;c je vrelo ljudstvo sku- ž°mlje. Vsakokrat, kadar so se Pojavile, so bili na zemlji povesi, povodnji in viharji. Letos s° Pege posebno številne in ra-tega so tudi vremenske ne-^Sode na zemlji težje. Ni pa S(! dognano, kaka je zveza med tetni pegami in zemeljskim o-^ačjem. Nekateri so mnenja, jakov po izredno nizki ceni 25 dolarjev za glavo. Cena "kompletnega" poročnika znaša 100 dolarjev. Takisto imam na razpolago dva generala po 1000 dolarjev. Več armadnih zborov, pripravljenih na takojšnji vojni' pohod, oddam po 500 tisoč dolarjev. Vse moje čete vplivajo pege na ozračje so zajamčeno prvovrsten ma poseben magnetičen način, jHgi zopet, da je vpliv elek-tviČen; kaj gotovega pa ne ^orejo povedati ne eni, ne dru-Ostalo bo najbrž vedno pri-krito omejenemu človeškemu ^Uhu, kakor 'tudi drugi veli-C£lstni in strašni pojavi naše Crirode. terijal. Vendar ne prevzamem odgovornosti za pobeg k sovražniku. Dobavljam le proti takojšnjemu plačilu v gotovini." General Ši-Li-Ho utegne s svojimi kupčijami dobro zaslužiti. Zakaj v "nebeškem cesarstvu" poslednje čase ne mislijo menda na drugo kakor na vojno. ci/iottvta vKrv^^rrK isti oplavuje in požira (kdo ne, , v SMRAN^m ATAFrR,L- ' kakOT mogočno, silo- Paj' t0 takorekoc Praz" ca stare matere ! itq . ^ ti nr,trga srce, Louisville, Ky. — Robert Lee i , ...... Vn j i ko vidiš, koliko jih iztrga iz na- Bennett, ki je bil obdolzen, dat- v. ., : . , 1 sojen na smrt na električnem'kako1r ^ t?lh vs,e- bolj P^bnsa- stolu. Ko je Bennett, ki je star ™'' ,slepi fomisljavci se mislijo šele 22 let sedel na zatožni hrabr1' ker 81 uPaJ0 laJati in klopi, ga je'ves čas tolažila nje- itu!i1;i Proti. vse objemajočemu tako l1avadimo sčaso. gova izvoljenka. Rekla je, da ^lncu resnice, šcujejo: vsak: ^ ^ ni k()nfno uJČ yeč je pri volji poročiti se z njim, porsvo^' stan vodniki so zasta-' ivlačlU). ln odtod najbrž tu. tudi zdaj ko je na smrt obso- ^ «^yaj, uživaj, kar ti disi, -d >da tak() radi ■ , tvoja volja je nad vsako drugo . nik za celo Belokrajino. Mnogi oddaljenejši morajo napraviti po več ur naporne, pešhoje, vendar jih to ne zadržuje, da bi ne pohiteli tega dne k Materi Božji. Da, in ravno tujci romajo semkaj z veliko večjo vnemo in navdušenjem, kakor pa domačini, kajti resnica je, da tega, kar imamo vedno pred 4 FLAT ZID. $17,000.00. — Substantial zid na odplačila $3500 takoj, o-stalo $150 mesečno. — 5-6 sob, par. t., ulica tlakovana, poglejte na 6822-24 St. Lawrence. (Melvin) Takken, 6948 Stony Island, Fairfox 8200. _____80-t,sr,č HIŠA 2 STAN. 6-7 sob, garaža, flat nanovo dekorirana, zelo pripravno. 3418 W. Chicago Ave. _78-t,sr,č NOVI DOMOVI. Ne plačujte renta! Kupite si eno od mojih dvonadstropnih poslopij, ki so zidana in moderna. Imajo 4-4 sobe in klet. — Eno poslopje imam na vogalu pripravno za takojšno selitev; hrastov finiš, zidan sprednji pore in zadnji v steklu. Ulica je tlakovana in plačana. Poslopja so na Kemuth Ave. okrog sveta. Cena......