Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik 33, št. 1 Ljubljana 2010 UDK 930.25 (497.12) (05) UDC 930.25 (497.12) (05) ISSN 0351-2835 Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens Gazzetta delVAssociazione archivistica e degli archivi in Slovenia The Gazette of the Archival Association and Archives of Slovenia Za znanstveno korektnost člankov odgovarjajo avtorji. © 2010 Arhivsko društvo Slovenije Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zvezdarska 1, p. p. 21, SI-1127 Ljubljana telefon: (01) 241 42 47 telefaks: (01) 241 42 69 e-pošta: jure. volcjak@gov. si http://www.arhivsko-drustvo.si/publikacije/ads_publikacije.htm Odgovorni urednik: dure Volčjak (Ljubljana) Tehnična urednica: Barbara Žabota (Ljubljana) Uredniški odbor: dr. Zdenka Bonin (Koper), Igor Filipič (Maribor), dr. Boris Goleč (Ljubljana), Maja Gombač (Ljubljana), Aleksander Lavrenčič (Ljubljana), Ivan Lovrenčič (Ptuj), mag. Elvis Orbanič (Pazin), dr.Slavica Tovšak (Maribor), Ivanka Vršič (Nova Gorica), dr. Peter Wiesflecker (Gradec), dr. Ivanka Zajc-Cizelj (Celje) Redakcija te številke je bila zaključena: 20. maja 2010 Revija izhaja dvakrat letno. Cena posamezne številke je 12,50 EUR. Lektorica: Eva Blumauer Prevodi: Alenka Hren (angleščina), Wolfgang Zitta (nemščina) Fotografska dela: Tina Arh UDK: Alenka Hren Izdajo so omogočili: Ministrstvo za kulturo, davna agencija za knjigo RS in Arhivsko društvo Slovenije Poslovni račun: NLB d. d. Ljubljana, 02083-0019446150 Računalniški prelom in oblikovanje: Franc Čuden, MEDIT d. o. o., Notranje Gorice Tisk: Grafika-M s. p. Naklada: 400 izvodov Revija Arhivi je vključena v naslednje podatkovne baze: COBISS (Slovenija); Historical Abstracts, America: History and Life, ABC-CLIO (Združene države Amerike); Centro de Información Documental de Archivos (Španija); Institut für Archivwissenschaft der Archivschule Marburg (Nemčija); EBSCO Publishing (Združene države Amerike) Na naslovnici: Grb plemiške družine grofov Aiterns (foto: Barbara Žabota, ZAL). Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik 33, št. 1 Ljubljana 2010 Na predhodni strani: Upodobitev gradu Vipavski Kri% na rodovniku družine Attems knjige »Nobilta della Contea«, str. 42). ARHIVI 33 (2010), št. 1 KAZALO ČLANKI IN RAZPRAVE Aida Skoro Babic, Bosansko dubrovniški odnosi (1. del) .................................................................................. 9 Metka Bukošek, Stanje sodišč na Celjskem leta 1945 ...................................................................................... 23 Maja Gombač, Kulturni posredniki. Časnikarice, modistke, krojači, šivilje, trgovci, fotografi, ilustratorji...................................................................................................... 39 IZ PRAKSE ZA PRAKSO Maja Kološa, Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije ................................................... 61 Poročilo o delu strokovne skupine za fonde in ustvarjalce s področja gospodarstva v letu 2009 (Nina Gostenčnik) ................................................................................. 90 IZ ARHIVSKIH FONDOV IN ZBIRK Tanja Martelanc, »Nel Castello di S. Croce ...«. Plemiški inventarji družine Attems-Heiligenkreuz v Državnem arhivu v Gorici.............................................................. 91 Matevž Košir, Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Gorjupa v Opčinah in Trstu iz let 1914-1919 ...................................................................................... 107 Jernej Križaj, Pregled delovanja Komisije za registracijo dajatev za narodnoosvobodilno vojsko 1954—1956 .......................................................................... 129 Katja Šturm, Katoliška cerkev v oddajah TV Slovenija 1968-1990 ......................................................... 137 O DELU ARHIVOV IN ZBOROVANJIH Konferenca CITRA na Malti ter dogajanje v ICA/EURBICA (Natalija Glažar)...................................... 153 Poročilo o udeležbi na Jesenski arhivistični šoli 2009 (Autumn archival school 2009), Grljan m Trst, 9.-14. 11. 2009 (Mitja Sadek) ...................................................................................................161 24. arhivsko zborovanje, Dolenjske Toplice 14.-16. oktober 2009 (Dragan Matic) ................................. 163 Poročilo o konferenci FIAT-a/IFTE v Pekingu. Novi svet in »New Deal« za arhive (Aleksander Lavrenčič) ........................................................................................... 166 OCENE IN POROČILA O PUBLIKACIJAH IN RAZSTAVAH PUBLIKACIJE Danijela Juričič Čargo, Lilijana Znidaršič Goleč, Vodnik po urbarjih Arhiva Republike Slovenije. Zvezek 2: Urbarji v upravnih in rodbinskih fondih ter v delu fonda Terezijanski kataster za Kranjsko (Matjaž Bizjak) ................................................................................................................. 173 Vodnik po urbarjih in urbarialnih registrih štajerskih arhivov (Tone Ravnikar) ........................................ 174 Gradivo za zgodovino Maribora, 34. zv., Evangeličanska postojanka pri gradu Betnava pri Mariboru 1588—1600 I. (Boštjan Zajšek) ................................................................... 176 Jože Mlinaric —Jože Curk, Dominikanski samostan na Ptuju (France M. Dolinar) ................................. 177 Jure Maček, Dr. Franc Kovačič v gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor: osebni fond (Gordana Sovegeš Lipovšek) ...................................................................................................... 180 Zorka Skrabl, Meta Matij evič: Novomeška trgovina in trgovci (Brane Kozina) ........................................ 182 Gordana Sovegeš Lipovšek: Vodnik po arhivskem gradivu o Prekmurju v Arhivu županije Zala v Zalaegerszegu (Jure Maček).................................................................................... 183 Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor (Slavica Tovšak) ........................................... 184 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Nina Gostenčnik, Hidromontaža skozi čas (Boštjan Zajšek) ....................................................................... 186 Rudolf Badjura, pisec prvih slovenskih turističnih vodnikov (Slavica Tovšak).......................................... 187 Žarko Lazarevič, Plasti prostora in časa (Iztok Ilich) ...................................................................................... 188 Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja (Leopold Mikec Avberšek).............................................................................................................190 Grgarski zbornik (Vojko Pavlin) ......................................................................................................................... 198 Andrej Studen, Pijane zverine. O moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva (Iztok Ilich) ...............................................................................................200 Mike Figgis: Kako narediti film z digitalno tehnologijo: priročnik za filmske zanesenjake (Aleksander Lavrenčič) ..............................................................................................202 TUJI ČASOPISI IN REVIJE La gazette des archives št. 180-181 (Polona Mlakar) .....................................................................................205 Archive Zones 71 (jesen 2009); 72 (zima 2010) (Aleksander Lavrenčič) ...................................................205 RAZSTAVE Soške elektrarne Nova Gorica 1947-2007 (Aleksandra Pavšič Milost) .....................................................207 Mesto Ptuj leta 1967 v filmu Nevidni bataljon. Razstava Zgodovinskega arhiva na Ptuju v mestnem kinu Ptuj, 25. november 2009 (Nataša Majerič Kekec, Katja Zupanič) ..............................208 ARHIVI 33 (2010), št. 1 INDEX ARTICLES AND PAPERS Aida Skoro Babic, Relations between Bosnia and Dubrovnik (Part 1) ...............................................................................9 Metka Bukošek, Courts in the Celje district in 1945 ........................................................................................................... 23 Maja Gombač, Cultural mediators : women journalists, modistes, tailors, dressmakers, merchants, photographers, illustrators .................................................................................................... 39 FROM PRACTICE FOR PRACTICE Maja Kološa, Slovene-English-German glossary of archival terminology.................................................................. 61 Report on the work of the expert group dealing with fonds and records creators in the field of economy in 2009 (Nina Gostenčnik) ............................................................................................................ 90 FROM THE ARCHIVAL FILES AND COLLECTIONS Tanja Martelanc, »Nel Castello di S. Croce ...«. The inventories of the noble family of Attems of Sveti Križ (Santa Croce) in the Gorizia State Archives ................................................... 91 Matevž Košir, War is man's biggest shame. Records of Ivan Gorjup in Opčine and in Trieste 1914-191 .......... 107 Jernej Križaj, Operations of the Commission for the registration of loans granted to the national liberation army 1954-1956 ............................................................................................ 129 Katja Sturm, The Catholic Church in the broadcastings of TV Slovenia between 1968 and 1990 .................... 139 ON THE ACTIVITIES OF THE ARCHIVES AND THE CONFERENCES CITRA Conference in Malta and ICA/EURBICA current activities (Natalija Glažar) .............................................. 153 Report on participation at the Autumn archival school 2009, Grljan and Trieste, November 9-14, 2009 (Mitja Sadek) .................................................................................................................................... 161 The 24th conference of the Archival Association of Slovenia, Dolenjske Toplice, October 14-16, 2009 (Dragan Matic)................................................................................................................................... 163 Report on FIAT/IFTA conference in Beijing. New world and »New Deal« for archives (Aleksander Lavrenčič) ...................................................................................................... 166 REVIEWS AND REPORTS OF THE PUBLICATIONS AND EXHIBITIONS PUBLICATIONS Danijela Juričič Cargo, Lilijana Znidaršič Goleč, Vodnik po urbarjih Arhiva Republike Slovenije. Zvezek 2: Urbarji v upravnih in rodbinskih fondih ter v delu fonda Terezijanski kataster za Kranjsko (Matjaž Bizjak)................................................................................................................................................... 173 Vodnik po urbarjih in urbarialnih registrih štajerskih arhivov (Tone Ravnikar) ........................................................... 174 Gradivo za zgodovino Maribora, 34. zv., Evangeličanska postojanka pri gradu Betnava pri Mariboru 1588-1600 I. (Boštjan Zajšek) ...................................................................................... 176 Jože Mlinaric — Jože Curk, Dominikanski samostan na Ptuju (France M. Dolinar) .................................................... 177 Jure Maček, Dr. Franc Kovačič v gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor: osebni fond (Gordana Sovegeš Lipovšek) .......................................................................................................................... 180 Zorka Skrabl, Meta Matijevič: Novomeška trgovina in trgovci (Brane Kozina) ........................................................... 182 Gordana Sovegeš Lipovšek: Vodnik po arhivskem gradivu o Prekmurju v Arhivu županije Zala v Zalaegerszegu (Jure Maček) ........................................................................................................................ 183 Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor (Slavica Tovšak) .............................................................. 184 Nina Gostenčnik, Hidromontaža skozi čas (Boštjan Zajšek) ........................................................................................... 186 Rudolf Badjura, pisec prvih slovenskih turističnih vodnikov (Slavica Tovšak) ............................................................. 187 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Žarko Lazarevič, Plasti prostora in časa (Iztok Ilich) ......................................................................................................... 188 Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja (Leopold Mikec Avberšek) ............................................190 Grgarski zbornik (Vojko Pavlin)........................................................................................................................................................................................................................................................................................198 Andrej Studen, Pijane zverine. O moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva (Iztok Ilich)............................................................................................................................................................................................................................................................................................200 Mike Figgis: Kako narediti film z digitalno tehnologijo: priročnik za filmske zanesenjake (Aleksander Lavrenčič).................................................................................................................. 202 FOREIGN NEWSPAPERS AND MA GAZINES La gazette des archives Nr. 180-181 (Polona Mlakar)....................................................................................................... 205 Archive Zones 71 (Autumn 2009); 72 (Winter 2010) (Aleksander Lavrenčič)............................................................. 205 EXHIBITIONS The company Soške elektrarne Nova Gorica 1947—2007 (Aleksandra Pavšič Milost) .............................................. 207 The city of Ptuj in 1967 as featured in the film »The Invisible Battalion«. Exhibition of the Historical Archives of Ptuj held at the Ptuj City Cinema, November 25, 2009 (Nataša Majerič Kekec, Katja Zupanič) ....................................................................................... 208 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Navodila avtorjem prispevkov za ARHIVE 1. ARHIVI, Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije so osrednja slovenska arhivska revija, ki spremlja širok spekter arhivskih vprašanj. V njej objavljamo prispevke s področja arhivistike, (upravne) zgodovine, zgodovinskih pomožnih ved, vede o virih, arhivske teorije in prakse ter vsakdana slovenskih arhivov. 2. Prispevke sprejema uredništvo na naslov: Uredništvo Arhivov, Arhivsko društvo Slovenije, Zvezdarska 1, 1000 Ljubljana; tel. (01) 24 14 247, e-pošta: jure.volcjak@,gov.si. Pri tem prosimo, da se držite sledečih navodil: i> Prispevki morajo biti oddani v dvojni obliki: v elektronski obliki in odtisnjeni na papir (razmik 1,5 vrstice). i> Vsi članki gredo pred objavo v recenzijo. Pozitivna recenzija je pogoj za objavo članka. i> Prispevki za rubrike Članki in razprave, Izprakse prakso in Iz arhivskih fondov in zbirk naj obsegajo do 1,5 avtorske pole (24 standardnih strani), za ostale rubrike pa pol avtorske pole (8 strani). i> Prispevki za rubrike Članki in razprave, Iz?prakse prakso in Iz arhivskih fondov in zbirk morajo obvezno vsebovati izvleček v obsegu do maksimalno 10 vrstic, ključne besede, primerne za indeksiranje, in povzetek v obsegu do maksimalno 30 vrstic. Pred povzetkom mora biti naveden spisek virov in literature. i> Avtor naj navede svoj polni naslov, naziv oz. poklic, delovno mesto in naslov ustanove, kjer je zaposlen, tel. številko in e-pošto. i> Opombe morajo biti pisano enotno pod črto. V opombah uporabljamo krajše navedbe, ki morajo biti skupaj s kraticami razložene v poglavju viri in literature. i> V poglavju Viri in hterature morajo biti sistematično navedeni vsi viri in vsa hterature, navedena v opombah. Ločeno navedemo arhivske vire, literaturo, časopise, itd. Gradivo se navaja v abecednem vrstnem redu. i> Citiranje arhivskih virov: navedemo arhiv, oznako fonda ah zbirke, ime fonda ah zbirke, po potrebi št. fasciklov ah škatel. Primer: ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 1. i> Citiranje literature (monografij): navedemo priimek in ime avtorja: naslov (in podnaslov) dela (v letečem tisku). Kraj: založba in leto izida. Primer: Merku, Pavle: Slovenska plemiška pisma. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1980. i> Citiranje literature (člankov): navedemo priimek in ime avtorja: naslov članka. Naslov periodike ali zbornika (v ležečem tisku), za periodiko še letnik, leto, številko in stran; za zbornik (ime urednika), kraj in leto izida in strani. Primer za periodiko: Matijevič, Meta: Novomeški mestni arhiv in skrb zanj. Arhivi 26 (2003), št. 1, str. 221—226. Primer za zbornik: Bizjak, Matjaž: Gutenberg in briksenska posest vzhodno od Tržiške Bistrice. Ad fontes. Otorepčev zbornik (ur. Darja Mihelič). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 225-269. Shkovno gradivo (fotografije, mikrofilmski posnetki, skenirano gradivo, izjemoma tudi dobre fotokopije) mora biti obvezno priloženo posebej. Shkovno gradivo naj bo označeno s številko podnapisa. Prispevkom o ocenah publikacij je treba obvezno priložiti fotografijo naslovnice. Uredništvo ima pravico prispevke jezikovno lektorirati; lektorske popravke navadno vnesejo avtorji sami. Korekture načeloma opravi uredništvo. Prispevkov ne vračamo; o zavrnjenih prispevkih avtorje obvestimo. Avtorje prosimo, da upoštevajo zgornja navodila. Ob morebitnih nejasnostih je uredništvo na voljo za pojasnila. i> Članki in prispevki, objavljeni v tiskani reviji, so objavljeni tudi na spletni strani Arhivsega društva Slovenije. Avtorji tako z objavo tiskane verzije soglašajo tudi z objavo spletne verzije. i> Rok za oddajo prispevkov za rubrike Članki in razprave, Iz prakse zp prakso in Iz arhivskih fondov in zbirk za prvo številko je 1. maj, za drugo številko pa 1. oktober! Rok za oddajo prispevkov za ostale rubrike pa je za prvo številko 20. maj, za drugo številko pa 20. oktober! Ljubljana, 1. 10. 2009 Uredništvo Arhivov ARHIVI 33 (2010), št. 1 Notes for contributors for ARHIVI 1. ARHIVI, the Gazette of the Archival Association and Archives of Slovenia, is the central Slovenian archival journal. It deals with a wide range of archival issues and features articles from the field of archival science, (administrative) history, auxiliary sciences of history, primary source science, archival theory and practice, and daily activities of the Slovenian archives. 2. Manuscripts are to be sent to die editorial board at: Uredništvo Arhivov, Arhivsko društvo Slovenije, Zvezdarska 1, 1000 Ljubljana, Tel.: +386 1 24 14 247, e-mail -.jure, volciak&.gov.si. Authors should comply with the following instructions: <£> Papers should be submitted in electronic and printed form (1.5 spacing). Before being published, all papers are reviewed. Papers are published only if they receive positive review. Papers for the sections Articles and papers, From practice to practice and From archival files and collections should not exceed 24 pages, papers for other sections should not exceed 8 pages. Papers for the sections Articles and papers, From practice to practice and From archival files and collections must include a maximum 10 line abstract, key words appropriate for indexing, and a maximum 30 line summary. List of sources and literature stands before summary. <í> Authors must state their full address, title or/and profession, work rank, tide and address of the institution where the author works, phone number, and e-mail. Footnotes are listed uniformly at the bottom of the page under the line. Footnotes include short references tiiat are fully explained in »List of Sources and Literature«, together with abbreviations. List of Sources and Literature includes a systematic recording of all sources and literature that are cited in notes. Archival sources, literature, journals etc. are stated separately in alphabetical order. ^ Citation of archival sources should be presented as follows: name of archival institution, reference number of archival fond or collection, tide of archival fond or collection, when necessary also the number of archival fascicles or boxes. Example: ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 1. ^ Citation of literature (books) should be presented as follows: Surname and first name of the author: title (and subtitle) of the work (in italics). Publishing place: publisher and publishing year. Example: Merku, Pavle: Slovenska plemiška pisma. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1980. Citation of literature (articles) should be presented as follows: Surname and name of the author: title of the article. Title of thejournal or miscellany (in italics), for journals also volume, year, number and page; for miscellany also (the name of the editor), publishing place, publishing year and page. Example for articles in journals: Matijevič, Meta: Novomeški mestni arhiv in skrb zanj. Arhivi 26 (2003), no. 1, pp. 221—226. Example for articles in miscellanies: Bizjak, Matjaž: Gutenberg in briksenska posest vzhodno od Tržiške Bistrice. Ad fonts. Otorepčev %bornik (ed. Darja Mihelič). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, pp. 225-269. í> Illustrations (photographs, microfilms, scans, (exceptionally) also good quality photocopies) must be submitted separately. Illustrations must be marked with the number of caption. Reviews of publications must include the photo of the book cover. í> Editorial board reserves the right to submit the papers for language proof reading. Proofs are sent to authors for correction. Other corrections of technical nature are done by editorial board. Authors are notified about their papers being rejected by the editorial board. Authors are kindly asked to follow these instructions. Should there be any uncertainties as to the mentioned instructions, please contact the editorial board for assistance. i> Articles and papers that are published in the printed version of Arhivi, are also published on-line on the homepage of die Archival Association of Slovenia. By giving consent for the printed version of their papers, the authors also give their consent for the papers to be published on-line. i> Deadline for submission of papers: papers for the sections Articles and papers, From practice to practice and From archivalfiles and collections are to be submitted by May 1 for the first number, and by October 1 for the second number! Article for odier sections are to be submitted by May 20 for the first number and by October 20 for the second number! Ljubljana, 1. 10. 2009 Arhivi Editorial board Arhivi 33 (2010) št. 1, str. 9-22 Članki in razprave 9 v Članki in razprave 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 327(497.6:497.5Dubrovmk)"l 189/1418" Prejeto: 3. 5. 2010 Bosansko dubrovniški odnosi (1. del) AIDA SKORO BABIC mag. zgodovine, svetovalka III — arhivistka Arhiv Republike Slovenije, Kongresni trg 1, SI-1000 Ljubljana e-pošta: aida.skoro@gov.si IZVLEČEK Dubrovnik je bil eden i^med tistih, ki se je %e zgodaj začel uspešno pregovajati in pogajati j- sosedi ter s tem krepiti svoj gospodarski in politični položaj. Geografski položaj in seveda politične in družbene okoliščine pa so pripeljale do vzpostavitve komunikacije med Bosno in Dubrovnikom. Da sta Dubrovnik in Bosna sodelovala ter prihajala v najrazličnejše konflikte, nam dokazujejo meddržavne pogodbe in druge listine ter pisma, ki se hranijo predvsem v Državnem arhivu v Dubrovniku in so v veliki meri objavljeni v zbirkah virov. KLJUČNE BESEDE: Bosna, Dubrovnik, srednji vek, diplomacija, diplomatski odnosi, mednarodni odnosi, meddržavne pogodbe, zgodovina, jugovzhodna Evropa ABSTRACT RELATIONS BETWEEN BOSNIA AND DUBROVNIK Dubrovnik mas one of those medieval cities that began to conduct successful talks and negotiations with their neighbours very early on, which in turn contributed to its economic and political strength. Communication between Bosnia and Dubrovnik was established based on their geographic location and political and social circumstances. The fact that Bosnia and Dubrovnik were indeed cooperating and also came into conflicts is proven by bilateral contracts, letters and other deeds, which today are kept mostly by the State Archives in Dubrovnik. They have, to a large extent, been published in numerous series of archival sources. KEY WORDS: Bosnia, Dubrovnik, Middle Ages, diplomacy, diplomatic relations, international relations, bilateral contracts, history, Southeastern Europe 10 Članki in razprave Aida Škoro Babic: Bosansko dubrovniški odnosi (1. del), str. 9-22 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Uvod Umetnost pogajanj, predvsem ureditev odnosov med državami, so obvladovali že v starem veku, in sicer v obliki vzdrževanja odnosov ter reševanja raznovrstnih vprašanj med posameznimi narodi. Sama beseda diplomacija izhaja iz grške besede diploma ('8i7tX,6o)', '8mXa^ii)' = podvojiti, '8inXooq' = dvakraten, dvojen) in v ožjem pomenu besede pomeni napisana plošča ali pisani sestavek iz dveh delov (tablice). In beseda diplomacija je sprva pomenila vedo o državnih spisih ali dokumentih, danes pa je to skupek pravil in več oblik za vzdrževanje odnosov med državami ter način reševanja odprtih medsebojnih vprašanj. Diplomacija kot umetnost v stikih med državami je nasproti nasilnim oziroma agresivnim sredstvom za rešitev sporov. Zato je prekinitev diplomatskih stikov znak resnejših zapletov, ki lahko privedejo do vojaškega spopada.1 V srednjem veku ni bilo organizirane diplomacije. To, kar danes imenujemo diplomatski posli, so takrat opravljali duhovniki, pravniki in tudi trgovci. Cerkev je z različnimi narodi v obdobju njihove selitve urejala svoje interese ter posredovala pri zadevah, ki so zadevale druge. Nastala je papeška pisarna, ki je delovala na svoj način. Posebne misije z diplomatskim značajem so nastajale v italijanskih mestih, ki so tekmovala med seboj. Prve primere vzdrževanja stalnih predstavništev pri tujih vladah najdemo pri Benečanih; prvi so začeli pošiljati svoje poslance na diplomatske misije.2 Med tistimi, ki so se že zgodaj začeli uspešno pregovarjati in pogajati s sosedi in drugimi mesti ali državami, je bil Dubrovnik, ki je bil kot »communitas Ragusina« (dubrovniška občina) prvič omenjen leta 1181. Tedaj je bil že živahno križišče kopenskih in pomorskih poti, to pa je dosegel s široko mrežo pogodb o prijateljstvu, miru, trgovini in plovbi.3 Za- 1 Prim. Diplomatski odnosi, 1Vojna enciklopedija. 2, str. 446— 447; Diplomatija. Enciklopedija Jugoslavije, str. 1-4; Diplomacija. Enciklopedija Jugoslavije, v si. j., str. 489-491; http:// bs.wiliipcdia.org/wilii/Diplomatija 2 Prim. Potemkin: Zgodovina diplomacije I. del, str. 78-81, Pav-lovič: Diplomacija Dubrovačke Republike uoči njezina pada, str. 281-308; Križman: O dubrovačkoj diplomaciji. 3 Sredozemlje je v 12. stoletju stopilo v eno najpomembnejših obdobij svoje ekonomske zgodovine. Jadranska pomorska pot je dobila izredno velik gospodarski pomen in je z ekonomskim napredkom južnoslovanskih dežel v zaledju Balkana Dubrovniku dajala izredne razvojne možnosti. Tako so Dubrovčani opravljali posredniško vlogo in trgovino z različnim blagom med deželami v zaledju in sredozemskimi ter jadranskimi tržišči. Že v 12. stoletju so dokumentirani tudi trgovski odnosi med istrskimi mesti in Dubrovnikom (ohranjena pogodba z Rovinjem iz leta 1188 priča o obnovitvi prejšnjega sporazuma o »večnem miru«). Več o tem hodnoevropski kulturni krog je obdržal latinski jezik in tudi v Dubrovniku so v upravi, na sodiščih in v kulturi uporabljali latinščino. V komunikaciji s sosednimi srbskimi in hrvaškimi vladarji in velikaši so Dubrovčani pogosto uporabljali slovanski jezik, ki so ga pisali v latinici in včasih tudi v cirilici. Cirilico so Dubrovčani imenovali slovanska pisava, včasih tudi srbska ali raška. Da bi si zagotovili monopol na uvoz soli v sosednje dežele, so s svojimi sosedi sklepali pogodbe.4 Tako so leta 1189 sklenili pogodbo z bosanskim banom Kulinom, ki je tudi prva ohranjena listina v slovanskem jeziku in cirilici. Hkrati je bila ta listina obrazec trgovske pogodbe, ki so jo hoteli Dubrovčani vsiliti vsem deželam v zaledju. Ban Kulin, podpisnik prve ohranjene slovanske listine, se je pojavil, ko je bila Bosna v okviru bizantinske države. Leta 1180 se je Kulin otresel bizantinske oblasti in vladal v Bosni do 1203. Na podlagi pogodbe med banom Kulinom in Dubrovnikom je moč sklepati, da je že takrat obstajala razmeroma urejena država z vladarjevo pisarno, uradniki (častniki). Torej je hkrati s formiranjem in razvojem srednjeveške bosanske države nastajala in se razvila tudi njena diplomatska služba. V času politične organizacije bosanskega ozemlja, obdobju od Konstantina Porfirogeneta5 do bana Kulina, je potekalo politično komuniciranje Bosne s sosedi. Pogoj za notranjo stabilnost je bila zunanje-po-litična varnost, zanjo pa je bilo potrebno skrbeti s korektnimi političnimi odnosi. Smeri bosanske diplomatske dejavnosti so narekovali politični in ekonomski interesi bosanske države in tudi potrebe tistih držav, s katerimi je Bosna podpisovala pogodbe in dogovore. Meddržavna trgovinska pogodba z Dubrovnikom kaže tudi, da je proizvodnja v Bosni napredovala do stopnje, na kateri je lahko potekal obsežnejši blagovni promet. Objektivne okoliščine so napotile Bosno na diplomatske stike z Dubrovnikom, Benetkami in Ogrsko, v interesu teh pa je bilo, določene svoje potrebe urejati z Bosno. V diplomatskih stikih z omenjenimi partnerji je bila Bosna šibkejša stran tako v ekonomskem kot tudi v političnem pogledu, vendar se je trudila zagotoviti enakopraven položaj. Njene odnose z Dubrovnikom je motivirala in označevala pretežno trgovinska menjava, do izraza pa so prihajali tudi drugi motivi.6 glej: V oje: Fragmenti o trgovskih odnosih, str. 403-408; Foretič: Povijest Dubrovnika do 1808;\oje: Kreditna trgovina. 4 Kovačevič-Kojič: Dubrovački arhiv, str. 69—73. 3 Bosna sc namreč prvič omenja sredi 10. stoletja v spisu Konstantina Porfirogeneta 'De administrando imperio'. Primerjaj: Knezovič: Bosna i Hercegovina od seobe naroda, str. 182-184. 6 C) gospodarskem razvoju in trgovini v Bosni ter prisot- ARHIVI 33 (2010), št. 1 Članki in razprave Aida Škoro Babic: Bosansko dubrovniški odnosi (1. del), str. 9-22 11 Listine bosanskih vladarjev so napisane na per-gamentu. Nekaj izjem je med listinami zadnjega bosanskega kralja Stjepana Tomaševiča; bile so napisane na papirju. Tudi pisma in preostah dokumenti iz časa banov so napisani na pergamentu. Tvrtko I. (prvi bosanski kralj) je za pisma in druge dokumente uvedel papir; dotlej so ga uporabljali le za prepise. Bosanske listine kažejo poleg dubrov-niškega, ogrskega in raškega vphva tudi svoje specifične lastnosti. Najznačilnejša je, da listine notranjega upravnega značaja nimajo križa kot simbolične invokacije. Druga posebnost je ta, da je bosanska pisarna med sankcijami navajala le duhovne kazni in ne materialnih, kot so jih v sosednji Raški ah zahodni Evropi. Konec 14. stoletja so nastajale dvorne pisarne tudi na dvorih bosanskih velikašev, posebno humskih.7 Da sta Dubrovnik in Bosna nekaj stoletij lahko shajala skupaj in sodelovala ter prihajala v najrazličnejše konflikte, nam dokazujejo meddržavne pogodbe in druge listine ter pisma, ki jih hranijo nosti Dubrovčanov (trgovcev, mojstrov) v Bosni glej: Ko-vačevič-Kojič: Privredni razvoj srednjevjekovne bosanske države, str. 85—190; Kovačevič-Kojič: Trgovina u srednje- ijekovnoj Bosni. Veliko število bosanskih in humskih srednjeveških listin je obdelal Gregor Cremošnik. Prim. Cremošnik: Bosanske i humske povelje srednjeg vijeka III, str. 273—336. predvsem v Državnem arhivu v Dubrovniku in so v veliki meri objavljeni v zbirkah virov.8 Obdobje od 1189 do 1321 V 12. stoletju so se dogajale politične in družbene spremembe, s katerimi so se krepile osnove bosanske državne tvorbe. S tem pa so bili ustvarjene ugodne možnosti za razvoj neagrarnih gospodarskih vej, predvsem trgovine. Tako tudi bosan-sko-dubrovniške odnose v prvi vrsti povezujemo z gospodarskimi interesi. Po smrti bizantinskega cesarja Manuela Komne-na (1180) je prenehal dolgoletni bizantinski pritisk na Bosno in z nastankom samostojne srbske države Štefana Nemanje ter njegovih naslednikov je bila pretrgana neposredna vez z Bizancem.9 Kulin je bil sicer prisiljen priznati ogrsko oblast, vendar je Bosni uspelo zadržati določeno samostojnost znotraj meja. Da bi utrdili notranjo strukturo, so se srbski in bosanski vladarji trudili povečati trgovski promet in pritegniti tuje trgovce, v prvi vrsti Dub-rovčane. Tako sta srbski župan Štefan Nemanja (1186) in nato tudi bosanski ban Kulin (1189) izdala listini, s katerima Dubrovčanom dajeta svobodo gibanja na njunem ozemlju. Listina bosanskega bana Kulina je prvi omenjeni stik med Dubrovnikom in bosansko državo.10 Listino je ban Kulin izdal leta 1189 v latinščini in slovanščini. V njej prisega in se obvezuje knezu Krvašu in Dubrovčanom, da bo za zmeraj njihov prijatelj. S to listino je dovolil Dubrovčanom trgovati v Bosni, bivati v njej in potovati po njej, ne da bi plačevali davek, a z izjemo tistega, kar bi dah prostovoljno. Bosanski uslužbenci (činovniki) jim niso smeh storiti nič slabega, sam pa se v listini obvezuje, da jim bo svetoval ter pomagal po svojih močeh. [http-J / sarajevo.isgreat.org! Sarajevo/saremember/grbtvrtko .jpgj 17.05.2010 Kovačevič-Kojič: Dubrovački arhiv kao, str. 70-73. Več o zgodnjem razvoju bosanske države glej: Perojevič: Ban Borič i Ban Kulin, str. 196-214. Miklosich: Monumenta Serbica, str. 1-2. Latinski prevod najdemo pri Ljubic: Ustine o odnošajih III, str. 388: »U ime oca i sina i svetoga duha. Ja ban bos'nski Kulin prise^aju tebi kne^e Ktvašu, i vsim gradam dubnvčam pravi prijatelj biti vam od sele i do vika, i prav goj drsati i vami ipravu viru, do kole sam Živ. Vsi Dubrovčane kire hode po mojem vladaniju, trgujuče, gdi si kto hoče kretati, gode si kto mine, pravov virov i pravim srcem drsati je be% vsakoje sjedi, ra%ye što mi kto da svojov voljov poklon, i da im ne bude od mojih častnikov sile, i do kole u mene budu, dati im svit i pomoč kakore i sebi, kolikor mo%e, be% vsega %loga primisla, tako mi bog pomagaj i sije sveto evanitelije. Ja Radoje dijak bana pisah siju knjigu poveljov banov od ro^dstva Hnstova tisuča i sto osamdeset i devet lit, miseca avgusta u dvadeseti i deveti dan, usičenje glave Iovana Krstitelja.« 12 Članki in razprave Aida Škoro Babic: Bosansko dubrovniški odnosi (1. del), str. 9-22 ARHIVI 33 (2010), št. 1 att».Cgob.ii^cuLni1 Iv* .-...•. vAin >.Vtn-ifi*~ oTVirnjuCttCiTir« »«ne» fi»rr jp-ni^ ;i-tr ■5 tu-t-f.vc,"ni rumut^nr ~ -'mian'. or > "aJiift«f-j ! fini «r* .TbutArtCtniix.«iref.fc-u>ul>i»3Trr t rv.tCumrr rčcra t-.v r ol-tiititu. uira rempciV•tlrGf' ulUNtnuiii' nifi j Tiu\ j ujlilrrvrr m Nmu Nu-e" u.'lufr~cr - -vpur i>.>( >.i fiti-t-ir nv.>r»"-Tk-nifTT* - ojfiku nf pK-rf ur ni "t" j. * vi ni^n \«otft \br^"finuar - m-tl* L£rb>o (le Si-uVuuer- liicfČA u., .JTIIA. [' V H f/1 t 1 . » »t «t ■ » . " t 1 v" ' t « -t h 1 HJ ( n e • 1 A II « ,. f »« T i i 1 ^ I K pk\^tu'(l M l^V -k 'V. K l'f'H^.4 * ■ C(■ o [i i y<( «a t u^UMnp m | 1 * ttA V. /ii i t i A »l /i f> P. 11 i f .i k K. V IMII AfV |\ * h r k [ , ♦ A »C* f 4H , ««»» Ad i u -<0 IM.f i iil T fl «i * o l l(HI P t \*V| i'0 'k K liv H •r » A * Mtv V »H K H * KViV;, *< MUC l c a M H ^ I AKI H t-o j j f " ;»> n ■v F-t> |u / K ¡.|l lUjtfl A\lw •/; ......... - .. Usti na bana Kulina [http:/ / ivwiv.google.siI imgres^imgurl—http://gdb.rferl.org/ 716B0B38-BB57-42C0-A809-A8FC34BA2CDC__w 393_s.jpg<&imgrefurl—http:/ / haler.blogger.ba/ arhiva/ 09/09/01/2299560<&usg=_m WlA2-9VCmsl9 wuolFq-p VC/bUE-<&h-649&w=393&s%^68&hl= sl<&start— 102 &um= 1 <&itbs— 1 <&tbnid-rTmOBnSeipnc OM:&tbnh-137<&tbmv-83<&prev-/images0/o3Fq%3 Dban°/o2Bkulin0/o26start°/o3D 100°/o26um%3D 1 °/026hl 7o3Dslo/o26sao/o3DN%26ndspo/o3D20o/o26tbs°/o3Disch: 1] 17.05.2010 Listino je v slovanskem jeziku napisal njegov dijak (oziroma kancler) Radoje. Pisec latinskega teksta pa ni omenjen z imenom. Iz listine je vidno, da je bila Bosna dubrovniško trgovsko območje. Vsekakor se moramo zavedati tudi, da Bosna v tem času ni imela obsega, kakršnega je imela pozneje — obsegala je le vzhodni del bodočega ozemlja (v zahodnem se je razprostirala Hrvaška). Treba je tudi poudariti, da je listina nastala kot plod pogajanj. Listina bana Kutina predstavlja temeljni kamen v bosansko-dubrovniških odnosih, ki so se pozneje vedno bolj uspešno razvijali. Poleg trgovskih pove- zav so Bosno z Dubrovnikom povezovali tudi cerkveni stiki, kajti bosanska škofija je spadala pod dubrovniško nadškofijo, kar je papež Celestin 13. marca 1192 spremenil, ko je bosansko škofijo podredil splitski nadškofiji.11 Po IV. križarski vojni je Dubrovnik ostal brez vrhovnega gospodarja — Bizanca. Nad Dubrovnikom so leta 1205 zagospodarili Benečani. Pooblastilo bana Kutina je ostalo v veljavi tudi po tem kritičnem letu. Bosanska zgodovina od smrti bana Kutina in do prihoda bana Mateja Ninoslava je nejasna. Za to tridesetletno obdobje med obema banoma so biti značilni krepitev in širjenje herezije (bosanske cerkve)12 ter okrepljeni položaj fevdalcev v odnosu do osrednje oblasti. Zaradi okrepljene herezije, ki se je začela širiti iz Bosne tudi v Slavonijo ter zaradi povezav bosanskih heretikov z zahodnimi heretičnimi cerkvami, se je povečala dejavnost papeške kurije v zvezi s tem problemom. V Bosno so prihajali papeški legati, začele so se tudi priprave na križarsko vojno. Ban Matej Ninoslav (1232-ok. 1249)13 v teh okoliščinah ni bil v zavidljivem položaju. Zaradi pritiskov rimske kurije je prišel tudi v spor z bosanskimi fevdalci.14 Ker ukrepi rimske kurije niso bili uspešni, je sledil križarski pohod na Bosno pod vodstvom hercega Hrvatske Kolomana. Bosna naj bi bila podrejena neposredno Ogrski, tako da se je križarski pohod prelevil v osvajalno vojno. Zaradi drugačnega cilja vojne se je ban Ninoslav obrnil proti Rimu in Ogrski ter skupaj z bosanskim plemstvom organiziral odpor. Vojna se je začela 1235 in je trajala štiri leta (Kolomanova vojska je zasedla le obrobne pokrajine, vendar odpora ni zlomila). 11 Perojevič: Ban Borič i Ban Kulin, str. 208. 12 Zgodovina bosanske herezije oziroma bosanske cerkve je tesno povezana s srednjeveško Bosno in njenim delovanjem. O sami strukturi, nauku in delovanju glej: Skoro: Bosanska cerkev, Skoro: Gost Radin\ Babic: Bosanski heretici', Dragojlovič: Krstjani i jeretička crkva bosanska, str. 30; Coš-kovic: Ustrojstvo crkve bosanske, str. 61-83; Mandič: Bo-gomilska crkva bosanskih krstjana. 13 Več o samem obdobju vladanja bana Mateja Ninoslava glej: Perojevič: Ban Matej Ninoslav, str. 219-231. 14 Fevdalci so nasprotovali banovi zahtevi, da bi vrnili župe in vasi, ki so jih prej upravljali. Najverjetneje je šlo za zemljiške posesti, na katerih je katoliška škofija uveljavljala fevdalno pravico (lahko predvidevamo, da so najverjetneje obstajale neke darovnice, na podlagi katerih se je ta pravica uveljavljala). V zgodovinopisju se je nasprotovanje bosanskega plemstva povezovalo z njihovim heretičnim prepričanjem. Vendar je treba k tej razlagi dodati in poudariti interes oziroma korist plemstva glede zemljišč. Seveda pa je križarsko-osvajalna vojna zagotovo pripomogla k temu, da se je bosansko plemstvo postavilo v bran bosanski hereziji (bosanski cerkvi) in postalo njihov simpatizer. Več o tem glej Perojevič: Ban Matej Ninoslav, str. 221. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Članki in razprave Aida Škoro Babic: Bosansko dubrovniški odnosi (1. del), str. 9-22 13 Ban Ninoslav je medtem okrepil živahne trgovske zveze z Dubrovnikom in Dubrovniku izdal ne-datirano pooblastilo (najverjetneje nekje do marca 1235), v katerem se sklicuje na Kulinov privilegij, obnavlja pa ga z nekoliko drugačnimi besedami.15 Zanimivo je, da Matej Ninoslav Dubrovčane imenuje Vlasi, to pa napeljuje na sklepanje, da je bilo večinsko prebivalstvo v tem času v Dubrovniku romansko. Prebivalca Bosne, ki je v tem času poleg male začetne Bosne obsegala še Usoro, Soli in začetni del Donjih Krajev, pa imenuje Srb. Ali je ta izraz uporabil, ker naj bi bila Bosna v teh mejah etnično srbsko območje ali pa zato, ker so se Dub-rovčani »navadili« dopisovanja s Srbi in je za boljše razumevanje posplošil prebivalce, je težko oceniti.16 Odredba, ki je v listini bana Kulina ni, pravi, da v morebitnem sporu zaradi dolgov upnik Srb — Bosanec toži Vlaha — Dubrovčana pred dubrovniškim knezom, upnik Vlah — Dubrovčan pa dolžnika Srba — Bosanca pred banom. Represalije so bile prepovedane. Tudi druga Ninoslavova listina je brez datuma. Izdana je bila v obdobju med letoma 1235 in 1240.17 Sestavljena je v duhu prejšnje listine in poleg drugega poudarja, da Dubrovčani niso dolžni plačevati kakršnekoli desetine. Zapisano je tudi, da bo v morebitni vojni med Dubrovnikom in Srbijo ban varoval Dubrovčane v Bosni, zapisana je tudi banova pravica do prostega dostopa v Dubrovnik. Tretja in četrta Ninoslavova listina, ki sta bih namenjeni Dubrovniku, sta datirani, in sicer sta nastali leta 1240 in 1249.18 Obe sta bolj obširni od prvih dveh in sta si zelo podobni. V obeh je omenjeno, da Dubrovčani v Bosni niso dolžni plačevati nikakršne obveznosti ter da bo ban v morebitni vojni med Dubrovnikom in Srbijo ščitil Dubrovčane v Bosni. Tudi v teh dveh listinah je klavzula o 11 Stojanovič: Stare stpske povelje i pisma, str. 6. 16 V krogih zgodovinarjev pa sc med drugim pojavlja ugi- banje, da bi ta listina (in tudi listina iz leta 1333) bila prepis srbskih pisarjev, kar ne pojasnjuje uporabe termina Srb, ki se pojavlja tudi v poznejših listinah bana Ninoslava. Glej: Perojevič: Ban Matej Ninoslav, str. 222-223, op. 17. 17 Stojanovič: Stare stpske povelje i pisma, str. 7. 18 Ibid. str. 7-10; Miklosich: Monumenta Serbica, 32-34: »As>_ Matej Stipan, po milosti bošjje veliki ban bosenski, s mojov bratijov i s mojimi boljarim, ki so podpisani, kelnemo se tebe, Jakovu Dalftnu, kne^u Dubrov'čkomi I vsem vlastelom I vse opčine gradske ...da vi stojimo u meč ni i tvrd mir i u srdčene ljubve i v vsaku pravdu i po jemlje i po vladanije naše da si hodite svobodno i prostrano be£ vsake deseštine i bes nikere inne Aanije ...«. Listino so odobrili naslednji bosanski velikaši: knez Ugrin, knez Radonja, kaz-nac Grdomil, kaznac Semijum, vojevoda, Purča Grubiša pehamik, kaznac Bjelhan, |ež Občenovičenivič, Domaslav Gunetič, Hranislav Svračič, Radoje Drugovič, Bersilav Banič, Kakmuž Odramčič, Vlkča Vlkasovič. reševanju medsebojnih sporov pred knezom oziroma banom in pojavljata se tudi izraza Vlah in Srb. Obe listini dokazujeta, da je bila banova oblast v Bosni v obdobju podpisovanja obeh listin čvrsta. Minilo je nekaj desetletij po izdaji teh listin brez vsakršne meddržavne pogodbe med Dubrovnikom in Bosno, vendar se je princip, ki je bil v teh bosanskih listinah zapisan (da Dubrovčani iščejo pravico proti Bosancem pri banu ter da Bosanci iščejo pravico proti Dubrovčanom pri knezu), zapisal v Lil. poglavje tretje knjige dubrovniškega Statuta iz leta 1272. V tem času se je na bosanskem prestolu pojavil ban Prijezda I.,19 ki je vladal pod neposrednim nadzorom ogrskega kralja.20 Nasledila sta ga njegova sinova, Stjepan I. ter Prijezda II.; vladala sta skupaj. Stjepan I. Kotroman, ki je vladal vzhodnemu delu in je dejansko vladal Bosni, se je sorodstveno povezal z Arpadovci, Anžujci, Nema-njiči, Šubiči in še številnimi družinami velikašev po Srednji Evropi. V obdobju ogrske nadvlade, ki je trajala do konca 13. stoletja, je Bosna vsestransko nazadovala. Državno ozemlje je bilo razkosano in brez močne centralne uprave. Nadaljeval se je pregon heretikov in zaradi splošne pravne neurejenosti in negotovosti je slabela trgovina. Iz obdobja od Ni-noslavove smrti do 20. let 14. stoletja ni ohranjena nobena trgovska pogodba z Dubrovnikom. Znano pa je, da so v tem obdobju Dubrovčani na veliko trgovali z bosanskimi sužnji, ki so dobili oznako, da so heretiki.21 Zaradi dinastičnih bojev je ogrsko državo ob koncu 13. stoletja zajela kriza. Tako so se močno okrepili veliki fevdalci v Dalmaciji in na Hrvaškem, predvsem bribirski knezi Subiči. Pavle Bribirski je razširil svojo oblast tudi na Bosno in se poimenoval »ban Hrvaške ter gospodar Bosne«. Ko je Mladen Subič, brat hrvaškega bana Pavla Subiča, postal ban Bosne pod bratovim vrhovništvom, so se Dubrovčani začeli truditi, da bi tudi z njim vzpostavili sodelovanje. Bribirci so ostali v Bosni skoraj dve desetletji (1299-ok. 1320). Tako je 20. februarja 1304 dubrovniški Mah svet sprejel odločitev, da za 19 Prijezda 1. je vladal od leta 1254 do 1287 in po nekaterih virih naj bi bil začetnik vladarske rodbine Kotromaničev. Primerjaj: Perojevič: Banovi Prijezda I. i Stjepan I. Kotroman, str. 232—238. 20 Leta 1253 je ogrski kralj Bela IV. začel vojno proti Bosni in si jo podredil. (Ibid., str. 233.) 21 Prav Dubrovčani so na veliko trgovali in tudi posredovali v trgovini s sužnji. Sužnje so iz Dubrovnika peljali na različne konce Evrope. Trgovina s sužnji je bila dovoljena, čc je bil suženj heretik. Primerjaj: Babič: Društvo srednje-vijekovne bosanske države, str. 69-78; Solovjev: Trgovanje bosanskim robljem do god. 1661, str. 139-162; Cremoš-nik: Pravni položaj našeg roblja, str. 69—73. 14 Članki in razprave Aida Škoro Babic: Bosansko dubrovniški odnosi (1. del), str. 9-22 ARHIVI 33 (2010), št. 1 [,http:/ / en.academic.ru/pictures/ eniviki/ 66 / Bosna.jpgj 17.05.2010 dobro in korist trgovcev ter mesta Dubrovnika izvokjo poslanca, ki bi odšel k banu Mladenu v Bosno. Istega leta je Mladen padel v boju in nasledil ga je Pavlov sin Mladen II. in leta 1304 postal knez Huma.22 Zaradi Huma sta bila Mladen II. Subič in srbski kralj Uroš II. Milutin v kaj slabih odnosih, saj je srbski kralj menil, da Hum pripada njemu. Ko je po smrti očeta Pavla leta 1312 Mladen postal ban Hrvaške in Dalmacije, je zaradi Huma prišlo do vojne med banom Mladenom II. Subičem ter srbskim kraljem Urošem II. (letih 22 Hum, Ilumska zemlja ali Zahumlje so imena, ki označujejo področja današnje Hercegovine (Hercegovina je dobila ime po hercegu Stjepanu Vukčiču Kosači, ki je v dobi zatona bosanskega kraljestva gospodoval na Humski zemlji/ her-cegovi zemlji). Ilum je od sredine 12. stoletja do tridesetih let 14. stoletja skupaj z Zeto pripadal Raški. Tudi v Humu se je razširila herezija. Leta 1239 je Koloman v svojem križarskem pohodu z vojsko vdrl tudi na ozemlje zahodnega Huma, vendar se je potem umaknil. Primerjaj: Kne-zovič: Bosna i Hercegovina od seobe naroda, str. 188—195. 1318—1319). Tu se je pokazala diplomatska sposobnost Dubrovčanov, ki so nastopili kot posredniki. Mir je bil sklenjen leta 1319. Podrobnosti niso znane, jasno je le, da je Mladen Subič moral popustiti in se odreči Humu.23 Za prvo obdobje bi lahko rekk, da so bosansko-dubrovniški odnosi sloneli le na trgovinskih pogodbah oziroma listinah o prijateljstvu, ki so omogočale prost prehod blaga in ljudi ter urejale morebitne nesporazume, ki bi pri prostem prehodu obeh lahko nastali. Vendar so se trgovinski apetiti spremeniti v ozemeljske in preproste trgovinske pogodbe o sodelovanju so se spremenile v bolj kompleksne pogodbe, pojavljati pa so se začeli tudi večji spori, s tem pa je vedno bolj do izraza prihajala dubrovniška diplomacija. 23 Več o tem glej: Perojevič. Šubiči gopodari Bosne, str. 239249. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Članki in razprave Aida Škoro Babic: Bosansko dubrovniški odnosi (1. del), str. 9-22 15 Obdobje od leta 1322 do 1353 Leta 1322 je prišlo do zloma oblasti Mladena II. Subiča, kar je zagotovilo oblast prejšnji bosanski dinastiji (Kotromaničem). Bosna, ki ji je Mladen II. vladal kot ban, se je osamosvojila. Pojavila se je namreč močna osebnost — bosanski ban Stjepan II. Kotromanič (1322—1353),24 ki je obnovil moč bosanske države in jo tudi znatno povečal. Pridobil je Hum, primorsko Krajino, Zahodne strani ali Završ-je (župe Duvno, Livno in Glamoč, ki so od takrat naprej sestavni del Bosne) in še nekaj žup. S tem je Bosna izgubila srbsko naravo, postala je država s poudarjeno bosansko regionalno noto. Na dvoru se je pojavila in uveljavila raba ikavskega govora, to pa kaže na migracije prebivalstva z zahodnega dela države proti središču države, pa tudi naprej proti vzhodu. Ikavica je prisotna tudi v listinah bosanskega dvora tistega časa in tudi na stečkih.25 Med pomembnimi ukrepi velja omeniti, da je leta 1326 uvedel carino v višini desetine vrednosti blaga. Carino so morali plačevati vsi dubrovniški in tudi drugi trgovci.26 Dubrovniški vladi ni uspelo odpraviti te carine. Leta 1332 je bila sklenjena nova pogodba27 med Bosno in Dubrovnikom, ki jo je 24 Več o obdobju vladavine bana Stjcpana II. Glej: Perojevič: Stjepan II. Kotromanič, str. 250-285. 25 Prim. Cremošnik: Bosanske i Humske listine, str. 304—307. 26 Monumenta ragusina V, str. 193-194. 27 23. oktober 1332: »Va ime otca i sina i svetago duha ... gospodin ban Stjepan utvrdi z?kon, ki je P™ bio medu Bosnom i Dubrovnikom, da zna vsaki človik, kojije zakon prvo bil. (1) Ako ima Dubrovčanin koju pravdu na Bošnjaninu. da ga popove prid gospodina bana Mi prid njegova vladaoca, roka da mu ne bude odgovoriti; (2) ako Bošnjanin zppši, da nije duožan, a mu noreče priseči samošestu, koje ljubo postavi ban rod; (3) ako bude podoban od banova roda tko, da mu se porotnici od njegova plemena, koga mu hotenje; (4) a toj da se %tia, da ne može tehejpobignuti, a veče ne može prid nikoga mu nareči; (5) ako U govori Bošnjanin na Dubrovčanina, da ga popove prid Dubrovčani na poreclu, ako zapši, da mu noreče priseči samošestu; (6) koji su u Bosni, na svoju volju, a Dubrovčanin da može pobignuti treh, akoli prijeme, kojemu noreče Bošnjan, a roka takode da ne bude Dubrovčaninu, koji su u Bosnu ..., a koji u Završju takoje u Završju, a iniem u Završi, tirni u Završi takoje porotnici da su i Bošnjaninu z Dubrovčani; (7) a kto Dubrovčanin ubije iliposiče u Bosni ili Bošnjanin Dubrovčanina, taj pravda da je prid gospodinom banom, a osu da grede banu na njih, ako bude svada Bošnjanina z Dubrovčaninom u Dubrovnid, da sudi kne^ dubrovački sudije, a globa opčini; (8) ako ima svodu Dubrovčanin z drugom svojem u Bosne, gospodin ban da ne ima pečali, ako li se pozpvu prid bana da dade osud gospodinu banu u što se osude; (9) ako Bošnjanin uhiti u Dubrovčanina konja, a on bude ukraden ili uhušen, a pravi Dubrovčanin »moj je konj vlašti«, volja »ga sam kupio, ne ztiam od koga«, voljapovije od koga je kupljen, volja prisede samošest, čist duoga da bude; (10) i ako Bošnjanin bude duožpn, a pobigne iz Bosne z duogom, da mu nije vjere ni ruke od gospodina bana; (11) i ako Bošnjanin izpie dobita k od dubrovački na viru i knjiga bude u Dubrovnid, ako knez i sudije pošlju, da je knjiga prava, da je virovana, da plati Dubrovčaninu i spisal dijak Priboje. Pogodba zelo natančno opredeljuje odnose, pravice, obveznosti ter sankcije. V pogodbi iz leta 1332 se prebivalec Bosne ne imenuje več Srb, pač pa »Bošnjanin». Pogodba je bila napisana v enakem smislu kot so bile prejšnje bosanske listine, ki so bile namenjene Dubrovniku, z enako osnovno poanto in prijateljskim tonom. Vendar je ta dokument obširnejši. Tudi v tej pogodbi je zapisano, da se Dubrovčan v morebitnem sporu z Bošnjanom obrne na sodišče v Bosni in obratno, Bošnjan na sodišče v Dubrovniku. Za Bosno je bilo ustanovljeno porotno sodišče. Ban si je pridržal pravico, da Dubrovčanu lahko sodi za umor. Potrebno bi bilo omeniti tudi odredbo, da mora bosanski ban v primeru vojne med Dubrovnikom in Bosno tistim Dubrovčanom, ki so nastanjeni v Bosni, dati šest mesecev časa, da se odselijo. V tej pogodbi so omenjena na novo osvojena bosanska območja (Završje: Livno, Duvno in Glamoč). Poudarjeno je, da vsi sklepi veljajo tako za porotno sodišče v Bosni kot tudi za Završje. Poleg desetih prič iz Bosne so omenjene tudi priče iz Završja. Ker v pogodbi ni odredbe, da carine ni potrebno plačevati, lahko sklepamo, da je banova odredba iz leta 1326 glede obvezne carine ostala v veljavi.28 Stonski davek V času spremembe na bosanskem banskem prestolu se je pojavil močan rod Branivojevičev, ki so bih najprej srbski obmejni poveljniki (zavladali so Stonskemu rtu in južno od Neretve). Po smrti srbskega kralja Uroša II. Milutina leta 1321 so se Branivojeviči osamosvojili in zavladali na svojem bez pristavštine; (12) ako li tat ili husar uzpie Dubrovčaninu u banovu vladanju, tko se uije da plati Dubrovčaninu bezpristavštine, a gospodinu banu vsaki šest volova na svoju glavu, i da se ne vrate, ako rat bude, česa bog uliši, medu Bosnom z Dubrovnikom, da da gospodin ban Stipan rok Dubrovčanom 6 miseca da si podu u Dubrovnik slobodno. Na to im je vira gospodina bana Stipana. A Dubrovčane da žjvu humskom zemljom u njih zakonu u prvom. A ovomuj pisanju svidok župan Krikša i veliki vojevoda Vladislav Galešič i Vokosav Tepčič, Kadosav Hlapenovič, S tipko Radosalič, Miloš Vukasič, Stijan Družjič, Budisav Gojsalič, Vladislav Vuokasič, Mioten Dražjvojevič, Pribisav Milobratič, a od Završja: ŽiJpan Ivahan Prbilovič, Vlatko Dobrovojevič, čeonik Hlap, Ivan Budisalič, Divoš Tiehoradovič, Gojsav Vojsilovič i Branoš Ceprnič, knez Pavao tirvatinič, Stanac Vojsalič. A siju knjigu pisa Priboje dijak veliki slavnoga gospodina bana Stipana, gospodina vsem Zemljam bosanscem i humscem i donjem krajem gospodin ...«. Miklosich: Monumenta Serbica, str. 101—103; Stojanovič: Stare stpske povelje i pisma, str. 43—45. 28 Kovačevič: Razvoj i organizacija carina u srednjevjekovnoj Bosni, str. 230-233; Kovačevič: Trgovina u srednjeijekovnoj Bosni, str. 15—17. 16 Članki in razprave Aida Škoro Babic: Bosansko dubrovniški odnosi (1. del), str. 9-22 ARHIVI 33 (2010), št. 1 področju z močnimi pretenzijami, da bi se širili. Stjepan II. Kotromanič je sklenil osvojiti Hum, kjer so mu Branivojeviči predstavljali velikansko oviro, hkrati so bili zaradi svojih osamosvojitvenih tendenc v sporu tudi s srbskim kraljem Urošem III. Dečanskim. Branivojeviči so vznemirili tudi Dub-rovčane. Bosanski ban Stjepan Kotromanič in Dubrovčani so leta 1326 sklenili zvezo proti Bra-nivojevičem. Istega leta je prenehala njihova oblast v Humu. Bosanskemu banu je uspelo zasesti znaten del Huma, vendar mu ni uspelo zavladati na tem ozemlju. Oblast je prevzel Uroš III. Večji del Huma je sicer pripadal bosanskemu banu, vendar je do Stonskega rta vodil ozek trak srbskega državnega ozemlja. Vsekakor je bila trgovina močan razlog za različne politične ukrepe, ki so sledili potem. Ston in Stonski rt sta bila za dubrovniško pomorstvo od nekdaj velik problem, saj je ves promet potekal v obliki obalne plovbe. Ladjarji so morah, če so hoteli prepluti iz Mljetskega kanala do Neretvanskega kanala, pluti okrog celega polotoka Pelješac in tako za to plovbo porabili še nekaj dni več. Pri Prevlaki pa je bilo sicer mogoče od ene obale do druge priti peš v eni uri. Ker so blago pogosto pretovarjali in nosili po kopnem preko Prevlake na drugo obalo, je bil ta del pomembna točka za promet in je bila zavarovana s stonsko trdnjavo. Tako je gospodar trdnjave pomembno vplival na razvoj dubrovniške plovbe in trgovine. Ze leta 1326 so se Dubrovčani začeli truditi, da bi dobili Ston v svoje roke.29 Takrat je Stonski rt (danes polotok Pelješac) s Humskim ozemljem spadal pod srbsko oblast. Jasno je bilo, da ga je srbski kralj želel obdržati, bosanski ban pa zasesti. In ta spor so Dubrovčani želeli obrniti v svojo korist. Leta 1327 so se obrnili na srbskega kralja, ki je zahteval prevelike vsote. Leta 1330 je prodrla bosanska vojska v južni del Huma in začela se je bosan-sko-srbska vojna. Zadnji boj v letih 1331—1332 je potekal za Stonski rt. Dubrovčani so spet videli ugoden trenutek, da bi si prilastili Stonski rt in Pri-morje ter zato razvili močno diplomatsko dejavnost tako z bosanskim banom kot tudi s srbskim kraljem. Najprej so bili posredniki med obema silama, na koncu pa so želeli položaj obrniti sebi v prid. Ponudili so plačilo gotovine in obveznost plačevanja letnega davka za to prostrano območje. In res je bil sklenjen »kompromisni« mir med bosanskim banom in srbskim kraljem: obe strani sta se odrekli Stonskemu rtu v korist Dubrovčanov. Dubrovčani so se obvezah plačevati »stonski davek« bosanske- Prim. Pcrojcvič: Stjepan II. Kotromanič, str. 267. mu banu kot srbskemu kralju.3" Tako je srbski kralj Štefan Dušan Dubrovčanom odstopil Stonski rt, Posrednico in Slansko primorje proti enkratnemu plačilu v višini 8.000 perperjev ter še letnemu plačilu v višini 500 dubrovniških dukatov. Enako pogodbo so Dubrovčani želeli doseči tudi pri bosanskemu banu, ki pa jim je odstopil le rt — za plačilo letnega davka — območju od Neretve do Dubrovnika pa se ni želel odpovedati. Čas bana in pozneje kralja Tvrtka V 50. letih 14. stoletja je prišlo v Bosni do spremembe na prestolu. Leta 1353 je umrl ban Stjepan II. Kotromanič in nasledil ga je njegov nečak Tvrtko.31 Dubrovčani so vsekakor želeli tudi z novim banom dobro sodelovati, kot so sodelovali z njegovimi predhodniki. Zato so v Bosno poslali svoje poslance. 1. septembra 1355 je Tvrtko v mestu Visoko izdal latinsko listino, s katero je utrdil staro prijateljstvo ter potrdil pravice, ki so jih Dubrovčani že imeli v Bosni za njegovega predhodnika.32 Leta 1356 je bila podpisana tudi formalna pogodba med Dubrovnikom in Tvrtkom oziroma prišlo je do običajne izmenjave dveh dokumentov, s katerima so si obljubili spoštovanje dogovora.33 Ker je bil Tvrtko, ko je postal ban, star 15 let je do njegove polnoletnosti državne posle vodila njegova mati. Ko je prevzel oblast, je utrdil centralno oblast ter zlomil odpor fevdalcev, ki so se okrepili na začetku njegove vlade. Krepitev Bosne pa ni bila v skladu s politiko ogrskega dvora. Kralj Ludvik I. si je, ko je zlomil oblast visokega plemstva na Hrvaškem, skušal podrediti tudi Bosno. To se je pokazalo, ko je Tvrtka prisilil, da mu je leta 1357 odstopil severni del Huma do Neretve, pa tudi Zahodne strani. S tem je Tvrtko izgubil luko Drijeva 30 Dokument kralja Štefana Dušana jc bil izdan v Pologu 22. januarja 1333 v srbskem in latinskem jeziku (Stojanovič: Stare srpske povelje i pisma, str. 48-52; Ljubic: Listine 1, str. 398-399; Monumenta ragusina V, str. 344, 360). Pisni dogovor med Dubrovnikom in bosanskim banom je bil sklenjen v mestu Srebrnik 15. februarja 1333. Ohranjena sta oba teksta, tako v latinici kot tudi v cirilici. (Smičiklas: Diplomatički opornik X, str. 77-81). 31 Več o obdobju Tvrtkove vlade glej Pcrojcvič: Ban Stjepan Tvrtko, str. 286—312; Pcrojcvič: Kralj Stjepan Tvrtko I., str. 313-349. 32 Ljubic: Listine III, str. 275-276; Smičiklas: Diplomatički zbornik XI, str. 305. 33 Dubrovčani so Tvrtku poslali dokument, kjer sc obve- zujejo spoštovati vse obljube in obveze do Bosne in Tvrtko jim na dvoru na Neretvi 14. marca izda latinski dokument, v katerem to potrjuje ter se obvezuje, da bo ščitil dubrovniške trgovce. (Ljubic: Listine III, str. 312; Smičiklas: Diplomatički opornik XI, str. 333). ARHIVI 33 (2010), št. 1 Članki in razprave Aida Škoro Babic: Bosansko dubrovniški odnosi (1. del), str. 9-22 17 na spodnji Neretvi. Južni del Huma, ki je obsegal Popovo polje in Slansko primorje, je ostal pod bosansko oblastjo. Kot nekakšna posledica uspeha ogrskega kralja v Bosni je bil napad na Dubrovčane s strani humskega kneza Vojislava Vojinoviča. Kljub Ludvikovemu ukazu in prošnji Dubrovča-nov, naj jim Tvrtko in župan Sanko Miltenovič, bosanski fevdalec in sosed Dubrovčanov, priskočita na pomoč, se nista vmešavala v ta spopad. Tvrtko je želel s to gesto nasprotovati kralju, a na račun Dubrovčanov. Spor med humskim knezom in Dubrovčani se je umiril, ko so Dubrovčani plačali humskemu knezu za mir. V letih od 1356 do 1358 je sledila vojna med ogrskim kraljem Ludvikom in Benečani. Benečani so bih poraženi in mir je bil sklenjen 18. februarja 1358 v Zadru.34 Benečani so se v korist Ludvika odrekli celotni Dalmaciji od Kvarnerja do Drača. Sledila so pogajanja med Dubrovnikom in Ludvikom o statusu Dubrovnika pod ogrsko nadob-lastjo. Del pogajanj je potekal v Višegradu, drugi del pa v Dubrovniku, kjer je Ludvika zastopal bosanski škof Petar. Leta 1358 je Dubrovnik postal popolnoma svobodna avtonomna občina v sklopu Ogrske. Politična zamisel dubrovniškega plemstva je bila: če bi moral Dubrovnik priznati kako vrhovno oblast, naj bo ta čim bolj oddaljena, odnos z njo čim bolj formalen, nuditi pa bi morala učinkovito zaščito. V zvezi s tem se je razvijala tudi dubrov-niška diplomacija, ki je bila znana po svoji iznajdljivosti in spretnosti. Pravico, da dajejo azil preganjanim, so imeli za enega glavnih temeljev svoje države in dokaz svoje svobode. Dobri odnosi med Dubrovnikom in Bosno so se kljub zapleta s humskim knezom nadaljevali tudi po letu 1358. Dubrovčani so se trudili biti v dobrih odnosih z banom Tvrtkom kot glavno in vrhovno državno oblastjo ter tudi z ostalimi veljaki bosanske države — Tvrtkovimi vazali, z raznimi fevdalci. Na medsebojne odnose so vsekakor vplivale okoliščine, v katerih se je Tvrtko znašel. Najprej je bila vojna z Ludvikom, sledili so spori z bosanskimi ve-likaši in na koncu tudi spor z njegovim mlajšim bratom Vukom, ki se je z določenim številom bosanskih velikašev uprl Tvrtkovi oblasti. Tvrtku je le uspelo utrditi oblast v Bosni, njegov brat Vuk pa je bil leta 1366 prisiljen pobegniti v Dubrovnik. Tu so ga zaradi pravice do dajanja azila sprejeli. Vsekakor so se Dubrovčani tudi trudili doseči spravo med bratoma, vendar brez uspeha. Niso se želeli zameriti bosanskemu banu, prav tako pa njegovemu bratu Vuku niso mogli odreči svoje daleč naokrog 34 Ljubic: Ustine III, str. 368-369, 377. znane gostoljubnosti in pravice do azila. Tvrtka je gesta Dubrovčanov vznejevoljila in seveda so to občutili dubrovniški trgovci v Bosni, tako da so imeli nemalo težav pri svojem poslu. Vendar je Tvrtko že leta 1367 osebno prišel v Dubrovnik, 1. junija je slovesno vstopil v mesto Dubrovnik v spremstvu številnih velikašev, njegova vojska pa je ostala pred mestnim obzidjem. Vuk je zaradi strahu pred bratom zapustil mesto. V Dubrovniku je Tvrtko izdal Dubrovčanom listino, ki je utrjevala staro prijateljstvo in potrjevala vse pravice, ki so jih dobili že od njegovega strica, bana Stjepana II. Kotromaniča.35 Tvrtko je zapustil Dubrovnik ne da bi se pobotal s svojim bratom Vukom. Vendar je imel Tvrtko v Bosni še nekaj nasprotnikov, med njimi bi veljalo omeniti mladega župana Nikolo Al-tomanoviča,36 gospodarja na območju v zgornjem toku Drine ter župana Sanka Miltenoviča, za katerega je težko reči, zakaj se je pravzaprav obrnil proti banu. Sanko je bil dejansko na sami meji z Dubrovniško republiko in Dubrovčani so se upravičeno bali spopadov, njihovi trgovini pa bi spopadi nanesli veliko škode. Zato so se spet spustili v posredovanje med županom Sankom in banom. Sanka so poskušali prepričati, naj se pokori banu, vendar brez uspeha. Zato je Tvrtko nad njega poslal svojo vojsko in ga pregnal z njegovega ozemlja v Popovem. In Dubrovnik je spet sprejel enega izmed bosanskih velikašev, ki mu je bila možnost azila v pomoč. Moč bana Tvrtka se je še povečala. Odločil se je za poroko z Dorotejo, hčerjo vidinskega bolgarskega carja. Poročila sta se 8. decembra 1374. Dubrovčani so na poroko poslali svečano poslanstvo z darovi. Poslancem so dali navodila, da pridejo do dokumenta, ki bi jim zagotovil, da niso dolžni plačevati carine Bosni. Tvrtko 9. februarja 1375 v Bobovcu izda listino, s katero Dubrovčane odvezuje plačevanja carine v njegovi državi.37 Ta pri- 35 »V ime otca i sina i svetoga duha amin. O t porojenija bošjja lit 1367. lito I našemu gospoAstvu 14 lito, miseca ijunapo knjigi 1 dn. Mi Tvrtko, milostiju bo^ijom ban bosnski, pridosmo u našu kuiu u grad Dubrovnik i potvrAismo vire s našom bratijom i našim prijateljmi s vlasteli s Aubrovačkimi u kojoj je viri bil s njimi naš stric gospodin ban Stipan, onejsj vire potvrdismo mi ban Tvrtko I naša vlastela u ime: kne^ Vlaj Dobrojevič i tepčija Sladoje i kne^ Vlkota Pribinič prisegosmo na močeh i na svetom evanAeliji klnuče se, kako da je naša kuča s Dubrovnikom jedna kuča do vika, kako je jedna kuča bila s našim stricem ... i hoji su %akon imali s našim stricem ... potvrdismo našom prisego m i našim pisanijem i našim pečatom ... otlošjvše, što bi ne bilo na neviru gospoAinu kralju ugar-skomu ...«. (Miklosich: Monumenta Serbica, 176—177; Forctič: Povijest Dubrovnika do 1808, str. 158) 36 Nečak Vojislava Vojinoviča, ki si je nadel priimek po očetu Tomi (op. avt.). 37 »... gdigod si usjma carina u vladanji gospoAina bana Tvrtka, da se 18 Članki in razprave Aida Škoro Babic: Bosansko dubrovniški odnosi (1. del), str. 9-22 ARHIVI 33 (2010), št. 1 vilegij so Dubrovčani sicer že dobili v času bana Kulina, ki ga je ban Stjepan Kotromanič leta 1326 ukinil. Kljub listini, ki zagotavlja brezcarinski prehod dubrovniškega blaga, je bila carina spet uvedena, in sicer že naslednje leto. Leta 1377 je Tvrtko zasedel območje Trebinja in Konavlje (tu je vladala rodbina Balšičev). In Tvrtko se je odločil okronati za kralja. Leta 1377 se je okronal za kralja Srbije in Bosne. V svojem kraljevskem naslovu je imel tudi oznako »Primorja« — tako je leta 1378 tudi obiskal Primorje. Prišel je na dubrovniško ozemlje in v župi Zrnovnici se je pogajal z dubrovniškimi poslanci. Dubrovniku je izdal listino, ki je bila zapisana na pergamentu že 10. aprila v Župi, vendar Dubrovčanom ni bila izročena. Posebni dubrovniški poslanci so morali priti na kraljev dvor v Trstivnico, kjer so 17. junija listini dodali še potrdila kraljeve matere Jelene in žene Doroteje, sam kralj pa je izpisal svoj dekorativni podpis in dal pečat.38 nigdir ne u^me nijedna carina na dubrovačkom ni na čemre, da je vse svobodno oda vsake carine i od %abave, koliko koji godi Dub-rovčanin toliko dubrovački konj, toliko trg Sto je godi dubrovalko, da je svobodno u vladanji gospodina bana Tvrtka, ako što godi grede vladanje u Dubrovnik ako li Dubrovnika u vladanje ako li bi tko ponesal ponos človik gospodina bana da je platil 2 dinara a inim daje vsim svobodan...«. (Miklosich: Alonumenta Serbica, str. 184-185). »... tako^de $e i mene svojemu rabu milost svojego bo^stva darova procisti mi otrasli blagosadnej v rode mojem, i spodobi me sugubim vincem, jako oboja vladičstvija ispravljati mi, prvije ot isprva v bogodarovanijej nam zemlji Bosni, po tom šv gospodu mojemu bohu spodobljšu me naslidovati pristal roditelj mojih praroditelj, gospode srbske, nje bo ti bihu moji praroditeljije v ^emljnem carstve carstvovaše, i na nebesnoje carstvo preselili se; mene videštu Remiju praroditelj moj po njih ostavljšu i ne imuštu svojega pastira, i idoh v srbskuju Remiju, željaje i hote ukripiti pristol roditelj mojih, i tamo šdšu mi vinčan bih bogom darovanim mi vincem na kraljevstvo praroditelj mojih, jako biti mi o Hriste Isuse blagovirnomu i bogom postavljenomu Stifanu, kralju Srbljem i Bosni i POmoriju i ^vpadnim stranam, i po tom načeh s bogom kraljevati i praviti pristol srbskije jemlje, željaje padšaja se v^dvignuti i ra^oršaja se ukripiti ... došdšu mi u jemlje pomorskije iprišdšu mi prid slavni i dobronaročiti grad Dubrovnik, i tu i^idošte prid kraljevstvo mi vsepočteni vlastele dubrovsci j' vsakoju slavoju i ifstiju, i uspomenuše kraljevstvu mi o svojih %akonih i uviteh poveljah, koje su imali sa praroditelji kraljevstva mi ^gospodom bos'tiskom i to ugovoriše j' kraljevstvom mi si%j i si^i vlastele: Marin Menčetič... i si%i vlastele ushotišepotvrditi u kraljevstva mi svoje %akone i uvite, koji su imeli s praroditelji i roditelji kraljevstva mi ^ gospodom bos'nskom i.s gospodinom banom Stifanom ... to kraljevstvo mi %opisa ipotvrdi i boljše upravi vsake %akone i uvite i povelje i trgov'ike svobode, koje su imali £gospodom bos'nskom, i po tom uspomenuše ... o uviteh ... koje jest imal grad Dubrovnik, s gospodom srbskom i raškom ... stvorih milost... i ^apisah ... v vsaku svobodu i čistotu ... obešta se i %'opisa grad Dubrovnik i vlastele dubrovsci da daju kraljevstvu mi dohodak srbski po ^akonu, koji su davali gospode srbskoj ... o vsakemprihodeštem Dmitrove dneve 2 tisušti perper ovimij uvitom i \akonom i nalinom do kole drij i gospoduje kraljevstvo mi ovom^i \'emljom primorskom, Trebinjem i Konavlami i Dračevicom ... I po V tej listini potrjuje vse listine, privilegije in trgovske svobode svojih predhodnih bosanskih vladarjev in v kratkih besedah potrjuje vse listine, privilegije in trgovske svobode, ki jih je Dubrovnik prejel »od gospode srbske in raške« — torej od kraljev Nemanjičev ali od vseh manjših srbsko-raških vladarjev. In svetodimitarski davek, ki ga je Dubrovnik plačeval srbskim vladarjem, je moral Dubrovnik zdaj plačevati Tvrtku. Ta davek je dejansko pomenil zaščito dubrovniške meje in svobodo trgovine. Leto 1378 je bilo torej zelo pomembno v bo-sansko-dubrovniških odnosih. Od tega leta pa do padca Bosne so Dubrovčani redno plačevali svetodimitarski davek bosanskemu kralju. Tvrtko je sicer potrjeval vse listine bosanske in srbske gospode, vendar nikjer ni omenjena odprava carine. Sklepamo lahko, da je bila uvedba carine (uvedena leta 1376) v tej listini molče potrjena in da so dubrovniški trgovci Bosni še naprej plačevali carino. V letih od 1378 do 1379 je prišlo do vojne med Dubrovnikom in Kotorjem. Kotorčani so se začeli truditi, da bi sprli Dubrovnik in kralja Tvrtka. In uspelo jim je. Tvrtku so napovedali, da bi lahko sprejeli njegovo gospostvo. Tako je začel Tvrtko Kotor oskrbovati s hrano, hkrati pa je prepovedal dovoz mesa, sira in ostalega živeža v Dubrovnik. V Dubrovniku se je začelo čutiti pomanjkanje hrane. Kot odgovor je dubrovniška vlada prepovedala trgovanje z Bosno. Prepoved je veljala skoraj leto dni. Leta 1380 so Kotor zasedli Benečani. Dubrovčani so spet blokirali Kotor in bosanski kralj Tvrtko je spet začel z oskrbo Kotorja (oziroma Benečanov). Tako so bili Dubrovčani v dokaj slabih odnosih z Bosno. Tvrtko je bil razočaran, ker mu ni uspelo dobiti Kotorja pod svojo oblast. V tem času še ni zasedel območja spodnje Neretve. Odločil pa se je, da se bo trgovinsko osamosvojil tako od Dubrovnika kot od Kotorja. Zato je na severni strani Boke Kotorske začel graditi mestece, ki ga je poimenoval Sveti Štefan; tj. današnji Herceg Novi. To mesto naj bi postalo pomorski emporium bosanske države. V prvi vrsti naj bi bil tržišče soli in vina. Od tod bi ti proizvodi šli naprej v Bosno. Dubrovnik se je seveda počutil ogroženega, kajti s tem se je rušil njegov monopol trgovine s soljo v Bosni. Ker so Dubrovčani vedeli, da trgovina z novim mestom (Novim) ne bo takoj izključila Dubrovnika kot glavnega trgovskega akterja v Bosni, so segli po sih vsih obešta se kraljevstvo mi i j bogodarovanijoju mi kraljevstva mi materija, gospojom kira Jelenom, i j' gospojom kraljicom kira Dorotijom ... f Stifan Tvrtko v Hrista boga kralj Srbljem i Bosne i Primoriju.« (Miklošič: Monumenta Serbica, str. 186—190). ARHIVI 33 (2010), št. 1 Članki in razprave Aida Škoro Babic: Bosansko dubrovniški odnosi (1. del), str. 9-22 19 represalijah. Podaljšali so prepoved trgovanja z Bosno, svojim trgovcem so prepovedali prehod čez celotno bosansko območje, jih odpoklicali in se pritožili kralju Ludviku. Tudi po Ludvikovi smrti so nadaljevali akcijo proti trgovini s soljo v Novem. Svoje poslance so napotili tudi v druga dalmatinska mesta: Split, Trogir, Sibenik in Zadar. Njihov namen je bil ta mesta odvrniti od dovoza soli v Novi. Svojo galijo so poslali proti Korčuli in skrajnemu delu Stonskega rta, kjer naj bi preprečevala ladjam, natovorjenim s soljo, pripluti v Novi, tako da bi se preusmerile v Dubrovnik. Hkrati pa so se pogajali s Tvrtkom, da bi ukinil trgovino s soljo v Novem. Konec leta 1382, po smrti kralja Ludvika, je Tvrtko osvojil Krajino in območje ob Spodnji Neretvi, vključno z Drijevi. S tem je Bosna ponovno dobila izhod na morje. Tako je Tvrtko 2. decembra 1382 Dubrovčanom izdal listino, s katero je ukinil trgovino s soljo v Novem.39 Potem so Dubrovčani za nekaj časa dovolili svojim trgovcem prosto trgovati z Bosno. Tvrtkove odredbe se nihče ni strogo držal. Kotorčani so v Novi še kar naprej dovažali sol. Konavljani, ki so bili v tem času v sklopu Bosne, so sol kupovali v Novem, meščani severnih dalmatinskih mest pa so v Novi prinašali sol in vino. Tvrtko je tudi na Neretvi poskušal oživiti trgovino in zato je zgradil Brštanik. Vsekakor je to Dubrovčane zmotilo in so svojim trgovcem trgovanje z Brštanikom prepovedali. V letih 1385 in 1386 je prišlo do zbliževanja med Dubrovčani in Tvrtkom. 22. marca 1386 je Svet naprošenih (senat) dubrovniškim trgovcem dovolil, da njihovo blago lahko prosto prinašajo v Brštanik. V tem času so bila dalmatinska mesta pod Tvrtkovo oblastjo,4" medtem ko je Dubrovnik ostal zvest kraljici Mariji in kralju Sigismundu. Končno je bila med Tvrtkom in Dubrovčani sklenjena pogodba o prijateljstvu, in sicer 9. aprila 1387.41 Po Tvrtkovi smrti je v Bosni zavladal slab vladar, kralj Stjepan Dabiša (1391-1395).42 Med njegovo vladavino so zrasli močni velikaši (njihova moč se je krepila že v času Tvrtka),43 med njimi 39 Ibid., str. 200-202. 40 Leta 1390 so se Tvrtku vdala mesta Split, Sibenik, Trogir in naprej do Knina in Zemunika pri Zadru. Tega leta je 'Tvrtko razširil svoj naslov v »kralj Ikaške, Bosne, Dalmacije, Hrvatske in Primotja«. Prim. Perojevič: Kralj Stjepan Tvrtko 1., str. 342-343. 41 Tvrtkov poslanec je bil Gojko Dragoševič. Dubrovčani naj bi s to pogodbo Tvrtku zajamčili zaklonišče pred kraljico Marijo in tudi turško nevarnostjo. (Miklošič: Alonumenta Serbica, str. 209-212). 42 Več o tem obdobju glej Perojevič: Stjepan Dabiša, str. 350-362. 43 Tvrtko je z nekaj darovnic podelil posesti bosanskim brata Radič in Beljak Sankovič,44 ki sta vladala v Humu in Popovu, ob obali med Dubrovnikom in Stonom. Dne 15. aprila 1392 sta Sankoviča Dubrovčanom predala Konavlje in Cavtat, a do tega ni prišlo, ker sta se vojvoda Vlatko Vukovič (predhodnik Sandalja Hraniča) in knez Pavao Radenovič zarotila proti Sankovičem ter ju ujela, njuno ozemlje pa razdelila. Pavao Radinovič je dobil Konav-le).45 To sta Sankoviča naredila na prošnjo Dub-rovčanov, ki so to prošnjo izrazih »prigodom smrti bosanskega kralja«. Radič Sankovič pa je 15. maja 1392 (s privolitvijo žene Gojsave) izdal listino, s katero Dubrovčanom dovoljuje svobodo gibanja in trgovanja na svojem ozemlju.46 Obe listini sta dokaz, da sta se Sankoviča imela za neodvisna vladarja. Mogoče sta z listinama želela pokazati, da ne priznavata novega kralja Stjepana Dabiše. Glede na to, da so imeli bosanski velikaši tak odnos do svojega kralja, ni čudno, da ga Dubrovčani niso želeli priznati za legitimnega bosanskega kralja. Svoje poslance so celo poslali v dalmatinska mesta z nasvetom, naj se vrnejo k poslušnosti kralja Sigismunda (oziroma naj se ne pokorijo Dabiši). Sicer Dubrovčanom to ni uspelo, saj so dalmatinska mesta ostala zvesta Tvrtkovemu nasledniku. Sledili so zarota proti Sankovičem, vdor Turkov in tudi poraz le-teh. Ti dejavniki so verjetno vplivali na Dubrovčane, da so poslali poslance v Bosno, da bi od kralja Dabiše iztržili potrditev vseh predhodnih privilegijev. Dabiša je to tudi storil, in sicer z listino z dne 17. julija 1392.47 Odnosi Dubrovnika in Bosne so se izboljšali tako, da so bih dobri tudi v začetku vladavine kralja Stjepana Ostoje (nezakonskega sina kralja Stjepana Tvrtka I.).48 Ostoja je z listino z dne 15. januarja 1399 daroval Dubrovniku Primorje od Stona do Kurila.49 V tej listini so naštete vse vasi, ki so bile na tem območju, meje, zaselki itd. Med podpisi številnih velikašev, ki so bih podpisani kot priče, pa ni podpisa Radiča Sankoviča, kar so želeli Dubrovčani. Jasno je, da Radič te darovnice ni priznaval. Radič je 25. avgusta le popustil in Ostojino darovnico potrdil ter dodal, da Dubrovniku daruje svojo vas Lisac.5" velikašem, podelil jim je tudi nove naslove. Tako je leta 1380 Ilrvoju Vukčiču podelil naslov velikega bosanskega vojvode. Velikašem je dejansko poleg posesti podelil tudi večje pravice. Prim. Cirkovič: Istorija Bosne, str. 154. 44 Sinova Sanka Miltenoviča (op. avt.). 45 Miklošič: Monumenta Serbica, str. 217-219. 4eno. Urejale so jo Krna Podgornik, Rija Podkrajšek in Tončka Lipoglavšek. (ES, str. 316) Revijo so tiskali v Delniški tiskarni in od 1935 do 1936 v ljudski tiskarni v Mariboru. (Slebinger: Slovenski častniki in časopisi. Bibliografski pregled od 1797-1936, str. 137). 43 Rija Podkrajšek, urednica revije Žena in dom, je v zvezi s tem pisala uredništvu časopisa Ženski svet. V pismu lahko med drugim beremo: »... Krivičnaje trditev »Ženskega sveta«, da je »Žena in dom« konkurenčen list. Danes ve vsak ^alošpik, da čim večje novih knjig in revij, tem več ljudje čitajo. Potrebno je le, da ljudje vzljubijo pisano besedo. A.ko bi bil naš list konkurent »Ženskemu svetu«, bi se to v prvih mesecih pognalo. Ce smo prav poučeni, se je »Ženskega sveta« tiskalo, ko so ga premestili v lfubijam, 10.000 izvodov in prav toliko se ga tiska še danes. Kje je torej tar o konkurenčnem ženskem tisku na slovenskem trgu: »... kmalu po naši preselitvi so se začeli v Jugoslaviji pojavljati razni ženski listi, ki so bili pa vkljub svojim naslovom le kupčijska špekulacija na slabe ženske strani. In nismo se utegnile razgledali po svobodni domovini ter preizkusiti svojih moči, ko nas je žf začela konkurenca pritiskati k tlom. Priznamo, da te konkurence od začetka nismo smatrale Za nevarno. Saj smo vedele, da pelje prva pot take izdajateljske zpložflke v tujino po klišeje in material, ki naj služi jugoslovenski ženi »v pouk in zabavo«. V pisanih ovojih servirani listi, ki so sestavljeni iz cenenih, obrabljenih tujih klišejev, iz vsiljive reklame in omlednih časnikarskih člankov... Vajene, da nas javnost sprejema z razumevanjem ter upošteva naše kulturno, socialno in narodno delo, smo bile v prvem hipu res presenečene in preplašene, ko smo videle, da nas naše sestre trumoma zapuščajo. ... Nismo si vedele drugače pomagati, kakor da smo iz uprave odpuščale moč zp močjo, delale in garale same ter tako »Ženski svet« še ohranile pri življenju. Medtem ko je konkurenca z avtomobilom vozila naročnice v Benetke in s številnimi močmi komodno strigla gradivo zp svoje liste, smo me s skrajnim naporom same delale v upravi, prispevale originalne risbe in kroje, se pehale zp dobrimi domačimi prispevki itd. ... Vračale so se druga zp drugo naročnice, izfreznjene, ker so spoznale, kjeje zrno in kje plevel. ,..«44 Konkurenca med ženskim tiskom je prišla do izraza tudi zaradi gospodarske krize (1930-1935), saj je kriza vpUvala tako na porabo tiska kot na porabo modnih izdelkov. Takrat so se razširile številne akcije v podporo slovenskega gospodarstva in med pobudnicami je bila tudi Milka Martelanc. V okviru akcije Naša žena, ki jo je leta 1935 vodil časopis Ženski svet, je izšlo osem številk priloge časopisa z enakim imenom. Tam lahko beremo o namenu akcije: »... smatramo zp svojo dolžnost tudi, da v teh težkih časih aktivno posežemo v gospodarske zpdeve, dajemo pobudo k živahnejši delavnosti ter pripomoremo k smotrnejši ureditvi konzpma vsaj tam, kjer je v naši moči.« ter tudi »Poudarjamo, da »Naša žena« ni morda lokalen ljubljanski pokret, temveč akcija, ki naj se razširi na vso državo, koristi vsem panogam domače obrti in industrije, ki služijo oblačilni stroki in modi, ter sprejme v svoj krog vse jugoslovanske žene.« Akcija je bila namreč namenjena vsem Jugoslovankam in so jo vodila tri največja jugoslovanska mesta, Ljubljana, Zagreb in Beograd.45 ta konkurenca? ...« V: Pismo Rije Podkrajšek z dne 23. 12. 1930. ZAL, 1 JU 285, fond Splošno žensko društvo, t. e. 5. 44 Uredništvo: Kaj hočemo? Naša žena (1935), št. 1, str. 1. 45 Ženski svet — Naša žena 13 (1935), št. 1, str. 1—2. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Članki in razprave Maja Gombač: Kulturni posredniki, str. 39-60 47 Med akcijo Naša žena je izšel tudi album Naša i,46 katerega urednica in avtorica besedila je bila Martelančeva. V njem je objavila le slovenske ilustracije in oglase slovenskih oblačilnih obrtnikov ter izpostavila položaj (brezposelnost) slovenskih umetnikov v gospodarski krizi. Takole je pozvala uredništva slovenskega tiska, naj najamejo domače umetnike za urejanje modnih strani: »Ce pomislimo, da tudi vsi naši listi, ki imajo modno rubriko — razen listov v izdaji »Ženskega Sveta« v Ljubljani — dobivajo ves material zp svoje rubrike inozemstva ... A.li bi res ne dalo vsaj nekaj tega denarja obdržati doma, v prid domačim modnim publikacijam, ki bi zaposlile poleg klišarn, tiskarn, litograjskih zavodov, tudi naše talentirane mlade moči, ki se čedalje bolj pogrezajo v brezposlenost? S tem albumom hočemo me žene dokazati, kaj zmoremo ustvariti — ,r praznimi rokami; edini naš kapital je volja do ustvarjanja in zmožnost naših mladih, talentiranih sotrudnic. ...«47 S tem albumom, ki je izšel v dveh jezikih (slovenščini in srbohrvaščini), je v slovenskem prostoru dala prvo resno pobudo za ustanovitev jugoslovanskega modnega lista, ki bi se po njenem mnenju zaradi morebitnega širšega bralnega občinstva lahko dlje obdržal pri življenju. Toda ta poizkus ni dobil širše podpore in je ostal le osamljen primer. Ženski svet je izhajal do leta 1943, po drugi svetovni vojni je zato Martelančeva delo nadaljevala v novi ženski reviji Naša žena in do leta 1953 urejala modno rubriko in risala krojne pole.48 46 Omenjeni modni album je edini slovenski modni tisk, ki so ga Slovenci premogli v obdobju med svetovnima vojnama. V tem času je sicer izhajala ena periodična revija, Modni list, po naslovu katere bi lahko sklepali, da je prinašala modne strani, vendar ni bilo tako. To je bilo strokovno glasilo za čevljarje, po vsebini in vizualni podobi zelo skromno, daleč od modnega tiska, kakršen je takrat izhajal v tujini. Prej bi status modnega lista lahko dobil kak drug slovenski tisk, ld je prav tako že v naslovu oz. v podnaslovu nosil pridevnik »modni«. V obdobju med svetovnima vojnama so izhajale tri revije, ki so v podnaslovu namigovale na modno vsebino in so jo tudi prinašale. To so bile revije Vesna (1921), Razgled (1926) in Žena in dom (1931-1932). So pa v obravnavanem obdobju Slovenci dobili tudi prve modne priloge, mednje štejemo tudi Modno prilogo v časopisu Ženski svet in vrsto modnih rubrik oz. podrubrik tako v dnevnem tisku kot njihovih prilogah, tednikih, polmcscčnikih, mesečnikih in njihovih prilogah. C) tem glej: Gombač: Slovenke in moda v času pred drugo svetovno vojno in po njej. Primer izhajanja modnih, ženskih in družinskih časopisov, str. 109—125. 47 Martelančeva, Milka: Beseda k prvemu zvezku »Naša moda«. Naša moda 1 (1935), št. 1, str. 1. 48 NŠK, Odsek za zgodovino, arhiv BIO, Milka Martelanc: Radio Trst, oddaja Liki iz naše ..., Ponedeljek 2. 1. 1967, Milka Martelanc in Podatki o Milki Martelančevi, piše sestra Tatjana Martclanc z dne 20. 1. 1979. Nada Souvan, »naša strokovno najboljše izobražena modna svetovalka in risarica« V albumu Naša moda se je leta 1935 z modnimi skicami oz. ilustracijami širšemu občinstvu prvič predstavila Nada Souvan (roj. Lampret; 4. 5. 1914 v Postojni), ki se je v obdobju med vojnama prav tako ukvarjala z modnim novinarstvom ter tudi z modnimi ilustracijami. Izhajala je iz meščanske družine in se je šolala na gimnaziji in visoki šoli v Ljubljani.49 Modne prispevke je v drugi polovici 30. let pisala za časopis Praktična gospodinja, od leta 1938 pa je risala kroje in modne ilustracije za revijo Z«»«.5" Tam so ji pravih »naša modna risarka in svetovalka« oz. »naša strokovno najboljše izobražena modna svetovalka in risarica«. Od leta 1939 je izdelovala tudi ilustracije za naslovnico revije Z«»«.51 Konec 30. let, ko se je poročila z veletrgovcom Leonom Souvanom, je nadaljevala delo pri reviji Zena, o tem pa so pisah tudi v časopisu.52 Verjetno je za podjetje Souvan svoje ilustracije objavila tudi v l * utaji pamo.tU Ji prchlj;»M .n j* p.r «t nI ■■> videli Ko »* |n x Bled» iralla t 3. nmdu kraljeva SliS drlaviu leleralcr. je IU «pat k prijaluljlcl. ie^rjv /1 »ijito «line». Ob Ulrifa popoMne j* pa pnr «Ubt fnI), ■•vala po ulo ItrjKaih l|*hl)aiuklh C«tih Vat p-J«o tujcev, »»iomrtbilMV. r»e »e jr tfartlo proti Sttkl na arjra ali pj odtod. Ljubici pa jrr imela bankovec u pel dinarjev, (Ivi ituur| i in 41 n poiln» riurnkr pti 25 pira v lep«! Takega tn»?k» te dolgo nI liollvrla Kar u>b« i laMcvIjtfkem nb nrfcaj r!netjaJot*ca-Pobere. In jI»)' bil j* «tojiail »nak ra rrlmfm. la VU-. dobo. I.lre ae JI jr lak o rmjMnUo, da «e Je iiantfc-l|tta In j* dvomi «velaik, ki Je lel ramu ml»}, mlaM, da velji «maWjaj njem«. Ker pa ru dalj« rri«tr»lj. m f »»VI otfl»dov»ll v lilolbeno okno. alt Ima m.inla »d tinte rmnin »m aU kaj lakec» .la hnk algno Vlncenc Je rektl moj junljakl Uvdnt, fceitir te mu j" kaj uu.dnrji j«ip»nl.i' )e dejala «ima mH «1 pripela uuk in hMvla na vrluejm. Hau«»vl|*iw ««ari ar. jo apravlW tope« v Urootnii alabu vutjo, ker al Jih ja polrbU. ci pa Imela ne mJ ■trr, s» kmtirja. Vearla je biti, ko jo porabil rnlail Inlenjr», ki )• inan »kuro » «mil JJubiJanaklrt deklrll lrrer canlcJam, na tehabtate in pol litra mi Toda kmalu Ju je rapvatil ia ubadala je pet Me polovično iipnaiijrni atekkaieL Kekel je. -la mara dom O» pO klini ki jot. r reankl p« j« lm.l rr»detvoua ub uMkii Kakore Jr »' tn Ija jp prrre) Mi (■ Ijuiiihu x je trle i iiddclrk i gMtlhuoi, ki jr ».tajal Revija Vesna, leto 1921. ARS, AS 1931, RSNZ SRS, mikrofilmi »SOVE«, serija Lm 24441. ZAL, LJU 2/15 domovinski oddelek, t. e. 224, črka Š. ZAL, LJU, Cod. XX, Rokodelske obrti, I. knjiga, Od 1907 do 1921, Žensko krojaštvo, št. 9. Sare Marija, Kolezijska ulica 6, Pražakova ulica 15 (1928), 1909. ARS, AS 1931, RSNZ SRS, mikrofilmi »SOVE«, serija Lm 24441. Leta 1921 je v reviji Vesntfi1' objavila tudi prispevek v obliki modnih smernic z naslovom »Modno poročilo«,M Taka oblika modnega sporočila (v obliki modne smernice) se je v svetovnem tisku začela pojavljati in uveljavljati v 19. stoletju,65 omenjeni prispevek Marije Sare pa je nekakšen predhodnik kasnejših modnih prispevkov pri nas. Od leta 1925 pa do konca 20. let je Sarčeva modne prispevke pisala tudi za dnevnik Jutro. Leta 1927 domnevno tudi za revijo DomaČi prijatelj, redkeje je objavljala tudi v dnevniku Slovenec.,66 Njene modne prispevke so v revijah Vesna, Razgled, Domačiprijatelj in Slovenec spremljali nazorne modne skice in oglasi za njen atelje (»Modni atelje M. Sare«), Leta 1921 je v reviji Vesna, leta 1924 pa v Modni prilogi časopisa Ženski svet, objavila tudi modne fotografije oblačil, ki jih je sama skreirala oz. so nastala v njenem ateljeju. Prve fotografije so nastale na Ljubljanskem velesejmu, druge pa na modni reviji v Ljubljani. V Ljubljani je leta 1921 izšlo le pet številk Vesne. Urejali so jo Ivan Lah, Ivan Vavpotič, Miljutin Zamik in Marija Sare. Tiskali so jo v Delniški tiskarni. V: Slebinger: Slovenski častniki in časopisi. Bibliografski pregled od 1797—1936, str. 94. Vesna je prinašala odlomke iz leposlovja, o umetnosti, poročala je o prireditvah v domačih gledališčih, o koncertih in drugih umetniških dogodkih ter o stanju v domači obrti in modi. Imela je tudi krojno službo. V prispevku je predstavila žensko modo za prihajajočo jesen, ali natančneje, toplejšo volneno obleko, kostim in plašč za na ulico. Pri tem je podrobno opisal tudi modne dodatke, ki sodijo zraven. Na primer: »Trenutno je en vogue več ali manj te^ka celotna volnena obleka, katero še vedno krasi svilena ali volnena vezenina ...«. V: Sare: Modno poročilo. Vis-na 1 (1921), št. 3, str. 7. Kot ugotavlja Elisabeth Rouse, so prvi modni listi v 17. in 18. stoletju zgolj beležili, kaj ženske višjih razredov nosijo. Pariški Mercur gabnt je bil na primer bogato ilustriran in napisan v obliki pisem, ki naj bi jih pariška dama pisala dami s podeželja. Pisma so seveda vsebovala novice z dvora in mesta, novice o najnovejših dramah, zadnji modi ter notranji opremi. Zraven so v reviji objavljali tudi kratke ljubezenske zgodbe in laskava poročila o dejanjih Ludvika XIV. ter o zmagah, ki so jih izbojevale njegove vojske. V: Rouse: UnderstandingFashion, str. 103. Konec 18. in v 19. stoletju, ko je v svetu začel izhajati samostojni modni tisk, nekateri vsako leto, drugi vsak mesec, je ponujal tudi t. i. modne novice oz. modne smernice. Takrat so se časniki spremenili tako vsebinsko kot vizualno. V: Vrišer: Modni listi, str. 177. Slovenec (1873-1945) je začel izhajati trikrat na teden v Ljubljani kot protiutež liberalnemu Slovenskemu narodu. Leta 1883 je postal dnevnik. Od leta 1919 so ga urejali: E. Besednjak, F. Smolej, Terseglav, Franc Kremžar, M. Krek, A. Kuhar, I. Ahčin in Viktor Cenčič. Tiskali so ga v jugoslovanski tiskarni. V obdobju med vojnama je bil najbolj razširjen slovenski dnevnik. Prim. Prunk. ES 11, str. 295. 65 50 Članki in razprave Maja Gombač: Kulturni posredniki, str. 39-60 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Modne revije oz. modne parade, kot so se takrat imenovale, so se začele v svetu visoke mode za promocijo uporabljati v drugi polovici 19. stoletja. Prirejali so jih v modnih salonih, gledališčih, na velesejmih ah v veleblagovnicah.67 V Zagrebu je bila menda prva taka leta 1926 v tamkajšnji Es-planadi.68 V Ljubljani jo je leta 1924 organizirala Marija Sare. O Prvi modni reviji v ljubljani lahko beremo tudi v Ženskem svetu. »Po vzpru modnih revij v velikih mestih se je vršila letošnjo pomlad v ljubljanskem gledališču prva domača modna revija, ki je pričala o podjetnosti slov. industrijskih krogov. Razne domače tvrdke so razstavile svoje najboljše izdelke oblek in obuval, ki so jih nosili gledališki igralci pri omenjeni reviji.«Poleg prispevka so si lahko naročniki ogledali tudi slike in kratke opise nekaterih modelov z modne revije, ki jih je za Ženski svet pripravil atelje Marije Sare: »... prinašamo danes slike nekaterih modelov, kijih je izgotovil zp to revijo atelje gdč. Sarčeve ...« sledi opis štirih modelov, fotografije pa so objavili na straneh in naslovnici časopisa in ob prispevku.69 V 20. letih se je Sarčeva kot predstavnica jugoslovanske države udeležila razstave dekorativne umetnosti v Parizu in prišla v tamkajšnji pripravljalni odbor. Pariški forum je njene izdelke oz. »tvorbe« odlikoval s srebrno kolajno.70 Sarčeva je bila tudi ena izmed pobudnic t. i. slovenske narodne mode oz. »dečve«, oz. je spadala v krog tistih, ki so si prizadevali elemente iz oblačilnega videza slovenske narodne noše 19. stoletja združiti s tedanjo modno obleko.71 V reviji Vesna je leta 1921 zapisala, da se mora moda: »... spajati s slovensko in sploh slovansko tradicijonalno narodno umetnostjo, kar bi lahko tvorilo novo široko polje v umetni obrti.«'2 Konec 20. let je postala voditeljica propagande in pobudnica »Dečve«. Pridružile so se ji tudi številne vplivne Slovenke (ga. Tavčar in ga. Dolenc). Leta 1936 je propaganda »Dečve« dosegla ustanovitev narodnoobrambnega in narodnopropa-gandnega društva Naša skrinja, ki je leto pozneje izdalo publikacijo z naslovom Naše noše in dečve. Naši športniki, katere avtorica je bila Marija Sare. Pri izdelavi publikacije so ji pomagali tudi etnograf in šolnik Albert Sič73 ter ilustrator Maksim Gaspari, izdajo pa je podprl tudi škof Gregorij Rožman. Tisk je bil nacionalno obarvan in jugoslovansko usmerjen. V uvodu je Sarčeva zapisala: »Pričujoče delo — uspeh dolgotrajnega prizadevanja, poklanjam častitemu spominu mojih roditeljev in vseh mojih prednikov in prednic, kakor tudi spominu na mojo rodno hišo, kjer sem kot mala deklica ob nedeljah slonela ob odprti domači skrinji, zamaknjena v lepote njene vsebine. Sedaj pa z skupnimi močmi dvigamo pokrov slovenske skrinje, da bode odprta vsem in vsakomurl«'A Albina Hity, »modna sotrudnica in modna re-ferentinja« Med samostojnejšimi obrtnicami in tistimi, ki so pisale modne prispevke, naj poleg Marije Sare omenim tudi obrtnico Albino Hity, por. Zadnek (Novo mesto, 1. 4. 1894), ki je bila tako kot Sarčeva po poklicu šivilja.75 Spadala je v tisti krog obrtnikov, ki so oblačili ljubljansko elito. Ob odprtju »Modnega ateljeja Hity, družbe z.o.z.« v Ljubljani leta 1926 je prijavila: »Izdelovanje toalet, perila, modnih izdelkov, prodaja istih, komisijska trgovina s takimi proizvodi in zastopstvo zpnanjih tvrdk te stroke.«76 Zaposlenih je imela, kot je bilo navadno za manjše obrtniške delavnice ah ateljeje, pet šivilj.77 Za promocijo obrti je skrbela med drugim tudi tako, da je objavljala oglase ateljeja, kot tudi svojo fotografijo v takratnem bolj ah manj elitnem peri- 67 Sredi 19. stoletja sta v Parizu, svetu visoke mode, Charles l'riderick Worth in njegova žena Marie Vernet, odprla svoj salon Alaison de couture in za predstavitev nove modne kolekcije verjetno kot prva uporabila tudi hišne manekenke. Worth je kmalu svojo kolekcijo predstavil tudi zunaj svojega salona. V Londonu se je za začetnico imela angleška modna oblikovalka lady Duff Gordon. V obdobju med obema vojnama so bile t. i. »modne parade« že uveljavljen način predstavitve nove mode v Združenih državah Amerike in Evropi. V: Evans: The Enchanted Spectacle, str. 271-274. 68 Milčec: Galantni Zagreb, str. 229. 69 Poletje 1924. Ženski svet-Modna priloga 2 (1924), str. 12. 70 Govckar: Naše žensko častnikartsvo, str. 210. 71 Knific: Vprašanje narodne noše na Slovenskem, str. 435— 468. 72 Govckar: Naše žensko časnikartsvo, str. 210. 73 I'rane Albert Sič (roj. 22. 2. 1865 v Ljubljani) je maturiral na učiteljišču v Ljubljani, opravil izpite za ljudske in meščanske šole ter več risarskih in slikarskih tečajev. Bil je učitelj risanja. Najprej v Šentvidu, nato na mestni višji dekliški šoli v 1 .jubljani in na mestni ženski realni gimnaziji. S prerisovanjem ljudskih okrasnih motivov sc je uveljavil kot zapisovalec ljudske umetnosti. Napisal je dve knjigi o slovenskih narodnih nošah. G. Ma: Albert Franc Sič, str. 67. 74 Šare: Naš noše in dečve. Naši športniki, str. 4. 75 A RS, AS 1931, RSNZ SRS, mikrofilmi »SOVU«, serija HI/št. 119, str. 207699. 7-/iiiliiikm . Mudi so K jiosluruln. NamcilO ■ U* jr stnru dvniuijst let, delu. dn j. li mjn-l. I >-ii .i] i. r In ji u .Irji. lasje- in — krilo. Kultur mladu dama je, tu.lila gracijc. šnrm.i in jo latn uinnjto bolj "liiuiluj rum, kakor v prejšnjem nji-inin nI rulkrni 11 rn i n \ inl 11 ne osvnja Inku; urni. nje pni koraki so lirgolnvi, glcdntuo ju ne/aupuu in ji prevld *o .In I mil. Priili-n jo llll/lla llln se ji lllorilliHi sGVcda privadili. Priul« muii fc|»u4o in smisel /n pravilno pruporcijo. ki I. kontno l runi 11 ml,. Srnino snin pri koncu t ravno in oako linijo, ki jo liilu preetkuličn.i /a oko, pozdravljamo vnlujoio lini in n 1, II-III, I.' r, lil: i i in k ' i: i ■ 111' I in ki Je n-» v pruvetn skladu l olilikuini ženskega lrli.,:i Bodimo pravilni nnprnin nuvi pri-hmlni iini.li; m sinemo prinii-rjjii H-li nnMli pnirkuvni / nioilo /r vtt kot deset lel li i rn izkustvom. (.ulovu, rla ni lalikn zalitem Iiin.iru, uli rjut rlnn lepi«, bolj iinii im in uporabljiva. Navduši nas na prvi jmjtled in juupajmu ji. ki-r je lu lin vsak 11.111 li tnodu 1. |UV|. Pomlad Plašči in kn-liii,i Ml, I štev ilninii Mneov i izbiramo tu jiouilud In ml ka-Icrejta »v i-l loha rv nnul jc prikladnu bodisi za kostum, p In Ak1 nli nbleko- i' 111 >e nosi z i nI n in jnrvi bluu lili1 hurve, kol je i. r. I: v 111 ton Ivvrcda ali njegovih iit [Jnlžin.i jnpe 11 iči11 rl miki , pa«oi' ilanc«. da bo In uspeli in vciji iu usmerjal osnutke .porinili modelov. Dopoldanske obleke in cumpleli i/ tvveerla se bodo precej uveljavili, ker je to lil*¿n praktično ■m samo iu potovanje, temvef tudi in vsakdanje oblatilo. PomlMdmiuki Lodum h angt Imerdm M dopoMn* in pofoewt je Tvvccd je grapuv, iuknjifavu tkan in mehek. IMmlsi aiclts IIHy a. sS.J F«ta »DonncJJsi Revija Ilus odičnem tisku (npr. v Ilustraciji78 in Rastjedu19). V drugi polovici 20. let je kot »modna sotrudnica« v Razgledu in v 30. letih kot »modna referentinja« v reviji Ilustracija objavljala tudi modne smernice oz. Modna poročila. To med drugim kaže, da je bila — posredno prek tujega modnega tiska ah neposredno — v stiku z modo, ki jo je takrat »narekoval« Pariz. Stika z modnimi centri in hitro spreminjajočimi se modnimi smernicami je bil namreč eden od pogojev za obstanek v takratni družbi »elitnih obrtnikov« oz. za ohranitev dobrega imena in ugleda med strankami.80 Leta 1934 se je s poroko njena vloge posrednice mode končala. Poročila se je z Milanom Gabrijelom Zadnekom,81 prevzela njegov priimek in odstopila svoj delež v firmi eni izmed zaposlenih, ime ateljeja pa je ostalo isto.82 78 Revija Ilustracija (1929-1931) je izhajala v Ljubljani. Uredniki so bili Narte Velikonja, dr. Rajko Ložar in Janko Traven. 79 Revija Razgled. Mesečnik literaturo, gledališče, glasbo, slikarstvo, film, modo, šport in družabno življenje je prvo leto (1926) izhajala v Pragi, drugi dve leti (1927-1928) pa je s spremenjenim podnaslovom Slovenska (ilustrovana) družabna revija izhajala v Ljubljani. Urednik obeh revij je bil Pavel Debevec. Prvo so tiskali v Študentski tiskarni v Pragi, drugo v jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. (Slebinger: Bibliograjski pregled od 1797-1936, str. 122, 126). Reviji Razgled in Ilustracija sta bili podobno kot revija Vesna bogato ilustrirani reviji in bi ju lahko šteli za predstavnici slovenskega elitnega tiska v obdobju med svetovnima vojnama. Obe sta kljub kratkotrajnemu izhajanju pomembno vplivali na vizualno modernizacijo slovenskega tiska med svetovnima vojnama in v obeh je bila moda v takšni ali drugačni obliki ves čas navzoča. 80 Tomažič: Ljubljana po predzadnji modi, str. 26-27. 81 ZAL LJU 500, t. e. 70, črka H. 82 Po poroki je atelje prepustila šivilji Judi Ružički. Leta 1941 cija, 1930. Rudolf Stermecki, »mož uspeha« Medtem, ko sta bila Albina Hity in Alojzij Pau-lin83 značilna obrtnika, ki sta med vojnama izdelovala oblačila po meri in individualnih željah strank oz. takratne družbene elite, je bil Rudolf Stermecki (1876—1957) trgovec, ki s svojim delovanjem prispeval k proizvodnji in porabi mode za širše občinstvo, t. i. konfekcijske mode. Rodil se je v kmečki družini v Brezovici pri Bizeljskem. Po končani osnovni šoli se je v Brežicah izučil trgovskega poklica. Kot pomočnik je nato služboval v Kočevju in v Žužemberku. Najprej se je zaposlil še v Ljubljani, leta 1905 pa v Celju, kjer je odprl lastno manufakturno in modno trgovino. Prvotno modno trgovino je s svojo sposobnostjo sčasoma razširil v velik trgovski dom: manufakturno, modno in galanterijsko veletrgovino, tovarno konfekcije in razpošiljalnico. Pred drugo vojno je bila to ena največjih trgovskih hiš v jugoslovanski državi. Zaposlovala je okoli 130 ljudi, kadar pa so izdelovati vzorce in razpošiljali cenike, pa še do 100 več.84 pa je bila družba likvidirana. V: ZAL LJU, III 105, Modni atelje Hity. Paulin sodi med znane oblačilne obrtnike iz obdobja med vojnama, ki so oblačili slovensko družbeno elito. Izdeloval je oblačila po meri, bil pa je tudi eden redkih med slovenskimi oblačilnimi obrtniki, ki so izdelovali in prodajali tudi unikatno konfekcijo V: Gombač: Pomladna moda. Alojzij Paulin in prvi slovenski reklamni modni film, str. 375-380. Počivavšek: Rudolf Stermecki, str. 50—51. 