$2.00 (44th Court) in 30. cesta Pridite gotovo si jih ogledati. Samo $2500 takoj, ostalo na odplačila. Cena $12,500. Spomladi bodo Veliko dražji. Jos. L. Donatr lastnik č.p,9 2300 So. Central Avenue, Ph. Crawford 2362. Da omogočimo našim čita-teljem nabavo tega razvedrila, smo sklenili, razprodajati knjige iz naše zaloge po izredno znižanih cenah. Da pa boš deležen te ugodnosti, naroči celo skupino, kakor sledi: 1) Otroka kapitana Gran-ta. Zelo napeta povest, ki te vodi po afriških pustinjah, po Tihem oceanu, te popelje med avstralske divjake in ljudožrce ter nadalje jen. 70 novorojenčkov na minuto. Statistiki so izračunali, da s° rodi vsako leto na svetu 36 bilijonov otrok. Iz tega sledi, se rodi vsako minuto 70 ne- °£ljenčkov. Ako bi postavil 120 LETNA STARKA. V Aradu, ki pripada sedaj Rumuniji, je neka Klara Pal ravnokar praznovala svoj 120. rojstni dan. Do svojega stotega leta ni bila nikoli bolna, a se- POPRAVEK. • Pri zahvali in naznanilu za umrlim Louis Veršnikom smo pomotoma izpustili imena Steve in Margaret Jenko iz Bulgerja, ki sta tudi pokojnika obiskala, ko je bil še bolan, in se udeležila pogreba ter darovala venec. Upamo, da nam bosta prizadeta oprostila. Uredništvo. i 4) ^belke vseh novorojenčkov, ki daj je popolnoma zdrava in Ogledajo v enem letu luč sve-!upa še živeti nekaj časa. Naj-drugo kraj druge, bi tvorile, starejša ženska na svetu pa to ^onino vrsto, dolgo približno ni, kajti najstarejša se nahaja' kot ekvator. Ako bi njiho-!v Perziji in ima 146 let. Naj-' matere defilirale, recimo ta-! starejši mož je pa neki Zaro da bi jih šlo vsako minuto Khan v Carigradu, o katerem mimo nas, bi bili novoro- trdijo, da je 150 let star. 3e^ki zadnjih stari že 40 let, ~ DELQ DOBj ' bi Prišle matere V d0lgl čevljarski pomočnik. Prednost ocesiji na vrsto. >ima čevljar iz starega krajaj bolj prileten in samec. Plača po dogovoru, vsa oskrba v hiši Koledarski človek. Ibr • 1 * * f v V* V W VI U> V O C V VO iV i KJ d/ V illUl ■ vionakoVskizdravmki mpro-| e lastniku, Louis c«Orj1 matematike se izredno Moh& 223? 22nd ^ gmaoo za1 neobičajni nadar- Ch;c °st, katero polcazuje 211et-?! Kari Zeisler.-V otroških le- tih je Zeisler prestal vnetje ženitna PONUDBA. Slovenec v starosti 40 let, zSanske mrene. Posledice,, mirnega in treznega značaja, 111111 jih je zapustila bolezen, se želi seznaniti v svrho zenit- k ^ bile tako težke, da je popol-.0rna otopel za nekatere doj-Navadil se ni ne citati, ne Pisa ve s pošteno in miroljubno Slovenko v starosti od 30 do 45 let. Le resne ponudbe s sliko ati> pač pa je postalo nje- naj se pošiljajo. Tajnost jam n°ov» računanje naravnost fe-ta^«nalno. Ž neverjetno' na-llcnostjo ugotavlja datume čena. Sliko vrnem na zahtevo. Naslov: J. K., Box 32, Hills-boro, III. čps Roža sveta je ime našemu prihodnjemu romanu,1 ki ga bomo začeli v kratkem objavljati v našem listu. Na to krasno nadvse zanimivo povest so nas 'opozorili že številni, in to že par let nazaj. Pa na vrsti so bile druge in zato ta zanimiva povest prihaja šele sedaj na vrsto. Roman "ROŽA SVETA" je skoz in skoz zelo napet roman. V povesti igrata glavna vlogo viteza in pa "R-oža sveta". Drzo-viti pohodi teh dveh vitezov v najnevarnejše in