52 Članki in razprave Maja Gombač: Kulturni posredniki, str. 39-60 ARHIVI 33 (2010), št. 1 'Trgovski dom Stemecki, Cenik, 1933—34. Sama stavba, t. i. Dom Stermecki v Celju, je bila največja domača veleblagovnica v državi, znanilka moderne, in se je lahko merila z drugimi veleblagovnicami v Evropi ter v drugih večjih jugoslovanskih mestih. V Zagrebu je bila na primer med večjimi tujimi znana Kastner und Ohler, ki so jo obiskovali tudi slovenski kupci. Njeno ponudbo so spretno oglaševak v slovenskem tisku.85 Nadalje je bila v Ljubljani znana še veletrgovina Mayer, ki pa se ne po velikosti ne po raznolikosti ponudbe ni mogla meriti s Celjsko. Stermecki je namreč z vztrajnimi arhitekturnimi posegi, prezidavanji in prenovami stavbe ter z njeno opremo dosegel spektakularni učinek svoje vrste. Prvotna enonadstropna hiša je sredi 20. let dobila dodatno nadstropje, obnovljeno zunanjo pročelje z izložbami, s steklom pokrito dvorišče in dvigalo. Vsi prostori so imeli električno razsvetljavo, vodovod ter centralno kurjavo.86 V drugi polovici 30. let pa je Stermecki postopoma spremenil in prezidal celotno hišo in z združitvijo dveh stavb (trgovskega objekta v Prešernovi ukci št. 2 in trgovsko-stanovanjskega objekta na Kralja 85 Majhen sprehod po veliki trgovski hiši. Družinski tednik (1937), št. 9, str. 5. 86 Počivavšek: Rudolf Stermecki, str. 51. Petra cesti št. 3) zgradil novo, enotno štirinadstropno veleblagovnico. V vseh nadstropjih so imeti garderobe s stranišči za stranke. V prvem nadstropju so imeti še pisarne, v drugem in tretjem skladišča, v četrtem pa delavnice za moško in žensko konfekcijo ter likalnico in prostor za šivanje.87 Kot poudarjajo teoretiki potrošniške družbe so bile veletrgovine več kot samo prostor, v katerem se je prodajalo in kupovalo blago. Veleblagovnice so bile značilnost vseh modernih velemest, simbol moderne, simbol nove blagovne kulture in simbol novih odnosov. Ponujale so različne izdelke, med drugim tudi širok spekter sicer množično narejenih, vendar modernih in modnih oblačil. Predmeti, ki si jih lahko kupil v trgovskem domu, so biti: manu-fakturno blago, konfekcija, klobuki, čevlji, perilo, oblačila in predmeti za šport, posteljno perilo, gospodinjski pripomočki in glasbeni inštrumenti. Nekatere predmete so izdelovali v lastni delavnici in v celjski okolici, druge so uvozili.88 Tamkaj razstavljeni predmeti oz. oblačila so bila drugače kot oblačila pri prej omenjenih obrtnikih od začetka do konca izdelana v tovarni, brez stika z bodočimi kupci. Stranke so jih dobile posredno od prodajalca in ne več od proizvajalca. Izdelki so imeli tudi fiksne cene. Omenjeno je značilnost modernega nakupovanja, novih odnosov med stranko in prodajalcem, za katere so biti značilni tudi bolj površinski odnosi in t. i. princip prostega vstopa v trgovino in izstopa iz nje.89 Tudi njegov katalog oz. cenik,90 kakršnega so imele tudi druge veletrgovine po Evropi in ZDA, je primer novega načina nakupovanja. Stranke, ki so katalog naročile, so namreč prek njega (od doma) izdelek tudi kupile. Zraven so bile zato priložene naročilnice s kuvertami.91 Stermecki je ob pomoči kataloške prodaje razpošiljal blago po vsej Jugoslaviji. Tako po Sloveniji (tam največ) kot tudi na Hrvaško, v Bosno, Srbijo, Banat in Dalmacijo.92 Za razpošiljanje je imel lastni reklamno-propagandni in poštni oddelek.93 V enem izmed oglasov lahko be- 87 ZAC, Mestna občina Celje II, 1919-1941, Javne zgradbe, a. š. 111, št. 48, Stermecki Rudolf. Gradnja trgovskega doma. 88 Oglas za trgovino dom Stermecki. Ilustracija (1929), št. 12, str. 367. 89 Fine in Leopold: The World of Consumption, str. 108-109 in Luthar: »Homo ludens/Homo šoper - uvod v potrošno kulturo«. 90 Katalog oz. cenik Trgovski dom Stermecki št. 45 in št. 46 hranijo v knjižnici Naravoslovne tehnične fakultete, Oddelek za tekstilstvo, v Ljubljani. 91 Počivavšek: Rudolf Stermecki, str. 50-51. 92 Možje uspehov. Rornem 3 (1931), št. 23, str. 364. 93 Počivavšek: Rudolf Stermecki, str. 50—51. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Članki in razprave Maja Gombač: Kulturni posredniki, str. 39-60 53 remo o učinku teh publikacij: »Kakor vsi možje uspeha je tudi Stermecki %a svoj uspeh največ dolžan smotreni reklami. Pri tem pa ni navezan samo na tuje publikacije (listi, revije, časopisi, koledarji itd.), zakaj največje in najuspešnejše reklamno sredstvo ima v svojih rokah: to so njegovi ceniki, ki gredo v najširše plasti prebivalstva. Oni so največja propaganda zanj in zato sorazmerno najcenejšad3A Kako množični so bih tovrstni tiski v primerjavi s preostalim slovenskim periodičnim tiskom v obravnavanem času, nam povedo že same številke. V obdobju med vojnama je bil med Slovenci kot celota (po številkah sodeč) najbolj razširjen katoliški tisk. V mestih je bil najbolj bran dnevnik Slovenec. Na začetku 30. let so vsak dan natisnili po 35.000 izvodov,95 v drugi polovici 30. let pa med 17.000 in 33.000.96 Na deželi je bil najbolj razširjen Domoljub. Naklada v drugi polovici 30. let je bila 26.000 do 32.000 izvodov.97 Brez cene in z najvišjo naklado 130.000 izvodov je med slovenskim tiskom torej izstopal prodajni katalog trgovca Rudolfa Stermec-kega. S tem so se pohvalili tudi v oglasu: »Niga lista v naši državi, ki bi tiskal v 130.000 izvodih kakor njegovi ceniki, kijih vrhu tega ljudje dobe popolnoma zastonj. Tudi niso to ceniki od dneva v dan kakor časopisi, ki žj v drugi dan kakor časopisi, ki žj drugi dan izgube aktualnost, nego ostanejo v hiši pol leta,«98 Ta katalog je bil primer predstavitve mode nižjega cenovnega razreda. Tam je slikovni del brez večje umetniške vrednosti spremljal natančen opis izdelka. Navedeni so bili barve, materiali, mere oz. konfekcijske številke ter seveda cena. Stermecki pa je objavljal svoje storitve in ponudbo tudi v domačem tisku. Oglase je objavljal predvsem v tisku, ki je bil namenjen vsej družini, in v takem, ki je bil namenjen podeželju oz. v popularnem tisku (Roman, Domovina in Domoljubj. Eden izmed oglasov konfekcijske tovarne Stermecki iz Celja se je glasil: »IZ tovarne direktno na telo. To je poceni, naj vsi vedo! Obleke, plašči, krila po zelo nizkih cenahP Stermecki je tako kot številni drugi slovenski 94 Možje uspehov. Roman 3 (1931), št. 23, str. 364. 91 Na začetku tridesetih let je imel Slovenec naklado 35.000 izvodov, in več kot 100.000 bralcev na dan (reklamni plakat /a časnik Slovenec i/ začetka 30 let). 96 Leta 1937 17.000 - 33.000 naklade. V: Berčič: Slovensko tiskarstvo med obema vojnama, str. 229. 97 Leta 1937 imel 26.000 naklade. V: Berčič: Slovensko tiskarstvo med obema vojnama, str. 229. Leta 1939 je Domoljub dobil 6000 novih naročnikov, uredništvo je zato zapisalo: »Tako je prav! Močen »Domoljub«, ki bo prihajal v roke deset in deset tisočim slovenskih katoliških bralcev, bo ostal tudi v bodoče branik naših slovenskih in katoliških svetinj.« (Naša družina se veča. Domoljub, 25. januar 1939, leto 52, št 4, str. 1). 98 Možje uspehov. Roman 3 (1931), št. 23, str. 364. 99 Roman. podjetniki v prvi jugoslovanski državi izhajal iz kmečke družine. Vendar se je svojo delavnostjo, podjetnostjo in iznajdljivostjo povzpel v takratni krog meščanov.1"11 O tem pričajo tudi njegove različne vloge, in sicer je bil pred prvo svetovno vojno član Sokola, predsednik Slovenskega trgovskega društva v Celju in predsednik celjskega trgovskega gremija, po vojni pa tudi član Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, član celjskega občinskega sveta, podpredsednik občine Celje, banovin-ski svetnik, ustanovitelj in vodja Trgovsko-obrtno kreditne zadruge v Celju itd.101 Ivan Vavpotič, »slikarski predstavnik tedanjega meščanskega stanu in njegovega okusa« Sodelovanje med modo in umetnostjo ima dolgo tradicijo.1112 Med ljudmi, ki so delovali v tem duhu in so del občutka za umetnost prelili tudi v modo, je bil tudi znani, vsestransko izobraženi umetnik, ilustrator in scenograf Ivan Vavpotič (Kamnik, 21. 2. 1877 - Ljubljana, 11. 1. 1943).1"3 100 O tem glej študijo Studen 101 Po koncu vojne se je Stermecki vrnil v Celje, kjer je bil leta 1946 po zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže obsojen na 10 let odvzema prostosti, na izgubo državljanskih časti za dobo 10 let po prestani kazni in na zaplembo celotnega premoženja. Na zahtevo svojcev je bil leta 1991 sodni proces obnovljen in sodba iz leta 1946 razveljavljena. V: Počivavšek: Rudolf Stermecki, str. 50—51. 102 Dober primer sodelovanja med modno obrtjo in slikarji, grafiki ali kiparji, je sodelovanje med francoskim modnim oblikovalcem (haute couturej Paulom Poiretem in najna-prednješimi umetniki v obdobju pred prvo svetovno vojno. Raoul Dufy, Paul Iribc, Ilenrie Matisse, Pablo Picaso in Andre Derain so namreč po naročilu izdelovali zaščitne znake modne hiše, vinjete, modni album in tako prispevali svoje k podobi modne znamke in ugledu modnega oblikovalca Poireta. To sodelovanje Poiret ni imel za navadno reklamo ampak za umetniško dejanje, ki ga je namenil zgolj peščici oz. takratni družbeni eliti. V: Troy: Couture Culture. A Study in Modern Art Fashion, str. 38—54. Te vrste »umetniško oglaševanje« so uporabljale tudi elitne modne revije tistega časa (Vogue), ki so se sprva distancirale od množičnega oglaševanja in uporabe fotografije za predstavitev modnih novosti ter najemale predvsem ilustratorje. Pa ne zgolj v Uvropi, tudi v ZDA so, kot omenja Carolyn Kitch v prvi polovici 20. stoletja, za potrebe modnega oglaševanja najemal umetnike. Ameriški ilustratorji, kot so Coles Phillip, J. C. Lcycndecker ali Jessie Willcox Smith, so imeli ta posel za postransko dejavnost, vendar so njihova imena oziroma ugled, ki so ga imeli v družbi, ustvarila ugled tudi izdelku oz. blagovni znamki, ki so jo reklamirali. Zato so nekatere revije podpisovale z njimi ekskluzivne pogodbe. V: Kitch: The Girl on the Magazine Cover, str. 160-165. 103 Vavpotič je bil priljubljen slikar meščanskega razkošja in je naslikal vrsto reprezantativnih, salonsko obravnih portretov, krajin, tihožitij, žanrskih slik in zgodovinskih motivov. 54 Članki in razprave Maja Gombač: Kulturni posredniki, str. 39-60 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Umetnostni zgodovinarji imajo Vavpotiča za značilnega umetnika svojega časa. Bil je namreč slikarski predstavnik tedanjega meščanskega stanu in njegovega okusa. Za meščanskega slikarja, kot piše Milček Komelj, pa ga ne določa toliko zunanja okoliščina, da je vse življenje živel v mestih, kot dejstvo, da njegovo slikarstvo skoraj dokumentarno odshkava podobo slovenskega meščanstva v obdobju med vojnama, njegove ideale in kulturo. Za meščanskega umetnika ga ne nazadnje opredeljujejo tudi družbeni položaj staršev, vzgoja, življenjski nazor ter njegov urejeni in negovani videz.104 Vavpotič je odraščal v malomestnem okolju Kamnika kot sin številne meščanske družine, ki jo je preživljal oče dr. Janez Vavpotič, po poklicu okrajni zdravnik. Že zgodaj se je začel zanimati za glasbo in slikarstvo.1"5 Najprej je študiral na akademiji v Pragi, tam pa si je po mnenju Frana Sijanca tudi v glavnem oblikoval svoj življenjski in umetniški nazor.1"6 Po Pragi je odšel v Pariz v domovino modernega slikarstva.107 Nato za kratek čas na Dunaj, kjer je bil po svojem umetnostnem slogu najbolj soroden tamkajšnjim slovenskim umetnikom, ki so leta 1903 ustanovili društvo »Vesna«108 ter ponovno v Prago, kjer je končal študij in začel Pri ilustriranju je izhajal i/ linearno poudarjene secesije. Kot avtor plakatov, reklam, razglednic, prvih jugoslovanskih znamk in odrskih scenografij pa je povezoval realistično in secesijsko tradicijo z odmevi modernejših smeri. Raznolikost v likovnih prijemih ga opredeljuje kot realističnega sopotnika vesnanov, slovenskih impresionostov in barvnih realistov, najizraziteje pa izstopa koz izvrsten ilustrator. Komelj: Ivan Vavpotič, str. 159-160. 104 Komelj: Ivan Vavpotič. Slikar življenjske harmonije, str. 14-15. 105 Komelj: Ivan Vavpotič, str. 159-160. 106 Praga je 0b koncu 19. stoletja v svojih kulturnih in umetniških težnjah kazala bogate sadove svojega prizadevanja za izoblikovanje lastne nacionalne umetnosti. (Tam je nanj vplival umetnik Vojtčch Ilynais.) Nanj je vplivala tudi t. i. praška moderna, ki je črpala iz zaldada originalnih oblik folklorne barvitosti, iz romantičnega občutja in tehničnih pridobitev francoskega plenerizma. Posebno doživetje je v očeh Vavpotiča pomenila prav živa in pestra barvitost folklornega gradiva, zlasti slikovitost bogatih čeških in drugih slovanskih noš. Sijanec: Ivan Vavpotič, str. 5-13. 107 y Parizu je študiral klasične mojstre slikarstva v Louvru in delal v ateljeju češkega slikarja Alfonza Muche. Mucha je bil eden bolj cenjenih dckoracijskih in ilustracijskih slikarjev v Parizu. Bil je med drugim priljubljen risar plakatov; pri izdelavi teh sta odločala predvsem moda in okus za eleganco dekorativnih učinkov. V Parizu je med drugim na Vavpotiča vplival tudi Paul Albert Besnard, ki je s freskami poslikal Sorbonno, Comédie-Française in pri tem uporabljal igro barv in svetlobe. Sijanec: Ivan Vavpotič, str. 14—15. 108 Namesto zanimanja za impresionizem in dunajsko secesijo so gojili zmerni folklorno-dekorativni in ilustrativni pro- gram. poučevati na tamkajšnji Strahovi akademiji.109 Leta 1906 je na idrijski realki prevzel mesto učitelja prostoročnega risanja. Poleg tega je slikal, študiral in pisal prispevke v domačem tisku. Leta 1910 je pusti službo, se preselil v Ljubljano in deloval kot svobodni umetnik.110 Odtlej se je preživljal s shkanjem po naročilu, in sicer portretiranjem ljubljanske gospode, shkanjem krajin in tihožitij, izdelovanjem oglasov, plakatov, znamk, nabožnih podob, diplom ter tudi modnih risb. Zaradi želje po vključenosti v meščansko družbo, s tem povezanem ugledu in udobju je moral, kot piše Komelj, svoje shkarsko poslanstvo pogosto spremeniti v zgolj delo, to pa je povzročilo, »... da je pogosto slikal tudi brez zavzetosti ... Zlasti kadar je moral delati zp trgovske posrednike; povzročilo je, da se je prilagajal in da je včasih slikal celo tisto, Za kar ni čutil osebnega nagiba (religiozne podobe in različna praktična naročila) ali do česar se je v svojih spisih in besedah ograjeval, čeravno mu je bilo sicer likovno blizu (npr. figure v narodnih nošah, ki jih ni slikal v duhu vesnanov, marveč kot preoblečne meščanske gospe ...«ln Ne glede na njegovo »nezavzetost« za nekatere modne motive, ki jih je delal po naročilu, je bil Vavpotič prav v obdobju med vojnama kot javni kulturni delavec viden posrednik med umetniki oz. umetnostjo, obrtjo, modo in občinstvom. Leta 1921 je bil na primer sourednik prve in druge številke ilustrirane kulturne in modne revije Vesna. Tam je za naslovnico pripravil ilustracijo Vesne: »galantno manieristično proporcionirane dame, ki v spremstvu dečka s piščaljo prinaša pomlad v slovensko pokrajino.«112 V časopisu Vesna je Vavpotič objavil tudi ilustracije »dečve« in nekatere modne oglase za modni atelje obrtnice Marije Sare. Ilustracija dečve se je nato v obliki oglasa pogosto pojavljala v slovenskem tisku v drugi polovici 20. in 30. letih 20. stoletja, recimo v časopisu Domoljub in reviji Žena in dom. Širšemu slovenskemu občinstvu je bolj znana koloristična risba s svinčnikom113 v obliki glasa za tovarno Peko, podoba moža s cilindrom, ki kaže na velikanski čevelj. Objavljena je bila v tisku, ki je izšel ob ljubljanskem velesejmu in na primer v reviji Ilustracija,114 Manj znana je druga javna dejavnost Vavpotiča kot organizatorja, društvenega funkcionarja, vodje po razstavah, člana žirij, aranžerja razstav, publi- 109 Sijanec: Ivan Vavpotič, str. 16—19. 110 Sijanec: Ivan Vavpotič, str. 20—29. 111 Komelj: Ivan vavpotič. Slikar življenske harmonije, str. 39. 112 Sijanec: Ivan Vavpotič, str. 99. 113 Sijanec: Ivan Vavpotič, str. 97. m Ilustracija (1931). ARHIVI 33 (2010), št. 1 Članki in razprave Maja Gombač: Kulturni posredniki, str. 39-60 55 Revija Vesna, 1921. VESNA 1921 1 31 lagrekli, Je popolnoma optJrtfljivo. Rimo tazlifnega bi •C* ali it pmtoja obrazu m obleki, mote presoditi le in rszaobarrae svile stalijo z« okras razne iipke, ve- trnka sama Oblika frizure p« |e odvisna od lastnosti las. ztnioc hi drugi roía» drla. ki imajo lahko vebto de- Izrodtk nodc pa je barvanje las. Ne mita barvaaj« korali vilo lllllllt Pravilna aperaba leb okraskov v v tea slofjju, fc ima dama sive ali rdeie lase ■ M liki Beri pORdim lepoio toakese fcs s lern cele postave njih barvo speetaeaitl; la |e barvanje popolnoma apn- Otko «pojeno l obleko Je pokiiraJo. pa ntj vifeao. mislim svetleaje las. Taki lasje jadobe bo lo «latanlk. klohak all (eptea. Lepota pofcri- barvo pcediva, ki se takoj lo6 od barve a*-« taU Da) teil hol) v obliki usii koi v nakita. A ravnih netilk las. PnJJubljen miktt Je pajtolan. ki pa ufcUva p»ece| P Mnenje, da vsaka moda al lepa, ker a« od- originalnotb v aaöna aoienja Vellkoit pokrlvala. Kovafja <«i ali dragi poslan, |r napaCno Vsaka kl odgovarja glavi in celotal po«Uvl. Jr pravlliu. ^ moda nudi toliko Ubere v barvah, toliko vartpal Majheira, debrta dasaam ne pristoja pretirano r kroja, da Jo |e mogoče prilagodita vsaki po- Ufoko poknvalo, ker Ugledajo pod »Jim kol f stavi, pa naj bo majhna ali velika, vtika al gotx. Pols obeaz t majhnim poknvalo«. bttl A debeU. samo pravo J« treba Ubrati krajev je smHno okrogel, poartwo l*. f* K , i JV Res lep« obleka Je ona. ki Je elegintaa. oosek navigix priviban. V vfliki mrrt pa Jr od- 1 1 jT Elegantna pa Je OBJ daau. ki lau obleko. vlsea eiekt aovega pokrivala od ftttuie in ufiaa. i Wr katera hmoafta v barvah in v formi la kako ga daran noal. Majtl prtaovo bkznro, W V ki odgovarja ¿asa in stana tet upopoinjuje dobro prisloja obtaza In poiunalu. Je ena na| tijeao prirojeno elegaoco, izrazajoto m v tri) Ii naktg. FlUvr aapravt sieer lepo Iruaro. } gestah, gorata la boj L To a(i rsleiika Bode. v AUH PttOT KADO KRCUAM A.D. LCaiNIS: Revija Vesna, 1921. cista in urednika.115 Leta 1927 je tako v okviru predavanj kulturne in telesno-vzgojne narave, ki jih je pripravilo društvo »Atena« v Ljubljani, govoril o modi v dveh umetnostnozgodovinskih obdobjih, empiru in biedermajerju.116 Leta 1930 pa je bil na primer tudi član komisije, ki je sodelovala pri izbiranju najlepših Slovenk v Dravski banovini.117 Rado Kregar, arhitekt, scenograf in publicist Podobno kot Vavpotič, je arhitekt, scenograf in publicist Rado Kregar (Ljubljana, 1893) v okviru društva »Atena« v Ljubljani imel predavanja o estetiki.118 115 Komelj: Ivan Vavpotič. Slikar življenske harmonije, str. 15-21. 116 Predavanja je organiziral prosvetni odsek tega društva v 5 ciklusih: šport, estetika, zdravstvo, splošna ženska vprašanja in prosvetni popoldnevi za ženo na deželi. Ciklus estetika je potekal vsak petek in je obsegal prej omenjena predavanja o modi ter predavanja o plesni vzgoji (arh. Kregar) in domači umetni obrti kot sredstvu za vzgojo za lepoto (prof. Kregar). V: ZAL LJU 285, Splošno žensko društvo, šk. 5, Pismo prosvetnega odseka društva Atena v Ljubljani z dne 9. 3. 1927. 117 Izbor je organiziral konzorcij časopisa Žena in dom, objavljen pa je bil v reviji Domači prijatelj. 118 ZAL LJU 285, Splošno žensko društvo, šk. 5, Pismo pro- Kregar je diplomiral na tehnični visoki šoli na Dunaju, nato poučeval na srednji tehniški šoli v Ljubljani in bil upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani. Kot publicist je v domačih časopisih in revijah objavljal kritike o umetniških in gledaliških vprašanjih,119 o modi in estetki pa je razpravljal v reviji Vesna. V tej reviji je podobno kot Vavpotič skrbel tudi za vizualno oz. grafično podobo. Tako so nastale tudi nekatere prve umetniške modne vi-njete, podobe in oglasi. Marjan Pfeifer, most med predvojno in povojno generacijo fotografov O slovenskih fotografijah in fotografih, ki so objavljali v slovenskem periodičnem tisku do začetka druge svetovne vojne, je malo znanega. Objavljene študije se nanašajo na posameznike in posamezna slovenska mesta. Obravnavajo poklicne in amaterske fotografe, modni fotografi pa so še velika neznanka.120 Študije o fotografih iz Maribora so na primer pokazale, da so bili kljub širitvi amaterskega fotografiranja poklicni fotografi osrednje fotografske osebnosti v mesta. Bili so obrtniki, največkrat srednjega stanu, s končano umetniško ah obrtno šolo na Dunaju ali v Pragi ali pa so se fotografske obrti izučili kot vajenci pri starejših poklicnih fotografih. Med vojnama je na primer v tem mesta ves čas delovalo osem stalnih poklicnih fotografov (npr. Carl Theodor Meyer, EH Plohi, Vladimir Vlašič, Mirko Japel in npr. Franc Dolenc). Njihova storitev ni bila več tako draga, da si je ne bi mogel od časa do časa privoščiti skoraj vsak Mariborčan.121 svetnega odseka društva Atena v Ljubljani z dne 9. 3. 1927. 119 D. Mo, P. Kr.: Rado Kregar, str. 415-416. 120 Krečič: O starejših objavah fotografije v slovenskem revialnem tisku str. 38-39. 121 Ferlež: Fotografiranje v Maribora 1918—1941, str. 21. 56 Članki in razprave Maja Gombač: Kulturni posredniki, str. 39-60 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Hvbuk h /miraiAtM« .himr, CmJtn < pinmlm tantai. 1Mv» imvimw Nv>. . v, «rAWm fmknn. /i íifí /# mí meóm! M ka* (hI mil, Mi.r. Jclfcl} r ■ ^ _134_ Revija Ilustracija, 1929. Čeprav je bila tovrstna dejavnost fotografov pomembna tudi za širjenje modnih podob, je bilo njihovo ciljno občinstvo precej manjše od občinstva, ki je kupovalo in bralo takrat izhajajoči slovenski periodični tisk. Kateri izmed omenjenih mariborskih fotografov je bil avtor redkih objavljenih modnih fotografij v tisku, ne vemo. Med imeni, ki pa se pojavljajo, sta fotografa Marjan Pfeifer in Josip Pogačnik. Marjan Pfeifer (Ljubljana, 1910 — Ljubljana, 1992) se je rodil v Ljubljani in tam tudi maturiral. Šolal se je na grafični šoh na Dunaju, praktično pa se je izpopolnjeval v Gradcu. Nato je delal v Ljubljani v fotografskem oddelku Jugoslovanske tiskarne kot fotograf, retušer in cinkograf. Leta 1935 je v Zagrebu na vsejugoslovanski razstavi prejel prvo nagrado, leta 1938 pa mu je prvo nagrado dodehla tedaj znamenita dunajska revija Die Galerie. Tudi v kasnejših letih so bih njegovi fotografski dosežki deležni številnih priznanj na razstavah doma in v tujini.122 122 Njegovo aktivno delo med vojno pri tehniki OF v Mariboru ga je po osvoboditvi pripeljalo najprej v propagandni oddelek mariborskega okrožja OF, nato pa v urad za informacije pri predsedstvu prve slovenske vlade v Ljubljani; tam je bil zaposlen kot novinar fotoreporter in Po mnenju Gojka Zupana je Pfeifer spadal med tiste fotografe, ki so bih most med predvojno in povojno generacijo. Pfeifer je bil namreč eden zadnjih mojstrov, ki so do potankosti poznah skrivnosti starejših tehnik s posegi na papir z vsemi fine-sami slikanja svetlobe in senc. Slog je razvil s posnetki, ki so bih nadgraditev slikarskih slogov, impresionizma, pointilizma, ekspresionizma in nove stvarnosti.123 Umetniško gibanje »nove stvarnosti« je poosebljalo težnjo po »osvoboditvi« fotografije od nenehnih primerjav s slikarstvom in opredelitvi specifičnosti njene izrazne govorice.124 Pfeifer je bil kot reporter povsod, kjer se je dogajalo kaj zanimivega. Leta 1925 je na primer postal prvi fotoreporter revije Ilustrirani Slovenec, vendar pa so bile tam objavljene fotografije največkrat nepodpisane. Veliko je prispeval k vizualizaciji revije Ilustracija. Tam je postala fotografija, kot meni Gojko Zupan, »sredstvo, ki je enakovredno stopilo ob besedilo pri-loja tvnfrnm oliraan klabuli • «irokinii krajrvri, nn>i ga: prav uV» pa labko nmi! klnbinVk lirrt nkrajrv. fe jr po fvojrm akliMl. 7.» prrilu-rono. ki j r pa fda| prav «a prav ir minilo, m bili v mudi »lani' roki i* blrr|«*cr ivilp, lir«» okrajr», okinmi • paj/nliuom ali pa originalnimi -ponkami, vfa-•ili tudi v obliki «kanliili ftpic a «vilmim fopom «d» ««rani. Ta pokrivala »m» a pridom no»ilr |Mipitl>(nr in k Vrfrrnim pririilitvan» S-»on»ki • lamniki, ki prihajajo iaki obleki in »It v-aki priliki, /.a rroo jr Irlo« najlmlj upo-t< vana Irmnorjava barva, ki odlično priataja trrmmla«kam, kakor Idondinkain K -lrofo •porlnim kostumom in pla*«nn botno pa • ilr -irr ali drap klobufkr onglr.kr obliko is uk'D ,r|) |(|' m-d< 1» Modeli i: Bulana »7Vurlo< Kakor bodo Irlainji »pomU-daii-ki klobučki rtidirni pn obliki, bodo tudi mlifili po matrrljalu, n katrrcga bodo nur-jrni. t. j. ix v»i-l« im «lanir in iuiitiram- »lamr, •vile, lafla itd. Z« okra« bomo pa iabirulr ninl pi>anini cvrtjriu, apartnimi. iivubarviiimi prrni, »por» kami. trakovi in pajrolani. Tarcj, Irlo« jr «dviMi« lanto od \mt, i ho pumaknjm glohoktr oa uri, ali |u nataj na tilnik, da vam I« pruloja in «r * barvi «klada i in oblrko, miroma pIlMun Kak.« priatuja v,k. barva v.ak. *rn.k. laka tmli v.iaka oblika iw prialaja %-aki. Zla-(i •larrjir ni im a jo pariti pri trm in kadar kup» klobuk, «krtino ubirali in ifliratl, kar raa priatoja njibovrnia obraau in (rfom Matatkak fnodn«m aaJoan nataviioal bu*aii»ki. In vi. tr popolnoma pod dojinom. ki fa napravil oa «a» na davi mlinu ftgurinr, «1 aa po«adltr na «lat» in iiirhu|i'iu im ta£iia lirlrtuiu. Kaj imal«- polrm od klobučka, pa fr j» drugega. In ttto pojdita* k modlatinji, kadar b««tr ¡mrli fa«, rmii abntn in nku■ u In naj., bo -r tako prrpro.1. fr ) in glej tudi. S poševnim tiskom so označeni termini v enciklopedični razlagi, ki jih uporabnik lahko najde v seznamu gesel. Tako uporabnik takoj prepozna, kateri izrazi so uporabljeni kot splošne besede, kateri pa kot strokovni izrazi, in jih po potrebi poišče na drugem mestu. Puščico sem uporabila pri sino-mimnih terminih, saj dva termina skoraj nikoti nista enokovredna. Tako sem uporabnika napotila na termin, ki je bolj pogost oziroma priporočljiv iz slogovnega ali drugega vidika. Puščico sem uporabila tudi pri večpomenskih terminih, kjer se je eden od pomenov ujemal s pomenom drugega gesla. Tretja vrsta kazalk, označenih z glej tudi, pa stoji na koncu geselskega članka in napoti uporabnika k pomensko sorodnim besedam kot so nadpomenke, podpomenke, lahko uporabnika tudi opozori na razlike med na prvi pogled zelo podobnimi termini (npr. ustvarjalec., avtor in imetnik arhivskega gradiva). Tako sem delno nadomestila manjkajoči sistematični pregled področja. Na koncu geselskega članka najdemo koloka-cijsko gnezdo, označeno s trikotnikom. V slovenskem delu so kolokacije abecedno urejene, geslo, ki je ponavadi ključna beseda v kolokaciji, pa je zaradi varčevanja s prostorom nadomeščeno z valovitim pomišljajem. 64 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 geslo številka, ki označuje pomenske razdelke slovnične informaije 2) ARHIV 1.'Ij stanova, ki zbira, hrani in vzdržuje arhivsko gradivo in omogoča dostop do njega in njegovo uporabo. 2. Zgradba ali prostor, kjer se hrani arhivsko gradivo. 3. -» REGISTRATURA 4. ARHIVSKO GRADIVO A cerkveni državni filmski javni pokrajinski zasebni zgodovinski ~ 1. archives , archival institution, archival agency (US), record office (UK) An institution responsible for the acquisition, preservation and communication of archives. 2. archival repository, archive/s repository, archival depository (US), archives A building or part of a building in which archives are preserved and made available for consultation; also referred to as an archival repository. A church archives, state/national archives, film archives, public records/archives, provincial/regional archives, private records/archives, historical archives Archiv 1. Institution oder Organisationseinheit, die Rt^J^rlTljpRt, erhält und zugänglich machtT 2. Gebäude der Institution, das für ihren Bedarf gebaut oder hergerichtet wurde. chenarchiv, Staatsarchiv, Filmarchiv, öffentliches Archiv, Privatarchiv, historisches Archiv, Landesarchiv, geografski kvalifikator kolokacijsko gnezdo 3) ARHIVALIJE A R HTVSKO GR ADTVO w kazalka k pogostejši sopomenki w 4) ARHIVAR Uslužbenec, ki je zadolžen za arhiviranje in vzdrževanje urejenosti arhiva v podjetju, upravnem organu, ipd. Glej tudi: ARHIVIST 'records manager, records officer, records administrator' A person professionally occupied in the conduct of a records management program. 'Archivar ', "Registrator (t)" --____ časovni kvalifikator (zastarelo) 5) ARHIVIRANJE Postopek prevzemanja, hranjenja, vzdrževanja, strokovne obdelave in uporabe dokumentarnega gradiva, archival processing The activities of accessioning, arranging, describing, and properly storing records/archives. Archivierung Die Tätigkeiten, die Aufzeichnungen aus Verwaltungsarbeit zu Archivgut machen. Dazu ki ima značaj arhivskega gradiva. gehören Erfassen, Bewertung, Erschließung, Aufbewahrung und Bereitstellung. kazalka ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61-89 65 6) ARHIVIST Arhivski strokovni delavec, zaposlen v državnem arhivu ah arhivu samoupravne skupnosti, ki mora imeti opravljen strokovni izpit iz arhivske stroke. Glej tudi: ARHIVAR archivist A person professionally occupied in the administration of archives and/or management of archives. Archivar Ein Archivar erstellt Findmittel und berät Archivbenutzer, sorgt für die Auswahl, Übernahme und die Erhaltung der Archivalien. Die meisten Archivare der größeren Archive (Staatsarchive und andere) haben eine einschlägige Ausbildung absolviert. kazalka k pomensko aH oblikovno sorodnim terminom 7) ARHIVISTIKA, tudi ARHIVSKA VEDA Predmet proučevanja arhivistike je metodologija dela z arhivskim gradivom. Arhivistika obravnava raznovrstne zapise s ciljem, kako jih usposobiti, da bodo poštah vir za proučevanje preteklosti, to je za nov namen v primerjavi s tistim, zaradi česar so nastati. 'archival science, archives administration' The body of knowledge about the nature and characteristics of archives and archival work, systematically organized into theory, methodology, and practice. It is sometimes difficult to compare the development and the different definitions of the content of archival science in different countries. For example, when we in Slovenia speak about archival science we include records management as well, which is considered a separate discipline in North America. Archivistik , Archivwissenschaft <£> Archivistik ist ein Oberbegriff für die Lehre vom Archivwesen mit den Fachgebieten Archivwis sens chaft, Aktenkunde, Archivgeschichte, Archivrecht, Bestandserhaltung und Archivbetriebslehre, also die Archivwissenschaften als Fächergruppe. Archivwissenschaft ist die Wissenschaft für die Nutzbarmachung von Unterlagen aus Verwaltungsprozessen als Evidenz und Information durch die Aufbereitung zu Archivgut._ primerjalni komentar, ki opozarja na kulturne ali druge posebnosti 66 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 Okrajšave in simboli uncount. neštevni samostalnik unz. neštevni samostalnik Sg/sg ednina pl/Pl množina f ženski spol m moški spol n srednji spol UK Združeno kraljestvo US Združene države Amerike Can Kanada Oes Avstrija glej glej tudi glej tudi A kolokacijsko gnezdo ~ ponovitev gesla v osnovni obliki t zastarelo Kratek uvod v arhivistiko V vsaki družbi obstajajo različne institucije — npr. upravni in pravosodni organi, gospodarske organizacije, zavodi s področja izobraževanja, kulture in znanosti, politične stranke, verske organizacije, društva, združenja itd., v katerih neprestano potekajo procesi upravljanja. Upravljanje sestavlja nepretrgana veriga odločitev, ki vodijo institucije do ciljev, katere želijo doseči. Procese upravljanja sestavljajo številna opravila (npr. sporočila, ukazi), ki so praviloma zapisana — dokumentirana in dokazujejo, da je bilo neko upravno dejanje res izvršeno. Institucije te zapise hranijo, saj zaradi zagotavljanja kontinuitete pogosto potrebujejo podatke o upravnih opravilih oz. poslovanju v preteklosti. Vse te zapise imenujemo dokumentarno gradivo. Vendar pa niso vsi zapisi enako pomembni. Večina je pomembna le določen čas, npr. dokler ni neko upravno opravilo zaključeno ali dokler so potrebni za praktične poslovne potrebe institucije, pri kateri so nastali oz. na katero se nanašajo. Le majhen del dokumentarnega gradiva pa vsebuje tako pomembne podatke, da ga je kot vir za proučevanje znanosti in kulture, ali pa kot dokument, ki ima trajen pomen za pravno varnost pravnih in fizičnih oseb, potrebno hraniti trajno (neomejeno dolgo dobo). Tako gradivo se po preteku določenega števila let od njegovega nastanka odbere iz dokumentarnega gradiva ter izroči v trajno varovanje arhivom, ki opravljajo javno arhivsko službo. To gradivo imenujemo arhivsko gradivo, ki je najpomembnejši vir za proučevanje zgodovine razvoja vsake družbe na najrazličnejših področjih. Da pa bi raziskovalec mogel ta vir uporabljati pri svojem delu, je potrebno arhivsko gradivo iz nepreglednih količin dokumentarnega gradiva od-brati (valorizirati) po strogih strokovnih kriterijih, ga primerno hraniti, da se ne uniči, poškoduje ali izgubi, ter ga usposobiti za uporabo. To pomeni, da ga je potrebno sistematično urediti in izdelati pripomočke za njegovo uporabo — arhivske popise, inventarje, vodnike in druge pripomočke. Teoretične in praktične vidike teh opravil pa proučuje posebna družboslovna veda — arhivistika. Arhivistika je z delom področja, ki ga proučuje, pomožna zgodovinska veda in je z njo tesno povezana (zlasti s proučevanjem zgodovine organizacijskega razvoja upravnih struktur, ki so podlaga sistemom urejanja arhivskega gradiva), prav tako pa tudi z nekaterimi drugimi pomožnimi zgodovinskimi vedami: arheografijo oz. egdotiko (veda o objavljanju arhivskega gradiva), kronologijo, sfragi-stiko, paleografijo in drugimi. Po drugi strani pa tudi presega okvire zgodovine, saj je ena od njenih zelo pomembnih nalog proučevanje upravnega in pisarniškega poslovanja oz. sistemov poslovanja s spisi, tako nekdanjih kot današnjih. Na področju materialnega varovanja arhivskega gradiva pa uporablja tudi izsledke tehničnih ved, kot so aplikativna kemija, fizika in druge. Za javno arhivsko gradivo v Sloveniji skrbijo Arhiv Republike Slovenije in regionalni oz. zgodovinski arhivi. Arhiv Republike Slovenije varuje javno arhivsko gradivo državnih organov, izvajalcev javnih pooblastil oz. javnih služb, ki jih zagotavlja država, Banke Slovenije ter državnih in javnih skladov, agencij in drugih pravnih oseb, ki jih ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 67 ustanovi država oz. ki delujejo za območje celotne države. V njegovo delovno področje sodi tudi varstvo arhivskega gradiva nekdanjih državnih, avtonomnih, samoupravnih in drugih organov ter pravnih oseb, ki so delovale na vmesnih nivojih med centralnimi državnimi organi in organi na nivoju okrajev (to so npr. upravni in samoupravni organi na nivoju dežele Kranjske, Dravske banovine in Ljudske oz. Socialistične republike Slovenije). Arhivi opravljajo v okviru javne službe naslednje dejavnosti: vrednotenje (valorizacijo) dokumentarnega gradiva pri javnopravnih osebah, dajanje navodil in nadzor nad ustvarjalci tega gradiva pri odbiranju arhivskega gradiva iz dokumentarnega; zbiranje in strokovno obdelovanje javnega in zasebnega arhivskega gradiva, izdelovanje inventarjev, vodnikov in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva ter njihovo objavljanje; objavljanje arhivskih virov; hranjenje in materialno varovanje arhivskega gradiva; vodenje evidenc javnega in zasebnega arhivskega gradiva; izdelovanje vodnikov in drugih pripomočkov o arhivskem gradivu, ki se nahaja v tujini in se nanaša na Slovenijo in Slovence ter dopolnjevanje lastnega gradiva z reprodukcijami tega gradiva; evidentiranje zasebnega arhivskega gradiva pravnih in fizičnih oseb, sodelovanje z lastniki tega gradiva; dajanje arhivskega gradiva v uporabo, izdajanje prepisov oz. kopij dokumentov ter potrdil na podlagi dokumentov; posredovanje kulturnih vrednot v zvezi z arhivskim gradivom (npr. pripravljanje arhivskih razstav); opravljanje raziskovalnih nalog na področju arhivistike, zgodovine in drugih ved, povezanih z arhivskim gradivom. Seznam gesel 1) AKT -> SPIS 2) ARHIV 1. Ustanova, ki zbira, hrani in vzdržuje arhivsko gradivo in omogoča dostop do njega in njegovo uporabo. 2. Zgradba ali prostor, kjer se hrani arhivsko gradivo. 3. -> REGISTRATURA 4. -> ARHIVSKO GRADIVO A cerkveni državni filmski • javni pokrajinski zasebni zgodovinski ~ 1. archives , archival institution, archival agency (US), record office (UK) An institution responsible for the acquisition, preservation and communication of archives. 2. archival repository, archive/s repository, archival depository (US), archives A building or part of a building in which archives are preserved and made available for consultation; also referred to as an archival repository. A church archives, state/national archives, film archives, public records/archives, provincial/regional archives, private records/archives, historical archives Archiv 1. Institution oder Organisationseinheit, die Archivgut erfaßt, erschließt, erhält und zugänglich macht. 2. Gebäude der Institution, das für ihren Bedarf gebaut oder hergerichtet wurde. A Kirchenarchiv, Staatsarchiv, Filmarchiv, öffentliches Archiv, Privatarchiv, Landesarchiv, historisches Archiv 4) ARHIVAR Uslužbenec, ki je zadolžen za arhiviranje in vzdrževanje urejenosti arhiva v podjetju, upravnem organu, ipd. Glej tudi: ARHIVIST_ 'records manager, records officer, records administrator' A person professionally occupied in the conduct of a records management program. 'Archivar ', »Registrator (f)« 3) ARHIVALIJE ->■ ARHIVSKO GRADIVO 68 Iz prakse za prakso ARHIVI 33 (2010), št. 1 Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 archival processing The activities of accessioning, arranging, describing, and properly storing records/archives. 5) ARHIVIRANJE Postopek prevzemanja, hranjenja, vzdrževanja, strokovne obdelave in uporabe dokumentarnega gradiva, ki ima značaj arhivskega gradiva. Archivierung Die Tätigkeiten, die Aufzeichnungen aus Verwaltungsarbeit zu Archivgut machen. Dazu gehören Erfassen, Bewertung, Erschließung, Aufbewahrung und Bereitstellung. 6) ARHIVIST Arhivski strokovni delavec, zaposlen v državnem arhivu ali arhivu samoupravne lokalne skupnosti, ki mora imeti opravljen strokovni izpit iz arhivske stroke. Glej tudi: ARHIVAR archivist A person professionally occupied in the administration of archives and/or management of archives. Archivar Ein Archivar erstellt Findmittel und berät Archivbenutzer, sorgt für die Auswahl, Übernahme und die Erhaltung der Archivalien. Die meisten Archivare der größeren Archive (Staatsarchive und andere) haben eine einschlägige Ausbildung absolviert. 7) ARHIVISTIKA, tudi ARHIVSKA VEDA Predmet proučevanja arhivistike je metodologija dela z arhivskim gradivom. Arhivistika obravnava raznovrstne zapise s ciljem, kako jih usposobiti, da bodo postali vir za proučevanje preteklosti, to je za nov namen v primerjavi s tistim, zaradi česar so nastali. 'archival science, archives administration' The body of knowledge about the nature and characteristics of archives and archival work, systematically organized into theory, methodology, and practice. It is sometimes difficult to compare the development and the different definitions of the content of archival science in different countries. For example, when we in Slovenia speak about archival science we include records management as well, which is considered a separate discipline in North America. Archivistik , Archivwissenschaft Archivistik ist ein Oberbegriff für die Lehre vom Archivwesen mit den Fachgebieten Archivwissenschaft, Aktenkunde, Archivgeschichte, Archivrecht, Bestandserhaltung und Archivbetriebslehre, also die Archivwissenschaften als Fächergruppe. Archivwissenschaft ist die Wissenschaft für die Nutzbarmachung von Unterlagen aus Verwaltungsprozessen als Evidenz und Information durch die Aufbereitung zu Archivgut. 8) ARHIVSKA ENOTA Osnovna enota ureditve, ki se je oblikovala pri ustvarjalcu arhivskega gradiva ali naknadno v arhivu. Glej tudi: POPISNA ENOTA, DOKUMENT 'item', 'piece' (UK) The basic unit of arrangement and description, normally bearing its own unique reference number. There is some confusion concerning the use of both terms. While some experts argue they are identical, the new edition of the ICA Dictionary defines an item as »the smallest intellectually indivisible archival unit (e.g., a letter, memorandum, report, or photograph)« and a piece as »the smallest physically indivisible archival unit (e.g., a page in a letter)«._ Einheit Kleinster, einzeln identifizierter materieller Gegenstand für archivische Erschließung und magazintechnische Behandlung, der als solcher in der Verwaltungarbeit entstanden ist und deshalb sinnvollerweise nicht weiter aufgegliedert werden kann. 9) ARHIVSKA NAČELA Načela, po katerih se obdeluje (ureja in popisuje) arhivsko gradivo. Ločimo pertinenčno načelo, provenienčno načelo in načelo prvotne ureditve. Glej tudi: PERTINENČNO NAČELO, PROVENIENČNO NAČELO, NAČELO PRVOTNE UREDITVE archival principles The principles which govern the processing of documents. We distinguish between the principle of pertinence, principle of provenance and principle of respect for original order. Archivprinzipien, Ordnungsgrundsätze Die Prinzipien, nach denen die Archivierung erfolgt. Wir unterscheiden zwischen Pertinenzprinzip, Provenienzprinzip, Registraturprinzip. 10) ARHIVSKA VEDA ARHIVISTIKA ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso 69 Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 11) ARHIVSKO GRADIVO, tudi ARHIVALIJE Dokumentarno gradivo, ki je bilo prejeto ali je nastalo pri delu pravnih oziroma fizičnih oseb in ima trajen pomen za znanost in kulturo ali trajen pomen za pravno varnost pravnih in fizičnih oseb. Glej tudi: DOKUMENTARNO GRADIVO A javno zasebno ~ archives The documents created or received and accumulated by a person or organization in the course of the conduct of affairs, and preserved because of their continuing value. A public records/archives, private records/archives_ Archivgut Als archivwürdig bewertete Teile von Schriftgut aus Verwaltungen. In Abgrenzung zum Archivgut wird der Inhalt von Sammlungen oft als Sammlungsgut bezeichnet. In der Formulierung der Archivgesetze wird der Begriff Archivgut auch als Oberbegriff für die Gesamtheit der Bestände genutzt. A öffentliches Archivgut, Privatarchiv 12) AVTOGRAF autograph, handwritten Autograph Lastnoročno napisano besedilo manuscript Handschriftliches Schriftstück avto ja, zlasti znane osebe. A manuscript, signed or unsigned, in unabhängig von seiner Form, das als Glej tudi: ROKOPIS the hand of the author. einzelnes Stück auf Grund eines Interesses an der Person, von der es stammt, Gegenstand von ___Sammlungen werden kann._ 13) AVTOR author Autor Posameznik ali skupina The individual or corporate body oseb, odgovornih za nastanek responsible for the intellectual vsebine dokumenta. content of a document. Glej tudi: USTVARJALEC, IMETNIK A avtorske pravice A copyright A Urheberrecht 14) CITALNICA Prostor v arhivu, kjer si uporabniki lahko ogledajo arhivsko gradivo pod nadzorstvom in s pomočjo arhivskega osebja. search room, reading room An area in the archives where documents are consulted by users under the supervision of and with the assistance of archival personnel. Benutzersaal , Lesesaal, Forschersaal (Oes) Raum im Archiv für die Einsicht des Benutzers in das Archivgut und andere Archivalien unter Aufsicht und mit Hilfe des Archivpersonals._ 15) DECIMALNA KLASIFIKACIJA Klasifikacija, ki temelji na decimalnem sistemu. Navadno vsebuje tri do pet številk. Glej tudi: KLASIFIKACIJA Gegensatz zu späteren Systemen — nicht genormt, kann also frei an die jeweiligen Bedürfnisse angepasst werden. decimal classification A classification using a decimal notation, i.e. including up to ten classes in an array, or series of subordinate classes. Not to be confused with Universal Decimal Classification (UDC). Dezimalklassifikation Die Dezimalklassifikation basiert auf dem Dezimalsystem und teilt Wissen in zehn (Grund-) Kategorien ein, die jeweils in zehn Unterkategorien gegliedert werden; dieses Klassifikationsschema ist — im 16) DELOVODNIK, tudi VLOŽNI VPISNIK Pisarniška evidenca prejetih in odposlanih dokumentov oziroma spisov, vanj vpisujemo podatke o gradivu po številčnem oziroma kronološkem vrstnem redu. 17) DEPO -> SKLADIŠČE 70 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 18) DEPOZIT Zasebno arhivsko gradivo, ki ga sprejme arhiv na predlog lastnika v hrambo. deposit 1. The placing of documents in the custody of an archives without transfer of legal title; 2. The documents covered by such an action. Depositum , Hinterlegung Von Privatpersonen oder Institutionen zur fachlich korrekten Erschließung, Verwahrung und Nutzung an ein Archiv ohne Eigentumsübertragung übergebene Unterlagen._ 19) DESKRIPTOR, tudi KLJUČNA BESEDA Vsebinsko najpomembnejši pojmi dokumenta, ki omogočajo iskanje, če iskalcu niso znani drugi podatki o dokumentu. keyword The most important concepts characterizing the content of a document and facilitating its retrieval if no other data on the document is available. Stichwort (n; -/e/s, -wörter) Die Schlüsselbegriffe eines Dokuments, die die Suche ermöglichen, auch wenn der Benutzer über keine andere Daten verfügt. 20) DOKUMENT 1. Izviren ali reproducirán (pisan, risan, tiskan, fotografiran, fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali kako drugače zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje. 2. -> ARHIVSKA ENOTA A uradni zaupni ~ record 1. Recorded information regardless of medium or characteristics. A official document, confidential document Dokument 1. Die physikalische Einheit eines Trägers dokumentarischer Daten. A amtliche Urkunde, vertrauliche Urkunde 21) DOKUMENTACIJA Zbrana in urejena dokazila v zvezi z nekim delom oziroma vprašanjem. documentation Documents provided or collected together as evidence or as reference material validation. Dokumentation Beweisführung durch Dokumente. 22) DOKUMENTARNO GRADIVO, tudi REGISTRATURNO GRADIVO Vsi zapisi, ki so nastali pri upravljanju, v poslovnih aktivnostih ali v privatnem življenju, ne glede na to, ali jih je ustvarjalec izdelal sam ali pa jih je prejel, ter ne glede na njihovo zvrst, obliko in namen. Glej tudi: ARHIVSKO GRADIVO records A document created or received and maintained by an agency, organization, or individual in pursuance of legal obligations or in the transaction of business. Schriftgut Die Gesamtheit der bei einer Organisation, Behörde oder Person aus ihren Geschäftsprozessen anwachsenden Aufzeichungen, die für die Erledigung der laufenden Geschäfte erstellt oder aufbewahrt und in der Registratur oder Ablage zu Akten formiert werden. 23) DOPOLNJEVANJE FONDOV Dodatno pridobivanje gradiva fonda, katerega del se že hrani v arhivu. accrual, accretion An acquisition additional to series already held by a repository. Zuwachs Zunahme der Bestände durch neue Übernahmen aus den Behörden des Zuständigkeitsbereichs. 24) DOSJE Celota več dokumentov ali zadev različne vsebine, ki zadevajo isto fizično ali pravno osebo, oziroma dokumentov ali zadev enake vsebine, ki zadevajo različne fizične ali pravne osebe. 'case papers/file, project file, dossier, instance paper (UK), transactional file (Can)' Files relating to a specific action, event, person, place, project, or other subject. 'Sachakten ' Zusammenstellung aller zu den bearbeiteten Sachen angefallenen Schriftstücke. Sachakten nehmen die Schriftstücke nach ihrer Erledigung auf, während Vorgänge bei der Bearbeitung entstehen und genutzt werden. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 71 25) DOSTOPNOST Možnost uporabe arhivskega gradiva m podlagi določenih pravil in pogojev. accessibility The availability of records/archives for consultation as a result both of legal authorisation and the existence of finding aids._ Zugänglichkeit Benutzbarkeit von Archivgut nach archivfachlichen, legalen und physischen Voraussetzungen. 26) EVIDENCA Zbirka podatkov o arhivskem gradivu oziroma o strokovnih opravilih v zvezi z njim. A voditi 'register' A document, usually a volume, in which regular entry is made of data of any kind by statutory authority or because the data are considered of sufficient importance to be exactly and formally recorded. A to keep a record_ 'Verzeichnis , Register ' Ein Verzeichnis ist eine übersichtliche, meist nach bestimmten Strukturen gegliederte, listenmäßige Anordnung von Informationen. A Buchhaltung führen 27) FOLIIRANJE Beleženje tekočih številk samo na eni strani lista. Glej tudi: PAGINIRANJE foliation The act of numbering the leaves or folios of a document as distinct from numbering pages, i.e., pagination; The result of this action. Blattnummerierung , Blattzählung , 'Paginierung ', 'Foliierung ' Anbringen einer Blattzählung bei der magazintechnischen Behandlung von Archivgut, oft mit einem fortzählenden Stempel. Im Unterschied %um Slowenisch und Englisch, gibt es im Deutsch keinen Unterschied zwischen den Begriffen Paginierung und Foliiernung, die gleich Seiten- oder Blattzählung bezeichnen können. 28) FOND Celota zapisov, ne glede na obliko ali medij, ki so nastali oz. so bih zbrani in uporabljeni pri dejavnosti posamezne osebe, družine ali pravne osebe med njenim delovanjem. fonds , archive group, record group The whole of the documents, organically created and/ or accumulated and used by a particular person, family, or corporate body in the course of that creator's activities and functions. Fonds , Bestand Archivgutbestand mit einheitlicher Herkunft, wobei keine Festlegung über die Art der internen Strukturierung erfolgt. 29) GESLO Kriterij za iskanje, identifikacijo in retrospektivne poizvedbe v popisu. access point A name, term, keyword, phrase, or code that may be used to search, identify, or locate a record, file, or document. Zugriffspunkt Suchkriterium (z.B. Name, Schlagwort, Indexbegriff), durch das die Verzeichnung gesucht, identifiziert und nachgewiesen werden kann._ 30) HISTORIAT FONDA Osnovni podatki o postopkih na fondu. Glej tudi: HISTORIAT USTVARJALCA custodial history The succession of offices or persons who had custody of a body of documents from its creation to its acquisition by an archives or manuscript repository. Bestandsgeschichte Erläutert das Schicksal des Bestandes. Sie wird während der Erschließungsarbeit rekonstruiert. Sie analysiert die Entwicklung der inneren Strukturierung, der Einflüsse der Aufbewahrungsart und das Wachsen des Umfangs._ 72 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 31) HISTORIAT USTVARJALCA Osnovni podatki o zgodovini in delovanju ustvarjalca fonda, ki osvetljujejo pogoje nastanka dokumentarnega gradivava s tem olajšajo njegovo uporabo. Glej tudi: HISTORIAT FONDA administrative history That part of a finding aid that presents the history of the organization(s) that created or accumulated the material described therein, focusing on its/their structure and functional responsibilities over time. Behördengeschichte Sie beschreibt die Geschichte der Behörde oder der Verwaltungseinheit, aus deren Arbeit der erschlossene Bestand stammt. Sie bietet Hintergrundinformationen für die Benutzung an und erläutert die Bedingungen der Entstehung des Schriftguts._ 32) HRAMBA ARHIVSKEGA GRADIVA Dejavnosti, katerih cilj je vzdrževanje in ohranjevanje arhivskega gradiva v skladišču arhiva. storage Those operations aimed at maintaining and preserving archives in the storage areas of archives. Aufbewahrung Die Erhaltung und sachgemäße Lagerung von Schriftgut. In der Ursprungsstelle ist die Aufbewahrung befristet. Die Aufbewahrung von Archivgut bedeutet die dauerhafte Erhaltung mit angemessenen personellen, technischen und räumlichen Vorkehrungen ohne eine zeitliche Befristung._ 33) IMETNIK ARHIVSKEGA GRADIVA Kdor gradivo hrani oziroma ga ima v svoji posesti, čeprav ni nujno lastnik ali ustvarjalec gradiva. Glej tudi: USTVARJALEC, AVTOR »holder of archives« Somebody who owns, occupies, or is in possession of the archives, although not necessarily the owner or creator of the archives. »Archivgutsbesitzer « Maßgebend für die Frage, ob jemand eine Sache in Besitz hat, ist, ob diese Sache seinem Vermögen zugeordnet wird (vergleiche Eigentum), sondern ob er die Sache tatsächlich inne hat. 34) INDEKS Niz gesel, razporejenih v abecednem, decimalnem ali drugem sistemu, za hitrejše iskanje določenih imen in pojmov. index <-es> A systematically arranged list providing access to the contents of file, document, or groups of documents, consisting of entries giving enough information to trace or locate each entry by means of a page number or other pointers. Index Wortliste in alphabetischer Reihung mit Verweisen auf Seitenzahlen oder andere eindeutige Kennzeichen, die zur inhaltlichen Erschließung eines Textes angelegt wird. 35) INVENTAR Sistematični popis arhivskih enot (na podlagi klasifikacijskega načrta) s kazalom stvari, oseb in krajev, vsebovanih v popisu, v uvodnem delu pa obsega elemente izvora. Izdeluje se za pomembnejše fonde oziroma ijirke ali njihove dele, določene teme, časovna obdobja ali vrste gradiva._ 'inventory, repertory (UK) A basic archival finding aid whose unit of entry is usually class or series. An inventory generally includes a brief administrative history of the organization(s) whose records are being described as well as descriptions of the records. Inventar Findmittel im Archiv, das ausführlichere Beschreibungen der einzelnen Stücke enthält oder das nach inhaltlichen Auswertungsgesichtspunkten Elemente aus verschiedenen, bestandsbezogenen Findbüchern zusammenführt als sachthematisches Inventar. 36) INVENTURA Strokovni pregled vsega arhivskega gradiva, ki je v arhivu, s katerim ugotavljamo prisotnost gradiva, stanje gradiva in potrebo po morebitnih konservatorskih ali restavratorskih delih. stocktaking The checking of the holdings of archives to ensure that all items are either in place or otherwise accounted for. Bestandsrevision , Inventur , Bestandsaufnahme ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 73 37) IZLOČANJE, tudi ŠKARTIRANJE Izločanje nepotrebnega gradiva, predvidenega za uničenje, potem ko je gradivo izgubilo primarni pomen. Glej tudi: ODBIRANJE 1. destruction The disposal of documents of no further value by methods as incineration, maceration, pulping or shredding. 2. disposal, disposition The actions taken with regard to noncurrent records following their appraisal and the expiration if their retention periods as provided for by legislation, regulation, or administrative procedure. 1. Kassation , Vernichtung von Unterlagen, die durch das Archiv bei der Bewertung als nicht archivwürdig eingeschätzt wurden, unter Beachtung von Geheimhaltungs- und Sicherungsbestimmungen der Ursprungsstelle. 2. Aussonderung Die von der Behörde selbst und in eigener Verantwortung vorgenommene Aussortierung des abgeschlossenen und nicht mehr benötigten Schriftguts aus einer Ablage oder Registratur. Falls pauschale oder im Einzelfall erteilte Vernichtungsgenehmigungen des Archivs existieren, können die Unterlagen im nächsten Schritt direkt vernichtet werden. 38) IZLOČITVENI SEZNAM Seznam nepotrebnega dokumentarnega gradiva, predlaganega za uničenje. destruction list Kassationsverzeichnis , Vernichtungsliste 39) ŠKARTIRANJE —>• IZLOČANJE 40) IZROČANJE Predpisan postopek, v katerem mora javna ustanova v roku najkasneje 30 let od nastanka izročiti pristojnemu javnemu arhivu odbrano arhivsko gradivo. transfer The act involved in a change of physical custody of records/archives with or without change of legal title. Ubergabe , Ablieferung Tätigkeit der Weiterleitung ausgesonderter Unterlagen einer Behörde an das zuständige Archiv. 41) IZROČITVENI SEZNAM PREVZEMNI SEZNAM 42) IZVIRNO GRADIVO Vsak primarni zapis pri ustvarjalcu ne glede na tehniko zapisa. original The initially created document as distinguished from any copy thereof. Original 43) KARTA, tudi ZEMLJEVID Shematske predstavitve zemeljskega površja, posebno v prostoru postavljenih človeških objektov. Glej tudi: NAČRT A katastrska ~ map A document depicting in graphic or photogrammetric form, normally to scale and usually on a flat medium, a selection of material or abstract features on or in relation to the surface of the earth or of a heavenly body. A cadastral map Karte Eine Karte ist eine Visualisierungsmöglichkeit räumlichen Wissens. Sie kann zur Orientierung, Planung oder Darstellung von Sachverhalten angewandt werden. A Katasterkarte 44) KARTOTEKA Sistematično urejena zbirka podatkov na karticah (lističih), pri čemer je vsak pojem vpisan na posamezno kartico. Glej tudi: KARTOTEČNO KAZALO card file A collection of cards treated as one unit. Kartei Eine Kartei ist eine geordnete Sammlung von Daten auf kleinformatigen Karten, wobei jeder der Karten für eine Informationseinheit steht und damit ein Objekt der Wirklichkeit repräsentiert. 74 Iz prakse za prakso ARHIVI 33 (2010), št. 1 Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 45) KARTOTEČNO KAZALO Evidenca, ki se vodi v obliki predpisanih kartic enotnega formata in vsebine ter je bilo v državni upravi namenjeno evidentiranju zadev, ki se razvrščajo in arhivirajo na podlagi klasifikacijskega načrta za razvrščanje po vsebini. Glej tudi: KARTOTEKA_ card index An index recorded on cards of uniform size, arranged in a predetermined order, e.g. alphabetical, numerical, subject. 46) KATALOG Sistematično urejen seznam osnovnih podatkov o objavljenih aU razstavljenih dokumentih aH predmetih. A razstavni • catalog/catalogue An archival finding aid describing individual documents of a specific type e.g. maps, documents brought together for a specific purpose e.g. an exhibition or relating to a defined subject. A exhibition catalogue Katalog Ein nach einer bestimmten Systematik (alphabetisch, nach Schlagworten o.ä.) aufgebautes Verzeichnis, das vor allem der Ubersicht über Sammlungen von Gegenständen (z. B. Büchern, Briefmarken, Münzen, Bildern oder Handschriften) dient. A Ausstellungskatalog_ 47) KLASIFIKACIJA Razvrščanje dokumentov, zadev in dosjejev na podlagi vsebine, ki jo v ustanovah opredeljujejo pristojnosti, naloge, poslovne funkcije, predmet poslovanja ali dejavnosti ustanove. classification The systematic identification and arrangement of documents in categories according to logically structured conventions, methods, and procedural rules represented in a classification plan/scheme. Klassifikation Schema für die Einordnung von Einzelstücken und die Aufstellung des Schemas selbst. Die Zuordnung zu Klassen erfolgt nach gemeinsamen Merkmalen. Klassifikation ist ein häufig svnonyrm mit GKederung benutzter Begriff für die Strukturierung von Beständen und Findbüchern, dir jedoch eine anderen Strategie verfolgt und nicht Einzelstücke ordnet, sondern eine Gesamtheit strukturiert. 48) KLASIFIKACIJSKI NACRT, tudi REGISTRATURNI NAČRT Vnaprej pripravljen sistem za razvrščanje dokumentov, zadev in dosjejev na podlagi vsebine. Sestavljen je iz klasifikacijskih %nakov in opisa njihove vsebine. filing plan/ system A classification plan for the physical arrangement, storage and retrieval of files, usually identified by the type of symbols used e.g. alphabetical, numerical, alpha-numerical, decimal. Aktenplan Mehrstufiges, gegUedertes Schema mit zugehörigen Notationen zur Strukturierung des Aktenbestandes einer Organisation oder Behörde. Der Aktenplan wird vor der Entstehung der Akten auf der Basis einer Gtiederung der Aufgaben einer Dienststelle erstellt. Die unterste Stufe benennt die Betreffseinheit, zu der zukünftig Akten entstehen können. 49) KLASIFIKACIJSKI ZNAK Številčni znak, vzet iz klasifikacijskega načrta, s katerim se dokumenti aU zadeve razvrščajo po vsebini. reference number The unique number assigned to series, file(s), items and/or pieces to facilitate storage and retrieval. Aktenzeichen Zwei- bis dreiteikges Kennzeichen für Akten und für einzelne, selbständige Aufzeichnungen, die damit den Akten zugeordnet werden. Das Aktenzeichen ergibt sich aus dem Aktenverz eichnis. 50) KLJUČNA BESEDA -> DESKRIPTOR ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 75 51) KODEKS Rokopisna knjiga, ki se je kot neposredni predhodnik današnje knjige razvila v srednjem veku in spodrinila dotedanje zvitke. Sestavljena je iz večjega števila pergamentnih ali papirusovih listov, ki so bili v hrbtu trdno zvezani med dve deščici. A ~ arhivske etike codex A collection of ancient manuscript texts, especially of the Scriptures, in book form. A code of ethics for archivists Kodex Im späten Altertum und im Mittelalter, nach der allmälichen Ablösung der Schriftrolle, die übliche materielle Erscheinungsform des handgeschriebenen oder gedruckten Buches: Mit einem Faden zusammengeheftete Lagen aus Pergament- oder Papierblättern, die von einem festen Einband geschützt werden. Die Buchdeckel bestehen aus dünnen Holzbrettchen oder steifen Pappdeckeln. A Kodex ethischen Verhaltens der Archivare 52) KONKO RDANČNA TABELA Vzporedni popis starih in novih signaturv dveh stolpcih, ki je potreben pri preureditvi dokumentov. concordance list A finding aid in list form establishing the relationship between the past and present reference numbers of records/archives that have been rearranged, relocated, or, simply, renumbered. A concordance list is also known as a conversion list. Konkordanz Eindeutige, zweiseitige Verknüpfung verschiedener Zeichensysteme, etwa im Anhang von Findbüchern mit einer Liste neu vergebener und älterer, eventuell schon zitierter Signaturen. 53) KONSERVIRANJE Veda, ki proučuje postopke za fizično ohranitev ali preprečitev nadaljnih poškodb arhivskega gradiva. Glej tudi: RESTAVRIRANJE conservation The component of preservation which deals with the physical or chemical treatment of documents. Konservierung Maßnahmen zur physischen Erhaltung einzelner Stücke oder zur Stabilisierung von Schadensbildern im Gesamtkonzept der Bestandserhaltung._ 54) KONVOLUT Sveženj dokumentov, navadno vsebinsko povezanih, ki je nastal iz praktičnih razlogov že pri ustvarjalcu, lahko pa tudi v arhivu._ bundle A storage unit consisting of a number of individual documents, normally tied together by string, tape, or the like. Bündel , Büschel , Konvolut (Oes) Bündel von Schriftstücken oder Drucksachen. 55) LISTINA Pravniški izraz za vsak izvirni dokument s pravno veljavo. Dokument s pravno veljavo, običajno opremljen s pečatom, ki je nastal od 9. stol. do srede 19. stol., predvsem na pergamentu in papirju. A srednjeveške zbirka 1. act A document formally embodying a decision of a legislative body or a public authority,or forming part of a legal transaction and drawn up in due form. 2. charter A document, usually sealed, granting specific rights, setting forth aims and principles, embodying formal agreements, authorizing special privileges or exemptions. 3. deed (UK) A document under seal, in many countries made before a notary public, which, when delivered, gives effect to some legal disposition or agreement between parties. A mediaeval charters and legal documents, collection of legal documents Urkunde Förmliche und beglaubigte Schriftstücke zur Bekräftigung und als Zeugnis von rechtlich wirksamen Verhältnissen. Sie wurden vor allem im Mittelalter zur Verleihung oder Bestätigung von Rechten angefertigt, übersandt und aufbewahrt. A mittelalterliche Urkunden, Urkundensammlung 76 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 56) MATERIALNO VARSTVO ARHIVSKEGA GRADIVA, tudi VZDRŽEVANJE Ustreznost pogojev in ukrepov tehnične narave, katerih cilj je preprečevati uničenje ali poškodbe arhivskega gradiva (zagotovitev varstva pred ognjem, vodo, prahom, ultravijoličnimi žarki, zavarovanje pri transportu, itd). Glej tudi: PRAVNO VARSTVO ARHIVSKEGA GRADIVA preservation The totality of processes and operations involved in the stabilization and protection of documents against damage or deterioration and in the treatment of damaged or deteriorated documents. Preservation may also include the transfer of information to another medium, such as microfilm. Bestandserhaltung Arbeitsbereich im Archiv mit hohen Managementanteilen, der die Entwicklung von Konzepten der Prävention und aktiver Maßnahmen für die Erhaltung der Aussagekraft der Bestände umfasst. Prävention, Konservierung, Restaurierung und Substitution sind als Erhaltungstechniken den Zielen des Gesamtkonzepts der Bestandserhaltung untergeordnet._ 57) MEJNA LETNICA DOSTOPNOSTI Letnica, po kateri preteče rok nedostopnosti in postane arhivsko javno dostopno. access date The date at which records/archives become available for consultation by the general public, usually determined by the lapse of a specified number of years._ Grenzjahr Bezeichnung für das Endjahr der Sperrfrist, innerhalb derer Archivgut nicht zur Benutzung vorgelegt werden darf. 58) META PODATKI Podatki, ki opisujejo kontekst, vsebino in strukturo zapisov ter upravljanje z njimi v teku časa. metadata Data describing data and data systems; that is, the structure of data bases, their characteristics, location, and usage. Metadaten Als Metadaten oder Metainformationen bezeichnet man allgemein Daten, die Informationen über andere Daten enthalten. Metadaten werden oft dazu eingesetzt, um Informationsressourcen zu beschreiben und dadurch besser auffindbar zu machen und Beziehungen zwischen den Materialien herzustellen. 59) MIKROFILM Pomanjšani posnetki na filmskem traku v obliki zvitka. Glej tudi: MIKROFIŠ mikrofilm A fine-grain, high resolution film in roll form containing, after exposure, developing and fixing, an image, reduced in size from the original. Mikrofilm , Rollfilm Auf Filmmaterial verkleinerte analoge Abbildungen von gedruckten Vorlagen, auf Spulen._ 60) MIKROFIS Pomanjšani posnetki arhivskega gradiva na poravnanem filmskem traku v obliki kartice. Glej tudi: MIKROFILM Microfiche A flexible transparent sheet of film bearing a number of microimages arranged in horizontal rows and vertical columns, normally having an identifying strip legible without magnification._ Mikrofiche Mikrofilm in Postkartenformat, der mehrere 100 reihenweise angeordnete Mikrokopien enthält. 61) NAČELO PRVOTNE UREDITVE Načelo, da se gradivo enega ustvarjalca ohrani v taki notranju ureditvi, kot je nastalo pri ustvarjalcu, ali pa se taka ureditev ponovno vzpostavi. Glej tudi: ARHIVSKA NAČELA principle of respect of original order The principle that archives of a single provenance should retain the arrangement (including the reference numbers) established by the creator in order to preserve existing relationships and evidential significance and the usefulness of finding aids of the creator._ Registraturprinzip Eine Ausformung des Provenienzprinzips als Grundsatz für die archivische Ordnung von Archivgut, der die Beibehaltung oder Wiederherstellung der ursprünglichen, behördlichen Ordnung der Unterlagen anstrebt. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 77 62) NACRT To so karte v merilu 1:500 do 1:10.000, ki podajajo v prvi vrsti človekove stvaritve v naravi. Glej tudi: KARTA plan A document in graphic or photogrammetric form depicting the arrangement in horizontal section of a structure, piece of ground, etc. Plan Das sind Darstellungen die normalerweise einen Maßstab größer als 1:10.000 haben. 63) NIVO POPISOVANJA—> STOPNJA POPISA 64) NORMALIJE Zakoni, odredbe in predpisi različnih organov. »legal documents« Normalien Regeln, Vorschriften 65) NOSILEC ZAPISA Material, na katerem so zapisani podatki, kot je npr. pergament, papirus, papir, magnetni trak, optični disk, itd. medium The physical material in or on which data may be recorded, i.e. clayr tablet, papyrrus, paper, parchment, film, magnetic tape. Datenträger , Schriftträger Physische Materialien zur Aufzeichnung und Speicherung von Daten, also Papier, Magnetbänder oder optische oder magnetische Platten mit analoger oder digitaler Aufzeichnungstechnik. 66) OBDELAVA ARHIVSKEGA GRADIVA Strokovno opravilo, ki zajema urejanje in popisovanje arhivskega gradiva ter izdelavo pripomočkov zp uporabo in zagotovitev dostopnosti arhivskega gradiva. 'description' The process of capturing, analysing, organizing, and recording information that serves to identify, manage, locate, and explain the holdings of archives and manuscript repositories and the contexts and records systems which produced them. Erschließung Sie besteht aus den beiden Tätigkeiten der Verzeichnung und Ordnung von Archivgut als Einheit bei der Vorbereitung zur Bereitstellung der Bestände. Ergebnis der Erschließung ist der auswertbare Bestand, repräsentiert im Findbuch. 67) ODBIRANJE ARHIVSKEGA GRADIVA Postopek, s katerim se iz dokumentarnega gradiva odbere arhivsko gradivo. Glej tudi: IZLOČANJE disposal, disposition (US) The actions taken with regard to noncurrent records following their appraisal and the expiration if their retention periods as provided for byr legislation, regulation, or administrative procedure. Actions include transfer to an archives. Aussonderung , Auslese Die von der Behörde selbst und in eigener Verantwortung vorgenommene Aussortierung des abgeschlossenen Schriftguts aus einer Ablage oder Registratur zur Vorbereitung der Anbietung an das zuständige Archiv. 68) PAGINIRANJE pagination Seitenzählung , Beleženje tekočih števik na vsako The act of numbering pages in a 'Paginierung ', stran lista. document. 'Foliierung ' Glej tudi: FOLIIRANJE Anbringen einer Seitenzählung bei der magazintechnischen Behandlung von Archivgut, oft mit einem fortzählenden Stempel. Im Unterschied zum Slovenisch und Englisch, gibt es im Deutsch keinen Unterschied %wischen den Begriffen Paginierung und Foliiernung die gleich Seiten- oder Blattzählung bezeichnen können. 78 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 69) PERTINENČNO NAČELO Načelo ureditve gradiva po snovni pripadnosti v skladu z ureditveno shemo, ne glede na izvor ali namen. Glej tudi: ARHIVSKA NAČELA principle of pertinence A principle, now mostly rejected, for the arrangement of archives in terms of their subject content regardless of their provenance and original order. Pertinenzprinzip Strukturierung von Archivgut nach Territorial-, Personal- oder Sachbetreffen ohne Rücksicht auf die Entstehungszusammenhänge der Unterlagen._ 70) PISARNISKO POSLOVANJE Vsa opravila, od nastanka lastnega dokumenta ali prejema tujega dokumenta, pa do njegovega arhiviranja oziroma izročitve pristojnemu arhivu. records management A field of management responsible for the efficient and systematic control of the creation, maintenance, use, and disposition of records. Schriftgutverwaltung Organisationseinheit für die Ablage und die Bereitstellung von Unterlagen für die aktuelle Aufgabenerledigung in Verwaltungen sowie die entsprechenden Tätigkeiten, auch wenn sie aus der Registratur auf die Sachbearbeitung verlagert werden. 71) PODFOND Razdelitev fonda na podfonde, ki ustrezajo organizacijski strukturi ustvarjalca oz. če to ni mogoče, po krajevnih, kronoloških, funkcionalnih ali podobnih kriterijih. Glej tudi: FOND_ sub-group, sub-fond A body of records or archives within an archive group, fonds or record group, usually those of a subordinate administrative unit. Teilbestand Untergliederung eines Bestandes, die den verwaltungsmäßigen Aufbau der Provenienz stelle widerspiegelt, oder, wenn dies nicht möglich ist, nach geographischen, chronologischen, funktionalen oder ähnlichen Kriterien erfolgt._ 72) POPIS ARHIVSKEGA GRADIVA Pripomoček %a uporabo arhivskega gradiva, ki vsebuje signaturo, naslov oziroma vsebino in čas nastanka popisnih enot (dokumentov, spisov, zadev, dosjejev, itd). inventory, repertory (UK) A basic archival finding aid whose unit of entry is usually class or series. An inventory generally includes a brief administrative history of the organization(s) whose records are being described as well as descriptions of the records. Series/class descriptions normally give such data as title, inclusive dates, quantity, arrangement, relationships to other classes or series, and scope and content notes. Findbuch Darstellung eines Bestandes mit seiner Gliederung als Gesamtüberblick (auch als Inhaltsverzeichnis verwendet) und einer strukturierten Liste aller Verzeichnungseinheiten. 73) POPISNA ENOTA Dokument ali skupina dokumentov v kakršnikoli fizični obliki, ki se pojmuje kot celota in je kot taka podlaga za posamezni popis. Glej tudi: STOPNJA POPISA unit of description A document or set of documents in any physical form, treated as an entity, and, as such, forming the basis for a single description, e.g. fonds, record group, archive group, collection, subgroup, series, item. Verzeichnungseinheit , Magazinierungseinheit Einheit innerhalb eines Bestandes mit eigener Identifikation durch die nur einmal vorhandene Signatur und dazu gehörigen Verzeichnungsangaben im Findbuch. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 79 74) POPISOVANJE Ugotavljanje in zapisovanje podatkov o identifikaciji, izvoru, vsebini, ureditvi in dostopnosti popisne enote. A elementi individualno skupinsko ~ description The process of capturing, analyzing, organizing, and recording information that serves to identify, manage, locate, and explain the holdings of archives and manuscript repositories and the contexts and records systems which produced them. A elements of description, item-level description, collective description Verzeichnung Teil der Erschließungsarbeit. Sie besteht aus der Titelbildung im Unterschied zur Ordnung des Bestandes. A Verzeichnungselemente, Einzelverzeichnung, Sammelverzeichnung_ 75) PRAVNO VARSTVO ARHIVSKEGA GRADIVA Pravna pravila, katerih namen je preprečiti uničenje arhivskega gradiva in zagotoviti ustrezno upravljanje z njim, vključno z ustreznim izborom. Glej tudi: MATERIALNO VARSTO ARHIVSKEGA GRADIVA legal protection of archives The totality of legal provisions prohibiting the destruction, willful damage and export from a country of any archives forming a part of its archival heritage. »Rechtsschutz des Archivguts « 76) PREVZEMANJE Postopek, s katerim ustvarjalec arhivskega gradiva ali njegov pravni naslednik izroči arhivsko gradivo pristojnemu arhivu, ta pa to gradivo prevzame. 1. acquisition The process of adding to the holdings of a records centre or archives by transfer under an established and legally based procedure, by deposit, purchase, gift or beques. 2. 'accession' The recording of the formal acceptance into custody of an acquisition. 1. Übernahme Tätigkeiten bei der Aufnahme von aus Behörden ausgesonderten und bewerteten Unterlagen im zuständigen Archiv mit Vergabe einer Zugangssignatur, eines vorläufigen Lagerungsortes und mit der Vorbereitung der Erschließung. 2. 'Akzession ' Zugang von neuen Teilen der Bestände ins Archiv. Eine Akzession ist die Gesamtheit der zu einem bestimmten Zeitpunkt in einer Ablieferung übernommenen Akten und sonstigen Unterlagen aus einer Provenienz stelle mit gemeinsamer Zugangssignatur. Sie bleibt bis zur Erschließung und Integration in die vorhandenen Bestände als Formation zusammen. 77) PREVZEMNA KNJIGA Evidenca posameznih prevzemov arhivskega gradiva v arhiv, ki vsebuje podatke o izročitelji, datumu izročitve, količini gradiva ter signaturi. Vodi se po datumih prevzemov. accession list/register A document in which accessions are recorded, usually in chronological order by date of receipt, and giving the source and other identifying information for each accession. Akzessionsjournal Jahrweise unterteiltes Register der Akzessionen. Es hat meist die Rubriken: Fortlaufende Nummer der Akzession, Herkunft oder abliefernde Stelle, Art des Materials, Umfang, Zuweisung zu einem bereits vorhandenen Bestand und vorläufiger Lagerungsort im Magazin._ 80 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 78) PREVZEMNI SEZNAM, tudi IZROČITVENI SEZNAM Seznam arhivskega gradiva, ki ga mora ustvarjalec izročiti arhivu, in ga izdela ustvarjalec na osnovi navodila pristojnega arhiva. 'transfer list' A list of records/archives affected by a single transfer. Ablieferungsliste , Aussonderungsliste Auflistung der nicht mehr benötigten Akten einer Registratur, in regelmäßigen Abständen für die Übernahme in das Archiv durch die Dienststelle selbst angefertigt; z.T. Grundlage für die Bewertung. Das Formular dazu ist oft in Aktenordnungen oder anderen Verwaltungsvorschriften vorgegeben. 79) PRIMARNA VREDNOST Pomen, zaradi katerega je dokumentarno gradivo nastalo, in označuje prvo etapo t.i. življenjskega ciklusa dokumentov. Glej tudi: SEKUNDARNA VREDNOST primary value The worth that records/ archives possess, by virtue of their contents, for the continued transaction of the business that gave rise to their creation Primärwert Nützlichkeit von Schreiben und Aufzeichnungen für den Primärzweck bei der Behördenarbeit im Zuge der Entscheidungsfindung im Unterschied zum Sekundärwert, der dann realisiert wird, wenn Unterlagen als Informationsquelle über ihre Entstehung und Verwendung genutzt werden. 80) PRIPOMOČEK ZA UPORABO V najširšem pomenu vse vrste popisov in pripomočkov, ki so nastali pri urejanju in popisovanju v arhivu, ali prvotnih pripomočkov, ki so nastali zaradi preverjanja gradiva in pregleda nad njim._ finding aid The broadest term to cover any description or means of reference made or received by an archives service in the course of establishing administrative or intellectual control over archival material. Findhilfsmittel Im umfassendsten Sinne alle Arten von Verzeichnungen und Verweismitteln, die im Rahmen der archivischen Tätigkeit zur Verzeichnung des Archivgutes übernommen oder erstellt werden. 81) PROVENIENCA Fizični izvor arhivskega gradiva od ene fizične ali pravne osebe ali njene organizacijske enote. Glej tudi: PROVENIENČNO NAČELO provenance The organization or individual that created, accumulated and/ or maintained and used records in the conduct of business prior to their transfer to a records centre or archives. Provenienz Physische Herkunft von Unterlagen aus einer Organisation innerhalb der Organisationsstruktur. 82) PROVENIENČNO NAČELO Načelo, ki določa, da moramo gradivo vsakega ustvarjalca obravnati kot celoto, se pravi, da ga moramo pustiti skupaj kot fond z lastno oznako in ga ne smemo pomešati z gradivom drugega ustvarjalca. Če gradivo ni več skupaj, ga moramo spet združiti. Glej tudi: PROVENIENCA, ARHIVSKA NAČELA principle of provenance, respect des fonds The basic principle that records/archives of the same provenance must not be intermingled with those of any other provenance. Provenienzprinzip Es orientiert alle Maßnahmen der Archivierung einschließlich der Bewertung ebenso wie der Titelbildung auf die Entstehungszusammenhänge, die die Provenienz bilden. Es gibt verschiedene Ausprägungen des Konzepts je nach historischem Kontext und Verwaltungs struktur, auf deren Schriftlichkeit es angewendet wurde. So bezeichnet es auch die Wiederherstellung der ursprüngliche Ordnung oder die Strukturierung von Archivgut nach organisatorischer Herkunft. ARHIVI 33 (2010), št. 1_Iz prakse za prakso_81 Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 83) PRVOTNA UREDITEV —> NAČELO PRVOTNE UREDITVE 84) REGEST Kratek povzetek vsebine dokumenta, navadno listine, s podatki o izstaviteljih in prejemnikih. 'brief A summary, abstract or abridgement of a document. Regest Knappe Zusammenfassung des wesentlichen Inhalts einer Urkunde oder eines neuzeitlichen Schriftstücks. 85) REGISTER 1. Uradni seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci. 2. Uradni seznam, ki daje vpisanemu določen položaj ali pravice. A društveni trgovinski ~ register A document, usually a volume, in which regular entry is made of data of any kind by statutory authority or because the data are considered of sufficient importance to be exactly and formally recorded. A register of associations, commercial/trade register 1. Amtsbuch Form der buchförmigen, aufeinander folgenden Aufzeichnungen in Behörden oder bei Wirtschaftsbetrieben in der Form von Einträgen. 2. Register Historische Amtsbuchform für gleichförmige Einträge mit hohem juristischen Beweiswert. A Vereinsregister, Handelsregister 86) REGISTER FONDOV IN ZBIRK Seznam fondov in %birk, razvrščenih po signaturah, z navedbo imena fonda ali zbirke, klasifikacijsko oznako, imena ustvarjalca, časa nastanka gradiva ter datuma izročitve. 'guide' A finding aid giving a general account of all or part of the holdings of one or several archives and/or manuscript repositories. A guide is usually arranged by fonds, record/archive group, or collection. 'Beständeübersicht ' Buchförmige oder elektronisch, etwa im Internet, bereitgestellte Ubersicht über die Tektonik eines Archivs mit einer gegliederten Liste von Kurzbeschreibungen der einzelnen Bestände. Beständeliste 87) REGISTRATOR Kartonaste platnice s širokim hrbtom in mehanizmom za vpenjanje in shranjevanje dokumentov. ring binder A stiff cover with metal rings inside the spine that snap open for insertion or removal of punched loose-leaf paper. Ordner Buchförmiger Aktenumschlag mit Ordnungskennzeichen auf dem Rücken und mit festen Deckeln und integrierter Hebelmechanik zum Ablegen von Schriftgut, geeignet für eine Aufstellung in Regalen. 88) REGISTRATURA, tudi PISARNIŠKI ARHIV 1. Odloženo gradivo, nastalo pri poslovanju upravnih in sodnih organov. 2. Prostor, kjer se hrani to gradivo. Termin registratura danes ni več v uporabi, namenjal gaje i^rat^ arhiv (pisarniški arhivj. 1. archives The documents created or received and accumulated by a person or organization in the course of the conduct of affairs, and preserved because of their continuing value. 2. registry A unit of an agency responsible for the creation, control and maintenance of current records and/or semicurrent records. Registratur 1. Organisationseinheit für die Verwaltung des Schriftguts in einer Behörde. 2. Das abgelegte und gegliederte Schriftgut einer Behörde. 89) REGISTRATURNI NAČRT ->■ KLASIFIKACIJSKI NAČRT 90) REGISTRATURNO GRADIVO DOKUMENTARNO GRADIVO 82 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 91) REPERTORIJ (f) Pripomoček %a uporabo arhivskega gradiva v obliki seznama, popisa s pregledno urejenimi podatki o določeni tematiki; zgodovinski pojem. inventory, repertory (UK) Basic archival finding aid whose unit of entry is usually class or series. An inventoty generally includes a brief administrative history of the organization(s) whose records are being described as well as descriptions of the records. Repertorium (f) Historischer Begriff für die Aufstellung der von einer Registratur verwalteten Aktenbestände und von dort aus auf Archivfindmittel übertragen. Es war die frühere Bezeichnung für das Findbuch mit einer Gliederung, die die innere Struktur des Bestandes deutlich macht. 92) RESTAVRIRANJE Veda, ki proučuje fizikalne in kemične postopke z namenom, da poškodovano gradivo obnovi v prvotno stanje ali se temu približa. Glej tudi: KONSERVIRANJE restoration The process of improving the condition of every kind of archival material as far as practical. Restaurierung Wiederherstellung beschädigter Stücke mit Hilfe originaler Substanz; Tätigkeit, die im Rahmen der Bestandserhaltung eingesetzt wird. 93) RESTITUCIJA Prenos oz. vrnitev arhivskega gradiva in drugih kulturnih predmetov po spremembi državnega ozemlja ali odpravi okupacije. restitution Restitution , Rückgabe 94) REVERZ, ZADOLŽNICA Potrdilo o začasni izposoji arhivskega gradiva. charge-out, production ticker (UK) The document used to record the removal of documents from their place of storage. 'Bestellschein ' Formular für die Bestellung von einzelnen Einheiten aus dem Magazin in den Benutzersaal. Der Durchschlag oder die Zweitfertigung wird oft als Stellvertreter am Standort benutzt. 95) ROK HRAMBE Časovno opredeljeno obdobje, do katerega moramo hraniti dokumentarno gradivo zaradi predpisov ali pa zaradi potreb poslovanja in dela ustanov ter posameznikov. retention period The lengt of time, usually based upon an estimate of the frequency of use for current and future business, that records should be retained in offices or records centres before they are transferred to an archives or otherwise disposed of. Aufbewahrungsfrist Durch Gesetze oder Verordnungen festgelegte Frist für die Aufbewahrung von Unterlagen in der Ursprungsstelle oder in ihrem direkten Zugriff in einem Zwischenarchiv vor und unabhängig von der zukünftigen Archivierung. 96) ROK NEDOSTOPNOSTI Zakonsko določeno obdobje, po katerem arhivsko gradivo, ki ob svojem nastanku ni bilo namenjeno javnosti, postane dostopno za javno uporabo. access date The date at which records/archives become available for consultation by the general public, usually determined by the lapse of a specified number of years. Sperrfrist , Schutzfrist Frist vor der Öffnung von Verwaltungsunterlagen für eine allgemeine Benutzung, festgelegt in Archivgesetzen oder Benutzungsordnungen. Sie ist je nach möglichem Bedarf an Schutz des Persönlichkeitsrechts in verschiedenen Aktentypen unterschiedlich lang. 97) ROKOPIS Ročno ali strojno napisano besedilo, ki ima zgodovinsko, znanstveno, umetniško vrednost ali pomen. Glej tudi: KODEKS, AVTO GRAF manuscript Documents of manuscript character usually having historical or literary value or significance. Manuskript Letzte gültige schriftliche Festlegung eines Textes, der zur Vervielfältigung, Aufführung, Sendung oder persönlichen Verbreitung gedacht ist, vor der endgültigen Fassung in handoder maschinenschriftlicher Form. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 83 98) SEKUNDARNA VREDNOST Vrednost, ki jo ima dokument zaradi trajnega pomena za znanost, kulturo ali pravno varnost pravnih in fizičnih oseb. Glej tudi: PRIMARNA VREDNOST secondary value The capacity of documents to serve as evidence or sources of information for persons and organizations other than their creator. Sekundärwert Kriterium bei der archivischen Bewertung, das die Aussagekraft für die Auswertung und Interpretation feststellt. Er ist Voraussetzung für die Archivierung im Unterschied zur Nützlichkeit bei der Verwaltungsarbeit, dem Primärwert. 99) SERIJA Enota gradiva znotraj fonda ali Zpirke, določena s skupnimi notranjimi ali zunanjimi lastnostmi (značilnostmi). series Documents arranged in accordance with a filing system or maintained as a unit because they result from the same accumulation or filing process, the same function, or the same activity; have a particular form; or because of some other relationship arising out of their creation, receipt, or use. Serie , Aktengruppe Gleichförmige Schriftstücke, Amtsbücher oder Akten in alphabetischer, numerischer oder chronologischer Folge in einer Registratur ohne innere Anhaltspunkte zu Systematisierung. 100) SIGNATURA Podatek, ki identificira popisno enoto. Signatura je sestavljena iz oznake države, arhiva, številke fonda ali zbirke in oznake popisne enote (šifre). 'reference number/code' The unique number assigned to series, file(s), items and/or pieces to facilitate storage and retrieval. Signatur Kennzeichen zur Identifikation einzelner Einheiten von Archivgut und zu ihrer Verknüpfung mit den Findmitteln. Archivische Signaturen geben die Reihenfolge der Lagerung im Magazin an._ 101) SIGNIRNI »marking of an incoming letter to Zuschreibung (DODELJEVALNI) ZNAK indicate the official who is to deal Schriftliche Auszeichnung von Oznaka notranje organizacijske with it« Eingängen als zur Bearbeitung durch enote organa ali delovnega mesta die genannten Mitarbeiter bestimmt, javnega uslužbenca, ki zadevo rešuje.___ 102) SKLADISCE, tudi DEPO Prostor za hrambo arhivskega gradiva s posebnimi klimatskimi lastnostmi, varen pred požarom, poplavo, krajo in drugimi škodljivimi vplivi. 'stacks, strongroom' The storage areas in a records centre or archives. Magazin , Archivspeicher <(Oes), Depot (Oes) Lagerungsbereich im Archiv mit besonderen klimatischen Vorkehrungen für bestmögliche Aufbewahrung im Rahmen der präventiven Bestandserhaltung und mit effektiver Raum- und Wegegestaltung._ 103) SPIS, tudi AKT Skupina dokumentov (prejeti, poslani, interni), ki so nastali v postopku reševanja nekega primera ali naloge oziroma se nanašajo na istovsebinsko vprašanje ali nalogo. Dokumenti v spisu so razvrščeni kronološko. A odposlani ~i, prejeti ~i, serijski ~i, snovni ~i; file An organized unit (folder, volume, etc) of documents grouped together either for current use by the creator or in the process of archival arrangement, because they relate to the same subject, activity, or transaction. A file is usually the basic unit within a record series. A out letter, in letter, serial files, subject files_ Akte Zusammenfassung aller Unterlagen, die in der Erledigung einer Aufgabe entstehen und für ihre Fortführung benötigt werden und die in der Reihenfolge ihrer Entstehung in einem Hefter oder Ordner abgelegt sind. A Ausgang, Eingang, Serienakten, Betreffakten 84 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 104) STOPNJA POPISA, tudi NIVO POPISOVANJA Arhivsko gradivo se popisuje po naslednjih nivojih: fond ali zbirka, podfond, serija, podserija, združeni dokumenti (spis, zadeva, dosje), dokument. level of description The position of the unit of description in the hierarchy of the fonds. Verzeichnungsstufe Position der Verzeichnungseinheit im Bestandsaufbau. 105) STRUKTURA ARHIVSKEGA GRADIVA Notranja ureditev arhivskega gradiva na podlagi določenega kriterija, npr. notranje organizacije, funkcij ali nalog ustvarjalca, ipd._ »archival structure« »innere Struktur « 106) TEHNIČNA ENOTA Tehnično (fizično) povezana skupina dokumentov ali združenih dokumentov pod enako oznako, v obliki, v kakršni je shranjena v skladišču (škatla, fascikel, zvitek, knjiga, zvezek, ovoj ipd)._ »container« »Lagerungseinheit « 107) TEKTONIKA ARHIVA Razvrstitev fondov v arhivu na osnovi položaja njihovih ustvarjalcev v strukturi družbene ureditve in državne organizacije, upoštevajoč tudi zgodovinski razvoj institucij. plan of record groups Archivektonik Gliederung der übergreifenden Struktur aller Bestände eines Archivs in Gruppen oder Archivabteilungen, heute meist nach Provenienzen und zeitlichen Zäsuren, früher auch sachthematisch. 108) TEMATSKI VODNIK Arhivski pripomoček, ki popisuje določeno vrsto gradiva ali določeno temo v enem aH več fondih, lahko celo več arhivih. Nivo popisovanja je lahko različen. Glej tudi: VODNIK thematic/subject guide A finding aid describing the holdings of one or more archives and/or manuscript repositories relating to particular subjects, periods, or geographical areas or to specified types or categories of documents. sachthematisches Inventar Form eines archivischen Findmittels mit der Zusammenstellung von Titeln aus verschiedenen Beständen nach thematischen Gesichtspunkten. Es soll der historischen Forschung den Zugang zu Unterlagen zu häufig bearbeiteten Fragen erleichtern, löst aber oft die Verzeichnungsangaben aus ihren Kontexten. 109) TRAJNO GRADIVO Lastno gradivo, ki je bilo prejeto ali je nastalo pri delu organa in je določeno z veljavnimi predpisi ali z aktom ministra ali predstojnika organa kot gradivo, ki je trajno pomembno za organ in ga je zato potrebno trajno hraniti pri organu, kadar nima značaja arhivskega gradiva in ga ni potrebno izročiti pristojnemu arhivu._ »records which should be permanently retained in the office of origin on the basis of administrative or legal value« »Unterlagen, die, auf Grund von Rechtsvorschriften oder Verwaltungsvorschriften, in der Herkunftsbehörde dauernd aufzubewahren sind« ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso 85 Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 110) UPORABA ARHIVSKEGA GRADIVA Pregledovanje, prepisovanje, izdelava kopij in drugih reprodukcij, objavljanje in raz s ta vi j an j e arhivskega gradiva ter predvajanje zvočnih in slikovnih zapisov za znanstvenoraziskovalne, kulturne, izobraževalne, publicistične, pa tudi upravne in poslovne namene. use of archives Benutzung Einsichtnahme in Bestände eines Archivs für die Auswertung zu persönlichen, rechtlichen oder wissenschaftlichen Zwecken nach Genehmigung des Benutzungsantrags. Auch eine schriftliche Anfrage gilt im rechtlichen Sinn als Benutzung. 111) URBAR Popis podložnih posestev ter obveznosti njihovih uživalcev do zemljiškega gospoda. 'rental, rent roll' A document in which the owner of a landed estate lists all properties forming part of his estate and the rents he may expect to receive from each. Urbar , Urbarium Ein Verzeichnis über Besitzrechte eines Grundherrn und Leistungen seiner Grunduntertanen im Mittelalter und in der frühen Neuzeit. 112) UREJANJE ARHIVSKEGA GRADIVA Razvrščanje arhivskega gradiva v pregledne in med seboj povezane enote na različnih nivojih. Običajno gre za rekonstrukcijo prvotne ureditve, lahko pa se vzpostavi drugačen sistem ureditve. A notranje urejanje fondov_ arrangement The intellectual and physical processes and results of analyzing and organizing documents in accordance with accepted archival principles, particularly provenance, at as many levels as necessary. A inner arrangement of fonds Ordnung Einsortierung der Verzeichnungsangaben einzelner Verzeichnungseinheiten eines Bestandes in eine schon vorhandene oder neu erarbeitete Gliederung sowie die Aufstellung der Gliederung bei der Erschließung. A innere Ordnung des Bestands_ 113) USTVARJALEC ARHIVSKEGA GRADIVA Fizična ali pravna oseba, ki s svojo dejavnostjo ustvarja arhivsko gradivo. Glej tudi: IMETNIK, AVTOR creator, office of origin The corporate body or administrative unit in which a group of records are created or received and accumulated in the conduct of its business. Provenienzstelle , Bestandsbildner Herkunfts stelle und organisatorische Einheit der Behörde, aus der die Unterlagen stammen. 114) VARSTVO ARHIVSKEGA GRADIVA Ukrepi, ki imajo namen zagotoviti trajen obstoj arhivskega gradiva ter njegovo uporabo, in sicer s pravnim ter materialnim varstvom. 115) VALORIZACIJA -> VREDNOTENJE 86 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 116) VODNIK Popis na nivoju fondov in sfrirk, ki vsebuje najmanj signaturo, naslov, čas nastanka in obseg fonda oziroma zbirke. Fondi oziroma zbirke so v vodniku razvrščeni na podlagi tektonike arhiva. Arhivski vodnik vsebuje tudi podatke o strukturi, elementih izvora in vsebini fondov oziroma zbirk, kolikor so potrebni za splošno informacijo uporabnikov; v uvodnem delu pa vsebuje zgodovino arhiva in njegovega arhivskega gradiva ter navedbo pogojev dostopnosti in uporabe. Glej tudi: POPIS, TEMATSKI VODNIK guide A finding aid giving a general account of all or part of the holdings of one or several archives and/or manuscript repositories. A guide is usually arranged by fonds, record/archive group, or collection and classes or series therein. Beständeübersicht Buchförmige oder elektronisch, etwa im Internet, bereitgestellte Ubersicht über die Tektonik eines Archivs mit einer gegliederten Liste von Kurzbeschreibungen der einzelnen Bestände. 117) VLOŽNI VPISNIK—> DELO VODNIK 118) VREDNOTENJE, tudi VALORIZACIJA Proces določanja arhivske vrednosti dokumentarnega gradiva na podlagi strokovnih kriterijev: trajen pomen za znanost in kulturo ali trajen pomen za pravno varnost pravnih in fizičnih oseb. A kriteriji • appraisal A basic records management/archival function of determining the value and thus the disposition of records based upon their current administrative, legal, and fiscal use; their evidential and informational value; their arrangement and condition; and their relationship to other records. A appraisal criteria Bewertung Sie dient der Identifizierung der archivwürdigen Teile des Schriftguts, das von einer Behörde nach der Aussonderung angeboten wird. Der Sinn der Bewertung liegt in der Feststellung des Sekundärwertes von Verwaltungsunterlagen als Voraussetzung für eine dauerhafte Aufbewahrung. A Kriterien der archivischen Bewertung_ 119) VZDRŽEVANJE MATERIALNO VARSTVO ARHIVSKEGA GRADIVA 120) ZAPUŠČINA Arhivsko gradivo fizične osebe po njeni smrti. personal papers The private documents accumulated by or belonging to an individual and subject to his/her disposition. Nachlass Private, archivwürdige Unterlagen, die aus persönlicher Tätigkeit stammen und als Archivgut zusätzlich zu den aufgrund von Ablieferungsansprüchen ins Archiv übernommenen Beständen als Depositum, Schenkung oder Kauf erhalten und archiviert werden. 121) ZBIRKA Arhivsko gradivo različnih ustvarjalcev, ki je zbrano po vsebini, vrstah arhivskega gradiva in drugih kriterijih. collection An artificial gathering of documents brought together on the basis of some common characteristic, (e.g. means of acquisition, creator, subject, language, medium, form, name of collector) without regard to the provenance of the documents. Sammlung Zusammenstellung von Einzelstücken verschiedener Herkunft, die wegen eines spezifischen Sammlungsinteresses oder gemeinsamer Eigenschaften ohne Berücksichtigung von Entstehungszusammenhängen zusammengeführt wurden._ ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 87 122) ZDRUŽENI DOKUMENTI Urejena popisna enota, združena bodisi zaradi poslovanja pri ustvarjalcu ali v procesu arhivskega urejanja, ker se nanaša na isto zadevo, dejavnost ali poslovanje; običajno je to osnovna enota v okviru serije. Glej tudi: SPIS file An organized unit of documents grouped together either for current use by the creator or in the process of archival arrangement, because they relate to the same subject, activity, or transaction. A file is usually the basic unit within a record series. Akte Organisierte Einheit von Schriftstücken, die entweder von der Provenienz stelle für den laufenden Gebrauch oder im Prozeß der archivischen Ordnung aufgrund ihres Bezuges zum selben Gegenstand, zur selben Tätigkeit oder zum selben Vorgang zusammengestellt wurde. Eine Akte ist gewöhnlich Teil einer Serie. 123) ZEMLJEVID ->■ KARTA 124) ZEMLJIŠKI KATASTER Uradni razvid zemljišč in zemljiških lastnikov v katastrski občini, ki vsebuje položaj, velikost, kulturo, kakovost zemljišč ter lastnike, pa tudi katastrski dohodek kot osnovno dohodnino od kmetijstva. Vsebuje lahko tudi katastrske karte (zemljevid v velikem merilu, kjer je prikazana razporeditev zemljiških parcel). A franciscejski terezijanski ~ -, jožefinski ■ land register, field-book, cadastre A volume which identifies, by numbers referring to parcels of land delineated on a map, all lands within a given geographical area with the names of their owners and, usually, their extent and occupiers. A Franziscean Cadastre, Josephinian Cadastre, Theresian Cadastre, Kataster Ursprünglich Bezeichnung für die Liste der Steuerpflichtigen; jetzt amtliches Verzeichnis aller Grundflächen des Landes als Grundlage für das Grundbuch und für die Bemessung der Grundsteuer mit Angaben über Nutzung, Lage und Größe der Grundstücke. Es besteht aus zwei Teilen, dem Flurbuch (Liegenschaftsbuch) und den Katasterkarten. A der Francisceische Kataster, der Josephinische Kataster, der Theresianische Kataster 125) ZUNANJA SLUŽBA Dejavnosti javnih arhivov za zagotovitev varstva arhivskega gradiva, od evidentiranja pri ustvarjalcih do prevzema v javne arhive. Viri in literatura Internetni viri Bergenholtz, Henning; Kaufmann, Uwe: Termi-nography and Lexicography. A Critical Survey of Dictionaries from a Single Specialised Field. 