najtajnejše kota za Rozomundo, ki je postala ujetnica turških velikih vizirjev in drugih, delajo povest tako zanimivo, da čitatelj pričakuje nestrpno vsakega nadaljevanja. Resnično tako zanimive povesti doslej še nismo imeli. Vsakogar, ki ima količkaj veselja do čitanja opozarjamo na to povest, da jo naj čita od kraja, da mu ne bo žal pozneje, ko mu bodo drugi pravili o zanimivosti tega romana. Ker pride povest na vrsto v kakih dveh ali treh tednih zato prosimo zlasti gg. zastopnike-(ce), kakor tudi vse agitatorje v tej zaključni jubilejni kampanji, naj sedaj pridno agitirajo za nove naročnike, da bodo isti že deležni tega zanimivega romana. smo nabavili letos posebne razglednice, z lepimi nabožnimi slikami v barvah in slovenskim napisom. Cena 40c ducat .ali 100 razglednic $2.75. Papirnate jaslice: Velikost S|| inč...........................................$0.05 Velikost 6 inč.............................."............25 Velikost 9% inč........;..................................50 Velikost 12 inč.......................................... 1..50 Jaslice s stoječimi figurami, obsegajoče 12 figur v barvah. Velikost, stoječih figur 5 inčev....................$4.50 Velikost, stoječih figur 6 inčev.................... 5.75 Velikost, stoječih figur 9 inčev.................... 8.75 Štalice (brez figur) iz trdega lesa, se lahko raz dr o in zopet postavijo, 1 4inčev visoke, cena........$8.00 Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. 2) Takšni so. Zgodovinska povest. Begunka. Drama v treh dej. — Obe deli je spisal naš pisatel Detela. Kdor , je že čital kako njegovo povest, tistemu ni treba te knjige še priporočati. Cena ..........$0.40 3) Vrtec. Časopis s slika-kami, namenjen sicer mladini, a je v njem tudi za starejše mnogo koristnega čtiva. Cena ..........................$0.75 Pamet in vera. Kdor se količkaj zanima za malo zna nstvenega razmotrivanja, bo z veseljem segel po tej knjigi. Cena ..............$0.45 Prilike patra Bona-venture. Knjiga je sestavljena iz samih mičnih in zanimivih dogodbic Jz resničnega življenja. Cena......$0.35 6) Od srca do srca. To knjižico bi moral čita-ti vsak ameriški Slovenec. Cena ..............$0.20 7) Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Sk^ bov. Koliko je naših rojakov, ki nimajo niti pojma o preteklosti našega naroda. Vzemi v roke to knjižico, da x se malo seznaniš ž našo zgodovino. Cena....$0.25 PARME NA PR O DAJ LAKE VIEW......RE- 5) T1CHIGAN SORT; fino za kopati, picnic grove, 20 milj od Milwaukee in 12 milj do Burlington. Emil Wischman R. 1, Box 163. Waterford, Wis. Tichigan _Lake.................................................61-p do_g 17 AKR. 45 MILJ severno v Lake o-\ kraju, dobra zemlja obdelana. $250 za aker, pogoji lahki. Albert E. Jack care of American Slovenec Daily. 117/N. Dearborn St. 77-t do t 212 AKR. DE KALB CO., koruzna polja, dobra poslopja, ob tlakovani cesti 3 milje do De Kalb, cena $42,500, farma in vsa oprema, tudi vstroji, kojni, krave in prašiči. Dobri pogoji. Proda radi bolezni. R. P. McCormick, De. Kalb, 111. 