1997. http: //hermes2.asb.dk/ archive/FreeH/H18_05.pdf Clio-online. Fachportal fur die Geschichtswissenschaften. http: / / www.cho-onhne.de/portal/tabid _40208159/Default.aspx Das Digitale Wörterbuch der deutschen Sprache des 20. Jahrhunderts, http://www.dwds.de Dictionary of Archival Terminology of the ICA (International Council on Archives), http://staff-www.uni-marburg.de/~mennehar/datiii/intro.htm Fvroterm — večjezična terminološka izrazov Evropske unije, http://www.gov.si/evroterm ISAD(G): General International Standard Archival Description. Second Edition. (1999) http://www. ica.org/bibho/cds/isad_g_2e.pdf#search='isad(g) ISAD(G) — Internationale Grundsätze für die archivische Verzeichnung. Zweite, überarbeitete Ausgabe. http://www.ica.org/bibho/ISAD_2_DE.pdf EEO Deutsch-Englisches Wörterbuch, http://diet. leo.org Pearce-Moses, Richard: A Glossary of Archival and Records Terminology. 2005. http://www. archivists.org/glossaty/list.asp Walhn, Patrik: The multidisciplinary character of archival science, http://www.info.uta.fi/tutkimus/ regim/seminars/Walhn.pdf#search='archival%20s cience' 89 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 Literatura Archives of the Republic of Slovenia (ur. Gašper Smid). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2003. Arhiv Republike Slovenije (ur. Gašper Smid). 3. izdaja. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2003. Auer, Leopold: Überlegungen zu einer Vereinheitlichung der Archivterminologie. V: Mitteilungen des Osterreichischen Staatsarchivs 43 (1993), str. 15—20. Brkan, Metka: Leksikološki in leksikografski vidiki prevodnih ustreznic na primeru konfekcijskega besedišča. V: Vestnik (2001), str. 191-203. Dictionary of Archiv al Terminologa (ur. Peter Wal-ne). 2nd Revised Edition. ICA Handbook Series, Vol. 7. München; NewYork; London; Paris: Saur, 1988. Gabrovšek, Dušan: Kazalke kot problematično sredstvo za slovarski opis leksikalni enot. V: Uporabno jezikoslovje. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 1999, str. 127-136. Gabrovšek, Dušan: Leksikološki in leksikografski vidiki nekaterih besednih zvez: »dajanje predlogov« in sorodne zadeve v slovenščini in angleščini. V: Prispevki k tehniki prevajanja ¿z slovenščine v angleščino (ur Stanko Klinar). Radovljica: Didakta, 1996, str. 39-60. Menne-Haritz, Angelika: Schlüsselbegriffe der Archivterminologie: Lehrmaterialien für das Fach Archivwissenschaft. Marburg: Archivschule, 1992. Manual of Specialised Lexicography: The Preparation of Specialised Dictionaries (ur. Henning Bergenholtz in Sven Tarp). Benjamins Translation Library, Vol. 12. Amsterdam in Philadelphia: John Benjamins Publishing, 1995. Predpisi s področja arhivske dejavnosti v Sloveniji (ur. Natalija Glažar). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2001. Rječnik arhivske terminologije Jugoslavije (ur. Mirko Androič). Zagreb: Savez društava arhivskih radnika Jugoslavije, 1972. Semlič-Rajh, Zdenka: Usklajena arhivska terminologija — pogoj za uspešno strokovno delo. V: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja. Zbornik referatov z dopolnilnega izobraževanja. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2004, str. 112— 123. Splošni mednarodni standardi za arhivsko popisovanje. Mednarodni standardi za arhivski zapis o ustvarjalcih arhivskega gradiva: pravnih osebah, fizičnih osebah in družinah (ur. Olga Pivk). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1998. Vrbinc, Alenka: Tipologije slovarjev. V: Vestnik. Ljubljana: Društvo za tuje jezike in književnosti Republike Slovenije, 1997, str. 105-126. Žontar, Jože: Arhivistika. Ljubljana: DDU Uni-verzum, 1984. Žontar, Jože: Arhivska veda v 20. stoletju. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2003. Žumer, Vladimir: Arhiviranje zapisov. Priročnik za ravnanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom. Ljubljana: GV založba, 2001. Zusammenfassung SLOWENISCH-ENGLISCH-DEUTSCHES GLOSSAR DER ARCHIVTERMINOLOGIE In meiner Diplomarbeit habe ich ein Glossar der Archivterminologie verfasst. Die Archivistik, die professionelle Archivtätigkeit und die Archivmethoden haben sich in den vergangenen Jahrzehnten, insbesondere in den letzten Jahren durch die Einführung internationaler Archivierungsstandards erheblich verändert, was auch eine Ergänzung bzw. Änderung der Terminologie zur Folge hatte. Die Unerforschtheit des Gebiets der Archivterminologie spiegelt sich in der Tatsache wider, dass es kein slowenisches Fachwörterbuch oder Lexikon der Archivterminologie, das die relevanten Fachausdrücke enthalten und auch definieren würde, geschweige denn ein zwei- oder mehrsprachiges Wörterbuch gibt. Eine standardisierte Fachsprache ist sowohl für die automatisierte Datenverarbeitung als auch für den internationalen Datenaustausch dringend notwendig. Nicht zuletzt benötigt jede Fachwissenschaft, die sich als solche auch durchsetzen will, eine entsprechende Terminologie, die im Gegensatz zur Gemein- oder zur Literatursprache genügend präzis und klar ist. Die Diplomarbeit besteht aus zwei Teilen, aus einem theoretischen und einem praktischen Teil. Im theoretischen Teil habe ich die Grundsätze und Leitlinien einer modernen fachspezifischen Lexiko-grafie und deren Anwendung beim Verfassen eines Glossars der Archivterminologie aufgezeigt. Der zweite, praktische Teil der Diplomarbeit präsentiert ein slowenisch-englisch-deutsches Glossar der Archivterminologie. Das Glossar wendet sich an Benutzer mit einem unterschiedlichen enzyklopädischen Wissensgrad und einer hohen Stufe der Sprachkenntnisse, die eigentlich eine Voraussetzung zum Verfassen eines fremdsprachlichen Textes und zum Übersetzen in eine Fremdsprache ist. Die kommunikativen Hauptfunktionen des Glossars der Archivterminologie sind das Verfassen eines fremdsprachlichen Textes ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz prakse za prakso Maja Kološa: Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije, str. 61—89 89 und das Übersetzen aus der Mutter- in eine Fremdsprache. Da die Archivistik eine multidisziplinäre, mit anderen Disziplinen verflochtene Wissenschaft ist, musste die Stichwortauswahl auf archivische Schlüsselbegriffe begrenzt werden, was zu einer Reduzierung der Stichwortauswahl geführt hat. Die Makrostruktur des Glossars ist alphabetisch angeordnet, da eine systematische Struktur zu einer Uberschneidung bestimmter Termini führen würde, während der eine oder andere Terminus keiner Gruppe zugeordnet werden könnte. Die systematische Struktur wurde teilweise durch Verweise ersetzt, die den Benutzer zu verwandten Termini weiterführen. Die Mikrostruktur des Glossars bezieht sich auf die Anordnung der Angaben im Stichwortartikel. Angaben zur Grammatik sind für die Übersetzungsentsprechung direkt einbezogen und enthalten im englischen Teil Informationen über Besonderheiten bei der Pluralbildung und über die Zählbarkeit bzw. Unzählbarkeit der Substantive und im deutschen Teil Angaben zu Geschlecht, Endung im Genitiv Singular und Pluralform sowie eventuelle Besonderheiten. Es folgen enzyklopädische Erläutungen in allen drei Sprachen, die aber nicht unbedingt vollkommen übereinstimmen müssen, da sie für jede Sprache gesondert ausgewählt wurden. In einigen Fällen wurde für die enzyklopädische Erläuterung auch ein kurzer (vergleichender) Kommentar angefügt, der auf bestimmte Besonderheiten oder kulturelle Unterschiede auf dem Gebiet der Archivistik hinweist. Hinter dem enzyklopädischen Teil stehen die Verweise (wo dies nötig ist), die den Benutzer, der zu einem Stichwort weitere Informationen sucht, zu sinnverwandten Stichwörtern weiterführen. Die Verweise sind auch schon in die enzyklopädische Erläuterung mit einbezogen, sämtliche im Glossar als Stichwörter zu findende Termini sind nämlich durch Kursivschrift gekennzeichnet. Am Ende des Stichwortartikels findet sich eine durch ein Dreieck gekennzeichnete Kollokation. Arhivi 33 (2010) št. 1, str. 107-128_Iz arhivskih fondov in zbirk 91 Iz arhivskih fondov in zbirk 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 930.255:929.52Attems di Santa Croce Prejeto: 3. 5. 2010 »Nel castello di S. Croce ...« Plemiški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem arhivu v Gorici TANJA MARTELANC prof. nemškega jezika in umetnostne zgodovine, mlada raziskovalka, UIFS ZRC SAZU Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana e-pošta: tmihelj@zrc-sazu.si IZVLEČEK Članek predstavlja tri inventarje družine Attemsov Svetokriških i^ druge polovice 18. stoletja, kijih hrani italijanski Državni arhiv v Gorici. Sestavljeni so bili ob različnih priložnostih. Podrobneje je predstavljen le eden od njih. Dobesedno prepisan in analiziran je del, v katerem so popisana umetniška dela, ki so nekdaj krasila mogočni renesančni grad v Vipavskem Križu, druga dva inventarja pa sta dopolnilo. Ta razprava je zp raziskovalca osnova zp opredelitev mecenske in naročniške vloge družine Attemsov Svetokriških. KLJUČNE BESEDE: inventarji, umetniške zbirke, barok na Goriškem, Vipavski Križ, -Attems S veto kriški, Zpirateljstvo, mecenstvo, naročništvo ABSTRACT THE INVENTORIES OF THE NOBLE FAMILY OF ATTEMS OF SVETIKRIZ (SANTA CROCE) IN THE GORIZIA STATE ARCHIVES The article sheds light on three inventories of the family of Attems of Sveti Kriz (Santa Croce). The inventories date back to the second half of the 18lh century and are today kept by the Italian State Archives in Gorizja. They were compiled on various occasions but only one of them is presented here in more detail. The part of the inventory which records artworks that once decorated the immense Renaissance castle in Vipavski Kriz ^ transcribed and thoroughly analysed, whereas the other two inventories serve as supplements. Researchers may use the present study as a basis on which to define the role of the family of Attems of Santa Croce in terms ofpatronage and art collecting. KEY IVORDS: inventories, art collections, baroque in the County of Gorizja, Vipavski Kriz, Attems of Sveti Kriz (Santa Croce), art collecting patronage, commissioning 92 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Tanja Martelanc: Plemiški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem arhivu v Gorici, str. 91—106 INVENTARJI - PRICEVALCI PRETEKLOSTI Raziskovanje plemiške kulture v 18. stoletju na območju nekdanje Goriške grofije, kjer so vojne vihre uničile velik del plemiške kulturne dechščine, je za raziskovalca izredno trd oreh. Ker je ohranjen le drobec umetnin, ki so nastale na pobudo plemenitih mecenov, in ker je večina družinskih arhivov že davno spremenjena v prah, so t. i. inventarji redki pričevalci preteklosti, saj nazorno govorijo o vsakdanu plemiča, njegovem okusu za umetnost, modo, zanimanju za zgodovino in tuje jezike. Slovenski zgodovinarji so doslej podrobneje anakzirati le zapuščinske inventarje kranjskih ple-mičev,1 goriški plemiči pa so ostajali nekoliko v ozadju. V novejši italijanski titeraturi najdemo prepis zapuščinskega inventarja enega najpomembnejših goriških plemičev 18. stoletja, grofa Žige At-temsa Petzensteinskega,2 ter razprave o umetniških zbirkah,3 pohištveni modi4 in predmetih, ki so goriškega plemiča spremljati v njegovem vsakdanu.5 Prispevki so izredno zanimivi, žal pa razen redkih izjem ne vključujejo umetniških zbirk slovenskega dela Goriške.6 Goriško pokrajino bi bilo treba raziskovati kot enovito celoto in državna meja ne bi smela biti meja raziskovalnega obzorja. Zato je predstavitev inventarjev, ki popisujejo svetokriški grad, umestitev teh v goriški prostor ter primerjava z drugimi že obdelanimi inventarji goriških plemičev nujno po- 1 Več o zapuščinskih inventarjih glej: Zvanut Od vitezu do gospoda; Stuhcc: ILdeča postelja, ščurki, Preinfalk: Listine v zapuščinskih, str. 159ss; Stuhcc: C) kranjskem plemstvu, str. 97ss. 2 Pillon: Inventario della cancelería, str. 163ss. 3 V članku italijanske raziskovalke Delnerijeve lahko preberemo, kakšne slike so krasile devinski grad in štivansko palačo, ld sta bih v 18. stoletju v lasti družine della Torre, ter s katerimi umetniškimi deli si je svoji domovanji, mestno palačo v Gorici in podgorsko vilo, okrasil že omenjeni grof Žiga Attems Petzensteinski (Delneri: Quadri da palazzo, str. 143ss). 4 Članek Witta-Dórringa prinaša podrobnejšo analizo pohištva v domovanjih goriških plemičev, med drugim tudi grofa Kristijana Avgusta Attemsa Svetokriškega, vendar je citirani arhivski vir napačno naveden, saj jc iz popisa vidno, da ne gre za inventar iz leta 1764, ampak imamo podrobneje analiziran inventar istega grofa iz leta 1755 (Witt-Dorring: Fra Nord e, str. 23ss). 5 Glej katalog razstave: Abitare ilSettecento. 6 Grofje Attems Petzensteinski, katerih posestva so po drugi svetovni vojni pripadla Italiji, so bih v italijanski literaturi preccj dobro obdelani, njihovi sorodniki, grofje Attems Svetokriški, ki so poleg mestne palače v Gorici imeli tudi renesančni grad v Vipavskem Križu v Vipavski dolini, pa so bih deležni prcccj manjšega zanimanja. trebna. Le s podrobno anatizo ohranjenih popisov bo v prihodnosti mogoče natančneje opredekti raven izobrazbe, kulturne razgledanosti in ambicij goriškega plemiča ter se seznaniti s predmeti, ki so ga spremljati v vsakdanjem življenju. Za umetnostnega zgodovinarja pa je inventar pomemben vir za identifikacijo morebitnih ohranjenih umetniških del. V članku so predstavljeni trije inventarji plemiške družine Attems Svetokriški, ki popisujejo opremo gradu v Vipavskem Križu. Nastali so ob različnih priložnostih. Prvi je nastal leta 1755, ko je bila grofu Kristijanu Avgustu Attemsu zaradi njegove prevelike razsipnosti odvzeta pravica do upravljanja premoženja.7 Drugi inventar je zapuščinski inventar in je nastal leta 1764 po smrti omenjenega grofa,8 tretji pa je iz leta 1776, ko je njegov sin Avgust Anton postal polnoleten in prevzel premoženje.9 Vsak od inventarjev je sestavljen na nekoliko drugačen način. Tisti iz leta 1755 popisuje objekte po sobanah gradu in vsakemu je dodana ocenjena vrednost. Inventar iz leta 1764 jih popisuje po rubrikah z navedbo vrednosti, tretji inventar iz leta 1776 objekte popisuje po rubrikah in sobanah, vrednost umetniškega dela pa ni dodana. Ker so predstavljeni inventarji zelo obsežni, je v članku anakzirana le rubrika, v kateri so navedene stike oziroma umetniška dela, ki so nekdaj krasila mogočni grad v Vipavskem Križu. Kot izhodišče je objavljen inventar iz leta 1755, ki je glede na druga dva najbolj popoln, saj popis sledi razporeditvi po prostorih gradu, dodana je tudi ocenjena vrednost umetniškega dela. Inventarji popisujejo isto premoženje, ki se v desetih oziroma dvajsetih letih ni ve-kko spremenilo, vendar se med seboj nekoliko raz-kkujejo. Primerjava kaže, da je mogoče nekaj del iz enega in drugega inventarja povezati med seboj.10 Ostaja pa tudi več takih, ki so jih najverjetneje z leti dokupovak oziroma prodajali ali prenašali iz ene grajske sobane v drugo itd. 7 ASG, Archivio del Tribunale Circolarc di Gorizia. Serie delle ventila/ioni ereditaire, bl09.f271.sa-8. 8 ASG, Archivio del Tribunale Circolare di Gorizia. Serie delle ventila/ioni ereditaire, bl09.f271.sa-9. 9 ASG, Archivio del Tribunale Circolarc di Gorizia. Serie delle ventilazioni ereditaire, bl09.f271.sa-20. 10 V prepisu inventarja iz leta 1755 je vsakemu predmetu, Iii ga je bilo mogoče izslediti v kasnejših dveh inventarjih, dodana opomba z letnico inventarja, v katerem je navedeni popis, ter izpis iz le-tega. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Tanja Martelanc: Plemiški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem arhivu v Gorici, str. 91—106 93 GROFJE ATTEMSI SVETOKRIŠKI Predstavljena umetniška zbirka družine svetokriških Attemsov se je najverjetneje oblikovala dalj časa. Popisana dela niso le rezultat naročil ah nakupa grofa Kristijana Avgusta ah Avgusta Antona, ampak moramo naročnike iskati tudi med njunimi predniki. Družina Attems je bila omenjena že v 12. stoletju, ko je Henrik Attems, ki velja za začetnika te plemiške družine, skupaj s svojim bratom Arbom imel grad Attimis severovzhodno od Vidma v Fur-laniji. Družina se je nato razdelila na dve veji, At-tems-Orso in Attems-Tridente, ta pa še na videm-sko, čedajsko in goriško vejo, katere predstavnik Friderik Attems je kot prvi prišel v Gorico (leta 1473). Njegov potomec Herman Attems je od grofov Thurnov leta 1605 kupil gospostvo Sveti Križ v Vipavski dolini, po njem pa je družina Attems prejela predikat von HeHigenkreuz?. Svetokriški Attemsi so bih leta 1630 povzdignjeni v grofovski stan, opravljali pa so tudi pomembne funkcije tako znotraj nekdanje Goriške grofije, pa tudi na graš-kem in dunajskem dvoru.11 Kot najbolj dejavnega naročnika lahko omenimo grofa Friderika Attemsa, ki je leta 1636 dal postaviti kapucinski samostan v Vipavskem Križu.12 Oče v nadaljevanju predstavljenega grofa Kristijana Avgusta Attemsa, Anton Ferdinand, pa je znan predvsem po tem, da je proti koncu svojega življenja dal zgraditi mestno palačo v Gorici, ki naj bi bila po navedbah nekaterih celo delo znanega arhitekta Nicoloja Pacassija.13 Grof Kristijan Avgust Attems Svetokriški Grof Kristijan Avgust Attems Svetokriški je bil rojen 21. januarja 1719 v Eichstattu na Bavarskem.14 Po poročanju grofice Marije Viktorije Pal-lavicino-Attems15 je bil zelo osamljen otrok. Mater je izgubil pri šestih letih, oče pa se zaradi obveznosti in vnovične poroke ni veliko zanimal zanj. Bil 11 llwof: Die Grafen von, str. Iss. 12 Frank — Serbelj. Kratka zgodovina grofov, str. 146. 13 Pcrusini. L'attivitä architettonica di, str. 57ss. 14 Hueck: Attems, str. 29. 15 Grofica Marija Viktorija Attems Svetokriška, poročena Pallavicino, se je rodila 8. decembra 1899 na Dunaju. Bila je hčerka grofa Viktorja Karla Avgusta Attemsa in Matilde Doroteje Ludovike Schürcr von in zu Waldhcim (Ilueck: Attems, str. 33). Štajerskemu deželnemu arhivu v Gradcu je po smrti leta 1983 zapustila svoje tipkopise o zgodovini družine Attems (Pferschy: Tätigkeitsbericht des Steier-märkischen, XXXV/XXXVI, str. 9). je prepuščen dvornim učiteljem in služinčadi. Edina svetla točka v njegovem življenju, ki ga je spremljala tudi vso odraslo dobo, je bila njegova babica, baronica Ana Gertruda Huingha de Brack, poročena von Ow. Zgodnje otroštvo je Kristijan Avgust preživel na Wiirttemberškem, v kraju Sterneck, kjer so imeli Attemsi posestva, kasneje pa se je preselil na Goriško.16 V rosnih letih se je izobraževal pri zasebnih učiteljih, nato je odšel na zelo znan zavod svetega Karla v Modeno17 in bil na koncu na željo očeta poslan na kolegij v Parmo.18 Po vrnitvi v Vipavski Križ je Kristijan Avgust stopil v stik s svojimi skrbniki. Ti so mu priskrbeli ženo, grofico Marijo Terezijo Dietrichstein, hčerko grofa Karla Dietrichsteina in grofice Marije Terezije Ane Trauttmansdorff. Z njo se je poročil v Gradcu leta 1742.19 Najprej sta se nastanila v mestni palači v Gorici. Družino sta razširila z dvema hčerkama, Jožefino Ernestino in Marijo Antonijo, ter s sinom, a je umrl kot novorojenček.211 Na veliko žalost Kristijana Avgusta je Marija Terezija preminila že leta 1749 v Bieringenu.21 Po smrti žene je navezal stike s svojim nekdanjim skrbnikom Ferdinandom Jožefom Attemsom, ki je bil poročen s plemkinjo iz družine Strassoldo. Tako je spoznal svojo drugo ženo, grofico Marijo Ele- 16 StLA, fond Archiv Pallavicino Familic, karton 26, zvezek 394. 17 Med letoma 1710 in 1760 je bil študij v Modcni med ari-stokrati habsburških dednih dežel izredno priljubljen. Študij je bil za plemiča nujen, saj ga je dobro pripravil na izpolnjevanje njegovih dolžnosti. Izobraževanje jc bilo svetovljansko usmerjeno. Poleg učenja ježe in plesa so se plemiči učili tudi slovnice, filozofije, retorike, francoščine, geografije, geometrije in aritmetike (Pillon: »Oltre lo spec-chio«, str. 36). 18 Po poročanju Guelmija je v Parmi ostal do smrti svojega očeta leta 1739 (Guelmi: Storiagenealogico-cronologica degli, str. 122), Marija Viktorija Pallavicino-Attems pa v svojih zapiskih trdi, da naj bi moral Kristijan Avgust po odredbi v očetovi oporoki v Parmi preživeti še tri leta in dokončati študij. Oče mu je kljub njegovi goreči želji, da bi nadaljeval družinsko tradicijo in postal vojaški oficir, namenil pravniško službo (Sti .A, fond Archiv Pallavicino 1'amilie, karton 26, zvezek 394). 19 Marija Terezija je bila ob poroki odlikovana z redom zvezdnega križa in Kristjan Avgust jc postal komornik. Več o redu zvezdnega križa in funkciji komornika glej: Preinfalk: Auerspergi. Po sledeh, str. 31 ss. 20 S ti .A, fond Archiv Pallavicino 1'amilie, karton 26, zvezek 394. 21 Njeno srcc so balzamirali in shranili v I Iirrlingenu, kjer ji je mož postavil nagrobni spomenik (danes izgubljen). Edina preživela hčerka, Marija Antonija, je bila poslana na Dunaj k teti Mariji Antoniji, poročeni Dietrichstein (StLA, fond Archiv Pallavicino Familic, karton 26, zvezek 394). 94 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Tanja Martelanc: Plemiški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem arhivu v Gorici, str. 91—106 onoro Jožefo Strassoldo,22 hčerko grofa Antona Strassoldo in grofice Regine Izabele Rabatta, ter se z njo leta 1751 poročil.23 Kmalu se jima je pridružil sin Avgust Anton.24 22. septembra 1753 so bile Kristijanu Avgustu in njegovim potomcem podeljene pravice do premoženj v Hirrlingenu in Bieringenu, povzdignjen je bil tudi v viteza vojvodine Svabske s sedežem in glasom v stanovih iz okrožja Schwarzwald in Orte-nau ob Neckarju. Zato se je takoj po rojstvu sina Jožefa Kristijana leta 1754 družina preselila v Hirr-lingen.25 Tam sta se zakonca izredno dobro počutila. Živela sta na veliki nogi, saj je Eleonora ljubila zabave in gostije. Vse to pa je pripeljalo do prevelikega zadolževanja in zastave premoženja. Zaradi slabega vodenja je bil Kristijan Avgust 17. aprila leta 1755 razglašen pro prodigo,26 se pravi za nekoga, ki pretirano zapravlja svoje premoženje. Dodeljen mu je bil celo skrbnik in posest je prišla pod prisilno upravo. Omogočen mu je bil le dostop do naturalij in nujnih sredstev za preživetje, pri upravljanju svojih posesti pa ni imel več besede. Spomladi leta 1758 se je zato vrnil v Gorico in poskušal popraviti vtis ter si pridobiti nekdanje pravice. Sredi julija istega leta mu je to tudi uspelo, le začasni upravitelj Hirrlingena je ostal na svojem mestu.27 22 Grofica Marija Eleonora naj bi sredi 18. stoletja na dvorišču svctokriškega gradu postavila lepo profiliran kamnit baročni vodnjak (Sapač: Grajske stavbe, str. 157). 23 Tudi Mariji Elconori jc bil ob poroki podeljen red zvezdnega križa (Sti.A, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394). 24 Hueck: Attems, str. 29. 23 V času okrog leta 1756 oziroma leta 1757 naj bi po navedbah Marije Viktorije Pallavicino-Attcms nastal trojni portret Kristijanovih otrok; danes ne vemo, kje je shranjen. Avgust Anton je bil po takratni navadi oblečen kot odrasel človek, v nekakšni rdeči uniformi z zlatimi dodatki, obute je imel visoke škorenjčke, na strani pa je imel meč. Njegova sestrica Marija Emestina je stala na sredini. Oblečena je bila v dekliško oblekico. Poleg nje je stal Jožef Kristijan, ld jc nosil dolgo otroško obleko. Kot zanimivost naj omenim, da so okrog leta 1772 povečali cerkev v Ilirr-lingenu. Na freski z upodobitvijo Svete trojice, ki še danes krasi obok te cerkve in je delo mojstra Gabrijela Ignaza Thuma, sta upodobljena zakonca Kristijan Avgust in Marija Eleonora (StLA, fond Archiv Pallavicino Familic, karton 26, zvezek 394). 26 StLA, fond Archiv Pallavicino Familic, karton 26, zvezek 394. 27 StLA, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394. Grof Kristijan Avgust Attems je umrl 18. marca 1764 v Gorici,28 pokopan je v kapucinskem samostanu v Vipavskem Križu.29 Njegovim sedmim takrat še mladoletnim otrokom311 so bih dodeljeni skrbniki. Glavna skrbnica je bila njihova mati, grofica Marija Eleonora, ki pa se je kmalu nato poročila in tako izgubila skrbništvo in pravice, ki jih je uživala kot vdova. Kot soskrbnika sta bila imenovana grofičin brat grof Kari Strassoldo ter baron Ludvik Radieucig.31 Grof Avgust Anton Attems Svetokriški Sin grofa Kristijana Avgusta Attemsa Svetokriš-kega, Avgust Anton, se je rodil 11. januarja 1752 v Gorici.32 Bilo mu je le 12 let, ko mu je umrl oče, ko je bil 15-leten, se je njegova mati vnovič omožila. Po pripovedovanju Marije Viktorije Pallavicino-Attems je bil v slabih odnosih z očimom, ki je skupaj z družino prebival v svetokriškem gradu in v mestni palači v Gorici.33 V Ljubljani je dokončal gimnazijo, nato je študiral na graški univerzi; tam je bival v nadvojvod-skem kolegiju.34 Leta 1768 je odšel v Salzburg, saj naj bi na željo skrbnikov študiral pravo. Po končanem študiju se je vrnil domov, vendar ga je kmalu spet zamikala tujina.35 Na popotovanju po Evropi je obiskal Italijo, Francijo in Nemčijo. Tik pred dopolnitvijo polnoletnosti se je vrnil v domovino, da bi prevzel upravljanje družinskih posesti.36 Ko se je leta 1777 njegov mlajši brat poročil s hčerko barona Hopferja in se nastanil v Hirrlingenu, se je Avgust Anton umaknil. Naselil se ni v Vipavskem Križu, kjer je živela njegova mati z dru 28 Hueck: Attems, str. 29. 29 Guelmi: Storiagenealogico-cronologica degB, 124s. 30 Kristijan Avgust je imel tri sinove, Avgusta Antona, Jožefa Filipa in Kristijana Avgusta Antona, ter štiri hčerke, Antonijo iz prvega zakona in Marijo Ernestine), Marijo Eleonora in Marijo Elizabeto iz drugega (Hueck: Attems, str. 29s). 31 AT-OcStA UK Deduktioncn 227d-6, 52s. 32 Hueck: Attems, str. 29. 33 StLA, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394. 34 Na graški univerzi jc poučeval teologijo in bil pedagoški svetnik jezuit Ilieronim Guelmi, ki jc kasneje napisal zgodovino družine Attems (Guelmi: Storia genealogico-cronologica degB). Tam je najbrž prišel tudi v stik s svetokriškimi Attemsi, ki so mu dovolili vpogled v svetokriški grajski arhiv, ld ga v svojem delu navaja (StLA, fond Archiv Pallavicino Familic, karton 26, zvezek 394). 35 Guelmi: Storia genealogico-cronologica Aegli, str. 130. 36 Takrat je od Marije Terezije prejel naziv komornika in ko-morniški ključ (StLA, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394). ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Tanja Martelanc: Plemiški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem arhivu v Gorici, str. 91—106 95 gim možem, ampak je sprejel državno službo v Gorici in bil v prvi polovici leta 1778 imenovan za gubernijskega svetnika goriške vlade.37 Istega leta je odpotoval na Dunaj, kjer se je poročil z grofico Izabelo Gabaleone von Wackerbarth-Salmour,38 hčerko grofa Jožefa Kristijana Gabaleone von Wackerbarth-Salmour in grofice Marije Izabele Lu-bienske.39 Takrat je prišel v stik z dunajskim dvorom, saj je bila Izabela tovarišica nadvojvodinje Marije Antonije, njena mati pa je bila višja dvorna učiteljica nadvojvodinje Marijane. Tudi njen oče je bil izredno pomembna osebnost Mladoporočenca sta se presehla na Goriško in se nastanila v mestni palači v Gorici.40 Leta 1781 je Avgust Anton postal poslanec goriških deželnih stanov.41 Ko je bil leta 1783 goriški gubernij preseljen v Trst, se je Avgust Anton z družino preselil v to pomembno pristaniško mesto. Vendar članom družine obmorski zrak ni dobro del, saj sta v Trstu umrla dva otroka, po vrnitvi v Gorico pa še eden. Vse to je Izabelo tako potrlo, da je leta 1785 v Trstu za vedno zaspala. Njeno truplo je bilo preneseno v kapucinsko cerkev v Vipavski Križ.42 Po tej težki izkušnji se je Avgust Anton skupaj s hčerko Marijano Leopoldino presehl na Dunaj, kjer je spoznal grofico Antonijo Schulenburg-Oeynhau-sen,43 hčerko grofa Ferdinanda Ludvika Schulenburg-Oeynhausen in grofice Marije Ane Kottuhn-sky, s katero se je poročil leta 1788. V tem času je Avgust Anton prodal svoj delež gradu v Vipavskem Križu in goriški mestni palači. Tako je prišel StLA, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394. Izabela je govorila več tujih jezikov in je ljubila prebiranje literature; ljubiteljsko se je ukvarjala s slikanjem pastelov. Ob poroki je bila odlikovana z malteškim križem in redom zvezdnega križa, njen mož pa je bil sprejet v malteški viteški red (StLA, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394). Guelmi: Storiageneatogico-cronotogica degli, str. 130. StLA, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394. Istega leta je zaprosil cesarja Jožefa II., da bi mu potrdil mestne privilegije za Vipavski Križ iz leta 1532. Cesar mu jih je podelil za vse večne čase, nove potrditve tako niso bile več potrebne (StLA, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394). StLA, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394. Hueck: Attems, str. 29. Grofica Antonija je bila izredno razgledana ženska, ljubila je umetnost in znanost (StLA, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394). do ogromne vsote denarja in leta 1803 kupil posestva v Schrattenthalu na Spodnjem Avstrijskem.44 Leta 1812 je znova ovdovel. Sedem let kasneje se je odpravil na potovanje po Italiji. Občudoval je umetniške stvaritve Neaplja, Firenc in Rima ter obiskal nekaj dvorov, ki so bih pobrateni ah so bih v sorodstvenih zvezah z dunajskim dvorom. S svojo družino na Goriškem je bil v dobrih odnosih. Posebno rad je imel nečaka Kristijana Antona, kateremu je pomagal pri študiju. Umrl je 19. avgusta 1837 v Schrattentiialu.45 T-^- ¡¡p ''.'■üj "mmSmKHM WSSSSBSSmB i . .{^^¡^^flHHB K kJ ^ . ignBflBffiuOnHH^^H Spi '* jmmmmm 5 r*JH Wffi-'t ' ^ ' MfVfVT * r Bre ;r\ Portret grofa Avgusta Antona Attemsa S veto kriškega (povzeto po Hueck: Attems, str. 24) Grad, ki ga je po smrti zapustil vnukinji Leopoldini, je opremil predvsem s potreti svoje družine, ki jih je naslikal tudi zelo znani slikar Franz Eybl (StLA, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394). Tam mu je hčerka postavila grobno kapelo, v njej pa so pokopani tudi vsi njegovi potomci (StLA, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394). 96 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Tanja Martelanc: Plemiški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem arhivu v Gorici, str. 91—106 »ALLA MANO DESTRA ENTRANDO IN CASTELLO ...« PREPIS INVENT ARJA4 Die 27 Augusti 1755. Inventario délia Facoltà attiva, e / Passiva del Sig.r Conte Christiano / Augusto d'Attems stato assonto / da Noi sottoscritti Comissari, e / Controlore ad hunc actum depu= / tati esecutivam.te al decreto delli / 3 Sud.te Mese d'Agosto 1755. ut seguitur(ï) N.o: 1. / Camera / Vicina alia Scala di legno d.ta di mezzo / alia mano destra entrando in Castelloi 4 quadri bislonghi, contrasegnantiprospet= / tivi, lontanan^pe, e dentro diverse istorie 20 fl — kr 2 quadri con bestiami48 6 " — " 2 Paesetti 3 " — " 1 pierio lo colla testa del Gigante Gollié9 2 " — " 1 colla beata Vergine con bambino, e S: Giovanni 1 " — " 2 con pitture grande d'istoria 8 " — " 2 Sopra la porte una l'ora%ione nell'ortd^ / l'altro la caduta dal nos tro Sig:re sotto la croce51 / tutti li Sud:ti quadri sono sen^a sua%a. 3 " — " Camera 2:da contigua 2 quadri bislongi sen-^a sua%a con / Paesetti 5 " — " 2 d:ti istoriatti senya suaya ordinari 2 " — " 1 d:to con vaso difiori senvp sua^a — " 17" 1 d:to con sua^a negra ordinaria vecchio / con Paesetto — " 20 " 2 Ritratti sopra la Porta con sua%a / ordinaria 1 " 20 " 1 d:to sopra la 2. da porta bislongo con / Paesetti sen%a sua%a 1 " — " Ara^pi di Sua fornitura sopra il / muro vecchi tarmoti 10 " — " Camera 3:za contigua52 Ara^pi vecchi sopra il muro 15 " — " / Pe%po di Ara%i frusti ritrovati sopra la d:ta lettiera 1 " 20" 1 quadro grande d'istorie pittura grande / sen^a sua^a 5 " — " 2 piu piccioli istoriati sen%a sua%a 6 " — " / d:to con sua^a negra d'un Paesetto — " 30 " 1 d:to bislongo sen^a la sua%a sopra la / porta d'un Paesetti 1 " — " 2 d: ti puré sen^a sua%a sopra la 2:da / porta 1 " 30 " 1 d:to sen^a sua%a vecchio sotto difruttf'A — " 7 " 2 d:ti dietro il letto sen^a sua%a di fiorettP1 1 " — " 1 d:to di S. Agostino a capo del letto sen^a / sua^a 1 " — " Camera 4:ta contigua 1 quadro grande sen^a sua^a istoriato 5 " — " 2 d:ti ovatti con sua%a di uccelami e bestiami 1 " 20 " 2 quadretti quadri con sua%a negra sopra / la porta con due figure — " 40 " 1 d:to sopra la 2:daporta con sua^a in— / dorata di oro falso istoriato 1 " — " 1 quadretto con figura d'Avorio con dona / che porta un cestello in bra^pio 1 " — " 2 quadretti ovatiparim. te d'avorio con / sua%a d'orata, una delle quali sta inta— / gliata una donna nuda con un fan^iulo / l'altra con tre statue nude 10 " — " 46 ASG, Archivio del Tribunale Circolarc di Gorizia. Serie dellc ventilazioni crcditairc, bl09.f271.sa-8. 47 Prim. 1776:N:o3:o. 48 Prim. 1764: 2 Quadri con bestiami 2ß; 1776: / Detto rapr. Bestiami, 1 Detto rapr. Caäe. 49 Prim. 1764: / d.o cotta Testa delGigante Gollia 1 fl. 50 Prim. 1764: 1 d.o denotante /' Ora^ne nell'Orto 1 fl20 kr; 1776: 1 Detto rapr: l'orayione nell'orto. 51 Prim. 1764: 1 d.o rapp.te Gesu Christo che porta la Croce 1fl 20 kr; 1776: 1 Detto rapr. Gesü. 52 Prim. 1776: N:o 4:o. 53 Prim. 1764: / d.o bislongo 28 kr; 1776: / Detto bislongo rapre. im Paesetto. 34 Prim. 1776: / Detto rapr. fruttami. 51 Prim. 1764: 2 Quadri a fiori 52 kr; 1776: 2 Ovali difiorame. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Tanja Martelanc: Plemiški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem arhivu v Gorici, str. 91—106 97 1 quadro con in me^pp il nostro Signore / con sua%a di strame ben travagliata 2 d:ti con fiorami, e sua%a negra con / suo vetro 2 quadri di RJttrati di Casa Au.ae(?) in / picciolo ovati 1 quadretto della B: Vergine con sua^a / d'Avorio ben lavorata in cassetta 2 Rittrati scolpiti in legno colorgialo, / uno della B: Vergine, e l'altro di nostro Sig.re 1 rittrato picciolo con sua%a ordinaria / depinto sopra il legno un vecchio con / Papagallo in mano 1 testa intagliata in Pielra sopra un picciolo / quadretto ovato di legno in parte d'orato 1 quadretto con un fan^iulo intagliato in pietra / che sta appogiato sopra una anchora, rotto 2 teste picciole d:ti Camaini sua^ate ovate / in parte d'orate 1 testa dAngelo di Pietra bianca in Scatóla 1 Corona d'ambragiala con dieciAve Maria / e Paternóster 1 figura di bronco, che si cava una spina / delpiede sinistro con piedestalle di pietra 1 Croce ligato in argento Sala grande contigua / No. 5:to contigua56 5 quadrigrandi istoriati con sua%a di / legntP1 5 quadri grandi di fiorami, Erbami, e frutti / con suavp di legno'* 4 detti bislonghi con fiorami, fruttami, / ed E.rbamf'9 2 sopra le porte denotanti cavetteria / con sua%a ordinarié{] 4 quadretti con scer^i sopra 4 finestréA No. 6:ta Camera /Siegue la Camera a mano manca alia /Scala di Pietra ora serve di Tinello62 1 quadro grande denotante l'arboro con / l'arme di Casa O W, e delle respettive dame / state in questa fiamiglié3 / quadro piu picciolo denotante l'istesso / arboro di d:ta CasdA 5 quadri di Rittrati ovati ed uno piú / picciolo con sua^a doratí* 6 ditipure di Rittratti quadri con / sua%e dórate 4 quadri d'istorie con sua-^e bianca 4 d:ti di Paesetti con sua%e dórate 2 d:ti d'istorie con sua^e bianche 4 d:ti con frutti, E.rbe, e uccellami / con sua^e bianche 2 d:ti picciolini No. 7:mo / Segue nel turrion contiguo66 3 sua%e doraté1 N:o 8.o / Altra Camera vicina al Tinello 4 quadri bislonghi istoriati di Salvatiziné^ / con sua^eti dórate 1 quadro a capo del letto d'una B: Vergine / con sua^a intagliata, e dorata 4 quadretti depinti sopra tavola a Scuro / con sua^pete picciole intagliate, in / parte dórate 4 fl - kr 30 2 3 30 20 6 50 1 " -20 30 20 10 3 2 6 4 8 7 6 3 2 2 3 2 30 " 11 24 " " 2/T " 36 a h H h a 63 Prim. 1776: Sopra la Salla. Prim. 1764: 5 Quadri grandi istoriati con sua^a di legno 30 fl; 1776: 5 quadri d'lstoria. Prim. 1764: 5 d.ti grandi di fiorami Erbami e frutti con suac(a di legno 20fl;\ll(>: 11 detti di fiorami. Prim. 1764: 4 detti bislonghi con fiorami, fruttami, ed Erbami 10 fl; 1776: /1 detti di fiorami. Prim. 1764: 2 Quadri denotanti cafettaria con sua^a ordinaria 3 fl. Prim. 1764: 4 Quadretti con scher^i sopra finestre 2fl;\ll(>\ 4 Detti piú picoli bislonghi. <>2 Prim. 1776: N:o 21 :o di Seguiti. Prim. 1776: 2 Detti rapr. 1'Albori dellafamiglia. 64 Prim. 1776: 2 Detti rapr. 1'Albori della famiglia. 63 V inventarju iz leta 1764 jc izrccno navedenih kar 29 portretov družine Attcms oziroma njihovih sorodnikov, v inventarju iz leta 1776 pa 27. 66 Prim. 1776: N:o 2:o / l'altra Camera contigua del Tunione. 67 Prim. 1776: 3 Quadri rapr. Paeseti. 68 Beseda Salvatizina je dvoumna, saj bi lahko šlo za motiv Odrešenja, ki se pojavlja v inventarju iz leta 1776, 4 Detti rapr. Sahatiuiea, ali pa za motiv divjih živali. 98 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Tanja Martelanc: Plemiški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem arhivu v Gorici, str. 91—106 4 quadretti con sua%a doppia d'Elese / dórate due in parte, e due sen^a dorare / sopra dei quali vi sta un Canulino per / uno, e Sopra uno livieri, che in se— / guiscono una lepra, e li altri, che / fermano un Salvatico. 8 fl — kr 4 quadretti con teste fatte dipenna con / suaya negra in parte dórate 3 " — " 4 quadretti due piú grandi, e due piú / piccioli con sua^e doppie d'Elese in / parte dórate sopra dei quali vi stano / dipinti cervi, Daino, con Cani, che li / inseguiscono 8 " — " 2 quadretti di due Rittrati delli Sovrani / nostri in cera con sua%a negra in parte / d'orate 3 " — " 5 quadretti con figurine, e bestiami con sua^eta / negra in parte dorata 3 " 20 " 2 d:ti sopra le porte Paesetti 3 " — " 2 d:ti in quadro perfetto di bestiami, e / Pastori con sua%a negra in parte dorata 6 " — " 1 d:ti d'astrologia di quatro persone con / sua%a dorata 1 " — " 2 d:tipiccioli di due vechioni dipinti / soprapietra negra con sua^etta intagliata / e dorata 2 " — " 1 quadro di S: Giovanni con sua%a dorata / assai vecchia — " 30 " 4 quadretti piccioli di Miniatura d'istoria / sacra con Vetro sopra con sua^eta 2 " 30 " 2 d:ti vecchi bislonghi con due teste, con / sua%a negra — " 40 " 1 ditipicciolo con vedro di sopra configurine / tre vestite a oro apoggiate ad una / tavola con sua%a — " 15 " 4 quadretti di Bdttrati due di Maschi, e / due difemine con sua%a dorata 3 " — " 1 quadretti di carta intagliata con sua%a / carta dorata — " 6 " 10 quadretti piccioli parte di fiorami in / parte paesetti con vedro sopra in parte — " 45" N:o 9.no / Camera Contigua 12 quadretti compagni con sua%a negra / in parte dorata denotanti il vestire / diverso di PaesP 4 " — " 4 d:tigrandi con rittrati con vestiti al / anticha in piedi con sua%a dorata 2 " — " 1 d:to de lia B: Vergine con sua%a negra 1 " — " 1 d:to sen%a sua%a scritto di dietro P: / Franciscas de Hieronimo — " 50 " 1 d:to sentía sua%a della S. Trinitd con / diversi Santi 1 " 30 " 1 quadretto in legno sen%a sua%a d'una testa di / Dona 4 " 40 " N:o 10 / Camera contigua con stuffa 4 quadri grandi sen^a sua%a istoriati 12 " — " 6 d:tipiccioli con sua%a con Paesetti / e Eontanan^e assai vecchie 1 " 30 " 3 d:ti piu grandi sen^a sua%a d'architet= / tura usati 3 " — " 3 d:ti di Santi con sua%a vecchi 1 " 30 " 1 quadretto in Rame della B: Vergine / con bambino, vecchio 1 " — " No: 11 / Salleta contigua70 4 quadri ovali rappresentantiprospet= / tive della átta di Venena con sua%a!y 4 " — " No: 12 / Camera con stuffa contigua 1 Gallerieta vecchia con entro un bam— / bino di cera con vetri 1 " — " 2 Rittrati ovati uno di uomo, e l'altro / di Dona con sua%a intagliata, e do= / rata 4 " — " 1 d:to ovato con sua%a turchina smal— / tata e d'orata 6 " — " 1 RJttrato d'u[o]mo vestito a coraba con sua / sua%a intagliata, e d'orata 2 " — " 2 d:ti con sua^eta d'orata 3 " — " 4 d:tipiu piccioli 1 d'u[o]mo e tre di Donna / con sua^eta d'orata 5 " — " 1 d:to di Donna ovato sen%a sua%a 1 " — " 1 d:to di Donna quadro con sua%a / dorata 1 " 30 " 1 d:to di Donna di Casa OW con sua^a / dorata 1 " — " 1 quadro di S: Pietro con sua%a dorata 3 " — " 69 Prim. 1764: 12 d.ti rapp.ti il Vestiario Donesco 4 fl. 70 Prim. 1776: N:o 17:o. 71 Prim. 1776: 4 quadri ovali rapr. Prospetive di Venena. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Tanja Martelanc: Plemiški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem arhivu v Gorici, str. 91—106 99 1 d:to de lia B: Vergine picáolo con / sua%a dorata 1 fl — kr No: 13 / Camera contigua con Camino 2 quadri bislunghi con Paesetti di sua%a / dorata 3 " — " 2 d:ti difruttami con sua%a dorata 4 " — " 2 d:ti d'istorie profane bislunghi 1 piu / grande dell'altro con suas^a dorata 6 " — " 4 quadretti sen^sn sua%a bislonghi segnati / da dietro col N:58 di figure di verse 12 " — " 2 d:ti con paeseti e figure con sua%a / dorata 4 " — " 2 d:ti con lontananza e prospettive con / sua^a negra in parte dorata 3 " — " 2 Sopra la porta di q:ti con sua^a dorata / con figure diverse 3 " — " 1 d:to sen^a sua^a d'un uomo, ed una / Donna 1 " — " 1 d:to di S:franc:o con suazp negra doppia 1 " 30 " 1 Rittrato del fu conté Giuseppe di questa / Casa ovato con suazeta dorata 2 " — " 2 d:ti sen^a sua^a di diversi Santi 3 " — " 2 piccioli sen^a suaya difiori, e uccelli / ed un d:to d'una testa con suaya 1 " 30 " 1 d:to della B: Vergine con bambino / con sua^a 1 " — " 1 d:to picáolo di S: Rocco sen^a sua^a — " 20 " 1 Rittrato d'un Pe trino rotto con / sua^a lavorata ed dorata 1 " — " 1 d:to di Donna nuda con sua^a dorata 2 " — " 1 d:to di S: Theresia con cruafisso / sen%a sua^a 1 " — " 1 d:to d'un vecchio tiene un puto in / brachio sen^a sua^a 1 " — " 1 d:to sopra tavola con figure 3 nude / con sua^a dorata vecchia 1 " 30 " 1 d:to un Cavaliere di Malta di Casa / OW con sua^a dorata 1 " 30 " 1 d:to picáolo con piu figure con sua^a / negra in parte dorata — " 30 " No: 14 /Salleta contigua, e vicina /alia Capella 1 quadro grande di Rdttrati con / sua%a dorata vecchio 1 " 30 " 3 d:ti di prospettive con sua%a di legno 2 " — " 2 d:ti Rdttrati di Santi sen^a sua^a 2 " — " 1 d:to di crocefisso con S: Maria Mada— / lena sen^a sua^a 1 " — " 1 d:to rappresentante il nosto Signore / sulla sepultura compianto della B: / Vergine sen^a sua^a 1 " — " No: 16 / Camera contigua con camino12 4 quadri gran di sen%a sua^a istoriatP 24 " — " 5 d:ti con sua^a ordinaria di Vonta— / nan^e, e prospettive 7 " 30 " 4 d:tipiupiccioli Paesetti con Ion— / tanan^e, eprospettive con sua^a ordi= / naria 4 " — " 6 quadretti ovati con sua^a ordinaria / difiorami 2 " — " 4 d:ti 2 difruttami, e 2 di Vontananze / e prospettive quadri, piccioli, e sen^a / sua^a 2 " — " 2 d:ti di cerase, e fragolle con sua^a / negra in parte dórate — " 40 " 2 d:ti con sua^a biancha d'uccellami 3 " — " 2 quadretti ovati con sua%a negra in / parte dórate 2 " — " 1 quadretto con Cavalli ed uomini con / sua%a ordinaria — " 40 " 1 quadro sopra il camino difruttami / sen^a sua^a — " 40 " 6 d:tipiccioli con sua^a dorata deno= / tanti di villani di diversi Paesi74 1 " 30 " 1 RJttrato d'un giovaneto si crede di fa= / miglia, con sua^a dorata 2 " — " 1 d:to di Martino Vuttero depinto sopra / tavola con sua^a dorataK 1 " — " 1 d:to parimente sopra tavola depinto / un astrologo, con sua^a negra in / parte dorata76 — " 15 " 1 d:to figura d'una Donna picáolo11 0 " 30 " 1 pierio linofigura d'un Prete sopra legno con sua^a negra — " 6 " 2 pieriolini l'uno sopra tavola e l'altro / con vietro sopra carta con sua%a — " 30 " 72 Prim. 1776: N:o 16:o di Seguito. 73 Prim. 1776: 4 Detti d'Isforia. 74 Prim. 1776: 6 Dettipicoli rapr. figurini. 75 Prim. 1764: / do Martin ljttero 20 kr; 1776: 1 Detto rapr. Martin Luttero con Sua Cattarinella. 76 Prim. 1764: / do rapp.te un Astro log 1 fl. 77 Prim. 1764: 1 d.o configura d'una Dona 1 fl; 1776: 1 Detto rapr: una Cingara. 100 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Tanja Martelanc: Plemiški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem arhivu v Gorici, str. 91—106 2 d:ti ovati di S: Pietro e Paulo con suazn / argentata sopra legno, picciolinZ78 / Gallariaethapicciola con entro Pastor / bonus 6 figure di legno di mostri 1 testa parim.te di Pietra picciola19 No: 17 / Camera contigua 2 quadri vecchipiccioli con figure / con suazn dorata 1 d:to con due figure istoriate scolpite / in legno 2 d:ti con bestiami selvatici in pittura / senzn suazn 2 d:ti con sua%a dorata, picríolini ovati / con figure in carta 2 suazv da quadretti negri in parte / dorati No: 19 / Camera contigua colla Stujfa80 / quadro sen%a sua%a con pesci, ed / uccellamf'1 1 d:to sopra porta con suazn biancha / di Prospettiva e figurine bislungho 1 d:to di PJttrato vecchio con sua%a biancha 10 teste d'Imperadori Romani con sua^e / in parte dórate, vecchiP- 1 Statúa della Madona vestita di rosso No: 20 / Camera contigua83 4 quadrigrandi istoriati sentía / sua^cP^ 1 d:to con Paesetto sen%a sua^d*5 1 quadro d'un Santo sen%a sua%a?>b 1 dito di S: Mana Magadenaf!] con / sua%a bianca veccbitF 1 d:to di S. franc:o Saverio sen%a sua^s 2 teste d'Imperadori Komani con sua^a / in parte dorati 1 Gallería vecchia con un Santo No: 21 / Camera contigua, ed ultima / colla stuffd){) 6 quadri istoriati sentía suazfin 1 d:to bislungho istoriato puré sen%a sua%a 1 dito picriolo sopra legno con lontananza / con sua^a bianca lavorata vecchio 1 Albero della Casa OWsopra tela / con sua^a biancd)2 Terminato l'estimo de Mobili delle Camere /S'é passato all'Estimo de Mobili dell'abi= /tazione apri. piano come segue No: 23 /Mezzado di rimpetto / Della Concellaria 3 quadri vecchi frusti due con sua%e No: 24 / Altro Mezzado contiguo 1 quadro di due figure sen^a suazn vecchio No. 25 /Mezzado, che serve d'abitazione /al Sig. Amministratoré3 2 Rittrati grandi sen^a sua^a vecchi 2 quadri istoriati grandi sen^a sua^a - fl 40 kr 1 40 10 2 1 1 2 1 12 1 30 15 - " 40 " - " 17 " 1 " 20 " 3 " _ " 1 78 Prim. 1764: 2 d.ti ovati di S. Pietro e Paolo 20 kr. 79 Prim. 1776: / Detto rapr: una Testa Profana. 80 Prim. 1776: N:o 7:o di Seguito. 81 Prim. 1764: / d.to di diversipesci 40 kr. 82 Prim. 1764: /1 Quadretipiccoli d'Imperadori Romani 4 fl; 1776: /1 Detti rapr: Teste d'imperatori Romani. 83 84 85 86 Prim. 1776: N:o 6:o di Seguito. Prim. 1764: 4 Quadri grandi rapp.nti diverse Istorie 20 fl. Prim. 1764: 1 do diPaesetti45 kr; 1776: 1 Paeseto. Prim. 1764: / d.o di S. Gio: Nepomuceno 45 kr; 1776: 1 Detto rapr: S: Gio. Nepomuceno / 1764: 1 d.o di S. Giuseppe col Bambino 1JJ 10 kr; 1776: / Detto rapr S: Gioseppe col Bambino. 87 Prim. 1764: / d.o di S.Maria Madalena 35 kr; 1776: 1 Detto rapr: S: Maria Madatena. 88 Prim. 1764: 1 d.opiccolo di S. Franc.o 10 kr; 1776: 1 Detto rapr: S: Fran.co Sauerio. 89 Prim. 1776: 1 Detto rapr: Teste d'imperatori Romani. Prim. 1776: N:o 5:o. 91 Prim. 1764: 6Quadri bisloghi d'ist. Sac: 3 fl; 1776: / quadro rapres. la Cena di Gesu Christo / 5 detti rapr. Istorie. 92 Prim. 1764: / Albero di Geneologia 35 kr;\ll(r\ 1 Dettogenelogico. Prim. 1776: Nella Camera 3.a di Seguito. 93 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Tanja Martelanc: Plemiški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem arhivu v Gorici, str. 91—106 101 / 0 quadretti quadratti con figure vulgo / d:te le Sibile vecchie sua^atP* 3 fl — kr 1 d:to sen^a sua%a d'un rittrato vecchio — " 15" No. 26 /Mezado contiguo 1 Rittrato d'una Donna con sua^a ordinaria / vecchia — " 20 " No. 27 /Mezzado Contiguo 1 quadro vecchio sentía sua^apicciolo de= / notante ilSig.re con averilmondo in mano — " 10 " 1 Rittrato d'un uomo vecchio vestito all' / antica sentía sua^a — " 6 " SPINARIO, BAMBOCCIANTI IN OKVIR IZ LEPO IZDELANE PLETENE SLAME Goriška grofija je bila v 18. stoletju na obrobju habsburške monarhije. Njeno visoko plemstvo je bilo internacionalno usmerjeno, povezovalo se je v največji meri z dunajskim. Kot je bilo že velikokrat povedano, je Goriška bila in je še vedno kraj na prepihu, kjer se stapljata jug in sever, romanski in germanski svet. Tako tudi dela, ki so nekdaj krasila mogočne gradove in prelepe palače, niso vezana le na en kulturni krog, ampak moramo njihovo pro-venienco iskati v širšem evropskem prostoru. V 17. stoletju naj bi bilo naročništvo na Goriškem zaradi neugodnih gospodarskih razmer nekoliko slabše razvito.95 Šele v 18. stoletju, nekateri mu pravijo kar sjato 18. stoletje oziroma Secolo d'Oro, je postalo naročanje umetniških del pomemben dejavnik vsakega plemiča. K temu je brez dvoma pripomogel tudi razcvet gospodarstva v drugi četrtini 18. stoletja. Tako sta po letu 1740 plemstvo in duhovščina z naročanjem del tudi pri zelo znanih in pomembnih slikarjih začeli bogatiti svoje zbirke.96 V zadnji četrtini 18. stoletja pa se je naročniška dejavnost nenadoma zmanjšala. Vzrok za to so bile predvsem na cerkvenem področju reforme Jožefa II. Temu primerna je bila tudi nižja kakovost likovnih del, ki so nastala ob koncu stoletja.97 Predstavljeni inventarji družine Attemsov Svetokriških so nastali v kar zadeva naročanje najplodnejšem obdobju. Zal pa so popisi v njih ponekod zelo skopi. Večinoma je podana le kratka vsebina dela, opisan je okvir slike, navedena je ocenjena vrednost. Vendar lahko tudi iz teh kratkih opisov izluščimo glavne značilnosti njihove umetniške zbirke. 94 Prim. 1764: 10 d.i rapp.ti Sibille 3 fl; 1776: 10 quadri rapr. Sebib. 95 Zanimivo je, da je večina v 17. stoletju ohranjenih del na Goriškem povezana z beneškim umetnostnim prostorom, čeprav obstoja lokalnih delavnic ne moremo zanikati (Ser-bclj: Baročno slikarstvo na, str. 19). 96 Slikarji s Kranjskega so na Goriškem delovali šele v drugi polovici 18. stoletja. Meja Goriške in Kranjske naj bi bila tudi največkrat meja njihovega ustvarjanja (Serbelj: Baročno slikarstvo na, str. 58). 97 Serbelj: Baročno slikarstvo na, str. lOss. V inventarju svetokriškega gradu navedene slike lahko po motivih razvrstimo v več sklopov. Dela z religiozno tematiko prikazujejo prizore iz Nove zaveze in upodobitve svetniških oseb. Najpogostejši motiv na slikah v svetokriškem gradu je Devica Marija, ki se pojavlja kot samostojen motiv in v povezavi z drugimi osebami; Jezusom, Jožefom in drugimi svetniki. Izbor svetnikov, kot so sv. Frančišek Ksaver, sv. Jožef, sv. Terezija Velika, sv. Rok in sv. Avguštin, je značilno baročen.98 V inventarju ne najdemo izrecno navedenih motivov Stare zaveze, ti bi se lahko skrivali pod oznako is-toriato, ki označuje motive iz klasične mitologije, zgodovine99 in Biblije. Izbor umetniških del z antičnimi motivi111" si raziskovalci največkrat razlagajo z dobro humanistično izobrazbo lastnikov. V popisu izstopa predvsem dvanajst slik z glavami rimskih vladarjev ter deset manjših slik z upodobitvijo si-bil.lnl T. i. poetične slike (javola Poetica) so nastale na podlagi literarnih predlog.1112 V inventarjih pa se najdejo tudi upodobitve izobražencev, literatov in drugih oseb, npr. Martina Lutra in patra Frančiška Hieronima. 98 Zelo bogata jc bila grajska kapela, posvečena svetemu Alojziju, ki je v vseh predstavljenih inventarjih tudi podrobno popisana. Kot zanimivost naj omenim, da v inventarju iz leta 1764 najdemo omenjene kar tri upodobitve križanja, eno Kronanje s trnjevo krono in en Vnebohod Našega Gospoda. Med slikami iz leta 1776 pa izstopajo poleg Križanja še slika z motivom Kristusa na Kalvariji ter štiri slike z motivom Odrešenja. Tri podobe predstavljajo mučence, ena sv. Cecilijo, ena sv. Frančiška Seratinskega, na enem umetniškem delu jc upodobljen angel varuh. Poleg slik sta bila leta 1776 omenjena tudi leseno razpelo in relikviarij. 99 Sele leta 1764 sta bili izrecno omenjeni dve sliki herojev in ena Klcopatrc, leta 1776 pa pet upodobitev bitk. 100 y inventarju iz leta 1764 jc omenjena slika Ilcrkula. Ista slika je bila poleg štirih podob antičnih filozofov, upodobitve sirene in Venere navedena tudi leta 1776. 101 Sibile so bile že v 17. stoletju izredno priljubljen motiv. Največkrat jih najdemo po dvanajst, devet ali pa po tri (Horvat: Slike razveseljujejo oko, str. 138). 102 lake so leta 1764 tri, leta 1776 pa jc bilo izrccno ome- njenih devet slik, ki črpajo svojo motiviko iz znanega lite- rarnega dela Miguela de Cervantesa Bistroumni plemič don Ki- 102 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Tanja Martelanc: Plemiški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem arhivu v Gorici, str. 91—106 Plemiško kulturo najbolje prikazujejo galerija prednikov, družinska drevesa ter portreti predstavnikov vladarskih družin.1"3 Z galerijo prednikov naj bi se plemiči ponašah, saj jim je bila dokaz starosti rodbine. Poleg slik prednikov pa so bile zelo priljubljene upodobitve vladarjev, v našem primeru predstavnikov habsburške vladarske hiše, saj je bilo ponotranjenje cesarske avtoritete pri plemstvu [...] eden od stebrov, ki so habsburško monarhijo nosili do njenega kon-ca.UH V svetokriški grad so neveste s seboj prinesle tudi portrete in družinska drevesa svojih družin. Zato ne preseneča, da najdemo kar štiri slike, ki predstavljajo plemiško družino Ow.1115 Poimensko je naveden le portret preminulega grofa Jožefa At-temsa, najverjetneje grofa Jožefa Franca Attemsa, ki je leta 1721 umrl v Vipavskem Križu.1116 V svetokriškem gradu presenetijo štiri manjše shke s šaljivimi motivi, ki spadajo v tipično žanrsko zvrst. Zanimive pa so tudi druge upodobitve ljudi, kot so slika astrologa in zbirka dvanajstih manjših shk, ki predstavljajo nošo različnih dežel, ter šest drugih manjših, na katerih so upodobljeni vaščani različnih dežel. Najdemo tudi moške in ženske akte ter astrološka znamenja štirih oseb.107 103 V inventarju iz leta 1776 je najverjetneje omenjen tudi portret doža (1 Detto rapr: un Dose). 104 Stuhec: O kranjskem plemstvu, str. 108. 103 Grof Anton Ferdinand Attems Svetokriški je bil poročen z baronico Marijo Avgusto Ow (Hueck: Attems, str. 28). Tudi njena mati Ana Gcrtruda je velik del življenja preživela v svetokriškem gradu, zato lahko domnevamo, da so bila omenjena dela prinesena iz Wurttcmberškega. Brez dvoma se je za zidovi svetokriškega gradu skrivalo še kakšno umetniško delo, ki so ga po sklenitvi zakonske zveze s seboj prinesle neveste grofov Attems. Tri so omenjena v popisu premoženja iz leta 1764. Gre za dve družinski drevesi plemiške družine Au in portret kanonika Avgusta Krištofa Au. Iz aristokratske družine Au je namreč izhajala ena od tašč pokojnega grofa Antona Ferdinanda Attemsa (Stl.A, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394). 106 Ilucck: Attems, str. 28. Pokojni grof Kristijan Avgust Attems je naslikan na dveh portretih, ld sta bila leta 1764 popisana v inventarju. Leta 1776 je bilo izrecno naveden le portret mladeniča družine Attems. 107 Leta 1764 so bile omenjene slike starca in starke ter podobe burkeža, šarlatana in popotnika. Navedena je bila tudi una figura a capricio. Capriccio je risba, slika ali grafika, ki predstavlja izmišljeno ali realno arhitekturo, porušeno ali nedotaknjeno, v slikoviti pokrajini. Najbolj je bila razširjena v času t. i. Grand Toura, ko so se zahteve po slikovitih spominkih močno povečale. Njena vloga je bila predvsem dekorativna (Wilton-Fly: Capriccio, str. 685). Inventar, ki je bil sestavljen, ko je Avgust Anton postal polnoleten, pa je glede žanrskih prizorov precej bolj izčrpen. V njem so omenjene upodobitev umora, dve podobi ribičev in dve podobi tujcev. Devet je slik s flamskimi motivi (iti Fiamenghi), šest pa je podob, ki se motivno povezujejo s t. i. skupino bambocciantov (6 Detti rapr: Bamboci di Carta Stampata). Bamboccianti so bili nizozemski slikarji, V popisu zasledimo več vrst tihožitij: tihožitje s sadjem, cvetlično tihožitje, lovsko tihožitje oziroma tihožitje z divjimi zvermi in tihožitje s kavnim servisom. Tihožitja so imela tako dekorativno funkcijo kot tudi določen simbolni pomen. Za zgodnja lovska tihožitja velja, da so strogo povezana z aristokratskim svetom, saj je bil lov v zgodnjem novem veku eden od privilegijev, ki so bih podeljeni plemstvu. Z upodobitvijo kavnega servisa pa je plemstvo izkazovalo svojo kulturno razgledanost in status, kajti pitje kave je bilo v tistem času privilegij višjih slojev.108 Omembe krajine v svetokriškem inventarju so precej enolične in preproste, vendar je teh motivov izredno veliko. Največkrat so krajine, pogledi na krajino in vasi oziroma vedute označeni z besedami: Paesetti, ljontanan^e, Prospettive. Konkretna je le omemba štirih vedut Benetk.109 Vseh shk ne moremo natančno definirati, saj opisi nekaterih ustrezajo dvema ah celo trem kategorijam. Nekateri opisi pa so tako skromni, da lahko rečemo le, da je slika nekdaj krasila stene gradu, o njeni vsebini pa izvemo bore malo. Poleg shk so v svetokriškem gradu viseli tudi gobelini. Upodobljena vsebina na žalost ni natančneje definirana, so pa bih gobelini med najdragocenejšimi predmeti v gradu, če sklepamo po pripisani ocenjeni vrednosti. Kipov je bilo v Vipavskem Križu v primerjavi s slikami bistveno manj. Omenjeni so dva kipa Device Marije in en kip Našega Gospoda, dva lesena rehefa ter šest lesenih figur pošasti. Bronasta figura je bila le ena. Po opisu sodeč je predstavlja fantka, ki si iz levega podplata izdira trn.110 Tam so bih tudi ld so se v Rimu zbirali okrog mojstra Pictra van Laera. Najbolj dejavni so bili v letih od 1630 do 1650. Upodabljali so za tisti čas precej nenavadne in šokantne motive. Predvsem so radi slikali revne brezdelneže, pijance, cigane, domače živali, ld na blatnih poljih opravljajo svojo potrebo, revne pastirje in postopače. Večina teh naturalistično naslikanih podob ni bila velikega formata (1 .evine: Die Kunst der, str. 14ss). Njihova dela so bila v Italiji na začetku 18. stoletja, ko so postali motivi iz življenja navadnega človeka zelo iskani, izredno priljubljena (Laureati: Der Finflu[3 der, str. 80ss). 108 Za ikonografijo tihožitja glej katalog: Stilleben in Europa in monografijo Schncidcr, Stilleben. Ikealitiit und. 109 Devet let kasneje so bile v inventarju omenjene tri slike ladjevja (Navigh'j, ki najverjetneje ustrezajo dvema podobama marin in eni podobi viharnega morja, ki so navedene v inventarju iz leta 1776. 110 Bronasta figura dečka, t. i. Spinario, rimsko delo, ki posnema starejše vzore, je med letoma 1165 in 1167 stala pred Latcransko palačo v Rimu in je bila kasneje prenesena v Palazzo dei Conservatori. Od zgodnje renesanse dalje je bila figurica dečka, ki naj bi bil po legendi prinesel sporočilo rimskemu senatu in se šele nato ustavil, da bi si iz ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Tanja Martelanc: Plemiški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem arhivu v Gorici, str. 91—106 103 v kamen vklesana glava angela, glava neznane osebe ter podoba dečka, ki se naslanja na sidro. Iz dragocenega rumenega jantarja je bil izdelan rožni venec, v gradu pa so hranili tudi srebrni križ. Kot zanimivost naj omenim še t. i. bakala-vreatsko tezo, ki je popisana v inventarju iz leta 1776. Bakalavreatske teze so ob končanju šolanja, največkrat na jezuitskih ustanovah, tiskali kot vabilo na zagovor ter kot dokazilo o pridobljeni izobrazbi. Najpogosteje je bil to bakrorez oziroma mezzotinta, odtisnjena na papir ah svilo. Kompozicija je bila dvodelna, največji del podobe je zajemala upodobitev z alegorično snovjo, spodaj pa je bila dodana kartuša s podatki o prejemniku teze, kraju šolanja, datumu zagovora in imenu profesorja, ki je predsedoval zagovoru. Poleg tega pa je bakalavreatska teza vsebovala še posvetilo in povzetek kandidatovih tez.111 Popisane slike v inventarjih so bile največkrat naslikane na platno, zato v večini primerov medij ni naveden.112 Ce pa platno ni bil nosilec podobe, je bil medij natančno določen. Popisane so bile npr. podobe na lesu (sopra legno), na kamnu (sopra pietra), na papirju (sopra carta oziroma in cartaj, med drugim tudi perorisbe (fatte dipenna) in manjša slika iz rez-ljanega papirja (di carta intagliata). Omembe vredni so podobe iz slonove kosti (d'Avorio) ter dva portreta vladarjev in podoba otroka iz voska (in cera oziroma di cera). Najverjetneje gre za podobe, odtisnjene v vosek, t. i. Wachsabdrücke oziroma Wachspassierte. V bakru (in Parne) je upodobljena Devica Marija z detetom. Pozornost pritegne opomba, da je na posteljni končnici upodobljen sveti Avguštin (a capo del letto)jn na neki drugi pa Devica Marija. Tako okrašena posteljna vzglavja so v 18. stoletju krasila prenekatero plemiško spalnico.114 Okvirji slik v 18. stoletju na Goriškem so bih večinoma pozlačeni ah pa črni. Poleg slik brez okvirja (senvp suavp) je v svetokriškem inventarju navedenih veliko takih, ki imajo črn okvir (con sua^a podplata i/drl boleči trn, nadvse priljubljena. Velikokrat so jo kopirali, kopije pa darovali kraljem (Ilaskell — Nicholas: Taste and the, str. 308ss). 111 Več o t. i. bakalavreatskih tezah glej: Pascoletti: Ex universa philosopkia; 1 .avrič: Likovna oprema ljubljanskega, str. 77ss; Žmuc — Moder: Bakalavreatske teze iz, str. 197ss; Ap-puhn-Radtke: Dokumente europäischer Bildung, str. 145ss. 112 Izjema je le upodobitev družinskega drevesa plemiške družine Ow, ki je izrecno naslikana sopra tela. 113 Upodobitev svetega Avguština na posteljni končnici ne preseneča, saj je bil svetnik patron tako grofu Kristijanu Avgustu kot tudi njegovima sinovoma Avgustu Antonu in Kristijanu Avgustu Antonu. 114 Za ponazoritev poslikane posteljne končnice glej: Witt- Dörring: Fra Nord e, str. 35. negra), pozlačenega (con sua^a dorata) oziroma delno pozlačenega (in parte dorata). Kar nekaj je podob z belim okvirjem (con sua%a bianca), ki bi bile glede na njegovo barvo lahko novejšega datuma. Nekateri okvirji so navedeni kot leseni (con sua^a di legno) ali navadni (con sua^a ordinaria), o njihovi barvi pa ne moremo reči nič določnejšega. Redkost so le slika Našega Gospoda z okvirjem iz lepo izdelane pletene slame (con sua%a di strame ben travagliata), slika Device Marije s slonokoščenim okvirjem (con sua^a d\Avorio), ovalna slika z modrim, delno pozlačenim okvirjem (con sua%a turchina smaltata e d'orata), ki je bila najverjetneje prav zaradi drage barve izredno visoko ocenjena, ter sliki svetega Petra in Pavla s posrebrenim okvirjem (con sua%a argentata). Zastekljene slike so bile v baroku prava redkost. Podob con suo vetro je v inventarju popisanih le okrog 20, največkrat gre za manjši format. Navedbe vrednosti ob umetniških delih so precej zgovorne. Vrednost je odvisna tako od slike kot tudi od okvirja. Najvišje so bile v svetokriškem gradu ocenjene slike velikega formata (quadro grande), na katerih so bili navadno t. i. zgodovinski motivi.115 Poleg teh so visoko kotirali tudi tihožitja116 in družinska drevesa plemiške družine Ow.117 Kar 6 florintov sta bih vredni dve manjši ovalni sliki iz slonove kosti z vrezanimi podobami ženskega akta z dečkom ter tremi ženskimi akti, 4 florinte podoba Našega Gospoda z lepo izdelanim okvirjem iz slame ter slika z modrim okvirjem, ki je bila vredna 6 florintov. Najdražje umetniško delo pa je bila bronasta figura dečka, ki si iz levega podplata izdira trn. Ocenjena je bila na 20 florintov. Inventarji so lahko dober pripomoček pri določitvi števila in razporeditve soban v plemiškem domovanju. Na podlagi popisov je vidno, da so v najreprezentančnejših sobanah visele podobe cesarjev in cesaric ter rodbinskih prednikov. Po številu so izstopale tudi podobe s sakralno vsebino, nekaj je bilo podob iz rimske zgodovine in mitologije. Predsobe so bile po večini okrašene z umetniškimi deli z dekorativno vsebino, kot so na primer tihožitja in krajine.118 Tudi svetokriški grad ni bil v tem Primeri: 2 pitture grande d'istoria 8 jI; 1 quadra grande d'istoria pittura grande sen%a sua^a 5 jI; 1 quadro grande sen^a sua^a istoriato 5 fl; 5 quadri grande istoriati con sua^a di legno 30 fl; 4 quadri grandi sen^a sua^a istoriati 24 fl; 4 quadri bislonghi, contrasegnantiprospettivi, lontanan^e, e dentro diverse istorie 20 fl. 116 Primer: 5 quadri grandi di florami, Erbami e frutti con suas(a di legno 20 fl. 117 Primeri: 1 quadro grande denotante 1'alboro con l'arme di Casa OW, e delle respettive dame state in questafamigHa 6fl; 1 quadro piupicciolo denotante Fistesso arbora di d:ta Casa 4 fl. 118 Od druge polovice 17. stoletja dalje, posebno pa v 18. stoletju, so prišle do izraza nove zvrsti, kot so tihožitja, 104 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Tanja Martelanc: Plemiški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem arhivu v Gorici, str. 91—106 pogledu nikakršna izjema, saj nam nekoliko groba ocena govori o tem, da je bilo v reprezentančnih sobah119 in jedilnici120 več del s profanimi motivi. Predvsem so bih v ospredju portreti in družinska drevesa, v intimnejših prostorih, kot so spalnice,121 pa so največkrat visele nabožne podobe ter tu pa tam portreti prednikov.122 Motive, kot so tihožitja, krajine in dela z zgodovinsko tematiko, pa bi lahko našh v skoraj vseh sobanah. Svetokriški grad je, če ne upoštevamo kapele svetega Alojzija, nekdaj hranil več kot 350 shk. To je skoraj dvakrat tohko kot jih je na primer devinski grad, ki je bil sredi 18. stoletja v lasti |aneza Filipa della Torre. V njem so popisovalci našteh 187 shk. Stivansko palačo pa je omenjeni della Torre okrasil s 128 deli. Inventar, ki je bil sestavljen leta 1758 po smrti grofa in sorodnika svetokriških Attemsov, Žige Attemsa Petzensteinskega, razkriva, da je v njegovi goriški mestni palači viselo 121 shk, v vih Podgora pa 125.123 Vsebinsko pa se umetniške zbirke ne razlikujejo veliko. Najvrednejše slike v goriški mestni palači družine Attems Petzenstein so bila družinska drevesa, portreti, podoba Device Marije in svetega Jožefa ter stika Venere. Poimensko je naveden slikar Palma starejši, ki je naslikal podobo Jezusa Kristusa, ocenjena pa je bila na 10 florintov. Kar 24 florintov je bil vreden alabastrni kip svetega Miklavža. V vih Podgora sta bih najvišje ovrednoteni sliki slikarja Pittonija, skupaj sta bih ocenjeni na 6 florintov.124 Med letoma 1740 in 1785 sta plemenita Žiga Attems Petzensteinski in Rudolf Coronini v svojih zbirkah hranila dela visoke kakovosti v Evropi priznanih slikarjev ter dela domačih mojstrov, kot sta bila Antonio Paroh in Janez Mihael Lichtenreit.125 Kdo pa je bil avtor svetokriških umetniških del, za zdaj ostaja nerazrešena uganka in naloga prihodnjih raziskav. krajine, upodobitve bitk, alegorije letnih časov in alegorije čutov, ki so bile v tistem času izredno priljubljene in lahko razumljive (Delneri: Quadri da palazzo, str. 143). 119 Sala grande oz. peta popisana soba, trinajsta ter devetnajsta so bile po popisani opremi sodeč najverjetneje reprezentančne sobane. 120 Jedilnica je po popisu opreme sodeč šesta popisana soba v inventarju. 121 Večina drugih sob je spalnic. Zanimivi sta še četrta popisana soba, ki je zaradi opreme najverjetneje t. i. Wunderkammer, ter štirinajsta popisana soba, ki je bila najverjetneje predsoba. 122 Tipična aristokratska spalnica naj bi bila spalnica v palači grofa Coroninija v Gorici, ki je predstavljena v članku Fra Nord e Sud. Abitare a Gorila nel Settecento (Witt-Dórring: Fra Nord e, str. 45). 123 Delneri: Quadri da palazzo, str. 143ss. 124 PiUon: Inventario della cancelería, str. 163ss. 125 Serbelj: Baročno slikarstvo na, str. 36. Stran i^ inventarja ileta 1755}26 SKLEP Zgodovinski in kulturni pomen goriškega plemstva je bil doslej v literaturi nekoliko spregledan. Predstavljeni popisi premoženja družine Attemsov Svetokriških in anahza ter primerjava z drugimi plemiškimi inventarji so le del mozaika, iz katerega bo mogoče sestaviti večjo sliko. Zato je načrtna preučitev drugih popisov in vključitev različnih arhivskih virov nujna. Le-ta bo omogočila natančnejšo opredehtev vloge aristokratskih mecenov ter anahzo plemiških umetniških zbirk 18. stoletja na območju nekdanje Goriške grofije. Za zdaj ostaja prenekatero avtorstvo umetniškega dela zavito v meglo, prav tako ostaja naloga prihodnjih raziskav identifikacija morebitnih ohranjenih umetniških del, saj je največkrat mogoča le na podlagi ohranjenega popisa v inventarju. 126 Inventario della facolta attiva e passiva del Sig. conte Christiano Augusto d'Attems del 27. 8. 1755, foglio n. 4 r. Cm: 32,2 x 21,5, Atto rilegato, supporto cartacco. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Tanja Martelanc: Plemiški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem arhivu v Gorici, str. 91—106 105 Viri Archivio di Stato di Gorizia, Gorica, Italija ASG, Archivio del Tribunale Circolare di Gorizia, Serie delle ventilazioni ereditarie, bl09.f271.sa-8. ASG, Archivio del Tribunale Circolare di Gorizia, Serie delle ventilazioni ereditarie, bl09.f271.sa-9. ASG, Archivio del Tribunale Circolare di Gorizia, Serie delle ventilazioni ereditarie, bl09.f271.sa-20. Österreichisches Staatsarchiv, Dunaj, Avstrija AT-OeStA RK Deduktionen 227d-6. Steirmärkisches Landesarchiv, Gradec, Avstrija: StLA, fond Archiv Pallavicino Familie, karton 26, zvezek 394. Literatura Abitare il Settecento (ur. Raffaella Sgubin). Gorizia: Musei Provinciali, 2008. Appuhn-Radtke, Sibylle: Dokumente europäischer Bildung in der Barockzeit. Augsburger Thesenblätter für slowenische Lehranstalten. Rayern und Slowenien im Zeitalter des Barock. Architektur, Skulptur, Malerei (ur. Janez Höfler, Frank Büttner). Regensburg: Schnell & Steiner, 2006, str. 145-169. Delneri, Annalia: Quadri da palazzo. Un per-corso espositivo idealmente ispirato alla descrizione inventariale dei dipinti di alcune dimore storiche. Abitare il settecento (ur. Raffaella Sgubin). Gorizia: Musei Provinciali, 2008, str. 142-169. Frank, Ulrike — Serbelj, Ferdinand: Kratka zgodovina grofov Attems. Zbornik občine Slovenska Bistrica II (ur. Ferdinand Serbelj). Slovenska Bistrica: Skupščina občine: Kulturna skupnost, 1990, str. 144-161. Guelmi, Girolamo: Storia genealogico-cronologica degli Attems austriaci. Gorizia: presso Giacomo Tommasini stampatore in tutti gl'idiomi del paese ed orientali privilegiato da S. M. L. R. AP, 1783. Haskell, Francis — Penny, Nicholas: Taste and the antique. The Iure of dassical sculpture. 1500—1900. New Häven — London: Yale University Press, 1981, str. 308-310. Horvat, Jasna: »Slike razveseljujejo oko in krasijo sobe«. Theatrum vitae et mortis humanae (ur. Maja Lozar Stamcar, Maja Zvanut). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2002, str. 131-148. Hueck, Walter von: Attems. Genealogisches Handbuch der gräflichen Häuser IV (ur. Hans Friedrich von Ehrenkrook). Görlitz: C. A. Starke, 1962, str. 2279. Ilwof, Franz: Die Grafen von Attems. Freiherren von Heiligenkreuz ihrem Wirken in und für Steiermark. Mit 2 Porträts und 3 genealogischen Tabellen. Graz: Styria, 1897. Laureaü, Laura: Der Einfluß der 'Bambocciade' in der italienischen Malerei des 17. und 18. Jahrhunderts. I Bamboccianti. Niederländische Malerrebellen im Rom des Barock (ur. David A. Levine, Ekkehard Mai). Milano: Electa, 1991, str. 80-92. Levine, David A.: Die Kunst der 'Bamboccianti': Themen, Quellen und Bedeutung. I Bamboccianti. Niederländische Malerrebellen im Rom des Barock (ur. David A. Levine, Ekkehard Mai). Milano: Electa, 1991, str. 14-33. Malni Pascoletti, Maddalena: Ex universa philo-sophia. Stampe barocche con le Tesi dei Gesuiti di Gorizia. Catalogo della mostra. Monfalcone : Laguna, 1992. Perusini, Giuseppina: L'attivitä architettonica di Nicolö Pacassi a Gorizia. Nicolo Pacassi. Architetto degli Ausburgo. Architettura e scultura a Gorizia nel Settecento (ur. Emanuela Montagnari Kokelj, Giuseppina Perusini). Monfalcone: Edizioni della Laguna, 1998, str. 56-84. Pillon, Lucia: »Oltre lo specchio«. Committenza e cultura nella Gorizia del Settecento. I Uchtenreiter nella Gorizia del Settecento (ur. Andrea Antonello, Walter Klainscek). Monfalcone: Edizione della Laguna, 1996, str. 36-46. Pillon, Lucia: Inventario della canceleria pretoria fato in occasione della morte del fu conte Si-gismondo d'Attems f 1758. 1758, aprile 6 - Gorizia. Inventario. Nicolo Pacassi. Architetto degli Ausburgo. Architettura e scultura a Gorizia nel Settecento (ur. Emanuela Montagnari Kokelj, Giuseppina Perusini). Monfalcone: Edizioni della Laguna, 1998, str. 163-172. Preinfalk, Miha: Auenpergi. Po sledeh mogočnega tura. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2005. Preinfalk, Miha: Listine v zapuščinskih inventarjih kot zgodovinski vir v teoriji in praksi. Ad fontes. Otorepčev zbornik (ur. Darja Mihelič). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 159-185. Sapač, Igor: Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knj. 2, Srednja in spodnja Vipavska dolina. Ljubljana: Vi-harnik, 2009. Schneider, Norbert: Stilleben. Realität und Symbolik der Dinge. Die Stilleben der frühen Neuzeit. Köln: Benedikt Taschen, 1989. 106 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Tanja Martelanc: Plemiški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem arhivu v Gorici, str. 91—106 Stilleben in Europa. Westfälisches Eandesmuseum für Kunst und Kulturgeschichte (ur. Gerhard Langemeyer, Hans Albert Peters). Münster: Landschaftsverband Westfalen-Lippe, Baden-Baden: Staatliche Kunsthalle, 1979. Serbelj, Ferdinand: Baročno slikarstvo na Goriškem. Ljubljana: Narodna galerija, 2002. Stuhec, Marko: O kranjskem plemstvu v času Almanachovega delovanja na Kranjskem. Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem (ur. Barbara Murovec, Matej Klemenčič, Mateja Bre-ščak). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 97-121. Stuhec, Marko: Rdeča postelja, ščurki in solze vdove Prešeren. Plemiški %apušanski inventarji 17. stoletja kot Zgodovinski vir. Ljubljana: ŠKUC: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995. Wilton-Ely, John: Capriccio. The Dictionaty of Art (ur. Jane Turner), št. 5, str. 685—688. Witt-Dörring, Christian: Fra Nord e Sud. Abitare a Gorizia nel Settecento. Abitare il settecento (ur. Raffaella Sgubin). Gorizia: Musei Provinciali, 2008, str. 22-55. Zmuc, Irena — Moder, Gregor: Bakalavreatske teze iz zbirk Mestnega muzeja Ljubljana. Ad jontes. Otorepčev zb°rnik (ur. Darja Mihelič). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 197-212. Zvanut, Maja: Od vitega do gospoda. Ljubljana: Viharnik: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1994. Časopisi Lavrič, Ana: Likovna oprema ljubljanskega jezuitskega kolegija. Ob 400. obletnici ustanovitve jezuitskega kolegija v Ljubljani. Acta historiae artis Slovenka (1997), št. 2, str. 77-96. Pferschy, Gerhard: Tätigkeitsbericht des Steier-märkischen Landesarchivs für die Jahre 1984 und 1985. Mitteilungen des Steiermärkischen Tandesarchivs XXXV/XXXVI (1986), str. 7-42. Zusammenfassung INVENTARE DES ADELSGESCHLECHTS ATTEMS-HEILIGENKREUZ IM STAATSARCHIV VON GÖRZ Im vorhegenden Beitrag wird das im Jahr 1755 aufgenommene Inventar der Burg Heiligenkreuz (Sveti Križ) präsentiert, das im italienischen Staatsarchiv von Görz verwahrt wird. Das Vermögen des damaligen Besitzers Christian August Graf von Attems-Heiligenkreuz wurde inventarisiert, da sich dieser hoch verschuldet und begonnen hatte, sein Vermögen unkontrolliert zu verschwenden. Eine präzise Abschrift und detaillierte Analyse erfolgt nur für jenen Teil des Inventars, wo Kunstwerke erwähnt sind. Das nach dem Tod von Christian August im Jahr 1764 aufgenommene Inventar des Nachlasses und das nach der Volljährigkeit seines Sohnes und dessen Übernahme des Vermögens im Jahr 1776 aufgenommene Inventar werden als Ergänzung der ersten Bestandsaufnahme präsentiert. Im Beitrag werden Motive, Bildträger und Farben der Rahmen der in der Burg Heiligenkreuz inventarisierten Kunstwerke näher behandelt und auch deren hohe Qualität analysiert. Abschließend wird das Inventar mit anderen in der Literatur bereits präsentierten Inventaren von Görzer Adeligen verglichen. Die historische und kulturelle Bedeutung des Görzer Adels spielte in der einschlägigen und kunstgeschichtlichen Literatur bislang nur eine geringe Rolle. Die präsentierten Inventare des Vermögens der Grafen von Attems-Heiligenkreuz, ihre Analyse und ihr Vergleich mit anderen Inventaren von Adelsfamilien stellen nur einen Teil des Mosaiks dar, aus dem sich ein größeres Bild zusammensetzen lässt. Dringend notwendig ist eine planmäßige Untersuchung anderer Inventare und die Einbeziehung verschiedener Archivquellen, das eine genauere Bestimmung der Rolle der aristokratischen Mäzene und eine Analyse der Kunstsammlungen des Adels des 18. Jahrhunderts in der ehemaligen Grafschaft Görz ermöglicht. Die Urheber der Gemälde und Plastiken in der Heiligenkreuzer Sammlung bleiben fürs Erste unbekannt. Die Aufgabe künftiger Untersuchungen wird es auch weiterhin sein, eventuelle erhaltene Kunstwerke zu identifizieren, was meist nur auf der Grundlage einer bestehenden Inventarisierung möglich ist. Arhivi 33 (2010) št. 1, str. 107-128_Iz arhivskih fondov in zbirk 107 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 929Goriup I."1914/1919" Prejeto: 3. 5. 2010 V Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu iz let 1914-1919 MATEVŽ KOŠIR doc. dr., sekretar Arhiv Repubkke Slovenije, Kongresni trg 1, SI—1000 Ljubljana e-pošta: matevz.kosir@gov.si IZVLEČEK Objava zapiskov dnevnika, ki ga je v obdobju prve svetovne vojne med letoma 1914 in 1919 v Opčinah in Trstu pisal Ivan Goriup gospodarstvenik,politični delavec posestnik na Opčinah pri Trstu in veljak slovenskega društva FAinost. KLJUČNE BESEDE: prva svetovna vojna, Opčine, Trst, Ivan Goriup, dnevniki 1914—1919 ABSTRACT WAR IS MAN'S BIGGEST SHAME. RECORDS OF IVAN GORIUP IN OPCINE AND IN TRIESTE 1914-1919 The paper publishes diary entries of Ivan Goriup, an economist, political activist, owner of the estate in Opcine and Trieste and a prominent personality of the Slovenian association Edinost. He compiled his diaiy while staying in Opcine and Trieste during World War I (more precisely between the years 1914 and 1919). KEY WORDS: World War I, Opcine, Trieste, Ivan Goriup, diaries 1914-1919 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 108 Matevž Košir: Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu iz let 1914—1919, str. 107—128 Avtor zapiskov Ivan Goriup1 je bil gospodarstvenik, politični delavec posestnik na Opčinah pri Trstu in veljak slovenskega društva Edinost.2 Rodil se je 11. januarja 1859 na Proseku, umrl pa 30. maja 1936 v Ljubljani in je pokopan na Proseku. Njegov oče Ivan (1826-1884), ki je prišel na Prosek z Vrha nad Kanalom, je bil veleposestnik, pek, trgovec in gostilničar na Proseku, mati pa Alojzija Spanger (1826-1890). Ivanov stric apelacijski svetnik Anton Goriup (1812-1883) je bil večkrat izvoljen v državni zbor. Junija 1885 se je Ivan Goriup poročil z Emo iz znane družine Daneu. Ema je na Opčinah vodila družinski hotel Obelisk. Eden njenih bratov Vincenc pa se je preselil v Palermo.3 Za doto je Ema dobila posestvo na Opčinah, tja pa sta se z Ivanom Goriupom preselila leta 1891. Po očeto- lvan Goriup (*11. 1. 1859, Prosek f 30. 5. 1936, Ljubljana). (Osebni arhiv Danilo Goriup) vem zgledu se je Ivan Goriup vključil v krog Edinosti in bil leta 1893, 1897, 1900 in 1906 izvoljen v tržaški občinsko-deželni svet. Bojeval se je za pravice Slovencev. Kot odbornik je bil na občnem zboru januarja 1905 v veliki dvorani Narodnega doma izvoljen za predsednika društva Edinost.4 Predsednik društva je ostal dve leti. Ob izvolitvi je dejal: »,,. Moj program je kratek: pov^diga našega ljudstva na političnem in gospodarskem polju. ...«5 Bil je soustanovitelj Jadranske banke (ustanovljene 1905),6 Tržaške posojilnice in hranilnice (ustanovljene 1891), tiskarne Edinost, hotelske delniške družbe Grljan-Miramar (ustanovljene 1913) ter delniške družbe Adria (ustanovljene 1913). V vseh navedenih družbah je bil član upravnih odborov. Bil je tudi soustanovitelj tržaške kmetijske družbe (ustanovljene 1894) in bil večkrat njen predsednik, tudi v času »velike vojne«. Deloval je v delavskem podpornem društvu v Trstu in bil njegov častni član, bil pa je tudi odbornik Ciril-Metodove družbe. Goriupovi zapiski so neke vrste kronika prve svetovne vojne, ki jo je na Opčinah in v Trstu zapisoval v letih 1914—1919. Le na koncu sta še dve kratki notici iz let 1922 in 1928, ki ju je še stisnil na zadnjo stran, saj je bil zvezek popisan do konca. Zapiske je avtor začel pisati 25. julija 1914, ko se je iztekel Avstro-ogrski ultimat Srbiji in je postalo jasno, da bo prišlo do vojne. Se pravi slab mesec dni po sarajevskem atentatu in tik pred prvimi vojnimi napovedmi. Pisal jih je v izjemno Učen zvezek s trdimi platnicami in barvno obrezo. V njih je povzemal tako svetovna kot lokalna dogajanja, ki jih je na Opčinah neposredno doživel in so bila povezana z »veliko vojno«. Spopadi na svetovnih bojiščih, ki jih omenja v zapiskih, so sicer znani, a v zapisih Ivana Goriupa jih vidimo tako, kot jih je spremljal on s časopisi, pogovori ipd., oziroma jih je v času bojev na soški fronti doživel tudi sam, tako rekoč na svojem pragu. Zapiski opisujejo obdobje vojne, kot jo je videl avtor, in so dokument obdobja, katerega posledice so usodno zaznamovale življenje Primorske. Avtor že oktobra 1914 ugotavlja, da bo vojna dolga in bo imela grozne posledice. Prav tako že oktobra 1914 piše o možnosti, da Italija »udari Avstro-ogrski v hrbet«. Do aprila 1915 to omeni še večkrat. Na dan podpisa (tajnega) Londonskega pakta 26.4. 1915 pa piše o »grobnem razburjenju ljudstva« in kako so maja istega leta vojno z Italijo sprejeli »s tenkim srcem, a so jo vendarle pričakovali«. Zapiski postanejo tudi kronika zračnih napadov na Opčine, obenem lahko iz zapiskov spremljamo vse večjo draginjo in pomanjkanje, ter rast cen. Junija 1917 ugotavlja, da je od začetka vojne shujšal za 20 1 Avtor zapiskov se je vedno podpisoval Goriup, tudi družina je do danes ohranila priimek v tej obliki. V literaturi pa je večkrat naveden kot Ivan Gorjup. 2 Primorski slovenski biografski leksikon, 5 snopič, str. 453. 3 Lavagnino: I Daneu. 4 Narodni dom v Trstu 1904-1920, str. 40-41. 5 Pahor: Slavjanska sloga, str. 33-34. 6 Sušteršič: Sledovi. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 109 Matevž Košir: Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu i/, let 1914—1919, str. 107-128 Hiša Ivana Goriupa v središču Opčin, začetek 20. stoletja. (Osebni arhiv Danilo Goriup) kilogramov, »kar pa je menda splošno«. S koncem vojne komentira tudi jugoslovansko idejo, nastajanje države in kraljevine SHS, a 1.12. 1918 začne zapiske s stavkom: »Italijani v Trstu nastopajo proti Slovanom vse bolj ojstro ...«. Obenem v zapiskih spremlja tudi usode najbližjih družinskih članov. Njegova žena Ema (rojena leta 1856) je umrla že leta 1907, zato je toliko bolj živo spremljal usode svojih otrok: sinov Danila (1892-1976), Ivana (1899-1965) in Zdenka (19001985) ter hčere Emmy (1888-1989), poročene s Floriem Gregoričem, in vnuka Danila (Buba). Največ pozornosti je bil deležen sin Danilo, ki je po letu 1914 kot avstro-ogrski vojak in oficir zamenjal številna bojišča. To je njegovemu očetu povzročalo velike skrbi. Leta 1918 pa so bih že vsi trije sinovi v avstrijskih vojaških enotah, a mlajša nista prišla na fronto. Zdenko je že po koncu vojne kot prostovoljec sodeloval v bojih na Koroškem, enako kot Danilo. Avtor omenja tudi nečaka Iva in Alojza iz Proseka itd., ki sta se bojevala na raznih bojiščih. Iz kronike slutimo tudi usodo zamejske slovenske rodbine. Decembra 1917 je Ivan Goriup prodal hišo in nekoliko kasneje še posestvo na Opčinah, saj je bilo po začetku bojev na soški fronti poškodovano, in si poleg stanovanja kupil še hišo v Trstu. Vojna je močno prizadela tudi večino gospodarskih dejavnosti, pri katerih, je bil Ivan Goriup deležnik. O tem, kaj se je dogajalo na primer s hotelsko delniško družbo v Grljanu, piše leta 1918 Josip Vilfan: Ob izbruhu vojne leta 1914 je bila sezona še v polnem teku, potem pa so hotelski gostje odpotovali. Od kopališča je poslovala le še restavracija v skrčenem obsegu. V hotel se je nasta- nilo vojaštvo, parnik je bil zasežen za potrebe vojne mornarice in podjetje je zaradi vojne trpelo veliko škodo.7 Gospodarski škodi se je po zasedbi Trsta s strani Italijanov (3. 11. 1918) pridružil še vse slabši odnos novih oblasti do Slovencev, še posebno tudi do izpostavljenih članov društva Edinost.8 To je bil tudi eden od vzrokov, ne pa edini, da se je Ivan Goriup v letih 1924-1925 preselil iz Trsta v Beograd. V Beogradu je takrat že živela njegova hči Emmy skupaj z družino. V Beogradu sta bila tudi njegov sin Zdenko, ki je tam postal poklicni vojaški pilot, ter sin Ivan, ki je tam dobil službo. Le Danilo je ostal v Ljubljani. Ivan Goriup si je v Beogradu kupil hišo in tam preživel največ časa. Občasno pa je še obiskoval Ljubljano, Trst in Dunaj. Od njegovih otrok se je v tridesetih letih vrnil v Trst le Ivan. Družini Emmy in Zdenka sta se po drugi svetovni vojni preselili v Združene države Amerike. Ivan Goriup je bil v obdobju, ko je pisal zapiske, v zrelih letih in je leta 1919 praznoval 60 let. Zapiski kot še naslov kažejo kritično naravnanost do vojne. Vojna mu je pomenila predvsem nesmiselnost in gorje. Njegova stališča, ki obsojajo vojno in nasilje, do danes niso izgubila aktualnosti. Zapiskom oziroma dnevniku, ki je nastal spontano, je avtor po koncu vojne, ko je zapiske že zaključil, dodal naslov, na vrhu steani pa leto in mesec, ko so zapiski nastali. Nekatere besede in stavke je avtor kasneje podčrtal, dvakrat pa tudi krajše besedilo izbrisal in kaj dopisal. Kdaj točno je bil iz dnevnika iztrgan en list, pa je težko ugotoviti. 7 Pahor: Delo Josipa Vilfana, str. 35. 8 Wohinz Kacin: Josip Vilfan, str. 79. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 110 Matevž Košir: Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu iz let 1914—1919, str. 107—128 Ivan Goriup % otroci leta 1935 v Beogradu. Od leve proti desni: Ivan, Emmj, Ivan, Danilo in Zdenko. (Osebni arhiv Danilo Goriup) Transkripcija zapiskov sledi čim bolj vemo izvirniku, le v nekaterih malenkostih je nekoliko posodobljeno: vekka začetnica je postavljena v skladu s sodobno jezikovno normo. Izrazi v celoti niso spremenjeni in ohranjajo svojo avtentičnost, enako krajevna imena. Dopolnitve so razrešene v oglatih oklepajih [ ]. Dodane so nekatere stvarne opombe o dogodkih in osebah iz besedila. Poleg pike je avtor občasno uporabljal tudi pomišljaj, tega pa v prepisu nisem ohranil. Dela besedila, ki je bil podčrtan s svinčnikom kasneje, nisem posebej označil. Izvirnik dnevnika hrani v osebnem arhivu Danilo Goriup, vnuk Ivana Goriupa. Zahvaljujem se mu, da je omogočil objavo dedkovih zapiskov. Fotokopije zapiskov so shranjene tudi v zbirki fotokopij Arhiva Republike Slovenije. v irt __) oU> / f 1 ukovini napredujejo Avstrijci ravno tako v Karpatih. Z drugih front nič posebnega. Princ Hohenlohe je odšel iz Trsta (pravijo da je bil odstranjen iz obzirom na Italijane). Novi namestnik je baron Fries-Skeene.39 Skoda Zp princa, bil je prijaven mož in bolj razumen kot so ponavadi avstrijski uradniki. Radoveden sim kako se bo novi namestnik postavil s Slovenci v Trstu. Draginja raste. Pomanjkanje moke, ki se sploh več ne dobi v trgovinah. Kruh je slab primešan z otrobi. Prodaja se po 64 vin farjev]. Na Proseku ne zvejo o osebi Ivota ničesar. Alojz mi je pisal, najbržje še v Krakovem. Danilo je bil pri vojaškem zdravniku, našel je da ima srčno hibo in da ni več sposoben zp jronto, določili so ga zp pomožno službo. 3.3. Teden %a tednom preteče in ne prinese odločitve, ne upanje ne mir. Nemci so proglasili blokado angleškega obrežja in skušajo s podmorskimi čolni40 uničiti trgovsko bro-dovje. Kar se pa jim le v zelo mali meri posreči. Angleži in Francozi so od svoje strani napovedali blokado Nemčije. Združeno angleško francosko brodovje bombardira porte, ki branijo vhod v Dardanele. Turki se dobro branijo. Boji v Karpatih južpi Galiciji, Ruskipoljski, se nadaljujejo. V vzhodni Pmsijije Hindenburg zopetpremagal Ruse, mnogo je ujetih (100.000) drugi ranjeni ali mrtvi. Trdi se da je deseta ruska armada uničena in se jih je k malo rešilo.41 Na Francoskem nobene premembe, Nemci in Francozi si stojijo nasproti v okopih in le tu in tam se vršijo brezuspešni napadi. Angleži zJ>irajo neprenehoma vojake in se pripravljajo za dolgotrajno vojno, ki jo hočejo končati k zPomZPm Nemčije. Italija se pripravlja, govori se da konec marca ali meseca aprila napade Avstrijo. Kaj bo potem? Danilo piše malo, Timmjjepri meni z Danilčkom12 na obisku. 20.3. Vršijo se pogajanja z Italijo in govori se mnogo o tem. Gotovega ne ve nobeden. Pravijo da Avstrija odstopi Trentino in del Friula do Soče. Moje osebno mnenje je, da ni mogoče nobene pogodbe in da pride do vojne z Italijo. Danes se trdi z nekako gotovostjo, da so se pogajanja (posreduje tudi bivši nemški kancler Buloiv) zp™la Z dobrim uspehom. V Dardanelah so Turki potopili več francoskih in angleških ladij, pri vsem tem napredujejo Anglež} Francozi in hočejo priti do Carigrada4} V Galiciji in Karpatih, Ruskopoljskem neprenehoma boji. Pozicije ostanejo skoro nespremenjene. Nemški podmorski čolni potapljajo trgovske ladje francoske in angleške, toda v primeru z mnogoštevilnim trgovskim brodovju je uspeh k malenkosten. Draginja postaja občutneja. Bele moke sploh ni. Fčruh, ki se ga udobi je s pokvarjene moke in jako slab. Upanja do miru ni nobenega, in beda in pomanjkanje vsega je v perspektivi, Emmy je še tukaj, Danilo še v Sopronu, bojim se da bo mogel zppet na fronto, počuti se sedaj dobro in je tudi avanzfral44 26.3. Premisl je padel! Ta novice je bila sicer pričakovana ali vendarje pretresla vso državo.45 Sedaj je mnogo odvisno od bojih v Karpatih. Bati se je, da bodo Rusi poplavili Ogrsko. Konstatiralo se je, da v Avstroogerski kmalu ne bo več pšenice ne rž} in do novega pridelka je še daleč. Sedaj raste cena mesa. Voli se plačujejo kfron] 180 za 100 kg. žive vage (normalna cena 80 vin farjev]). 3.4. Prešli so velikonočni prazniki in ostalo je vse skoraj nespremenjeno. V Karpatih se vršijo neprestano boji in Rstsi počasi napredujejo, posebno pri prehodu Dukla. Na Francoskem takozpani »stellungskrig.«''6 Nemški podvod-nikf7 so potopili nekaj angleških trgovskih ladij brez, ^a ^ dali moštvu in pasaž}rjenPH čas zp se rešiti. V skd tega veliko razburjenje na Angleškem. Polemike med ruskimi in italijanskimi listi o prihodnosti jadranske obale (Dalmacije). Rstsi jo smatrajo zp slovansko državo, ki se ima po uničenju Austrije sestaviti. Italijani jo hočejo zase. Kožo delijo medved paje še živ. Pri meni na Opčinah je cela družina brez Danila. Flo-rio in Emmy odpotujeta danes. Praznike smo preživeli, kakor da bi vojne ne bilo. 17.4. Cas mine in kri se preliva ali odločilnega se ne godi ničesar. Boji v Karpatih, da so bili grozoviti. Govori se o ogromnih zgubah Rusov. Austroogri se junaško branijo. Zadnje dni je klanje nekoliko ponehalo.49 Na Francoskem in v Belgiji nespremenjeno. Ravno tako v Ruskejpolskoj. Upanja do miru nobenega. 38 V noči iz 2. na 3. februar 1915 so Turki in Nemci neuspešno poskušali priti preko Sueškega prekopa. Angleži, Novozclandci in Avstralci pa so jih pregnali na črto Gaza— Bcršcva. 39 Tri mesece po odhodu princa Hohenloheja ga je zamenjal kot cesarski namestnik za Primorje s sedežem v Trstu Alfred, baron von Fries-Skene (17. junij 1870, Budva-16. december 1947, Dunaj), ki je bil prej deželni predsednik na Koroškem. Cesarski namestnik za Primorje je ostal do konca prve svetovne vojne. 40 podmornicami 41 Nemška zmaga v Mazuriji februarja 1915. 42 Vnuk Ivana Goriupa. 43 18. marca 1915 sta Britanija in Francija v Dardanelah izgubili sedem velikih ladij. 44 napredoval 45 22. marca 1915 se je predal oblegani Przemyšl (danes v vzhodni Poljski). Rusi so zajeli devet avstrijskih generalov, 2.500 oficirjev, 120.000 vojakov. 46 »Sedeča vojna« — frontni način bojevanja ali pozicijsko bojevanje. 47 podmornice 48 potnikom 49 Od decembra 1914 do aprila 1915 so potekali boji na Karpatih v zimskih razmerah. Avstro-ogrska vojska se je branila pred ruskimi napadi. ARHIVI 33 (2010), št. 1 115 Iz arhivskih fondov in zbirk Matevž Košir: Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu i/ let 1914-1919, str. 107-128 Italija se pripravlja. Razni časniki in ljudski shodi silijo v boj. Vlada mola. Draginja še vedno raste, kruh ki se ga težko u dobi je tak, da ga ni mogoče uvjti. Moko (fino) prodajajo po kfron] 2,50 kg pa k skrivaj. V mojih \asebnih razmerah nobene spremembe. Danilo je še vedno v Sopronu, bojim se da bo kmalu moral na fronto. Jimmy piše z Dunaja o draginji. Moja hiša in dvorišče ter gospodarska poslopja služijo vojakom, nisem gospodar na lastnih tleh. Vsaki dan se spirajo re kruti na dvorišču in jih pošiljajo v razpe garnizjje. 26.4. Intervencija Italije, da je gotova in neizogibna. Včeraj se je govorilo o »ultimatum«. Časniki ne smejo o tem pisati in ljudstvo je grobno razburjeno. Pretekli teden so bile demonstracije v Trstu radi pomanjkanja kruha. Demonstranti so razbili mnogo šip, posebno v hotelu Excelsior, kjer se shajajo častniki, ki imajo ponoči v veliki dvorani prave orgije, in ne manjka šampanjca in lahkih žensk. Vsi c[esarsko] kfraljevi'] uradi se pripravljajo na odhod iz Trsta. 12.5. Nemci in Avstrijci so premagali Ruse v Karpatih in jih pognali nazaj. Tarnov in Gorlice zppet v avstrijskih rokah. Rusi, da so izgubili 100.000 ujetnikov in 50.000 da jih je padlo, oziroma so bili ranjeniNemški podvodnih je potopil »Eusitanijo« eno največjih in najlepših ladij na svetu. Od 2200 ljudi se je rešilo le okoli 700 vsi drugi so šli s parnikom v globino.31 Ta vest je razburila javno mnenje v Ameriki, kjer raste sovraštvo proti Nemcem. Avstrijski podvodni k je potopil francosko križarko »Gambetta« z 700 mornarji.52 Turki se branijo v Dardanelih hrabro in imajo Angleži in Francozi velike zgube, brez ^a bi mogli kaj doseči.53 Pričakuje se vsaki čas, da Italija nastopi proti nam. Odločitev, da pade v teku tega tedna. Tukaj je polno vojaštva, ravno tako na Goriškem, Kranjskem, Koroškem. Draginja vedno večja. Moka po 4 krone kg. Kruh se tukaj na Opčinah sploh ne udobi. Danilo še vedno v Sopronu piše, da se je zpenil nogo in da težko stopa. Zdenko upa, da ga bodo sprejeli v kadetno šolo. Rad bi šel na Dunaj pa se bojim, da bi med tem pričela vojna z Italijo in bi ne mogel se vrniti. Tukaj vlada razburjenje in vse pričakuje s težkim srcem odločitev Italije. 4.6. Koliko se je dogodilo od 12.5.! Na binkoštno nedeljo je Italija napovedala Avstro Ogerski vojno (23.5.). Dosedanji zaveznik je postal sovražnik kakor je bilo pričakovati. Tukaj v Trstu se je vedlo, da pride prej ko slej do 1,—3. maja 1915 so Nemci prebili rusko fronto med Gorli-cami in Tamovom in 3. junija znova zasedli Przemvšl. Britansko-ameriško potniško ladjo Lusitania je potopila nemška podmornica 7. maja 1915 pred južno obalo Irske. Od 1.959 potnikov in članov posadke jih je umrlo 1.198. Francosko oldepno križarko Gambetta je potopila 27. aprila 1915 avstro-ogrska podmornica južno od italijanskega škornja. Od 821 mornarjev jih je umrlo 684. 25. 4. so se antantne sile izkrcale v Galipoliju in se vse leto neuspešno bojevale proti Turkom. tega. Na Dunaju so bili seveda kakor navadno slepi in gluhi. Do danes so se vršile k male praske, sovražnik je vdrl na Koroško, Južni Tirol in Primorsko. Naši hrabro branijo. Skozi Opčino vozijo neprestano vojake, kanone in vojni material. Sliši se tukaj streljanje težkih topov. Premisl so Avstrijci zppet vzeli Rusom. Srbi in Cerno-gorci sedaj umirajo. Govori se, da Nemci ne bodo poslali svojih čet proti Italiji, z ozjrom na Romunijo, ki bi v tem slučaju tudi posegla v boj. V moji hiši je vse polno vojaštva, vozovi, auto, kuhinje in druge vojaške oprave. V noči od 26.5. je letel italijanski »dirigibile«54 čez moj° hišo. Zbudilo me je streljanje, mislil sim, da so že Italijani na Opčinah. 28.5. sim odpotoval z otroci z namenom jih opremiti na Dolenjsko k jloriotovim očetu. Čakal sim v Ijubljani do 1.6. a ni bilo mogoče odpotovati na Dolenjsko. Zekzjiična proga je bila samo zp vojaštvo. Odločil sim se zp vrnitev na Opčino, ker sim se spomnil, da sem odpotoval ravno na 30 letnico moje poroke in se mi zdelo, da mi mora to prinesti nesrečo. Danilo še vedno v Sopronu, zadnja dopisnica 29.5. Ne udobi mojih pisem. Emmy piše pogosto in jo moj položaj tukaj dela skrbi, ker Gregoričr> piše, da bi se tam udobilo stanovanje, bom če bo mogoče odšel z otroci tja. Tukaj je ustavljen ves promet. Opčinskemu tranvaju je vojaška uprava pobrala bakrenaste žice, tako tudi tramvaju v Trstu. Jestvine se težko dobiva in po neverjetnih cenah. Ubogo ljudstvo trpi. Včeraj sim bil peš na Proseku in v Trstu. V mestu so bili izgredi proti Italijanom, demonstranti so razbili vse v kavarnah Fabris, Cbios^a, Vene-zja, Milano in drugih. Zažgali so palačo časnika »Piccolo« in skušali požjgati tudi druge stavbe. Monument Verdi so poškodovali i. t. d. Policija je pustila delati, brez ^a bi posegla vmes. Vesel sim, da se naši ljudje niso udeležili teh izgredov, kijih pošten človek ne more odobriti. 8.7. Se vedno nobene odločitve. V Galiciji so Avstrijci in Nemci premagali Raise in osvojili Ervov. Ob Soči dnevne bitke. Grmenje topov se sliši noč in dan.56 Naši se hrabro držijo proti Italijanski premoči. Vsaki dan nosijo ranjence skozi opčinsko postajo. Po noči 5 tfegaj mfeseca] je vrgel italijanski zrakoplov več bomb pri postaji državne železplce tukaj. Zbudilo me je pokanje. Bombe so dolge 51 cm, težke 35 kg. Eno, ki jo ni razneslo so prinesli na moje dvorišče. Otroke sim spravil 14.6. na Dolenjsko k Gregoriču, bil sim potem na Dunaju do 29.6. in se vrnil domu kjer sim našel vse v neredu. Vojaštvo je mnogo mojih stvari pobralo in odneslo,- tako vozove in »Vittorijo« komate in razno orodje. Na vrtu so bili tudi odelki, ki so poškodovali drevesa i. t. d. Nimam delavcev da bi opravili seno in moram pustiti, da se zgubi, ali prodati po nizki ceni, čeprav se bo kasneje plačevalo visoko. Hlapec Jež, ki se je izkazal nezanesljiv in je kriv, da se je v moji odsotnosti vse pokradlo 54 zrakoplov 55 Oče Goriupovega zeta Horia Gregoriča. 56 1. soška bitka (23. junij-7. julij 1915). Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 33 (2010), št. 1 116 Matevž Košir: Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu iz let 1914-1919, str. 107-128 gre preč. Vse moje zadeve gredo rakovo pot, in vojna bo trajala dokler bo vse razdejano. Bil sem obiskat Danila v Sopron, je %drav in upa še ostati tam. Emmy in Florio sta v Brezovici, Ivan in Zdenko tudi. Sedaj sem čisto sam tukaj. 14.7. Emmy piše, da se vsim v Brezovici razmeroma dobro godi. Florio je odšel na Dunaj. Vojaške oblasti tukaj delajo težkoče zp »Passierscheine«51 do Trsta, ali sploh z Opčin ven. Promet je skoro popolnoma ustavljen, ne vem kako pridem spet na Dunaj. Na bojiščih nič novega- Italijani tu pa tam napredujejo počasi. Streljanje zadnje dni ni več tako hudo. V Galiciji imajo sedaj Rusi ofenzivo, kakor se čita brez uspeha. Na Francoskem stanje skoraj nespremenjeno. Ravno tako na Ratskem kjer imajo Nemci močne pozicije. Citam da so Nemci močno utrdili. Avstrijski podvodnik je potopil italijanskoj križarko »Amalfi« (10.000 tn).5S Sploh se avstrijska mornarica krepko ponaša proti italijanski premoči na moju. 7.8. Nemci in Avstrßjci] so vzeli Varšave, in Ivan-gorod. Rusi se umikajo. Avstrijska mornarica napadla italijansko obrežje na več mestih poškodovala železnico, utrdbe itd. Avstrijski podvodnih je potopil italijansko križarko Gius. Garibaldi.59 Avstrijski aeroplan je ugonobil italjjanski] dirigibile Citta di Ferara«,60 pri Poli so uničili zrakoplov »Citta di fesi«,61 tudi 2 italijanska podvodnika, da sta od avstrijskih torpedirana in uničena. Italijani so bili med Gorico in Mon-falkonom dvakrat odbiti.62 Trdi se, da so Italijani do sedaj Zgubili 200.000 mož Vojaški krogi sodijo, da ne bodo Italijani prodrli avstrijsko obrambno črto, in res niso do sedaj imeli pravih uspehov, četudi se bijejo z nepričaakovano hrabrostjo. V noči 5.-6. avgusta je vrgel italijanski zrakoplov 10 bomb na Opčino, od teh je počilo 7, ki pa po sreči niso napravile dosti škode. Ena bomba je dolga 85 cm in vaga 55 kg. 57 prepustnico 58 Veliko italijansko oklepno križarko Amalfi (140 m) je potopila nemška podmornica (pod avstro-ogrsko zastavo) 7. julija 1915, dvajset navtičnih milj južno od Benetk. Utonilo je 67 mornarjev, večina se jih je rešila. 