73-t,sr,č 60x125 SAMO $15 čevelj na Kenneth blizu 55th Blvd. $500 takoj, ostalo $400 na vknjižbo. G. O. Leopold, 1140 Columbia Ave. Sheldrake 6075. 81-t do t UGODNA PRILIKA. MEAT MARKET in stojnica za sadje; zlata jama; proda ali zamenja, pa tudi renta, dobri stranki; leži ob glavni cesti. 1008 — 15th Ave., Orchard 7667, Milwaukee, Wis. ___ 63-p do p BARBER SHOP, 3 stoli, dobri zaslužek pred leti ustanovljeno.- 4621 N. Racine. 85-t do t POHIŠTVO NA PRODAJ. STARE VIOLINE, viola, od $15.00 naprej. Celo $25,00. — 6843 Green St. Engtewood 2942. _____83-t do t POHIŠTVO PRODA zli 6 sob, cena nizka, 1st floor, 2715 Jackson Blvd.- 82-t do t B01CK-1925 Master coach; v dobrem stanju, dobri gumiji. vse potrebščine, zelo nizka cena. 7647 S. Halstecl St, Triangle 751»............76J;,si%č Skupaj ..................$4.40 Poleg teh sedmih knjig damo še eno, osmo, katere vsebino si pa lahko vsak sam izbere .namreč sporoči naj nam, hoče-li povestno, znanstveno, mladinsko ali nabožno knjigo. Nato mu bomo mi izbrali iz določene vrste primerno knjigo. Tistemu, ki naroči vse te knjige skupno, damo izredno visoki popust, skoraj 40%, ta-1 ko da ga bodo stale knjige le malenkostno svoto $3.00. Pošli ta znesek v Money Or-dru, Draftu ali pa v gotovini na naslov KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. 22nd St., Chicago, HI. Obenem nam sporoči, kake vrste v knjigo si želiš kot osmo knjigo, namreč ne imenuj knjige z imenom, ampak povej le, ali želiš povestno, znanstveno, mladinsko ali nabožno. Naročilo bomo nemudoma izvršili. PLAYER PIANO, peč kombinacija, cena nizka, 1837 S. 48th Ct., Cicero, 111. ■ 75-tsr,č —;—o- Širite amer. slovenec PIŠČETA na PRODAJ "Barron" vrsta v.elike čistokrvne "White Leghorn" piščeta, $10.50 za sto kom. Piščeta so močna in lažje prenašajo mraz nego toploto. "Everlay" vrsta "Brown Leghorns," $11.50 za sto kom. Sheppard" vrsta "Single Comb Anconas", $14.00 za sto kom. "Owens" in "Donaldson" > vrsta "Rhode Island Reds", $14.85 za 100 kom. "Thompsons" vrsta 'Barred Rocks", $14,85 za sto kom. "White Rocks," $16.00 za sto kom, Jamčimo, da so zdrave, močne in čistokrvne. Mi plačama poštne stroške in jamčimo, da bodo prišle do vas žiye. Kokoši kakršnekoli zgoraj ozna čene vrste po $1.50. Precej veliki petfelini po $3.00. Knjiga poučna o kokošjereji velja s poštnino $3.00. THE FULGHUM HATCHERY Freeburg, 111. PRIPRAVITE SE NA MRZLI VAL, KI GO-> TOVO PRIDE! Pri nas dobite veli' kansko izber ZIMSKIH SUKENJ Nova oblika: Ulster Box, Chesterfield in Tube, krasno izdelane po naj novejših vzorcih in barvah. Pa tudi najnovejši vzorci OBLEK, z eno ali' dvojno vrsto gumbov za mladeniče in moške. V Chicagi ne dobite cenejših te kakovosti. Cene so: M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO Za one, ki živijo zunaj m&ta je' prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. "AMERIKANSKI SLOVENEC" ZGODBE l tAPOLEONSKEG A 1 VOJAKA Francoski spisal Erckmann-Chatrian. Poslovenil Al. B. Najbolj me veseli, da Tvoja rana ni nevarna in da me še ljubiš. . . Oh, Jože, jaz Te bom' vedno ljubila, drugega Ti ne morem pisati — to je vse, kar Ti morem povedati iz dna srca. To pa tudi vem-, da Te imajo moja mati zelo radi. Zdaj bi ti še gospod Gulden rad pisal nekaj besedi, in jaz Te poljubljam tisočkrat. — Tu je prav lepo vreme, dobro letino bomo imeli. Velika jablana na vrtu je vsa bela samega cvetja. Nekaj cvetov bom odtrgala in jih zate priložila v pismo, ko gospod Gulden konča pisanje. Z božjo pomočjo bodeva morda še kdaj skupaj jedla tista debela jabolka. Poljubi me, kot jaz poljubljam Tebe, in p.a z Bogom, z Bogom, dragi Jože!" Solze so me polile, ko sem čital to iMsmoi in ko je prišel Zimmer, sem mu rekel: "Sedi tja-le, da Ti prečitam, kar mi piše Katarina." "Počakaj, da si prej natlačim pipo," je rekel 011. Zaprl je pokrov čez tlečo gobo in še pristavil : "Zdaj pa Lahko začneš, Jože. A naprej ti povem, da sem že star in ne verjamem vsega, kar ljudje pišejo — ženske so bolj prebrisane od nas." Kljub temu sem mu počasi čital Katarinino pismo. Ničesar ni rekel, ko pa sem končal, ga je vzel in ga dolgo gledal z zamišljenim o-brazom. Potem mi ga je vrnil z besedami: "Dobro dekle je to, Jože, in pametne glave. Ta nikdar ne vzame drugega kot tebe." "Misliš, da me ima res rada?" "Da, na to se lahko zaneseš. Ta nikdar ne vzame Passaufa. Jaz bi prej dvomil o cesarju nego o njej." Najrajši bi bil nato objel Zimmra. "Od doma," sdm mu rekel, "sem dobil bankovec za sto frankov. Denar potegneva ha pošti, da bova imela za steklenico vina. Zdaj pa poskrbiva, da bova smela ven." "Pametno govoriš," je odgovoril, si sukal debele brke in pipo vtaknil v žep. "Nerad bi splesnil na vrtu, ako so zunaj gostilne. Glej-va, da dobiva dopustne liste." Dobre volje sva se dvignila in šla po stopnicah v bolnišnici, ko je prišel doli poštar, u-stavil Zimmra in ga vprašal: "Ali niste vi Kristijan Zimmer, topničar pri dimgem polku jezdeče artiljerije ?" "Dovolite, poštar, jaz sem." "Nate, tli je nekaj za vas," je rekel poštar in Zimmru izročil majhen zavitek in debelo pismo. Zimmer je obstrmel, ker nikoli še ni dobil kaj (takega niti od dom,a niti odkod drugo. Odprl je zavitek. V njem je bila škatljica, v škatljici pa križ častne legije. In zdaj je pre-bledel, oči so se mu orosile in za trenutek se je naslonil z roko ob držaj. Nato pa je zakričal: "Živio cesar!" s takim groznim glasom, da so vse tri bolniške dvorane kakor cerkev gromko odmevale od tega klica. Poštar ga je veselo gledal. "Ali ste zadovoljni ?" ga je vprašal. . uPa kako, poštar! Še ene stvari pogrešam." "Cesa pa?" "Dovoljenja, da smem malo po mestu.'' "Potem se pa morate obrniti na Tardjeja, generalnega štabnega zdravnika." Smejoč se je stopal doli, midva pa, ker je TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC i Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. —* Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezice. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PRE-MALO — NOBENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. Se priporoča slovenskemu ob- j pri meni. bil čas za sprejemanje, pod pazduho se držeča gori, da si izprosiva dovoljenje pri zdravniku. Slišal je bil "živio cesarju" ter. naju resno gledal. "Kaj pa je?" je vprašal, Zimmer mu je pokazal križec in rekel: "Oprostite, gospod doktor, a jaz sem tak, kot bi bila strela udarila v me." "To vam verjamem," je odgovoril gospod Tardje. "Dopustnico bi radi?" "Ako ste tako prijazni — zame in za mojega tovariša Jožefa Bertho." Zdravnik si je bil prejšnji dan ogledal mojo rano. Vzel je iz žepa listnico in nama dal dva listka. Šla sva doli, ponosna kot dva kralja, Zimmer na svoj križec, jaz na pismo. , Spodaj v veliki veži nama je zaklical vratar : "He! Kam bi pa rada?" Zimmer mu je pokazal dopustnici in šla sva ven, vsa srečna, da sva dihala svež zrak. Stražnik nama je pokazal pošto, kjer sva dvignila tistih sto frankov.. Resnobna, ker se je bilo najino veselje u-maknilo bolj v notranjost, sva prišla do hall-skih vrat, ki so bila dva streljaja daleč na levi na koncu dolgega lipovega drevoreda. Vsako predmestje loči od mestnih nasipov tak drevored, okrog in okrog pa oklepa Lipsko j ako široka vrsta dreves, tudi same lipe. Nasipi so sila stari, že drobeč se zidovi in trava raste po njih, posebno, ako jih Nemci od leta 1813 niso popravili. XVI. Koliko novega sva imela spoznayati ta dan! V bolnišnici človek ne misli na nič. Ako človek vidi, kako zjutraj prihajajo desetorice ranjencev ,zvečer i)a jih ravno toliko na no-silih odnašajo, je vse to za njega ves svet manjši meri, ter si misli: "Za mano se lahko svet podre!" Zunaj pa se nazori izpremene. Kako sem se čudil, ko sem zagledal veliko Hallsko cesto, to staro mesto s skladišči, pri hišah široka, z blagom založena velika vrata, stare, naprej moleče sti-ehe, široke nizke z raznim blagom obložene vozove skratka, ta prizor živahne delavnosti kupčujočih ljudi. Še nikdar nisem' videl kaj takega, zato sem rekel sam pri sebi: . "To je v resnici kupčijsko mesto, kakor si ga človek le misliti more — polno pridnih ljudi, ki si skušajo pridobiti blagostanje in bogastvo, kjer vsak lahko kaj postane, ne na stroške drugih, ampak z delom in neprestanim premišljevanjem, kako bi redil svojo rod-' bino, kar nikogar ne ovira, da sebi v prid izkorišča iznajdbe in odkritja. Tukaj sredi strašne vojne res cvete sreča miru!" Hudo mi je bilo pri srcu, ko sem opazoval uboge ranjence, ki so se tu izprehajali z rokami v obvezah, ali pa, podprti z berglami, noge vlačili za sabo. Ves zamišljen sem pustil, da me je vodil prijatel Zimmer, ki so mu bili znani vsi koti mesta. "Tam-le je cerkev sv. Nikolaja," mi je razkazoval, "tisto veliko poslopje je vseučilišče, tam-le pa je mestna zbornica." Vsake stvari se je spominjal, ker je bil Lipsko že videl leta 1807, pred bitko pri Fried-landu. Neprestano mi je ponavljal: R. PAVLOSKI Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbere činstvu v naklonjenost! FR. PENGAL, NATBOLJŠE DELO CENE NAJNIŽJE. L KRAVCAlč 1852 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Iz starih čevljev naredim nove — delo trpežno «— najnižje cene «—i rabim najboljše usnje — prepričajte se. (£) le kupujte drugje! dokler niste videli naše