59 Italijansko oklepno križarko Giuseppe Garibaldi je potopila avstro-ogrska podmornica 18. julija 1915, pet navtičnih milj južno od Dubrovnika. Utonilo je 57 mornarjev. 60 Italijanski zrakoplov Citta di Ferrara je sestrelil 8. junija 1915 avstrijski letalec Gustav Klasinc (rojen v Trstu 1884, umrl 1916). Zrakoplov je odletel iz Pordenoneja in bombardiral Reko, letalo pa ga je prestreglo nad kvarnerskim zalivom nekoliko zahodno od Lošinja. Sedem italijanskih letalcev iz zrakoplova je iz morja rešila avstro-ogrska tor-pedovka, dva pa sta v napadu umrla. 61 Italijanski zrakoplov Citta di Jesi je sestrelil 5. avgusta 1915 avstro-ogrski protiletalski ogenj v bližini Pulja. 62 2. soška bitka (18. julij—10. avgust 1915). Danilo piše da bo mogel na jug ne ve se kam in kdaj. Otroci in Emmy so še na Dolenjskem. Videl sem streljati z šrapneli na aeroplane. Z obrežja v Trstu se vidi zvečer topovski ogenj blizj Monfalcona na kraški planoti blizu Devina (Doberdob). Streljanje se sliši nekatere dneve in noči nepretrgoma. 9.9. Nisem pisal celi mesec ker je le vedno isto in ni upanja, da bi kmalu sprememba. Galicija je skoro cela oproščena Rusov, le Tarnopol imajo še in malo ozemlja Bu-kovine. Avstrijci in Nemci so vzeli vse trdnjave na Rstsko-poljskem in so onkraj Brest-Utovskega pri močvijih Rakitno - Prijepet. Zadnje dni se Rusi ustavljajo in so tu pa tam začeli napredovati. Ruski car je prevzel osebno poveljstvo in je poslal dosedanjega generalissima Nikolajevičdj} v Kavkaz ^a Francoskem se Nemci držijo v okopih in Francozi napadajo brez uspeha. Na Balkanu je vse navzkriž računati je treba s tem, da bo tudi Romunija se pridružila Entanti in vstopila v boj. Italijani se kakor priznajo avstrijski častniki bijejo zelo hrabro, do sedaj pa niso dosti dosegli. Turki se tudi dobro držijo in še vedno odbijajo vse napade pri Dardanelah. Računa se, da bo vojna trajala čez Klmo- Moje zadeve se niso znatno premenile. Bil sem tri tedne na Dunaju. Danilo je prišel dvakrat s Soprona, Zdenko se pripravlja za vstop v vojaško šolo. Danilo točj čez bolečine pri srcu, drugi so hvala Bogu zdravi. V hiši je še vedno vojaštvo in vse narobe. Travnike so popasli in poteptali, drva posekali itd. Na Dunaju računajo z gotovostjo na Zmago Nemčije in Astroogerske in so sploh optimisti, jaz se bojim da bo vojna še dolgo trajala. 30.9. Včeraj nenadno dopisnica Danila, da mora v fronto. Hotel sim ga obiskati ali radi težfkoč za doseči potni list — nemogoče. Bog ve kam ga pošljejo, jezj me, da tudi tokrat gre kot vojak in ne kot oficir, čeprav je že 14 mesecev pri armadi. Zdenko je sprejet v Kadetnico v Breitensee (Dunaj), Ivan je napravil izpit in sim ga nastanil v Trstu pri g. Fellner. faz ostanem zopet sam tukaj, do kedaj ne vem. Pozor vzbuja Balkan. Bulgarija mobilizira, ravno tako Grška, gotovo začne tudi tam na novo krvoprolitje. Italijani trdijo, da počasi napredujejo. Rusi napadajo Nemce & Avstrijce, menda uspeh ni poseben. Tudi Francozi nimajo uspeha čeprav z čudovito hrabrostjo napadajo nemške pozicije. Avstrijci so preko Donave in Drine obstreljevali srbske pozicije. Cene živil še rastejo posebno meso, mast, olje, maslo dražijo in se težko dobivajo. Plačuje se vse to po 6 do 8 kron na kilogram. Italijanska velika vojna ladja Alekscj Nikolajevič Kuropatkin, ruski general, (29. marcc 1648-16. januar 1925), med letoma 1898 in 1904 je bil imperialni vojni minister Rusije in ga imajo za odgovornega za ruske poraze v rusko-japonski vojni. V prvi svetovni vojni je bil poveljnik severne fronte, v letih 1916— 1917 pa generalni gubernator v Turkestanu. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 117 Matevž Košir: Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu i/ let 1914-1919, str. 107-128 »Benedetto Brin« je šla v %rak v pristanišču Brindisi, vzroki neznani. 500 mož ^a je izgubilo življenje.64 23.10. Nemci in Avstrijci prekoračili srbsko mejo. Belgrad imajo že v rokah. Srbi se junaško branijo. Bulgari so tudi napovedali Srbiji vojno in šli čez mej°• Uboga Srbija! Do danes je že velik del dežele zaseden65 Angleži in Francozi so izkrcali armado v Solinu, ki se je že spopadla z Bulgari. Angleška flota je obstreljevala Deade-gatsch. Grška je prelomila besedo dano Srbom! Sploh se je v tej vojni pokazalo, da ne veljajo pogodbe in vsakdo, ki ima močjo rabi in zgrabi za svojo korist. Romunija se ne gane. Na Ruskem nič novega , ravno tako na Francoskem. Vsaki napad na pozicije stane veliko žrtev brez primernega uspeha. Italijani so tudi bolj živo nastopili. Že pet dni se sliši močno streljanje, z okna moje sobe vidim streljanje topov pri Devinu in hribu Grmada, tako tudi furlanovejplanoti. Boji se vršijo na celi fronti od tirolskih hribov do morja.66 Do sedaj so Italijani malo napredovali in se Austro-vojska hrabro drži. Danilo je na Tirolskem Worgl in Brilegg kjer sestavljajo novo baterijo ,r katero odide na fronto. Postal je vendar enkrat kadet, in je zadovoljen, da pride v boj kot častnik, življenje tukaj postaja vedno neprijetneje in skoro nemogoče. Promet je skrajno obtežen, pomanjkanje živil vedno hujše in zdraven tega strah pred italijanskimi letalci, ki skoraj vsak dan letajo čez mej° so metali Ze ve6krat bombe na Nabrežjno enkrat na Prosek in danes zppet na Trst. O miru se sploh ne govori in je sedaj splošno prepričanje, da bo vojna še dolgo trajala. 10.11. V Srbiji napredujejo Nemci Avstrpjci] in Bulgari, kar ni čud, če se pomisli, da je padlo že toliko Srbov v prejšnjih bojih in da jim manjka vsega, pri vsem tem se skupno in z veliko hrabrostjo branijo. Angleži in Francozi so do sedaj Srbom le malo pomagali. Italijanska ofenziva je zp sedaj končana, odbiti so bili povsod, časniki pišejo, da so zgubili 150000 mož Koliko Žrtev je stalo Avstrijo o tem se ne piše. Danilo je ob Soči menda pri sv. Luciji, v strelnem jarku 200 metrov od sovražnika. Ivanu se godi v Trstu dobro in pravi, da se tudi nekoliko uči, kar ni njegova navada. Emmy in Florio kakor navadno godi se jima neprimerno dobro, seveda občutijo draginjo, kije na Dunaju že huda. Od 27.10. do 6.11. sim bil na Dunaju. Zdenko je v kadetnici, izgleda dobro in tudi v šoli napreduje. Florio bo avanzjral zp Božič. Ko sim se vrnil na Opčino sim našel največji nered. Klet je oropana. Vse vino in žganje ukradeno, škoda 12000 kron. 12.12. Srbi so popolnoma poraženi cela dežela v rokah Nemcev, Avstrficev] in Bulgarov. Srbska vojska se umika v Albanijo, vojaki umirajo od mraza in lakoti na cestah, mnogo da so jih pobili Albanci, tudi civilno prebivalstvo, ki beži pred sovražnikom, da poginja kar trumoma. Groza. Francozi in Anglež} so izhrcaH v Solunu 180000 mož na pomoč Srbom, ali ne morejo predreti bulgarske črte. Na Francoskem, Rstskem položaj skoro nespremenjen, tudi ni hudih bojev. Na Goriškem Lahi vedno napadajo, Gorica je vsled topovskega ognja močno poškodovana.6'7 Avstrijska vojska se izvrstno brani in ne pusti sovražniku naprej. Skoraj vse črte so ostale nespremenjene. Anglež} trdijo, da hočejo vzdržati vojno dokler ne premagajo Nemčije. Nemci pa se ne bodo pustili uničiti, to se iz dosedanjega teka dogodkov vidi. Krvi pa se bode žalibog še mnogo prelilo. Danilo je na Mrzlem vrhu pri Krnu, zadnja dopisnici od 6. t[ega] mfeseca] Strapaci sedaj po zjmi v gorovju so gotovo veliki in hvalim Boga, da ga je do sedaj obvaroval večje nesreče. Med drugim piše, da je stališče kjerje opazoval učinke topovskega ognja, dve minuti potem, ko se je oddalil bilo od sovražnega topa razbeljeno. Ivan se uči nekoliko bolje kot dosedaj. Zdenko pa napreduje v kadetnici čezpričakovanje. Florio ne avan-Z}ra in so ga potolažili Z 500 kron remuneracije.6S Jaz sim padel in se poškodoval v desni rami, počasu gre na bolje in upam, da ne bo posledic, življenje je grozno pusto in samo nada doživeti boljših dni me vzdržuje. 29.12. Leto je pri koncu in položaj se ne spreminja. Bulgari so vrgli Angleže in Fancoze nazaj. Govori se, da bodo Nemci z Avstrijci prekoračili Grško mejo ter vrgli Francoze in Angleže na Solun v moje. Na drugih frontah nič posebnega. Zedinjene države severne Amerike so poslale Avstroogerski zelo energično noto zamdi potopljene ladije »Ancona«.69 Danilo je za božične praznike prestavljen v II. linijo in nadomestuje začasno poveljnika baterije. Zdravstveno stanje mojih in moje je razmeroma dobro in so se izpolnile želje izražene začetkom leta, drugo gre kakor hoče in more, zaključujem z srčno Žplj0 da bi leto 1916 prineslo zpželjeni mir, da bo mogoče zpčeti zdraviti globoke rane, ki jih je vsekala vojna blagostanju in kulturnemu napredku Europe. 1916 Tretje in če Bog da zadnje leto svetovne vojne. 2.1. Začne slabo, kako bo končalo zna Bog. Glasovi o miru se slišijo samo od nemške strani, medtem ko nasprotniki trdijo, da ne mirujejo do končne zpnage, dokler ne Kadjo je razneslo 27. septembra 1915 v Brindisiju zaradi sabotaže. Umrlo je 454 članov posadke, rešilo pa sc jih je 407. Med 7. in 14. oktobrom 1915 so nemške in avstrijske sile ter Bolgarija napadle Srbijo, srbska vojska pa se je umaknila prek Albanije na Krf. 3. soška bitka (18. oktober—4. november 1915). 4. soška bitka (10. november-5. december 1915). Denarno nadomestilo. Ancona jc bila popularna italijansko-amcriška potniška ladja, ki jc vozila na progi Neapelj—New York. Potopila jo je 8. novembra 1915 na poti iz Messine proti New Yorku nemška podmornica pod avstro-ogrsko zastavo. Utonilo je več kot 200 potnikov. Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 33 (2010), št. 1 118 Matevž Košir: Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu iz let 1914-1919, str. 107-128 porabijo nemškega militarizma. Predno to dosežejo se bo moglo še dosti krvi preliti, ker so Nemci danes skoraj povsod zpnagovatelji, in vsled tega tudi bolj ošabni kot nikdar. Danilo je od Soče odšel proti Črni gori. Ves čas vojne mora z ene fronte k drugej, medtem ko so vojaki, ki celo leto na enem kraju (enej fronti) služijo. 30.1. Rusi napadajo avstrijsko črto od Bukovice proti severu, ne da bi imeli kaj uspeha. Angleži in Francozi so Zapustili Galipoli in Dardanele kjer so izgubili mnogo ladij in ljudi, brez da bi bili kaj dosegli7" Srbija je cela v rokah Avstroogerske Bulgarske in Nemcev. Črna Gora je premagana, kralj na Francoskem, tako tudi Peter srbski. Trdi se sicer, da se velik del črnogorske armade še upira, med tem ko oficialna sporočila pravijo, da se razproževanje vrši brez prelivanj a krvi. Gotovo je, da je skoraj vsa Črna gora v rokah Avstrij[cev], ki so tudi žj zasedli del Albanije (Skader, Odersio) Italija drž} V alono v Albaniji. Grki še sedaj se niso odločili, ker sta dve stranki, kraljeva ki je zp Nemce, (kralj je svak Wil-helma) in Venicelisova/' kije prijazna FLntanti. V Belgiji in na Francoskem še vedno boj v pozicijah (rovih) brez velike premembe. Danilo je sodeloval pri naskoku na Lov-čen, je sedaj v Cetinju, zadnja dopisnica 15.1. Bil sem od 12. do 26. zppet na Dunaju in našel vse zdrave. Tudi tam postaja vse vedno bolj drago in Flori in Emmj komaj shajata. 25.2. Tudi v tem mesecu se ni zgodilo nič odločilnega. Rusi so Erzerumj2 Nemci so na Francoskem nekaj napredovali. Položaj v glavnem vedno isti. Avstrijska letala da so vrgla bombe na Milan in druga mesta v Vom-bardiji. Italfijani] so vrnili obisk z napadom na Ljubljano, ki pa se ni posebno obnesel. Sploh bi se moralo opustiti te Zračne napade na mesta, ki ležijo ZP bojno črto. Ubija se nedolžne žjne in otroke in ne doseže nič, pač pa raste sovraštvo med narodi. Ruski car, Sasonoi/3 in angleški državniki so zopet izjavili, da ne bo miru dokler ne bo Nemčija poražena, torej bo trajala vojna dokler bo vse uničeno! Danilo je v Cetinju kjer se mu ne godi slabo. Zdenko se dobro uči, Ivan kakor navadno. Emmy Florio z Bubo so Zdravi in se jim ne godi slabo. Moje življenje je do skrajnosti pusto in prazno, nimam nobenega opravka, izključili so me od sodelovanja prijavnih stvareh, in razni moji »prijatelji« si hladijo dušo s tem, da mi kjer le mogoče škodujejo na premoženju in ugledu. Zdra-ven tega mi dela vojaštvo škodo v hiši, kije še bolj podobna hlevu, in na zemljiščih, ni torej čuda, da sim slabe volje in 70 9. januarja 1916 so sile Antante dokončno evakuirale svoje enote iz Galipolija in Dardanel, kjer so v bojih izgubile 250.000 vojakov. 71 Grški premier Elcvthcrios Venizelos. 72 Mesto v vzhodni Turčiji, od leta 1919 do 1920 del Armenije. 73 Sergej Dmitrijevič Sa/onov (10. avgust 1860-25. december 1927). Ruski zunanji minister od septembra 1910 do junija 1916. čemeren, sreča še, da se moja krepka narava brani in da sim telesno še kolikor toliko zdrav. Naš denar zgublja vrednost. Napoleoni74 so davno po 37 kron, in živila po neverjetnih cenah. 19.3. Portugalska je sekvestrirala75 nemške parnike v svojih lukah. Nemčija ji je napovedala vojno. Med Nemčijo in Ameriko se meša že mesece radi potapljanja trgovskih ladij. Posebno Lusitanijo ne morejo Američani pozabiti. Amerika žuga in Nemčija se umika. Mogel je odstopiti veliki admiral Tirpitz,76 ki je vedno zagovarjal podmorski boj do skrajnosti, in bi hotel potopiti vse trgovske ladje in tako sestradati Anglijo. Pri vsem tem je položajjako resen. Romunija še vedno pripravlja, Avstrijci so zasedli vso severno Albanijo. Nemci so napadli utrdbe okrog Verduna, padlo, da je 200.000 Francozov in še več Nemcev.77 Verdun se še deržj. Danilo je pisal, da pride na dopust, pa ga še ni. Zdenko je poslal lepo spričevalo. Neverjetno je, da se človek počasi privadi tudi na take razmere kakršne so se razvile v tej vojni in vendar se živi- slabo ali dobro- in čas poteka. 3.4. V Parizu so se vršile konference zaveznikov sklenilo se je se vojevati do končne zmage. V noči 1.4. je Vaški dirigibile vrgel zppet 6 bomb v bližini Opčinske želfezpiške] postaje. Prestrašil sim se še precej, toliko več ker je Ivan prvo noč spal zppet doma. Danilo ne piše, zpdnja dopisnica 15.3. Komaj pričakujem njegovih novic. Živila še vedno dražja. 21.4. Rusi so vzeli Trapezunt ob Črnem morju. Nemci oblegajo Verdun. Včeraj so italfijanski] letalci vrgli v Trstu bombe. 9 mrtvih in 5 ranjenih med civilnem prebivalstvom. Opazoval sim streljanje na letalce, kipa je bilo brezuspešno. Danilo je pri meni in se odpelje (naj veliko nedeljo v Celje. Kam, da ga od tam pošljejo ne ve. Nemški kancler je izjavil, da Nemčija ne namerava povrniti zmedene dele Rusije in Belgije. Ta izjava je strla vsako nado zp mir. Čudno pa je, da se na Dunajski borzi kljub vsemu drsijo kurzj raznih vrednostnih papirjev visoko, ker je znano, da imajo Židje dober nos bi to kazalo, da upajo na defmitivno zmago in ugodne mirovne pogoje. 30.4. Odnošaji med Nemčijo in Ameriko so se tako poostrili, da se je bati, da pride do vojne napovedbe. Na Irskem revoltirajo tako zpani Sin-Feiner. Najbrž kma- 74 Napoleon je bilo popularno ime za 20-frankovski zlatnik iz obdobja Napoleona. C) veliki inflaciji nam pričajo tudi razmerja med krono in dolarjem, lin dolar je bil vreden leta 1913: 4,96 krone, leta 1916: 7,95 krone, januarja 1919: 16,1 krone. 75 zasegla 76 Alfred von Tirpitz (19. marec 1849-6. marec 1930), nemški admiral in državni sekretar nemškega pomorskega urada od leta 1897 do 1916. 77 V bitki za Verdun od 21. 2.-21. 7. 1916 je skupno število žrtev doseglo 700.000. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 119 Matevž Košir: Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu i/ let 1914-1919, str. 107-128 lu premagam in poberem. Kut el Amana7S so Turki vzeli in ulovili 13000 Angležev (gotovo največ črnih). Verdun se še brani in Nemci le počasi napredujejo. Na drugih frontah ni posebnih dogodkov. Danilo je v Celju in opravlja skup novo baterijo. 14.5. Nemčija se je vdala v zpdevi podvodnikov ameriškim zahtevam ali gotovo je, da ob prvi priliki pride do novega spora in vojne. Sedaj je nekaka utrujenost na frontah in se ne godi nič posebnega. D staja na Irskem je udušena mnogo ustašev postreljenih. V Avstriji se podpisuje sedaj t[ako] ifmenovano] vojno posojilo. Propaganda se dela na vse načine in se bo dosegla visoka vsota na papirju. Verdun se še drži- Francoz} in Nemci so enako hrabri in požrtvovalni, škoda da se ta dva naroda sovražita in pobijata, kako bi svet napredoval, če bi se vsa ta energija porabila zp napredek človeštva, mesto zp ubijanje. Danilo je iz Celja zppet na pot v Cetinje. Pisal je z Zagreba, Broda, Sarajeva, Mostarja, Hercegnovi. Emmj toži čez neznosno draginjo. Jaz nisem udobilpotnega dovoljenja Zp na Dunaj in sim po sili doma. Kmalu bo leto dni kar je pričela vojna z Italijo, koliko neprijetnosti sem doživel! 23.5. Obletnica vojne z Italijo. Avstrijci so pričeli 17. t[ega] m fese ca] z ofenzivo v Tirolu, do 21. so ujeli 2400 Italijanov, 170 kanonov etc. Trst je v zastavah (po sili). Danilo je v Kotorskih B>okah kot komandant II. Baterije in se ima dobro. 200000 Avstrijcev. Kalomea padla. Sedaj nekak premor. Italijani so porabili priliko ruske ofenzive in napadli z močno vojsko med Brento in Adiiv. Arsiero in Asiago Zppet v laških rokah. Avstrijci se počasi umikajo brez pe~ likih izgub. Tudi Angleži in Francozi so ojenzjvno nastopali v Belgiji, Nemci so bili prisiljeni se umakniti in prepustiti nekoliko jarkov v popolnoma opustošenem ozemlju. Tako tudi pri Verdunu. Od Gorice in Monfalcona se sliši močno streljanje in menda napadajo It al pijani]. Jaz sim bil od 18.6. do 2.7. na Dunaju, našel sem pri Emmy vse v starem redu. Zdenko je dovršil dobro šolsko leto pridobil odlikovanje (doppellte) in je šel na Ogersko v Kassa (Visoke Tatre). Na Dunaju sim našel Alojza s Proseka. Bilje ranjen v Galiciji. Dve krogli (srapnel) sta mu šle skozi stegno, brez ^a bi bile taknile kosti ali glavne čile, tako da bo kmalo ozdravel brez P°~ sledic. Sreča v nesreči. Danilo je v Tirolu (Rovereto) in je večkrat pisal a od 23.6. do danes ni več nobenega znamenja od njega. Kar me skrbi, ker so Italijani 24.6. pričeli z ofenzivo. O miru seveda ni govora, povsod so sedaj stopili v ofenzivo nasprotniki, med tem ko se Nemci in Avstrijci junaško branijo in stane vsaka mala pridobitev sovražnike težke zgube. 22.7. Rusi, Anglež} in Francozi nadaljujejo ofenzivo. Se vedno brez posebnega uspeha. Zgube na obeh straneh velike. 8.6. Ofenziva v Tirolu se nadaljuje, vzptje Asiago in Arsiero. 36000 ujetnikov 300 kanonov (če je res).79 Nemci so zmagall v pomorski bitki, Angleži, da so izgubili približno 130000 ton brodovja, Nemci le 62000 t [on]. Vsaj tako trdijo nemški časniki. General Kitchener se je potopil z Angleško bojno ladjo na potovanju v Rusijo.m O miru se ne govori. Danilo je z Kotora preč in na poti v fronto, ne vem katero. Cene živil gredo še vedno navzgor in na Opčinah žp cel teden ni kruha. Florio je postal 1.7. 1916 jinfnančni] tajnik. 4.7. Rusi so pričeli ofenzivo v Volhinji, Galiciji, Bukovim. Bukovina skoraj cela zavzeta. Pravijo, da so ujeli 78 Trdnjava jugovzhodno od Bagdada. 79 Bitka za Asiago, 15. maj—10. junij 1916. Sredi maja je avs-tro-ogrska vojska začela protiofenzivo na Tirolskem in prebila italijanske linije in dosegla začetek beneške nižine. Ker pa je 4. junija 1916 ruska vojska nepričakovana začela z napadi v Galiciji, so Avstrijci umaknili polovico enot in bili kmalu prisiljeni, da zapustijo večino novo zasedenih položajev. 80 Horatio Herbert Kitchener (24. junij 1850-5. junij 1916). /.elo priljubljen angleški general iz številnih vojn, od leta 1914 vojni minister (upodobljen na plakatih za mobilizacijo). Leta 1915 se jc njegov vpliv v vladi bistveno omejil, v njej pa je ostal predvsem zaradi popularnosti, junija 1916 je odšel na misijo v Rusijo. Na poti v Ar-hangelsk je britanska oklepna križarka Hampshire trčila ob nemško mino in se potopila. 29.7. Vedno isto. Izjave angleških in ruskih državnikov pustijo malo nade do bližnjega miru. Na Doberdobu relativen mir. Ze 14 dni se sliši le po malem streljanje. Nemci so poslali trgovski podvodnik Deutschland v Neiv-jork, z napetostjo se pričakiuje, če se mu bo posrečilo se povrniti z blagom v Nemčijo. Občuduje se pogum in zpajdlji-vost Nemcev. Zdenko se je vrnil z Ogerskega na Dunaj. Od Danila Zadnja dopisnica 19.7., je na fronti v tirolskih hribih (Pasubio). 5.8. Boji na vsi h frontah. V verhovnem poveljstvu spremembe. Na ruski fronti Komandira Hindenburg tam je tudi nadvojvoda Kari. 2.8. so ustrelili tukaj 4 ruske ujetnike. Imeli so jih zpperte zadnjo noč v moji hiši. Ustrelili in Zakopali so jih na živinskem trgu na cesti v Bane. Meni so se mladi ljudje smilili, zgrešili so menda samo to, da so hoteli pobegniti, in so mogli pustiti življenje daleč od domovine samo zato, ker so jo preveč ljubili. Danilo je še na fronti v Tirolu. Menda na jako ekspo-niranoj poziciji visoko v hribovju. Toži čez mraZ in mo~ kroto. 7.8. Včeraj ob 7 uri zjutraj zppet zračni napad na Opčino. F^na bomba je padla na moj vrt druga na dvorišče. V mali hišici tikoma vrta je tretja bomba ubila ubogo bolano žpno, ki z otroci ležala v pritlični sobi. Otroke so poročnik Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 33 (2010), št. 1 120 Matevž Košir: Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu iz let 1914-1919, str. 107-128 potegnili žjve in k malo opraskane iz groblje. Stal sim k nekoliko korakov oddaljen od te hišice in slišal žvižganje padajoče bombe. Zračni pritisk ob eksploziji me je vrgel ob tla, in sem se prestrašil še precej. Bomba, kije padla na vrt se po sreči ni razletela. Od 3.8. naprej streljajo na fronti Monfalcone-Doberdob kakor še nikdar — dan in noč.82 Italijani napadajo naše pozicije, kakor se kaže brez usPeha. Včeraj sim videl boj v zraku med dvema letalcema. Avstrijec (Banfieldj83 je sestrelil italpjanskij »Caproni«,84 kije padel blizu sv. Križa. Boj se vršil nad Opčino in je ranjeni Italijan imel še moč voziti proti fronti. Ujetega so vozili v Trst. 1.9. Mesec avgust mi bo za vedno v spominu, koliko sem doživel v tem času. Gorica je padla. Doberdobska planota je v rokah sovražnika, fronta se je še približala Op-činam. Italpjanskij »derigibile«je ponoči metal bombe od katerih je ena poškodovala vilo Pietzuk, druge so padle tu pa tam brez posebne škode. Po noči smo tekali v klet in strahoma poslušali pokanje bomb in šrapnelov. Zdenkota, kije bil na dopustu in ki se je največ prestrašil sim poslal Zppet na Dunaj. Jaz sim najel sobo v Trstu in hodim vsaki večer spat v mesto. 27.8. je napovedala Italija Nemčiji vojno.Romunija pa Avstroogerski. Komuni so na Sedmograškem imajo že Kronstadt in druga mesta. Grška se pripravlja in bo prav v kratkem času stopila v Entanto in napadla Bulgare. Tako se sklene železni obroč, ki žuga vdušiti v krvi Nemčijo in Avstroogersko. 20.9. 10. tfegaj mfesecaj sim odpotoval na Dunaj. Ivan ostal sam na Opčinah. Na Dunaju je pomanjkanje Živil. Občudujem potrpežljivost ljudstva, ki čaka ure in ure v vrsti za udobiti malo krompurja, zabele, kruha itd., tudi pri slabem vremenu na cesti pred prodajalnami. 21.9. Zdenkota sim odpremil v Traiskirchen v artilerijsko kadetnico. Komandant neki general se zdi prijazen človek, prostori lepi in obširni na širokem polju. Zdenko je Zadovoljen, da se mu je posrečilo postati artilerist. Pcumuni so zasedli dober del Sedmograške, tepeni pa so od Nemcev in Bulgarov v Dobrudžj. Italijani so poskušali prodreti na Kraški planoti, bili so krvavo odbiti. Francozi in Angleži imajo nekaj uspeha proti Nemcem. Rasi ne napredujejo vkljub velikih mas, ki postavljajo v boj in je položaj v Bukovini, Galiciji in Ruskopoljskej nespremenjen. 3.10. 30.9 sim se vrnil z Dunaja. Doma sem naj del vse v največjem neredu. V hiši in dvorišču je vojaški Personal Sammelstellep dnevno pridejo in grejo vojaki. Prenočujejo po vseh prostorih, vse pomažejo, polomijo, odnesejo, 82 6. soška bitka (6.-17. avgust 1916). Napadi na Krasu so se začeli žc 4. 8. Italijani so zasedli Gorico. 83 Baron Gottfried von Banfield, avstro-ogrski častnik, vojaški pilot in letalski as (I Icrcegnovi, 6. februar 1890 — Trst, 23. september 1986). 84 Bombnik Caproni - tip italijanskega vojaškega letala. 85 zbirališče kar se da odnesti itd. Pritožbe ne pomagajo. Komandant neki Madjar misli, da je na sovražnih tleh — ali vsaj dela tako. Danilo je zppet komandant II. linije, Ivan je napravil izpit in hodi v 7. razred. Emmy in Florio se imata dobro in do sedaj najmanj občutita posledice vojne. Rumuni so bili tepeni pri Kumannstadt, Francozi so nekaj napredovali ob reki Somme. Rasi še vedno napadajo v Galiciji in Bukovini. Angleški minister Floyd George je ponovno izjavil, da ne bo miru do konečne zpiage Entente, tudi če bo trajala vojna še leta in leta. In tukaj manjka že vsega. Ze več dni ni ne kruha ne moke. Na Grškem je revolucija, ker se kralj brani stopiti v vojno proti Nemčiji. Danes grozno bobni na kraški planoti. 12.10. Italijani so nekoliko napredovali na Krasu pri Novavasi.86 Rumunci so tepeni in vrženi iz Sedmograške. Kostanza v Romuniji ob Črnem morju vzeta od Bolgarov. Na Grškem se vedno meša obstojijo dve vladi, kraljeva in Veniselisova. Na francoskem vedno boji tako tudi v Bukovini. Kaže, da bo vojna trajala še letal 20.11. Sedaj imajo skoraj povsod nasprotniki ofenzivo. Nemci in Avstrijci se branijo. Ee v Romuniji napredujejo zavezniki. Sarailovcf7 armada je prevzela Manastir v Albaniji. Na francoskem so Nemci pustili nekaj jarkov Francozom. Italijani so na Krasu še nekoliko napredovali. V severni Ameriki, da je zagotovljena zppetna izvolitev dosedanjega predsednika Wilsona 88 Govori se o posredovanju neutralnih vlasti glede miru. jaz mislim, da bo do miru še dolga in krvava pot. Bil sim od 1. do 15. tfegaj mfesecaj zppet na Dunaju. Prodal sim delnice in kupil hišo Pressgasse 6. Florio je postal ministerijalni podtajnik. Danilo piše, da je v bolnišnici v Trento radi neurostenije, menda ima ubogi zadosti vojne in Želi miru kakor vse človeštvo. Zdenko tudi v novi šoli dobro napreduje. Ivan kakor navadno. Moje žjvljenje je mizerno. Hiša vse narobe, če hočem jesti moram si kuhati sam, sploh živim brez vsake komo-ditete in se čudim, da vse prestanem. 22.11. Sinoči ob 9 uri je umrl cesar Fran Josip. Mož je živel predolgo za nesrečo svojih narodov. 19.12. Rumunija je premagana. Bukarest zavzet in zvezne vojske marširajo skoro neovirano proti reki Sereth. Tudi Rusi v severnej Dobrudži se umikajo. Sarail ne more čez Manastir naprej. Ob drugih frontah nič novega. Senzacija je, da so osrednje vlasti ponudile mir, čaka se Z napetostjo odgovor nasprotnikov. Moje mnenje ostane da je mir sedaj nemogoč in ga še dolgo ne bode. Nemški podvodniki potapljajo kar zaporedoma trgovske ladje Entente in neutralnih dežel. Ogromne vrednosti 86 8. soška bitka (10.-12. oktober 1916). 87 Francoski general Maurice Sarail. 88 Thomas Woodrow Wilson (28. december 1856-3. februar 1924), predsednik Združenih držav Amerike v letih 1913— 1921. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 121 Matevž Košir: Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu iz let 1914-1919, str. 107-128 gredo na dno morja vsaki dan. Velikanske množine žita in drugih živil se zgubijo, ljudstvo pa strada. Na kraški jronti je sedaj skoro mesec dni mirno. 17 t[egaj mfesecaj je bil novi cesar Karol na Opčinah in v Trstu. Danilo je na dopustu na Dunaju. 13.12. Odgovor Entante na ponudbo osrednjih v lasti glede pogajanj zp mir je kakor je bilo pričakovati popolnoma negativen. Dokler ne porazijo Nemčije nočejo mirovati. Božič in novo leto sem preživel na Dunaju pri mojih. Brez Eana, kije ostal na Opčinah smo bili zbrani vsi. [1917] 13.2. Dolgo sim se obotavljal nadaljevati žalostno kroniko. Nada nekaterih, da bo vojna kmalu nehala je šla po vodi, in to kar pride bo gotovo še slabši od tega kar je minulo. Zima je letos huda in je zadržala vojevanje skoraj povsod. Govori se, da splošna ofenziva Entante prične precej, ko vreme dovoli. Najvažnejši dogodek je že dolgo pričakovani prelom zveze med Severno Ameriko in Nemčijo, kot posledica po-ojstrenega podvodniškega vojevanja. Nemci so dosegli z brezobzirnim uničevanjem blaga in življenja sovraštvo celega sveta. Cesar Karol je odslovil vse stare gospode, ki so bili staremu cesarju najbližji, Beck, Schiesal, Montenuovo, Paar, Bulfras etc. so šli v penzjjo, govori se da so odpravljeni tudi nadvojv[oda] Friedrich in general Conrad. Bil sim na Dunaju in se udeležil kot predsednik tržaške kmetfijske] družbe audijence pri cesarju, ko so se mu poklonili zastopniki kmetijskih organizacij. Na vprašanje cesarjevo o tukajšnjih razmerah sim mu te na kratko pojasnil. Danilo je sedaj v Sopronu pri Kadru. Ivan je bil 10.2. pred naborno komisijo in je začasno oproščen radi srčne hibe. Uči se dobro. Zdenko dobro napreduje. Florio dela mnogo kakor vedno, Emmy toži čez mizerijo in draginjo. V noči od 10 tm. je bil zppet napad z bombami na Opčino. 4 bombe so padle blizu moje hiše ubile eno osebo in napravile precejšnjo škodo. Slučajno sim spal doma in se Zppet prestrašil do mozga, sklenil sim spati zp naprej v Trstu dokler se ne premenijo razmere. 27.2. V noči 24.2. je zppet laški zrakoplov metal bombe in sicer tokrat blizu postaje južne železnice. Ranjenih je bilo več ruskih ujetnikov v eni baraki, druge posebne škode menda ni bilo. Pričakuje se v kratkem napoved vojne j- strani Severne Amerike Nemčiji in Avstroogerski, to bo Začetek konca. 20.3. Najvažnejši dogodek je revolucija na Ruskem.89 Car Nikolaus je bil prisiljen odstopiti. Brat njegov Mihail se je nasledstvu odpovedal. Ne ve se še kdo bo car, in če bo sploh še kdo. Duma seje pokazala nepričakovano energično. Dosedaj prihajajo samo pomanjkljive vesti in se ne zpe nič 89 Februarska revolucija 8. 3. 1917. natančnega. V Rusiji bo po moji misli mnogo krvi preteklo preden se bodo razmere utrdile na novo. Govori se, da so Angleži pomagali napraviti prevrat, zp to da bi ne car sklenil miru z Nemčijo. Carica je Nemka in nje vpliv, da je bil mogočen. Gibanje se bo gotovo širilo in masa ljudstva bo silila na to, da se vojna konča. Danilo piše, da je prestavljen v drugi Regiment in da gre v Einz- 29.4. Amerika je Nemčiji napovedala vojno.90 Avstrija je vsled tega pretrgala diplomatično zveZ° Z nj°• verna Amerika se pripravlja zp vstop v boj, sredstva čez katere razpolaga so ogromna. Nemci vendar upajo, da ne bo mogla mnogo vojaštva prevoziti čez ocean in ga tukaj vzdržati. V Rusiji se vedno meša, vidi se da je več strank, ena hoče z Entanto vojno nadaljevati do zmage, druga je zp pogajanja z Nemčijo, tretja hoče precej mir zp vsako ceno. V vojski da ni več nobene discipline, ljudje da zapuščajo jarke in se vračajo domov. Pri nas je pomanjkanje, posebno v mestih ljudje stradajo. V Istri in Dalmaciji, da umirajo ljudje tu pa tam prktično od glada. Zdenko je bil velikonočne praznike na dopustu na Opčinah odpotovati je moral bolan, piše, da je sedaj zppet dober. Danilo, ki je hotel z Einzp domovje bil ustavljen v Ejubljani in je tam čakal 10 dni na dovoljenje se peljati... A [enkrat v drugi polovici junija 1917] ...fpo- manjkafnje žjvil in drugih potrebščin postaja vedno bolj občutno. Zraven tega je še to, da vlada po vsej monarhiji neobična suša, in se je bati slabe letine. Bil sim na Dunaju od 19. maja do 15. junija, videl sem tam tudi Danila, kije prišel z Einca in Zdenkota. Godi se jima dobro. E,mmyje brez dekle, Florio kašlja in je nervozen, treba mu počitka in boljše hrane. Na Dunaju je še več mizerije glede živil kakor pri nas. Konstatiral sim, da sem od zpčetka vojne Zgubil na teži 20 kg^ to je menda splošno. Naša valuta gre vedno navzdol. V Švici velja 100 kron k 43 frankov92 Na Dunaju je sklican po 3 letih državni zbor. Novi duh vlada. Cehi stavijo zahteve, ki bi pomenjale konec Avstrije, ravno tako Jugoslovani. Poljaki stremijo po lastni samostojni državi, ki naj bi obstajala iz vseh delov stare Poljske, ki so sedaj razdeljeni na tri dele. Pri glasovanju o novem zborničnem poslovnem redu so vse ne nemške stranke nastopile proti Nemcem in dosegle večino zp predlog češkega poslfanca] Franta. Vprašanje je, če bo mogel državni zfor pri takih razmerah delovati. Nemci bi hoteli nadvlado, kakor do sedaj ali razne narodnosti so se probudile, zahtevajo svojo pravico in se ne bodo uklonile manjšini. In lakota žpga<- Juli 5. Rusi o katerih se je mislih, da sploh ne bodo več posegli v boj so napadli Galicijo in začeli novo ofenzivo. Dosegli pa niso mnogo... Podvodniki potapljajo zaporedoma trgovske ladje, Nemci publicirajo mesečno približno tonaip, ki gre pod vodo, in so res gorostasne številke. Se ve da An- 90 Združene države so napovedale vojno Nemčiji 6. 4. 1917, Avstro-ogrski pa 7. 12. 1917. 91 Fn list je bil iztrgan, zato besedilo manjka. 92 Leta 1909 se jc za 100 kron dobilo 105 švicarskih frankov. Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 33 (2010), št. 1 122 Matevž Košir: Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu iz let 1914-1919, str. 107-128 gležj pridno zidajo nove ladje ravno tako Američani, tako da se brodovje vedno zppet dopolni, dolgo pa to ne more trajati. Avstrijski parlament je kot pervo delo zvišal plačo poslancem na 1000 kron mesečno zp celo dobo punkcije, če je parlament sklican ali ne. Cesar Karol je pomilostil vse radi političnih zjočinov in prestopkov zaprte in obtožene. To je v prvi vrsti v korist Cehov, in se zpto Nemci jezijo. Poslanci Kramar, Klojač in drugi zpdobijo prostost?3 Nemci bi radi videli viseti vse one, ki se ne klanjajo germanski oholosti. Bil sem zopet na Dunaju od 19. do 29.6. Obiskal sem Danila v llnzp (vožnja po Donavi) in bil tam par dni. Dosegel sem pri ministerstvu zp kmetijstvo podporo v znesku kron 9000- zp našo kmetijsko družbo, kar me prav veseli. Na Opčinah je vse polno vojaštva, hiša vsa zasedena postaja počasi podobna razvalini, travniki so vsi poteptani in popašeni. Sena letos ne spravim prav nič. Sicer pa mine mesec zp mesecem, vse gre kakor, da bi moralo tako biti. In do miru je še daleč. 17.7. Na Nemškem je odstranjen kancelar Betmann-Halleiveg, imenovan je na to mesto neki Dr. Miehaelis?4 Govori se, da je močna stranka zp mirovna pogajanja posebno socijalisti in centrum. Tlorio je z družino v Kostanjevici na Dolenjskem. Pričakujem, da pride Zdenko na dopust, Danilo je še v Unzp. 21.7. V zadnjem času se akcije pomorskih družb na Borzi na Dunaju in v Trstu neverjetne cene dosegle. Mojih 25 delnic Premuda sim vsledprigovarjanja uradnika Živno-stenskč-'5 tukaj prodal po 320 kron in so danes po 1000 kron. Sploh imam v vsakej stvari smolo in me je stara sreča popolnoma zapustila. 26.7. Nemci z Avstrijci so prešli v ofenzivo proti Rusom. Tarnopol, Stanislav, Nadvorna zasedene po Nemcih ozirfoma] Avstrijcih. V ruski vojski ni nobene discipline in se vsled tega razni oddelki umikajo med tem, ko se drugi obupno branijo. Danilo piše, da more z°Pet na fronto. Zdenko je že nekaj dni doma. Tlorio je dobil podaljšanje dopusta in je še v Kostanjevici. 22.8. Danes je ravno 26 let, kar sem se preselil z Proseka na Opčino in sim begune: 18. tfega] mfesecaj je priletela prva granata na vas in sicer na dolenjem koncu 93 Poslanca, Čeha Karel Kramar (1868-1942) in Vaclav Jaroslav Klofac (1868-1942), sta se zavzemala za neodvisno Češko in vodila protihabsburško politiko; aretirana in obsojena sta bila leta 1915, pomiloščena pa julija 1917; nadaljevala sta prizadevanja za neodvisno Češko. 94 Theobald von Bethmann-Hollvveg (1856-1921), nemški kancler od leta 1909. Odstopil je 14. julija 1917, zamenjal pa ga jc Georg Miehaelis (1857—1936), ki je ostal kancler do konca oktobra 1917. 91 Uradnik Zivnostcnske banke. Zivnostenska banka je ustanovil češki kapital leta 1868. Imela je svoje izpostave tudi v Trstu. Po letu 1918 je postala osrednja češkoslovaška banka. blizu ceste na Prosek kjer se deli cesta na državni kolodvor. Skočil sem k Danilu, ki je bil doma na dopustu pred odhodom na fronto in čudila sva se, da italijanska artilerija na tako daljavo (ca 22 km) obstreljuje našo vas. Cez nekaj minut prileti druga granata in zapustili smo hišo, in odšli v hrib proti Banam. Streli so redno padali vsakih 7 minut in smo do večera opazovali učinek granat, ki so največ priletele blizu obeh železniških postaj, pa tudi tu pa tam v vas. Tako je padla ena blizp cerkve druga blizp hiše Hribar, tretja zp Kovačevo hišo itd. Pokanje je bilo grozno in pri vsaki eksploziji se je dvigal gost siv dim visoko proti oblakom. Granate so bile, kakor se je pozneje konstatiralo v premeru 35 cm. Odločil sem se z Ivanom in Zdenkotom v Trst, Danilo pa je, ko je nehalo streljanje šel še v hišo po kovčeg z obleko in se odpeljal z nekim vojaškim avtomobilom. Bog ve kedajga bodem zopet videl. Streljanje na Opčino se je nadaljevalo po noči 19. in 20. tfega] mfesecaj. 19. zvečer sim opremil Zdenkota na kolodvor državne železnice v Trstu, da odpotuje v Traiskirchen. Komaj je imel vozni list, je priletela granata par 100 korakov od postaje in se razletela z močnim pokom. Zdenko, ki je bil radi dogodkov na Opčinah močno razburjen se je prestrašil in tudi mene je pretreslo. Točila sva se pred odhodom vlaka (med tem je padlo še 6 strelov) in Zdenko je vendar srečno dospel v kadetnico in danes imam že njegovo dopisnico. Opčina se je izpraznila ljudje so zbežali in vzeli nekaj živine in kar so mogli. Skozj več noči je ljudstvo spalo v hribu na prostem, slišati je bilo jok otrok in stokanje bolnih, pa tudi smeh brezpnislenih mladih ljudi. Ivan in služkinja Tončka sta se večkrat povrnila v hišo in pobrala nekaj obleke perila in drugih malenkosti. 4.9.1917 Ofenziva Italijanov (ednajsta) jim je prinesla nekaj uspeha. Vzeli so Sveto Goro in vdrli čez ^r'h P" Kanalu (rojstna vas mojega očeta) na planjavo Banjščico, sv. Duha (strategično važno). Trdijo, da so ujeli 27000 Avstrijcev. Trst je bil večkrat obmetavan z bombami in je več ljudi mrtvih in ranjenih. Najel sem stanovanje v hiši Karla Malalana in spravil nekaj pohištva z Op čin. Včeraj je bil Ivan potrjen v vojake, tako da so sedaj vsi trije sinovi vojaki. Nemci so vzeli Rusom mesto Riga (350000 prebivalcev) in še napredujejo proti severu. Valuta še vedno pada austrijska krona velja v Švici 39 centfovj. Septfember] 22. Italijanska ofenziva potihnila. Govori se, da bo pričela avstrijfskaj protiofenzjva. Vojaštva gre mnogo na fronto. Na Ruskem je sedaj KerenskP6 nekak diktator in obenem generalissimus. Sedaj se sliši, da je general KornilonP7 poskušal proti njemu nastopiti, pa da se mu ni posrečilo, to kaže da so razmere tam še neurejene, in najberž še dolgo ne bo vlade, ki bi imela res moč v rokah. Amerika je začela pošiljati vojaštvo na Francosko in pravijo, da dnevno izkrcajo vojake in vojni material. 96 Aleksander 1'jodorovič Kerenski, predsednik ruske vlade od 3. avgusta 1917. 97 Ruski general Lavr Georgicvič Kornilov (1870-1918). ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 123 Matevž Košir: Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu i/ let 1914-1919, str. 107-128 Papež je Poslcil n°to glede miru, Nemčija in Avstro-ogerska sta odgovorili od Entente se ne sliši nič. Danilo je na dopustu na Dunaju, Ivan je nastopil v 8. razred, Emmy piše malo. Življenje, ki ga imam sedaj — res ni vredno tega imena. 19.10. Zopet so izjavili francoski in angleški državniki, da ne odnehajo do poraba Nemčije. Kaže se pa na dosedaj, da bi bil ta cilj dosegliv. Nemci napredujejo na ruski fronti. Zavreli so otok Osel pri Rigi, ki da je močna postojanka proti Petrogradu. Novo je, da imamo sedaj Nemce tudi tukaj v Trstu. Na Kranjskem, da jih je več divizij pripravljenih na fronto ob Soči. Francozi in Angleži, da tudi pošiljajo pomoč na italijansko fronto in da se pripravlja 12. ofenziva, ki ima biti odločilna. Danilo piše, da gre zppct na fronto, Ivan je odšel kot vojak v Radkersburg in upa da pride v Zagreb k topničarjem. Ostal sem zppet enkrat sam. Sedaj je podražilo posebno vino, ki stane v gostilnah 6 do 8 kron liter. Klopec niti zp šivanje stane 10 kron. 10.11. 24. oktobra je pričela avstro-nemška ofenziva proti Italiji in je uspela čez vsako pričakovanje. Pervi dan so Združeni Nemci in Avstrijci pri Kobaridu vrgli Eahe čez staro mejo. V enem tednu so bili že pri reki Tagliamento, potem ko so vzeli Udine Palmanovo itd. Do danes da je 250000 ujetih in 2300 kanonov v rokah zp^agovalcev, ki so že čez Tagliamento in proti reki Piave. V nevarnosti je cela beneška ravan. Na Ruskem je stranka boljševikov vrgla provizprično vlado, odstavila in zpprla ministre in Kerenskega in hoče skleniti mir.'JS Ponavlja se, da pridejo pri revoluciji na površje najradikalnejše stranke. Za Nemčijo in njene zpve\■-nike je to sreča, da so Rusi obnemogli in da se bliža ruska država razpadu. Anglija in Francija, da pošiljajo Italiji na pomoč vojake in municijo. Napad Nemcev in Avstrijcev natanko preračunjen kaže Z uspehom, da so Nemci v vojaškem obziru nedosegljivi. Danilo je na fronti, kje ne vem, zpdnja dopisnica je od 22.10. in kaže, da je pri Nemcih, ker nosi pečat kaisfer-lichej Deutfschej Feldpost." Ivan je v Uaraždinu v oficirski šoli, dodeljen 14. regfjmentj haubic. Moja prošnja Zp potovanje na Dunaj je odbita. V Trstu je veliko pomanjkanje živil in mnogo ljudi umrje vsled obnemoglosti, posebno starejši težko prestajajo lakoto. F^mmy piše tudi o mizpriji na Dunaju. Decfemberj 14. Ofenziva proti Italiji [sej nadaljuje, vendar gre sedaj bolj počasi. Italijani so se uprli ob reki Piave. Armada Konrad, ki je imela prodirati v Tirolu ne more naprej, četudi ima delne uspehe v hribovju. Na ruski fronti je odmor in se vršijo pogajanja zp premije. Na čelo ruske vlade sta stopila Eenin in Trotzfi, ki hočeta, da se vojna zp vsako ceno konča. Na Portugalskem zopet enkrat revolucija z obstreljevanjem glavnega mesta z moja. Ameri- Oktobrska revolucija 6-7. november 1917. Nemška cesarska vojaška pošta. ka je napovedala vojno tudi Avstriji in pošilja naprej čez moje svoje vojake in vojni material. Do sedaj še niso posegli v boj ameriški vojaki. Angleži vztli JeruzplemJ00 Tukaj v Trstu je italijanski podvodnik torpediral in potopil vojno ladjo »Wien«.101 Sedaj je podražila nevejetno obleka, perilo, čevlji in druga oprava, plačuje se vse to 5 krat do 20 krat čez normalne cene pred vojsko. Bil sem od 23.11. do 12.12. na Dunaju. Danilo je na dopustu. Bil je z Nemci pri Kobaridu do Piave in neki čas comandant von Corri-diecco. Nemci da ropajo in pošiljajo na nemško vse, kar se jim zdi vredno, sploh postopajo vojaki tako kakor se čita, da so postopali v 30 letni vojski. Ivan je v Varaždinu in se mu godi dobro. Zdenko Zdrav in napreduje kakor ponavadi dobro. 15. decembra 1917. Danes sim prodal hišo na Opčinah. Eeta vojne, ki sem jih preživel so me utrudila in nasilstva od strani vojakov in vojaške oblasti so mi tako Zoprne, da se umaknem od tod kjer sim preživel polovico Življenja. Težko sim se odločil in sem gotov, da mi bode vedno žal. 31.12. Končalo je četrto leto svetovne vojne. Ko sem Začel pisati te opomine bi si ne mogel misliti, da zpnore ta grozota tako dolgo trajati. Hvaležen sem Bogu, da je do sedaj ohranil zdrave moje drage in mene, in upam da bo leto 1918 vendar prineslo toliko zpželjeni mir. V Italiji nič novega. Italijani se branijo ob reki Piave in v hribih med Piavo in Brento. Ee z velikimi žrivami dosežjo Nemci z Avstrijci tu pa tam male uspehe. Z Rusijo se še pogajajo zp mir, upanje je da se doseže sporazum. Sedaj je premije. Na Francoskem se Nemci držijo v starih pozicijah proti vsem napadom Francozov in Angležev. Amerika pa vedno pošilja nove vojake, ki se še v Franciji vefbajo. Danilo je na Dunaju obolel in je v vojaški bolnišnici. Ivan je bil tukaj na dopustu 4 dni, je zdrav in vesel in se mu tudi v oficirski šoli godi dobro. Zdenko je bil Zp Božič s tovariši v hribovju se učit tekat z sky.u}2 Jaz sem se v tem letu postaral čez potrebo, skrbi me mučijo, drugače sem razmeroma zdrav. 1918 15.1. V mirovnih pogajanjih v Brest-Utovskem je nastopila kriza. Očividno je, da Nemci stavijo trde pogoje in se čutijo zptagovalce ter hočejo izkoristiti žalosten položaj Rusije. V Rjisiji pa vse razpada in grozi kaos. Vidi se, da bo ogromna država razpadla na mnogo republik. Poljaki, Ukrajina, Kozaki, Sibirci itd. imajo svoje ideale, ki se menda ne strinjajo z onimi, ki jih reprezpntirajo danes v Petrogradu vladajoče osebe. Zima in slabo vreme zpdrijujejo 100 Jeruzalem je 11. decembra 1917 s svojimi enotami zasedel general jVUenbv. 101 Križarka »Wien« je bila torpedirana v noči z 9. na 10. december 1917 na sidrišču pred Miljami. Umrlo je 33 mornarjev. 102 Se uči smučati. Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 33 (2010), št. 1 124 Matevž Košir: Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu iz let 1914-1919, str. 107-128 na vseh frontah večje akcije. Tukaj v Trstu je pomanjkanje jestvin, obleke, obutve, perila, žpjfe in sploh vseh potrebščin. Odmerek kruha so %manjšali zp polovico in je tak, da Bog pomagaj. Danilo je še v bolnici. Ivan v Varažfinu, Emmy se briga zp nakup hiše na Dunaju. Imenovan sem od trgovskega ministerstva upraviteljem dveh italijanskih tvrdk v Trstu in imam vendar enkrat nekaj opravila. Nastopil sem šestdeseto leto in ne vem, če mi bo dano doživeti boljših dni, in videti konec vojne. Sicer sem pa gotov, da tudi po končani vojni bodo še leta in leta pretekla preden se bodo razmere utrdile, da bo mogoče prosto dihati in se bo povrnilo svobodno življenje. 27.1. Pogajanja zp mir so pretrgana. Nemci stavijo pretrde pogoje. Grof Czernin je v avstrijski delegaciji izjavil, da hoče in upa doseči mir z raznimi ruskimi skupinami. Pričakuje se da Eenin in Trotski padeta. Ukrajina je sedaj tudi razcepljena v več strank. Entanta noče priznati Finsko kot samostalno republiko, ker je preveč pod nemškim vplivom. Delavsko gibanje v Avstriji je ustrašilo vlado, kaže se jasno, da masa ljudstva ima zadosti vojne in hoče mir, toliko več ker manjka vsega, in se ne ve kako se bo živelo do prihodnje žetve. Madžari ne pustijo v Avstrijo ničesar, čeravno imajo razmeroma še mnogo žitnih pridelkov in zabele. Cene pa žj presegajo vsako domišlijo. Seno se plačuje do 100 kron q. fižol 10 kron kg sladkor po 14 kron, eno jajce 2 kroni. Danilo je ozdravel in odšel v Unz, Emmy še išče hišo na Dunaju. 21.2. Sklenjen je mir z Ukrajino, ki se je izrekla samostalna, Trotzfije odšel z Brest-Utovskega, brez ^ ^ hotel in mogel sprejeti neusmiljene zahteve Nemcev. Izjavil pa je, da se Rusija ne vojskuje več. V sled tega je po preteku premirja Nemčija nadaljevala udiranje in zasedla koliko je mogla ruskega ozemlja. Danes se zpe, da je Trotzki sprejel vse pogoje zahtevane od Nemcev, ki so skazpli neznansko trdi in oholi. V kratkem se bo pokazalo, če je s tem res sklenjen mir na vzhodni fronti. Upa se, da bo mogoče z Ukrajine uvoziti žfta in drugih živil. (Gotovo bodo pobrali v prvi vrsti Nemci, kar se bo dalo). Bil sem 14 dni na Dunaju od 6. do 22.2. in sedaj ko se vrnem najdem tukaj Že vse veliko slabše. Goveje meso 20 do 24 kron kg mast 50 kron in drugo v tem razjnerju. Aprovizpcijska komisija nima več kaj deliti. Cudežje, da ljudje ta položaj prenašajo. Na italijanski fronti boji brez premembe, ravno tako na francoski belgijski kjer se Nemci pripravljajo na napad. Prodal sem tudi vrt pri hiši na Opčinah, in kupil na Dunaju hišo Palkrgasse 25 zp 305 t. Hiša je vknjižena kot lastnina Danila in Emmyce. 7.3. Sklenil se je mir z Rusijo in sicer tak kakor ga je hotela neizprosna Nemčija.103 Rusi so se udali, ker nimajo več armade, ki se je razšla. Nemci obdržijo vse do sedaj zasedeno ozemlje (začasno) in so zpsedli še baltiške dežele Kurland, Estland, Eivland. Vdati se bo morala sedaj tudi Rumunija in sprejeti mir kakor ga hoče Bolgarija in nje 103 3. marcc 1918, mir v Brcst-Litovsku. zavezniki. Pričakuje se, da se izkrcajo Japonci v Siberiji. V Vladivostok je prispela ameriška flota. Austrija je okupirala del Ukrajine, da pomaga urediti tamošnje razjnere, najberž tudi zp to, da ne pride vse žjto itd. v Nemčijo, skrajni čas bi bil, da se kaj uvozj. 20.4. Nemci, ki so potegnili veliko vojaštva iz ruske fronte so napadli v Flandriji in na Francoskem. Vrgli so Angleže, ujeli nad 100.000 mož ^asedli mnogo mest in vasi in pridobili veliko množino topov in vojnega materiala. Obstreljujejo mesto Pariz Z na novo izPaj^enlm l°Pom ¿Z daljine 120 km. Francoska trpi grozna opustošenja, vsa Zasedena dežela je razdejana. Sklenjen je mir z Romunjo, Avstrija in Ogerska boljšajo mejo, Bulgarija udobi celo Dobmdžp, dežela ostane Zasedena še naprej. Govori se, da bode Avstrija sedaj, ko ima vojaštva z vzhodnih front na razpolago zopet pričela z ofenzivo proti Italiji. (V Dalmaciji in nekaterih krajih Istre umirajo ljudje od lakote).104 Minuli teden sem bil z°Pet na Dunaju po nalogu kmetijske družbe in se udeležil conference v kmetijskem ministrstvu. Danilo je na fronti v Tirolu, Ivan ima dopust zp maturo. Cez velikonočne praznike sem imel celo družino tukaj v Trstu samo Danilo je manjkal. 29.5. Nemci in Avstrijci gospodarijo po Ukrajini. Zasedli so tudi Odeso. Tudi tam, da je velika draginja. Nova ofenziva proti Italiji se pričakuje. Ivan je pfrij Spilimbergo na Tagliamentu. Italijanski čoln je potopil največjo avstrijsko vojno ladjo »St. Istvan« z dvema torpednima streloma na odprtem morju v sredi drugih ladij.'05 23.6. In ni konca in vedno nove grozote. Že 4 leta pišem te zppiske in postal sem truden in apatičen, ker se vedno eno in isto ponavlja. Preliva se kri, ruši se domovje, cvetoča mesta postajajo razvaline, ljudstvo strada in nikjer Znamenja, da se bliža mir. Sedaj se vrši ofenziva na reki Piave. Avstrijci so šli čez aH kmalu so bili ustavljeni od italijanske protiofenzjve. V gorovju sploh se ni doseglo nič. Streljanje pa je slišati do sem (razdalja ca 200 km). Nemci so tudi ustavljeni na Francoskem. Austroogerska jim je poslala nekaj divizij v pomoč. Do Pariza imajo Nemci še ca 50 km. Danilo je pri napadni bateriji v tirolskih hribih, zpdnje pismo 14 tfegaj mfesecaj. Ivan je na Dunaju na dopustu in pride v Trst. Zdenko, da ne pride v vojaško akademijo. Florio namerava z družino v Kostanjevico čez počitnice (dopust). Jaz sim bil zopet 14 dni na Dunaju kjer manjka vsega kakorpri nas. 104 Kasneje prečrtano s pripisom: »Ni bih res.