preproge, linoleum, congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe. i č Ceneje kakor v mestu dobite pri F. NOVIČKI 1738 W. 18th St., Chicago, 111. k našemu 1927 VACATION CLUB ki se bas sedaj ustanovlja. First National Bank Največja in najstarejša banka v Joliet-u. i Premoženj« t« banka zmia. $13,000,000100 SSižiliS VERA IN POLITIKA. je občni zbor vesoljnega fra-masonstva v Belgradu v sep- Kakšne pa so te težnje, do-jkazuj'ejo stranke in časopisi, ki so prošinjeni njegovega duha. Ta duh narekuje in razpi- Established 1857 PRISTOPITE Govor posl. dr. Hohnjeca na , , , ^ , , . , . . i j - tembru tega leta. Odelo se je taboru moz in mladenicev na i. . , v» Velesovem pri Kranju 3. ok. kajpada s plaščem človečnosti tobra 1926 m mir°lJukja, da s to kuliso za- [krije svoje prave težnje. Ali sta vera in politika v zve-' zi med seboj? Na to vprašanje dajejo odgovor protivniki vere in cerkve. N Ruski boljševiki so Boga zde-. ... .... v , * . ___ i j,, huje borbo za lajično solo, t.j. kretirali s sveta ter proglasili i •' , , v. , za solo brez duhovnika m vere, brezbostvo za poglavitno vlad- ' . - i t} iborbo za civilni zakon, t. j. za no in upravno načelo. Brez- i , , . , • , „ . , . • r> •necerkveno zvezo med kristja- bozm matenalizem je v Rusiji . . J ...... , - , • j„ ni, borbo za ločitev države od oiicielm svetovni nazor, ki da- , , . ,. ,. . , j v cerkve, t. j. za podjarmljenje le glavne smernice za državno , ' . 1 ..... , , , , cerkve državi. politiko, za gospodarstvo, kul- i _ . v. v . v i Ta duh je v nasi državi ze turo m prosveto. I , , , , , . pred leti započel borbo, ki Mehikanski framasoni in so- traja z ojačeno silo naprej. cialisti, ki sedaj imajo mehi- Trudi se pri nas ustvariti skup- kansko državo v svojih rokah, no fronto z onim duhom bizan- so stvorili, odnosno obnovili za- tinizma, ki je lasten grški cer- kone, s kojimi se cerkev popol- kvi ter nikakor ne pozna cer- noma podjarmljuje državi. — (k vene' svobode, marveč smatra Petindevetdesetim procentom cerkev kot državno ustanovo, vernega ljudstva usiljujejo ob- v vsem odvisno od državne vezno brezversko državno šo- vlasti. lo. Katoliški cerkvi so odvzeli . Takšen je odgovor, ki ga in zaprli ne samo vse zasebne dajejo nasprotniki na vpraša-verske šole, marveč tudi hiše nje, ali ima vera s politiko kaj božje. Cerkev in vera je za nji- [opraviti. Z besedami -to zvezo hovo politiko predmet, in to ponajveč zanikuje jo, s svojimi predmet pritiska, preganjanja |deli pa jc\ potrjujejo. Oni iz-in zatiranja. rahljajo politično moč, ki je v Framasonstvo jp tajna orga- [njihovih rokah, ter uporablja-nizacija, ki pred nepodučeno fjo vsa politična sredstva, ki so javnostjo povdarja svoj nepo- Ijim na razpolago, da škoduje- litični, zgolj človekoljubni, filozofski in napredni značaj ter kot svoj cilj razglaša duševno in socialno poboljšanje človeštva. V resnici pa je to emi-nentno politična ustanova, ki hrepeni po nadvladi nad ljudmi, nad državami in vsem sve- jo cerkvi, izpodbijajo njene pravice ter zmanjšujejo in po-končujejo njen upliv na javno življenje. Tako nas postopanje nasprotnikov vere in cerkve uči, kako ozka vez je med vero in jpolitiko. Že iz te ugotovitve tom. Njena politična ost je o- sledi, kako neistinita in smešna brnjena predvsem proti katoliški cerkvi. Njene glavne težnje so koncentrirane okoli tega, da cerkev izrine iz javnega življenja ter ji po poedinih državah prepreči pot do zakonodaje. Po spričevanju zgodovine je framasonstvo pri vseh proti-verskih in proticerkvenih pod-vzetjih in ukrepih bilo gonilni in vodilni činitelj. Francosko framasonstvo je na svojem občnem zboru leta 1902 pozdravilo Combesovo ministrstvo, v katerem sta izmed 12 ministrov bila samo 2 neframasona, s temi-le besedami: "Velika loža Francije čestita ministrskemu predsed- je trditev, da vera in politika nimata ničesar druga z drugo opraviti. Protiy^rske stmnVp 'V*"vk>.-Ijajo politiko proti veri in v škodo cerkve. Nam pa kot vernim in doslednim kristjanom pripada dolžnost, da uredimo razmerje med vero in politiko v tem smislu, da ustvarimo sklad med političnimi načeli in dejanji in med moralnimi predpisi naše cerkve. Nikdar ne smemo pritrditi zmotnemu mnenju, da-je dvojna morala: ena za zasebno življenje, druga za javno življenje. Za vsa dejanja človekovo velja ista morala, isti moralni predpisi, niku Combesu in njegovi vladi j ki jih človek spoznava bodisi k odločni republikanski politi-[z naravno lučjo razuma, bodi-ki ter ga poziva, naj z največjo 'si v nadnaravni svetlobi razo-energijo vztraja v svoji borbi! detja in ki urejujejo odnose proti klerikalizmu v vseh obli- ^loveka do Boga, do sebe in do kah." In Combes je vztrajal, |bližnjega, torej tudi do države, dokler ni s pomočjo framason- j ki se potemtakem tudi od poli-ske lože zatrl vseh zasebnih tike ne dado ločiti. V tem oziru verskih šol,, upeljal državni je vredno zabeležiti besede Na-monopol brezverske lajične šo- poleona I., ki je 5. junija 1808 le, raztrgal konkordat ter izve- rekel v Milanu: "Nobena druž-del popolno ločitev države od ba ne more obstati brez mora-cerkve in s tem združeno pod- ki jo t i -bo]. QŠko. Podobno je rastlim-ovijavki, ki dovani pogestnik y ^ te. se oprime močnega drevesa. sarski mojster Fran Qb]ak' Izpocetka je neznatna, da se je cenjena na 104 000 Din ob krepkem drevesu komaj o- Zgraditev vojašnice. Delo pazi, vendar pa iz njega črpa počasi napreduje. Na stavbišču in sesa življenski sok. Oez ne- kaj časa se je ovila okoli vsega liščem koplj -0 za drevesa, prepletla njegove ve- planirajo prostJor; kjer J b0 SrS,T nJeg0V V1* f dvorišče ozirom^ vežbališče.— ne zraka T T" f "f " SploŠ11° Se obso^' da dela->'° ne zraka Tako Začne drevo tudi ob nedeljah. Res je, da se g* ™ nJeg0V° mudi' a ™to bi bilo treba vež čan v^tlv f"161" Si m°- deIavcev' kai' bi več zaleglo can veter ne podere. Zdaj. se kot pa nedeljsko delo. na trohnobi svojega dobrotni-. _Q_ ka rastlina-zajedavka šele raz- veliki stenski zemljevid, ki ga dobi« raste V vsej bohotnosti. te za enega novega naročnika je kra* Framasonstvo se udomačuje sen dar' ki 1x3 vas spominjal leta tudi v Jugoslaviji. Dokaz zato jSlSet^^So^