« 105 Bojna ladja »St. Istvan« (20.000 t, 150 m) je bila torpe-dirana na poti iz Pulja v pristanišče Slano pri Dubrovniku, kjer sc je avstrijska flota pripravljala za napad na zaporo Otrantskc ožine. Iz Pulja je odplula v spremstvu bojne ledje Tegetthoff, rušilca in šestih torpednih čolnov. Ker je bila potopljena 10. junija 1918, pomeni, da avtor ni vedno zapisal datuma, ko je v zapiske dopisal stavek ah dva. ARHIVI 33 (2010), št. 1 125 Iz arhivskih fondov in zbirk Matevž Košir: Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu iz let 1914-1919, str. 107-128 10.7. Italijani so pognali Avstrijce zopet čez Piavo in skušajo preiti zp njimi na levi breg. Avstrijske zgube se cenijo na 150.000 mož V hribovju so zdaj Z Italijani tudi Angleži in Francozi, Avstrijci da..J06 Ivan je odšel zppet v Zagreb. 15.7. Umrl je turški sultan Mohamed VJ07 Ruskega carja Nikolaja so vojaki ubili, pravijo, da tudi Ženo in vse otroke J08 Ojicijelno ne poročajo ničesar. Fenin in Trot^ki molčita o tem, najberž ne iz sramu. 26.7. Ofenziva Nemcev ob Marni. S kraja so Nemci vrgli Francoze in šli čez reko, zpdeli so ob protiofenzjvo in boji trajajo že 14 dni. Francoij in Amerikami so vrgli Nemce zppet čez? Mamo %av%eli Chateau Thierry in mnoge vasi. Na obeh straneh velike zgube. Začetek končal 12.8. Francozi še vedno v ofenzivi, Nemci se počasi umikajo. Amerika, Anglija, Francija in Italija se hrabro bijejo in so priborili lep kos opustošenega francoskega ozemlja, odvzeli so Nemcev 300 topov, 35000 ujetnikov in mnogo materijala. Imam tukaj na dopustu Danila in Ivana in čez toliko časa nekaj prijetnih dni. Na Ruskem je vse navzkriž, carje umotjen in Avstrija se širi. Cehoslovaki, ki so sestavili lastno armado ujetnikov v Rusiji se j' pomočjo korakov in tudi Entante nastopajo proti boljševikom. Zavreli so več mest in napredujejo proti Moskvi. Angleži so zavzeli murmansko obrežje, vzeli Arhalgensk, nemški poslanik v Petrogradu in nemški maršal Eichhornm sta bila umorjena, kar kaže kakšno sovraštvo vlada proti Nemcem. 26.8. Boji na Francoskem se nadaljujejo, Nemci se še počasi umikajo, Francoij in Angleži napadajo. Ves svet gleda na to velikansko borbo, ki morda odloči prihodnjo sestavo Evrope. Danilo je odpotoval na svoj rojstni dan 22.8. na Dunaj čez Fin^ in potem na tirolsko fronto. Ivan je v Zagrebu, Zdenko na dopustu pri meni. Florio z družino v Kostanjevici na Dolenjskem. 4.10. Združene armade Entante še vedno napadajo Nemce z uspehom. Osvobodili so žp velik del zasedenega ozemlja, Nemci preden se umaknejo vse požgejo in razstrelijo, tako da pustijo zp seboj puščavo tam kjer je bila najlepša in bogata pokrajina. To se bo še bridko maščevalo. Bulgari poraženi; so bili prisiljeni prositi zp premirje. Niso imeli več žjvežp ne obleke in so bili utrujeni do kraja od 7 106 Stavek kasneje izbrisan in je nečitljiv. Umrl 3. julija 1918. 108 Car Nikolaj in člani njegove družine so bili ustreljeni 16. ali 17. julija 1918 v Ekatarinburgu, kjer so bili v hišnem priporu. 109 Hermann von Uichhom (1848-1918) vojaški poveljnik in upravitelj Ukrajine. Ubili so ga ukrajinski socialisti (30. julija 1918). letnega vojevanja. Premirje je sklenjeno in s tem je pozicija avstroogerskih čet v Srbiji in Albaniji močno pretresena. Tudi o Turčiji se govori, da poskuša skleniti premirje. Sedaj ni več upanja, da bi Nemčija in nje zpvezpikipremagali in bliža se konec. Na Nemškem pride vlada v bolj demokratske roke. V novo ministrstvo, da vstopijo tudi socija-listi. Hertling"0 je opuščen, kancelor je postal princ Max Badens kiJ" Prekasno. Cene v Trstu: sladkor 28 kron, mast 90 kron, fižpl 16 kron, polenta 16 kron, krompir 5 kron kg. 15.10. Bliža se konec vojne. V sled tega, da se je Bolgarija vdala in da je nemška vojska na Francoskem tepena, prosijo osrednje vlasti Wilsona, da posreduje zp premirje in mir. Wilson je zahteval od Nemčije odgovor na tri prašanja, in sicer. I. če so Nemci pripravljeni sprejeti njegove Zahteve brezpogojno, II. če so pripravljeni zppustiti takoj Zasedene pokrajine in umakniti svojo vojno moč v lastne meje, III če je ponudba stavljena ne samo od vlade temveč tudi od naroda. Nemci so odgovorili v smislu stavljenih vprašanj in sedaj se pričakuje, da bo Entanta stavila pogoje Zp premirje. Zahteve bodo gotovo trde, mogoče take, da jih Nemci sploh ne bodo hoteli sprejeti. 20.10. V Avstroogerski je sedaj vse narobe. Cehi se čutijo svobodne in komaj čakajo si ustvariti lastno neodvisno državo. F^nako Poljaki. Tudi ideja Jugoslavije napreduje. Veliko vprašanje je kaj bo s Trstom. Tudi na Ogerskem se meša. Madjari ne bodo ostali gospodarji čez Slovake, Hrvate in Rnmune. Rjizpnetje z Avstrijo se tudi gotovo pre-drugači. Vsaki dan je kaj novega. Bulgarski kralj Ferdinandje bil prisiljen zapustiti svoje kraljestvo, odpovedal se je v korist sina, ki je nastopil kot car Boris III. Avstrijska vojska se umika ¿z Srbije in Albanije pod pritiskom armad Entante. Na Dunaju se vršijo vsaki dan conference in se išče nove može, ki bi prevzeli v tem težkem položaju krmilo in odgovornosti (# prof. Famasch).n2 Epidemija (španska influencajn se je razširila povsod. Tukaj v Trstu umre dnevno 60 do 170 oseb, največ mladi ljudje v polni moči. Tudi na Dunaju je enako. Emmy piše, da je obolel Florio. 29.10. Wilson odgovoril Avstro Ogerski,"4 da ne odgovori, naj se poravna z lastnimi narodi. Wilson priznava 110 Grof Georg von Hertling (1843-1919), marionetni predsednik nemške vlade od novembra 1917. Odstopil jc v začetku oktobra 1918. 111 Princ Max von Baden (1867-1929), od oktobra 1918 zadnji predsednik vlade cesarske Nemčije pred ustanovitvijo nemške republike. Odstopil jc 9. novembra 1918. 112 Profesor Ileinrich Lammasch (1853-1920), zaradi pacifističnih idej zaprt leta 1914, kandidat za avstro-ogrskega predsednika vlade; to je postal kot zadnji konec oktobra 1918, odstopil je 11. novembra 1918. 113 Španska gripa jc bila huda in tudi smrtonosna oblika virusne bolezni, ki jc v približno letu dni (od 1918 do 1919) zahtevala življenja okrog 50 do 100 milijonov ljudi po vsem svetu. 114 4. 10. 1918 je ponudila Nemčija Wilsonu premirje, ki se mu jc priključila tudi Avstro-ogrska. Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 33 (2010), št. 1 126 Matevž Košir: Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu iz let 1914-1919, str. 107-128 Cehoslovake kot samostojen narod. Avstrija je odgovorila, da se popolnoma podvrže naborom Wilsona in da prosi naj se tukaj zpčnejo pogajanja tudi brez o%ira na Nemčijo (Nibelungentreue).1'5 Sploh je v Avstriji vse narobe. Husarek je odstopil, Wekerle tudi, Burian dittoJU} Novi minister zunanjih stvari grof. Andrassy!n sije vsvlpomočnika kneza Windisch-graetz 5.11. 3.11. popoldne so zavzeli Italijani Trst. General Petiti di Roreto!,H je guverner. Avstrijska armada se vrača iZ Italije v ra^ulu. Vojaki ropajo. Premirje z Italijo sklenjeno 3.11 .je stopilo v veljavo 24 ur pozneje. Tržaški Italijani so sprejeli italijanske vojake z velikim navdušenjem. Vse mesto je v italijanskih zastavah. Tukaj je sedaj precejšen mir in red. Streljanje po cestah je prenehalo. Zadnje dni pred okupacijo se je ropalo na postajah in so se posebno ponoči slišali streli. Avstrija se je vdala in je sprejela vse pogoje zp premirje, ki so jih stavili Italijani. Trst je zp Jugoslavijo izgubljenJ'9 Na Opčinskih postajah ropajo ijveŽ Z vagonov v veliki množini, tako tudi v Nabrežjni in Pro-seku. Openci so si spravili mnogo vsakovrstnega živeža in drugega blaga, tako da to zimo ne bo pomanjkanja. Na stotine prašičev so si razdelili, tudi krave, vole, konje so »našli« in spravili pod streho. V Zagrebu se je ustanovila Jugoslovanska vlada, v Tjubljani tudiJ20 Razni odvetniki so si razdelili resorte, kar po domače. Trst ima krajni odsek pod predsedstvom dr. R)' bara,1 kije obenem član jugoslovanske vlade. Vojaki, 115 Izraz »Nibelungentreue« se od leta 1909 uporablja v pomenu brezpogojne zvestobe med Nemčijo in Avstro-ogrsko. 116 Baron Max Hussarek von Heinlein (1865-1935), predsednik avstrijske vlade zadnjih petnajst mesecev prve svetovne vojne. Odstopil jc 27. oktobra 1918. Alexander Wckerlc (1848—1921), predsednik ogrske vlade od avgusta 1917 do 23. oktobra 1918. Istvan Burian von Rajccz (1851-1922), avstro-ogrski zunanji minister, odstopil je 24. oktobra 1918. Na koncu oktobra in začetku novembra je monarhija razpadla, nastale pa so nacionalne države. 28. 10. je bila razglašena Češkoslovaška, 29. 10. Država SI IS, 1. 11. pa samostojna madžarska vlada. Avstro-ogrska je podpisala premirje 3. 11. 1918. 117 Grof Julius Andrassy (1860—1929), zadnji avstro-ogrski zunanji minister (le devet dni) Odstopil je 1. novembra 1918. 118 General Carlo Petitti Di Roreto je vodil vojaško upravo v Trstu do njene ukinitve avgusta 1919. 119 kasneje prečrtano 120 29. oktobra 1918 je bila v Ljubljani in Zagrebu razglašena Država SHS s središčem v Zagrebu; obsegala je ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-ogrske. Država je bila konfederalnega tipa. 31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani ustanovljena narodna vlada SI IS. 121 Otokar Rybar (12. september 1865, Postojna—12. januar 1927, Beograd), pravnik, 1907 državni poslancc, sodeloval pri pripravi Majniške deklaracije in leta 1918 pri tržaškem narodnem svetu. Decembra 1918 je bil poklican v Beograd. ki se vračajo z Italije nimajo seveda nikake discipline in vzamejo kar potrebujejo tam kjer kaj najdejo. Posebno se jih bojijo na Kranjskem. Italijani in njih zavezniki so v Gorici, po morju pa so prišli v razna dalmatinska mesta in otoke. Na Ogerskem skušajo rešiti, kar se da. Sedaj je načelu grof Karoly. Močna stranka hoče neodvisno republiko. Cehi jo že imajo, Poljaki hočejo ustanoviti veliko Poljsko. Zapadna Galicija in pruske s Poljaki naseljene province, se bojo združile Z Raiskopoljsko, seveda bo prepir z Ukrajinci in morebiti tudi ,r Cehi zp meje (s Cehi zamdi Slezjje). Nemčija se še brani. Armade v Belgiji in Franciji se še držijo ali vidi se že, da so pri koncu, sedaj ko so vsi zavezniki odpadli. Avstrija je sedaj podobna Rusiji. Država ne obstoji večin razni narodi se bodo med seboj trgali zp meje. Gnusi se mi, ker vidim, da se ljudje nič ne navadijo in so slabši kot živina. Radoveden sim na Jugoslavijo, ki ima obseči Srbijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Slavonijo, Dalmacijo (v kolikor ne bo Vaška), Istro (ravno tako), Kranjsko, del Goriške, Koroške, Štajerske, Macedonije etc. Meni se zdi nemogoče, da bi se doseglo, da bo vsa ta mešanica edina, ko vidim kako se križajo razne ambicije, in silijo na površje elementi od katerih ni pričakovati treznega dela. Na opčinski postaji je eksplodiral bencin, plenili so in vsled neprevidnosti vžgali bencin. Več ljudi je zgorelo, od nekaterih so našli le kosti. Oropali da so na Opčinah do 400 vagonov raznega blaga, in sicer so prihajali iz bližnjih vasi j' Krasa j- Trsta itd. Branil ni nikdo vsaki je vzel kolikorje mogel. Nekateri so kar z vozjni odpeljali kar se je dalo. Sedaj so zpsedli Italijani tudi Opčine in napravili konec ropanju. Florio je postal 24.10. finančni svetnik. Jaz sem bil odlikovan z viteškim redom Frfanja] Josipa, menda - der letzte Ritter.122 Danilo je na dopustu, da konča študije, seveda je zdaj prost vojaške službe. Ivan je tukaj in hodi že v civilu. Zdenko je menda še v kadetnici Traiskirchen, če ni žv razpuščena. Zveza z Dunajem je pretrgana. Emmypiše, da bi rada prodala hišo na Dunaju, ker bo Florio izgubil službo in bo moralpreč in se bodo vse razmere predrugačile. Sploh se sedaj ne ve kaj da bo, ne koliko vrednosti ima danes naš papirnati denar in kaj veljajo razni papirji. Tukaj so vsled okupacije cene žjvil padle in pričakuje se, da pride z Italije vsega dosti. 20.11. Florio je v Tjubljani pri poverjeniku zp finance dr. KukovcuJ23 seveda le provizprično. Zdenko je brez da bi me vprašal (ker je bilo nemogoče) vstopil v vojaško službo v Tjubljani. 1.12. Italijani v Trstu nastopajo proti Slovanom vedno bolj ojstro. Narodni svet v Trstu je razpuščen. Slovenske barve in kokarda so prepovedane pod ojstro kaznijo. Klici proti Italiji se kaznujejo z ZaPorom■ Orožje se je moralo vse 122 »Poslednji vitez«. 123 Vekoslav Kukovec je bil poverjenik za finance pri narodni vladi Države SHS v Ljubljani, ustanovljeni 31. oktobra 1918. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 127 Matevž Košir: Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu i/ let 1914-1919, str. 107-128 izročiti, tudi lovske puške. Slovenske šole so zaprte J 24 Italijani so zasedli vse do Logatca in Vrhnike, tudi Idrijo. Na Tirolskem skoro do Inomosta in del Koroške. Jugoslavija se dela, a dela se počasi in neumnoJ25 Mislim, da bo preteklo še mnogo časa in bojim se tudi mnogo krvi preden bo Jugoslavija urejena, tako da se bo dalo mirno in prosto živeti. Da bi Trst kedaj pripadal Jugoslaviji je po mojem mnenju izključeno. Na Nemškem je veliki preobrat. Cesar Vilijem, ki nosi krivdo povzročitelja te vojne in prestolonaslednik sta morala bežati.126 Republika je proglašena. Berlin je v rokah socijalistov. Bavarska hoče menda biti neodvisna, kralja so tudi tam prisilili do odpovedi. Vsi kralji, knezj itd. na Nemškem so se odpovedali večjim in manjšim prestolom. Cesar Kari je tudi odstopil. Avstrijska Nemčija ni še formirana. Ne ve se, če se bo združila z Nemčijo ali z kakšnim delom iste. Sploh je velika zmešnjava in potrdi se, da je bolj lahko podirati kot zidati. Slovenci skušajo svojo severno mejo kolikor možno razširiti. Maribor je okupiran, tudi Radgona in druge vasi in trgi kjer je pretežno nemško prebivalstvo. Nemci protestirajo, prišlo Jja bo gotovo tudi do spopadov. Madžarom se hudo godi. Cehi zasedajo slovaške komitate, Rjcmuni so v Sedmograški. Hrvati in Serbi so tudi čez mej°- Slovenci bi hoteli Medmurje, tako da bo malo ostalo Madžarom in se bo njih globus prekleto skrčil. Florio je še v Fjubljani, Zdenko je menda šel v Borovje na Koroško. Ivan je pri meni. Emmjje na Dunaju in išče kupca zp hišo. Danilo se ubija z učenjem in namerava napraviti skušnje 8. in 10.1. 25.12. Vse čaka na mirovno konferenco,'27 sestala da se bode konec januarja ali zpčetkom februarja. Italijani hočejo tudi Reko in Dalmacijo. Jugoslovani posebno Slovenci bi hoteli drugače. Imenovano je bilo skupno ministrstvo v Belgradu dva Slovenca štirje Hrvati ostalo Srbi. Na Hrvatskem je močna stranka proti združenju j- Serbijo in proti dinastiji Karadjordevič. Slovenci zasedajo nemške kraje na Koroškem, bati se je, da pride do prelivanja krvi, ker mi je Znano kako koroški Nemci sovražijo in zaničujejo Slovence. Pogoji zp mir, da bodo jako trdi zp Nemce, sliši se da se bo zahtevalo stotine milijonov odškodnine. Na Nemškem še vedno nejasen položaj. Socijalisti so razdeljeni v dve stranki od katerih ima ena boljševiške nazpre. Govori se, da se Nemčija razdeli v štiri velike republike. Povsod se meša in vreje in poteklo bo še mnogo časa preden se nova Evropa sestavi in utrdi. Ivan je bil na Dunaju. Hiša ni prodana. Zivnostenska banka me je oškodovala zp 50.000 124 Čeprav jc general Roreto obljubil tudi Slovcnccm svobodo, kakršne pod Avstrijo niso poznali, so šli ukrepi novih oblasti že od leta 1918 v nasprotno smer. Italijanščina je pa dokončno postala edini učni jezik v šolah po reformi leta 1923. 125 1. dccembra 1918 sc je združila Država SI IS s Kraljevino Srbijo. Ustanovljena je bila Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem v Beogradu. 126 Nemčija je podpisala premirje 11. novembra 1918. 127 Pariška mirovna konferenca sc je začela 18. januarja 1919. kron. Zdenko je praporščak ali poročnik, Danilo še študira. Florio je v Fjubljani in ne ve kam pride. Promet med Trstom in Fjubljano oziroma Dunajem je popolnoma ustavljen. Moje premoženjske razmere so se poslabšale tako, da me skrbi več kot kdaj. Zdelo se je, da je bil nakup hiš na Dunaju dobra kupčija, pod sedanjimi razjnerami je mogoče da pridem ob vse. Tako konča tudi to leto slabo. 1919 15.1.1919 V Berlinu se streljajo po cestah. Tako Zpani Spartakovci (boljševiki) so zpsedli neka javna poslopja, železniško postajo itd. in se tam branijo. V Rusiji še vedno zmešnjava. Sedaj se sliši, da je Trotzki dal zppreti Lenina in prevzel sam vodstvo. Med Ukrajinci in Poljaki vedni prepiri. Na Koroškem je prišlo do spopada. Nemci so vzeli Borov je in zapodili slovensko posadkoJ28 Težko mi je vedeti, da je bil tam Zdenko od katerega ne vem že dolgo ničesar. Florio je menda šel v Belgrad. Gotovega ne vem. Wilson je obiskal Angleško in Italijo, povsod sprejet z navdušenjem. Tudi on ne bo mogel zadovoljiti vsih, ko se stavi Zahteve, ki si nasprotujejo. 17.1. Z Opčin sem izvedel, da je Zdenko ranjen v glavo in da se znajde v bolnici v Fjubljani. 18.1. Piše Emmj, da je na poti v Fjubljano z Danilom in Bubotom. 20.1. Citam v Edinosti da je Florio poklican v finančno ministrstvo v Belgradu. 1922 31.12.1922 Zopet minulo leto. Zopet korak proti večnostiJ29 Posebno rožnih sprememb to leto zpme in moje ni prineslo. Florio je izstopil iz državne službe, kjer je bil že dosegel mesto načelnika L razreda in sprejel zpstop »Zveze slovenskih industrijalcev« v Beogradu. Plača mnogo boljša in pozicija prijetna. Bubo je dobro dovršil III. ZagrfebškoJ Gym[nazjjof30 in bil čez poletje P™ menl- Danilo je še pri zpezj slovenskih industrijalcev. Zdenko bil en čas v Albaniji, sedaj je v Nišu. Ivan je izstopil Živino131 in skuša končati trgovsko šolo Revolte IIa. Kupil sem odMalalana drugo polovico hiše Fizpveč32 št. 9 in se brigam za poprave in zp povišati centaliteto. Posebnih zgub v tem letu nisem imel. Prodal sem takozpano »tetnico« in zemljišče na Pugledu. 1923 Vse kakor [19]22 128 Slovenski prostovoljci so zasedli Borovlje novembra 1918, Avstrijci pa so slovensko posadko pregnali v začetku januarja 1919. 129 Stavek kasneje prečrtan s povsem drugačnim črnilom. 130 III. muška realna gimnazija Zagreb. 131 |e prenehal delati v Zivnostenski banki. 132 Nečitljivo. Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 33 (2010), št. 1 128 Matevž Košir: Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu iz let 1914-1919, str. 107-128 1924 idem 1925 Do začetka 1928 se moje razmere niso predrugačile. TLmmy z družino. Dan [Hoj z Vero, Zdenko in Ivan razmeroma dobro. Nastopil 11.1. 1928 70to.133 1. Samo dve nesreči sta v življenju človeka: slaba vest in bolano truplo. Kjer teh nesreč ni je sreča mogoča. Samemu sebi živeti in se teh nesreč varovati je sreča. 2. Človeku ni dano soditi kaj je pravica in kaj krivica. Človek se moti in se bo vedno motil in sicer ravno v tem, kar se mu %di pravo ali krivo. Tolstoj 3. Te^ko je poznavati samega sebe, težko je poznavati druge, težko je najti pravo pot. Ko človek dospe do višine, ki mu dovoli pogled v življenje in njega bistvo že blizu konca in vidi solnčni zahod. I.G. 4. Kaj je vojna? Zbirati se v četah po več sto tisoč mož, marširati noč in dan, nič citati nobenemu koristiti, biti umazani, spati v blatu in nesnagi, živeti kot živina, oropati mesta, zažigati vasi, razdejati cele dežele, srečati se drugimi takimi četami, boriti se z njimi, posejati polje z razkosanimi mrtveci, zgubiti roke in noge, razpršiti svoje možgane vse to brez najmanjše koristi za nikogar, medtem ko stariši, Žena in otroki doma umirajo od lakote. To je vojna. Maupassant To je bilo napisano dolgo pred 1914 pa ni pomagalo, vse se je godilo kakor zgoraj tako ojstro slikano, samo v meri ki jo gotovo tudi Maupassant ni predvidel. Viri in literatura Lavagnino, Alessandra: I Daneu: Dna famiglia di antiquari. Palermo: Sellerio, 2003. Narodni dom v Trstu 1904—1920 (ur. Marco Pozzetto). Trst: Devin, 1995, str. 40-41. Pahor, Milan : Delo Josipa Vilfana na področju narodnega gospodarstva in slovenskega družbenega življenja v letih 1901—1928 v Trstu. Josip Vilfan (ur. Gorazd Bajec). Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2005. - Knjižnica Annales 44, str. 27-40, 169-174. Pahor, Milan: Slavjanska sloga: Slovenci in Hrvati v Trstu: Od avstroogrske monarhije do italijanske republike. Trst: ZTT = EST, 2004. Primorski slovenski biografski leksikon 5. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1978. Sušteršič, Mario: Sledovi: po poteh slovenske prisotnosti v Trstu. Trst: ZTT = EST, 2008. Wohinz, Mihca Kacin: Josip Vilfan - predsednik političnega društva Edinost v dvajsetih letih. Josip Vilfan (ur. Gorazd Bajec). Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2005. — Knjižnica Annales 44, str. 51— 84, 176-178. Zusammenfassung DER MENSCHHEIT GRÖßTE SCHANDE IST DER KRIEG. AUFZEICHNUNGEN VON IVAN GORiUP IN VILLA OPICINA UND TRIEST AUS DEN JAHREN 1914-1919 Veröffentlicht werden che Aufzeichnungen von Ivan Goriup, einem Wirtschaftsführer, Politiker und Grundbesitzer in Villa Opicina bei Triest und prominenten Mitglied des slowenischen Vereins Edinost, die in den Jahren des Ersten Weltkriegs zwischen 1914 und 1919 entstanden sind. Die Aufzeichnungen stehen eine Art Chronik des Ersten Weltkriegs dar. Der Autor fasst darin sowohl die weltweiten als auch lokalen Ereignisse zusammen, die er in Villa Opicina unmittelbar erlebt hat und mit dem »großen Krieg« im Zusammenhang standen. Die in den Aufzeichnungen erwähnten Kämpfe auf den weltweiten Kriegsschauplätzen verfolgte er mithilfe von Zeitungsberichten, Gesprächen und Ähnlichem bzw. in der Zeit der Schlachten an der Isonzofront auch als Kriegsteilnehmer sozusagen an seiner eigenen Schwelle. Zugleich schildert er auch das Schicksal seiner engsten Familienangehörigen. Die Aufzeichnungen sind eine Beschreibung der Kriegszeit, so wie sie der Autor erlebt hat, und stellen ein Zeitdokument dar mit folgenschweren Auswirkungen für die Zukunft. In den Jahren, in denen die Aufzeichnungen entstanden sind, befand sich Ivan Goriup im reiferen Alter, 1919 feierte er seinen 60. Geburtstag. Aus den Aufzeichnungen kommt, wie schon der Titel zeigt, eine kritische Haltung gegenüber dem Krieg zum Ausdruck. Der Krieg bedeutet dem Autor vor allem Sinnlosigkeit und Leid. 133 11. januarja 1928 je Ivan Goriup dopolnil sedemdeset let. Takrat se tudi prenehajo zapiski v zvezku, v katerem pa je že zmanjkalo prostora. Le še na notranje platnice zvezka je prepisal štiri citate, ki zadevajo vojno. Arhivi 33 (2010) št. 1, str. 107-128_Iz arhivskih fondov in zbirk 129 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 336.581.2(497.4)"1954/1956" Prejeto: 22. 2. 2010 Pregled delovanja Komisije za registracijo dajatev za narodnoosvobodilno vojsko 1954—1956 JERNEJ KRIŽAJ svetovalec III — arhivist Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI—1127 Ljubljana e-pošta: jernej.krizaj@gov.si IZVLEČEK Prispevek predstavlja delovanje Komisije zp registracijo dajatev zp narodnoosvobodilno vojsko. Njena naloga je bila obdelava popisnega materiala, ki se je nanašal na posojila v gotovini, dana partizanski vojski. Popisni materialje prejela od okrajnih in mestnih popisnih komisij. Na podlagi zbranega materiala je komisija pregledala partizanske pri^nanice, obveznice in kontrolne okupacijske bankovce. Namen tega je bil ugotavljanje njihove pristnosti ter upravičenosti posojilodajalcev do vrnitve posojila. KLJUČNE BESEDE: posojilo, druga svetovna vojna, partizanska plačilna sredstva, registracija, komisija ABSTRACT OPERATIONS OF THE COMMISSION FOR THE REGISTRATION OF LOANS GRANTED TO THE NATIONAL LIBERATION ARMY 1954-1956 In the article the author examines the work of the Commission for the registration of loans that were granted to the national liberation army. The Commission '.r task was to review financial records on cash loans given to the partisan army. Based on the material gathered from the district and town records commissions, the Commission then examined the partisan receipts, bonds and occupier's currency control bank notes so as to establish their authenticity and justify the claim oj the lenderfor the return of the loan. KEY WORDS: loans, World War 2, partisan means of payment, recording, commissions 130 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Jernej Križaj: Pregled delovanja Komisije /a registracijo dajatev za narodnoosvobodilno vojsko 1954-1956, str. 129-137 V prispevku bomo skušali predstaviti delovanje komisije za registracijo dajatev za narodnoosvobodilno vojsko. Arhivsko gradivo v zvezi s komisijo sem našel ob urejanju podfonda, ki nosi enako ime kot komisija. Le-ta sodi pod fond AS 1116 Ministrstvo za finance Republike Slovenije (1945— 1991). Komisija je bila ustanovljena na podlagi navodila za izplačilo priznanic Slovenske narodne pomoči, obveznic Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in kontrolnih okupacijskih novča-nic za dajatve v gotovini, ki so bile vplačane kot posojilo med narodnoosvobodilnim bojem. Navodilo je izdal Državni sekretariat za občo upravo in proračun LRS in je začelo veljati 19. 8. 1954.1 V okviru Državnega sekretariata za občo upravo in proračun LRS, ki je deloval od 1. 1. 19542 do 1. 6. 1956,3 je tako svoje delo4 opravljala tudi omenjena komisija. Sestavljati so jo predsednik5 in potrebno število članov. Naloga komisije je bila obdelava popisnega materiala, ki se je nanašal na dajatve v gotovini za NOV. Popisni material je prejela od okrajnih in mestnih popisnih komisij.6 Omenjeni popisni material sestavlja glavni del podfonda. Dajatve za NOV so se delile na dve skupini: skupina "A" — dajatve v naravi, skupina "B" — dajatve v gotovini. Skupina "A" — dajatve v naravi — se je delila na naslednje podskupine: —> potrdila za dajatve v naravi, —> obveznice Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet za dajatve v naravi, —> priznanice Denarnega zavoda Slovenije. Skupina "B " — dajatve v gotovini — se je delila na te podskupine: —»■ 3-odstotno posojilo narodne osvoboditve,7 5-odstotno posojilo svobode,8 priznanice Slovenske narodne pomoči,9 obveznice Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet za gotovinske dajatve,111 kontrolni okupacijski bankovci.11 1 Uradni list LRS, št. 32/1954, str. 586-588. 2 Uradni Ust LRS, št. 45/1953, str. 656. 5 Uradni Ust LRS, št. 14/1956, str. 137. 4 Točen datum ukinitve komisije ni poznan. V Uradnem listu LRS št. 32/1954 lahko preberemo, da je morala komisija vsa dela v zvezi z registracijo opraviti do 15. 12. 1954. Iz arhivskega gradiva pa je razvidno, da je posamezne spise reševala še v letu 1956. 5 Predsednik komisije je bil Mirko Tušek. 4 OBVEZNICA 3*|. POSOJILA NARODNE OSVOBODITVE IZVRŠNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SE ZAVEZUJE IZPLAČATI DONOSITELJU TE OBVEZNICE V ENEM LETU PO OSVOBODITVI CELOTNEGA SLOVENSKEGA OZEMLJA LIT 100 V TAKRATNI NARODNI VALUTI ZA K>OF: PREDSEDNIK: JOSIP VIDMAR SEKRETAR: BORIS KIDRIČ 3°|o J O O D L O K .. M y j] i i IM««^. O RAZPISU 3 °|> POSOJILA NARODNE-OSVOBODITVE DNE OSVOBODITVE AVMOJ-A OSjJV^^ l« iPISUJE IZVRŠNI ODBOR OSVOBOD;LNS«0NTE ARODNE OSVOBODITVE V ZNESKU LIR PETDESET MILIJONOV ZA POTREBO NOV IN PO SLOVENIJE IN OSVOBOJENEGA SLOVENSKEGA OZEMLJA ČL. 2. POSOJILO NARODNE OSVOBODITVE SE OBRESTUJE S 3°l„, KI BODO IZPLAČANI ISTOČASNO S POVRNITVIJO POSOJILA. ČL. 3. POSOJILO BO VRNJENO V ENEM LETU PO OSVOBODITVI CELOKUPNEGA SLOVENSKEGA OZEMLJA V TAKRATNI NARODNI VELJAVI IN V RAZMERJU DANAŠNJE KUPNE MOČI URE V ŽE OSVOBOJENEM SLOVENSKEM OZEMLJU. ČL. 4. VPIS POSOJILA NARODNE OSVOBODITVE S5E VRŠI PRI VSEH ODBORIH OF V ČASU DO KONCA DECI MBRA 1943 NA POLOŽAJU DM i. OKTOliRA 1943. PREDSEDNIK: JOSIP VIDMAR SEKRETAR: BOKIS KIDKIČ Sprednja in zadnja stran obveznice 3% posojilo narodne osvoboditve 100 lir (AS 1116, Ministrstvo %a finance EJ", podfond Komisija registracijo dajatev %aNO V, šk. 22, a. e. 137). 132 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Jernej Križaj: Pregled delovanja Komisije /a registracijo dajatev za narodnoosvobodilno vojsko 1954-1956, str. 129-137 GOSPODARSKO - FINANČNI "ODBOR OSVOBODILNE FRONTE IZPLAČA IMETNIKU TRI MESECE PO POPOLNi OSVOBODITVI VTEDANjl NARODNI VALUTI 1 0 2 61 1 0261 POSOJILO SVOBODE SSOO razpisuje posojilo svobode pod sledečimi pogoji: 1. Višina posojila svobode znaša 20,000.000 Din. 2. Za io posojilo jamči SNOO ter prevzame za isto jamstvo po osvoboditvi Tsa davčna moč prebivalstva na celokupnem bodočem slovenskem ozemljil. 3. Posojilo sc obreslujepo 3% letno in so obresti oproščene vseh sedanjih in bodočih davkov in pristojbin. Prvi obrok obresti sc izplača po osvoboditvi. Tozadevne moduiitete se predpišejo naknadno. 4- Vplačuje se posojilo svobode v Ut in sicer po tečaju 380 Lit za 1000 Din. Vpis posojila se vrši v najmanjšem znesku 100 Lit in sc stopnjuje do poljubue višine. 3. Posojilo sc vrne tri mesece po popolni osvoboditvi v takrat veljavni uarodni valuti. 6. Posojilo je neprenosno in se vrne le posojilodajalcu ali v slučaju smrti njegovemu dediču. Sprednja in %adnja stran obveznice 5% posojilo svobode 10.000 lir (AS 1116, Ministrstvo finance RS, podfond Komisija registracijo dajatev NOV, s k. 27, a. e. 182). št. PRIZNANICA Glavni odbor „SLOVENSKE NARODNE POMOČI" potrjuje prejem L .; (z besedo ..A vl-' .......), ki jih bo uporabil za denarno in materialno pomoč najpotrebnejši»; . žrtvam okupatorskega nasilja. Za glavni odbor dne 1041 „Slovanske Narodne Pomori" Pri^nanica Slovenske narodne pomoči %a 600 lir (AS 1116, Ministrstvo finance RS, podfond Komisija registracijo dajatev NOV, šk. 26, a. e. 181). ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 133 Jernej Križaj: Pregled delovanja Komisije za registracijo dajatev za narodnoosvobodilno vojsko 1954—1956, str. 129-137 Glavno poveljstvo slovenskih partizaos&h čet SE OBVEZUJE št- da bo najkasneje v 1 letu po osvoboditvi slovenskega naroda izpod jarma okupatorjev izplačalo imetniku te obveznice v takrat veljavni valuti vsoto mgjjSJšM ^^■^MMft';-• *s\ Mi. Komandant: Polit, komisar: Jernej Posauec i. ••: , i; *.i t Obveznico je izdal ................ gntjH» udi vdov. ATa položaju, d, 9« V L 1944* $ Komandant: S šiba , v< Polit, komisar; Sprednja in zadnja stran obveznice Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet zp 1000 reichsmark (AS 1116, Ministrstvo zp jinance Ri', podfondKomisija zp registracijo dajatev zp NOl j šk. 26, a. e. 181). Prva registracija dajatev za NOV po okrajnih mudili rok za prijavo oziroma o registraciji niso bih ljudskih odborih je potekala leta 1946. Takrat so obveščeni. Poleg tega pa omenjena registracija ni bile registrirane vse dajatve, tako dajatve v naravi zajela tistega dela Primorske, ki je bil priključen k kakor v gotovini. Namen takratne registracije je bil FLRJ šele leta 1947.12 ugotoviti približno višino dajatev za NOV. Registracija sama po sebi ni bila popolna predvsem zato, ker ni zajela vseh posojilodajalcev, ki so za- - 12 Prav tam. 134 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Jernej Križaj: Pregled delovanja Komisije /a registracijo dajatev za narodnoosvobodilno vojsko 1954-1956, str. 129-137 Druga registracija dajatev za NOV je bila izvedena leta 1948. Tokrat je bil registriran le del dajatev v gotovini, in sicer obveznice in priznanice: —> 3-odstotna posojila narodne osvoboditve, —»■ 5-odstotna posojila svobode. Sprejemanje obveznic in priznanic je potekalo od začetka novembra do konca decembra 1948. Registracijo so izvedle posebne okrajne komisije, sestavljene iz zastopnikov okrajnih ljudskih odborov, Narodne banke FLRJ in OF. Komisije so poslovale na takratnih sedežih podružnic Narodne banke FLRJ.13 Ti dve posojili sta bili nato izplačani v rednem roku do 30. 6. 1949, v izjemnih primerih pa še v izrednem, do 31. 12. 1949. Posojilodajalcu, ki je zamudil rok 31. 12. 1949 za predložitev obveznic in priznanic v registracijo ali pa rok 30. 6. 1949 oziroma 31. 12.1949 za unovčenje dokončnega potrdila o registraciji, je pravica do izplačila zapadla. Obveznice in priznanice, iz katerih ni bilo natančno vidno, ali so bile izdane za 3-odstotno posojilo narodne osvoboditve ali za 5-odstotno posojilo svobode, niso bile upoštevane za registracijo in tako tudi ne za izplačilo.14 Registracija in izplačilo preostalih treh podskupin dajatev v gotovini sta se začela v leto 1954, na podlagi že omenjenega navodila, ki ga je izdal Državni sekretariat za občo upravo in proračun LRS. Registriran je bil drugi del dajatev v gotovini, in sicer: —»■ priznanice Slovenske narodne pomoči, —> obveznice Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet za gotovinske dajatve, —► kontrolni okupacijski bankovci. Za izplačilo teh dajatev je bilo potrebno opraviti popis in registracijo vseh navedenih priznanic, obveznic in kontrolnih okupacijskih bankovcev, tudi tistih, ki so že bili popisani v letu 1946.15 Popis je potekal od 19. 8. 1954 do 30. 9. 195416 oziroma v izjemnem roku do 30. 11. 1954.17 Opravile so ga posebne popisne komisije pri okrajnih in mestnih ljudskih odborih. Komisije so sestavljali predsednik in najmanj dva člana. Predsednika in člane komisije je imenoval predsednik ljudskega odbora. Popisna komisija je prevzela predložene priznanice, obveznice in kontrolne okupacijske bankovce ter izdala strankam potrdila o prevzemu. Potrdila o 13 Prav tam. 14 Prav tam. 15 Uradni list LRS, št. 32/1954, str. 586. 16 Prav tam. '' Uradni Ust LRS, št. 42/1954, str. 787. prevzemu so bila narejena v treh izvodih. Prvi izvod je dobil posojilodajalec, drugi izvod je komisija poslala Državnemu sekretariatu za občo upravo in proračun LRS — Komisiji za registracijo dajatev za NOV, tretji izvod pa je obdržala popisna komisija. Ob prevzemu je morala popisna komisija ugotoviti, ali so predložene priznanice, obveznice in kontrolni okupacijski bankovci pristni, ali je na pri-znanicah in obveznicah naveden znesek posojila s številko in besedo ter z označbo valute in ali je naveden datum vplačanega posojila. Datum je bil pomemben za določitev tečaja, po katerem so posojila obračunavali in izplačevali. Če priznanica oziroma obveznica ni imela navedenih vseh podatkov, je lahko stranka odpravila to pomanjkljivost z drugimi listinami ali izjavami prič. Izjave prič so morale biti overovljene pri pristojnem ljudskem odboru. Ce so bile priznanice, obveznice oziroma kontrolni okupacijski bankovci pristni, toda brez datuma, in če stranka ni mogla dokazati, kdaj je dala posojilo, se je štelo, da ga je dala po 1. 10. 1944. Posojilodajalci, ki so priznanice, obveznice in kontrolne okupacijske bankovce že predložili ob popisu leta 1946 in so o tem prejeli potrdilo o pologu, so predložili komisiji to potrdilo. Kolikor so bile priznanice in obveznice že preverjene, ali ni bilo dvoma o njihovi pristnosti, je dala popisna komisija na potrdilo o pologu klavzulo "pristnost ugotovljena". Ce posojilodajalec ni mogel predložiti potrdila o pologu iz leta 1946, ker ga je izgubil ali pa mu je drugače propadlo, je popisna komisija sestavila zapisnik. V njem so bih navedeni priimek, ime in natančen naslov posojilodajalca, vrsta in znesek posojila in izjava posojilodajalca o tem, kako in kdaj je potrdilo izgubil oziroma kako in kdaj mu je kako drugače propadlo. Zapisnik je popisna komisija dostavila Komisiji za registracijo dajatev za NOV, ki je s pregledom zbranega popisnega materiala iz leta 1946 in deponiranih priznanic, obveznic, kontrolnih okupacijskih bankovcev, zlasti pa kopij potrdil o pologu iz leta 1946, ugotovila, ali je taka oseba res oddala naštete listine ob popisu leta 1946. Popisne komisije so prevzemale tudi potrdila, ki so jih izdali krajevni ljudski odbori v letu 1946 za izgubljene in propadle priznanice, obveznice in kontrolne okupacijske bankovce. Komisije so po prevzemu teh potrdil izdale izročitelju posebno potrdilo, s katerega je morala biti vidna bistvena vsebina potrdila krajevnega ljudskega odbora. O prevzetih listinah so sestavile komisije v dvojniku posebej seznam za posojilo Slovenske narodne pomoči, seznam za posojilo Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in seznam za posojilo ARHIVI 33 (2010), št. 1 135 Iz arhivskih fondov in zbirk Jernej Križaj: Pregled delovanja Komisije za registracijo dajatev za narodnoosvobodilno vojsko 1954—1956, str. 129-137 na podlagi kontrolnih okupacijskih bankovcev. V sezname so najprej vpisali priznanice, obveznice oziroma kontrolne okupacijske bankovce, potem pa potrdila o pologu iz leta 1946. Seznami so imeli te rubrike: a) zaporedno številko, b) številko potrdila, ki ga je izdala popisna komisija za prevzeto priznanico, obveznico, kontrolni okupacijski bankovec oziroma potrdilo o pologu, c) številko potrdila o pologu iz leta 1946, ki ga je prevzela komisija, č) priimek, ime in prebivališče posojilodajalca, d) podatke o priznanicah, obveznicah oziroma kontrolnih okupacijskih bankovcih; ta rubrika je imela potrebno število podrubrik, in sicer za datum listine in za zneske posojil, ločene po valutah, e) opombe. Prav tako so bih narejeni posebni seznami posojil na podlagi priznanic, obveznic in kontrolnih okupacijskih bankovcev, za katere so izdali krajevni ljudski odbori leta 1946 potrdila, da so izgubljeni ah da so propadli. Popisne komisije so morale navedene sezname enkrat na teden zaključiti in en izvod z vsemi prilogami poslati Komisiji za registracijo dajatev za NOV. Prvi seznam je bilo potrebno poslati najpozneje do 1. 9. 1954. V vsak nadaljnji seznam so v ustrezne rubrike vpisali seštevke s prejšnjega seznama, zaporedne številke s prejšnjega seznama pa so se nadaljevale. Okrajni in mestni ljudski odbori so morah iz svojih arhivov najkasneje do 31. 8. 1954 dostaviti Komisiji za registracijo dajatev za NOV celotno gradivo, ki je bilo zbrano leta 1946 v zvezi s popisom posojil, ki so bila dana med narodnoosvobodilno vojno (priznanice Slovenske narodne pomoči, obveznice Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, bloke s kopijami o izdanih potrdilih o pologu za dajatve v gotovini — skupine "B" in sezname o položenih zadolžnicah skupine "B"). Komisiji za registracijo dajatev za NOV so morale najpozneje do 31. 8. 1954 tudi vse podružnice Narodne banke FLRJ z območja LRS dostaviti ves material v zvezi s popisom v letu 1946, ki je bil pri njih deponiran (sezname in bloke s kopijami izdanih potrdil o pologu listin za dajatve v gotovini — skupine"B", originalne priznanice Slovenske narodne pomoči, obveznice Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in kontrolne okupacijske bankovce). Komisija za registracijo dajatev za NOV je pregledala na podlagi zbranega materiala vse navedene priznanice, obveznice in kontrolne okupacijske bankovce. Namen tega je bil ugotoviti njihovo pristnost ter upravičenost posojilodajalcev do vrnitve posojila. Ce je ugotovila kakšno pomanjkljivost v prevzetih listinah ali nejasnost, jih je vrnila okrajni oziroma mestni popisni komisiji, da je pomanjkljivost oziroma nejasnost odpravila. Komisija za registracijo dajatev za NOV je registrirala vse priznanice, obveznice in kontrolne okupacijske bankovce, ki jih je soglasno spoznala za pravilne in jih je vpisala v seznam registriranih priznanic, obveznic in kontrolnih okupacijskih bankovcev. V seznamu je navedla znesek posojila v valuti, v kateri je bilo posojilo dano, in tudi v obračunani dinarski valuti. Seznam je naredila komisija v dveh izvodih za vsak okraj in mesto posebej. En izvod seznama je komisija dostavila podružnicam Narodne banke FLRJ na sedežih okrajnih oziroma mestnih popisnih komisij zaradi izplačila. Komisija je sezname pošiljala bankam vsak teden sproti. Drugi izvod seznama in ves drug material je komisija oddala Državnemu sekretariatu za občo upravo in proračun LRS. Priznanice, obveznice in kontrolne okupacijske bankovce, za katere so izdali krajevni ljudski odbori v letu 1946 potrdilo, da so bih izgubljeni ah da so propadli, je smela Komisija za registracijo dajatev za NOV vpisati v seznam registriranih priznanic, obveznic in kontrolnih okupacijskih bankovcev le na podlagi dovoljenja državnega sekretarja za občo upravo in proračun LRS. Državni sekretar je izdal dovoljenje za vpis izgubljenih ah propadlih priznanic, obveznic in kontrolnih okupacijskih bankovcev le izjemoma, če je bilo dokazano, da so bih res izgubljeni ah so kako drugače propadli. Komisija za registracijo dajatev za NOV je vpisala v seznam registriranih priznanic, obveznic in kontrolnih okupacijskih bankovcev samo tiste kontrolne okupacijske bankovce, ki so bih položeni ob popisu leta 1946. Kontrolne okupacijske bankovce, ki niso bih položeni leta 1946, je smela vpisati komisija v seznam samo na podlagi odločbe državnega sekretarja za občo upravo in proračun LRS. Državni sekretar je dovolil vpis takih kontrolnih okupacijskih bankovcev le izjemoma, če so bile njihove številke in serije evidentirane v evidenčnih seznamih iz leta 1941 in 1942, kolikor so ti seznami še obstajali. Priznanice Slovenske narodne pomoči, obveznice Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in kontrolne okupacijske bankovce je Komisija za registracijo dajatev za NOV obračunavala po teh tečajih: 136 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Jernej Križaj: Pregled delovanja Komisije /a registracijo dajatev za narodnoosvobodilno vojsko 1954-1956, str. 129-137 a) priznanice, obveznice in kontrolne okupacijske bankovce, ki so bili vplačani do 31. 12. 1943: - za 100 nominalnih dinarjev ah kun 30 dinarjev FLRJ - za 100 italijanskih lir 100 dinarjev FLRJ b) priznanice, obveznice in kontrolne okupacijske bankovce, ki so bih vplačani od 1. 1. 1944 do 30. 9. 1944: - za 100 nominalnih dinarjev ah kun 15 dinarjev FLRJ - za 100 italijanskih lir 50 dinarjev FLRJ c) priznanice, obveznice in kontrolne okupacijske bankovce, ki so bih vplačani od 1. 10. 1944 dalje: - za 100 nominalnih dinarjev ah kun 5 dinarjev FLRJ - za 100 italijanskih lir 30 dinarjev FLRJ č) priznanice, obveznice in kontrolne okupacijski bankovci v nemških markah ah pengojih, ne glede na to, kdaj med NOB so bile vplačane: - za 100 nemških mark 380 dinarjev FLRJ - za 100 pengojev 100 dinarjev FLRJ1« Če je obračunana dinarska vrednost posojila presegala znesek 200.000 dinarjev, je Komisija za registracijo dajatev za NOV obračunavala posojila po zgornjih tečajih do tega zneska. Začela je z najstarejšim posojilom, preostali del posojila, kolikor je šlo za posojila v italijanskih lirah in nemških markah, pa po tečaju na podlagi zakona o tečajih lirskih bonov in okupacijskih bankovcev pri odvzemu iz prometa ter o reguliranju obveznosti na denarnih področjih italijanske lire, nemške marke in pengojev, to je: - za 100 italijanskih lir 30 dinarjev FLRJ - za 100 nemških mark 60 dinarjev FLRJ19 Posojila so vrnile posojilodajalcem podružnice Narodne banke FLRJ na podlagi seznamov registriranih priznanic, obveznic in kontrolnih okupacijskih bankovcev. Banke so od Komisije za registracijo dajatev za NOV prejele sezname posojilodajalcev, te pa so povabile, naj se oglasijo na njihovih sedežih zaradi izplačila. S seboj so morah prinesti potrdila, ki so jih izdale okrajne popisne komisije. Ob izplačilu so posojilodajalci potrdili prejem denarja s podpisom na seznamu, banki pa so oddali potrdilo okrajne popisne komisije. Podružnice Narodne banke FLRJ so sestavljale "polmesečna" kumulativna poročila o izplačilih in jih potem predložila Državnemu sekretariatu za občo upravo in proračun LRS do vsakega 5. oziroma 20. v mesecu. Ce povabljene stranke potrdil okrajne popisne komisije niso predložile v izplačilo pristojni podružnici Narodne banke FLRJ do 28. 2. 1955, je obveznost do izplačila priznanic, obveznic in kontrolnih okupacijskih bankovcev propadla.2" Dajatve v naravi — skupina "A" se v letih 1954— 1956 niso izplačevale. Seznam kratic AVNOJ - Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije FLRJ — Federativna ljudska republika Jugoslavija IOOF — Izvršni odbor Osvobodilne fronte KPS — Komunistična partija Slovenije LRS — Ljudska republika Slovenija NOV — Narodnoosvobodilna vojska OF — Osvobodilna fronta POS — Partizanski odredi Slovenije SNOO — Slovenski narodnoosvobodilni odbor Viri in literatura Viri ARS, AS 1116, Ministrstvo za finance Republike Slovenije, podfond Komisija za registracijo dajatev za NOV, šk. 22, a.e. 137, šk. 26, a.e. 181, šk. 27, a.e. 182, šk. 29, a.e. 214. Uredba o državnem sekretariatu za občo upravo in proračun, Uradni list LRS, št. 45/1953, str. 656. Navodilo za izplačilo priznanic Slovenske narodne pomoči, obveznic Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in kontrolnih okupacijskih novčanic za dajatve v gotovini, ki so bile vplačane kot posojilo med narodnoosvobodilnim bojem, Uradni list LRS, št. 32/1954, str. 586-588. Odločba o podaljšanju priglasitvenega roka po 4. točki navodila za izplačilo priznanic Slovenske narodne pomoči, obveznic Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in kontrolnih okupacijskih novčanic za dajatve v gotovini, ki so bile vplačane kot posojilo med narodnoosvobodilnim bojem, Uradni list LRS, št. 42/1954, str. 787. 18 Uradni list LRS, št. 32/1954, str. 586-587. 19 Uradni Ust LRS, št. 45/1954, str. 847. 211 Uradni Ust LRS, št. 32/1954, 587-588. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 137 Jernej Križaj: Pregled delovanja Komisije za registracijo dajatev za narodnoosvobodilno vojsko 1954—1956, str. 129-137 Navodilo o dopolnitvi navodila za izplačilo pri-znanic Slovenske narodne pomoči, obveznic Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in kontrolnih okupacijskih novčanic za dajatve v gotovini, ki so bile vplačane kot posojilo med narodnoosvobodilnim bojem, št. 45/1954, str. 847. Odlok o prenehanju odpravljenih in o začetku dela novih republiških upravnih organov, Uradni list LRS, št. 14/1956,137. Literatura Guštin, Damijan: Finančni viri in denarništvo narodnoosvobodilnega gibanja na Slovenskem 1941-1945. Zgodovinski časopis 38 (1984), št. 4, str. 297-320. Denarništvo v NOB. Razstava v počastitev 30-letnice osvoboditve in svetovnega dneva varčevanja (ur. Matija Zgajnar). Ljubljana : Ljubljanska banka, 1975. Kos, Peter: Slovenska partizanska plačilna sredstva. Ljubljana : Narodna banka Slovenije, 1977. Traven, Terezija: Slovenska narodna pomoč. Enciklopedija Slovenije, 12. zvezek (ur. Dušan Vog-lar). Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1998, str. 6. Zusammenfassung ÜBERBLICK ÜBER DIE TÄTIGKEIT DER KOMMISSION ZUR REGISTRIERUNG DER GELDLEISTUNGEN FÜR DEN VOLKSBEFREIUNGSKRIEG IM ZEITRAUM 19541956 Die Kommission zur Registrierung der Geldleistungen für den Volksbefreiungskrieg war von 1954 bis 1956 tätig. Ihre Aufgabe war die Auswertung des Erhebungsmaterials, das sich auf die der Partisanenarmee gewährten Gelddarlehen bezog. Die Registrierungskommission erhielt das Erhebungsmaterial von den Bezirks- und städtischen Erhebungskommissionen. Auf der Grundlage des gesammelten Materials prüfte sie Partisanenquittungen, Schuldverschreibungen und Kontroll-Okkupations-Geldscheine zu dem Zweck, deren Echtheit und Berechtigung der Darlehensgeber zur Darlehensrückzahlung festzustellen. Wenn die Registrierungskommission in den übernommenen Papieren Mängel oder Unklarheiten entdeckte, wurden sie der Bezirks- oder städtischen Erhebungskommission zur Behebung des Mangels bzw. der Unklarheit zurückgegeben. Die Registrierungskommission registrierte sämtliche, einstimmig für richtig befundene Quittungen, Schuldverschreibungen und Kontroll-OkkupationsGeldscheine und trug diese in das Verzeichnis der registrierten Quittungen, Schuldverschreibungen und Kontroll-Okkupations-Geldscheine ein. In dem Verzeichnis wurde der Betrag des Darlehens in der Währung, in der das Darlehen gewährt worden war, sowie auch in der Dinar-Verrechnungswährung angeführt. Das Verzeichnis wurde in zwei Ausfertigungen angelegt, für jeden Bezirk und jede Stadt gesondert. Eine Ausfertigung des Verzeichnisses schickte die Registtierungskommission der Auszahlung wegen an die Zweigstellen der Nationalbank der Föderativen Volksrepublik Jugoslawien (FVRJ) am Sitz der Bezirks- bzw. städtischen Erhebungskommissionen. Die Verzeichnisse wurden wöchentlich an die Banken geschickt. Die zweite Ausfertigung des Verzeichnisses und das gesamte Erhebungsmaterial übergab die Registrierungskommission dem Staatssekretariat für allgemeine Verwaltung und Budgetierung der Volksrepublik Slowenien. Die Zweigstellen der Nationalbank der FVRJ zahlten den Darlehensgebern die Darlehen auf der Grundlage der Verzeichnisse der registrierten Quittungen, Schuldverschreibungen und Kontroll-Okkupations-Geldscheine zurück. Die Banken erhielten von der Registrierungskommission die Listen der Darlehensgeber und forderten diese auf, sich der Auszahlung wegen bei ihren Zweigstellen zu melden. Die Darlehensgeber mussten eine Bestätigung vorweisen, die von den Bezirks-Er-hebungskommissionen ausgestellt wurden. Die Darlehensgeber bestätigten bei der Auszahlung den Erhalt des Geldes durch ihre Unterschrift auf der Liste und übergaben der Bank die Bestätigung der Bezirks-Erhebungskommission. 138 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 33 (2010), št. 1 Arhivi 33 (2010) št. 1, str. 107-128_Iz arhivskih fondov in zbirk_139 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 621.397.13:27-72(497.4)"1968/1990" Prejeto: 23. 4. 2010 Katoliška cerkev v oddajah TV Slovenija 1968-1990 KATJA STURM študentka Filozofske fakultete v Ljubljani (španski jezik in književnost, zgodovina) Kovača vas 138, SI-2310 Slovenska Bistrica e-pošta: katja.tormenta@gmail.com IZVLEČEK Pregled oddaj TV Slovenija v obdobju 1968—1990 ka%e maloštevilne omembe Katoliške cerkve. V času komunizma v Sloveniji so novice s tematiko Katoliške cerkve prinašale kratka poročila predvsem o delovanju Cerkve in koordinacijskih odborih zp urejanje odnosov med Cerkvijo in državo. KLJUČNE BESEDE: Katoliška cerkev, tradicionalni novoletni sprejemi duhovnikov, koordinacijski odbori urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi, Ciril-Metodijsko društvo ABSTRACT THE CATHOLIC CHURCH IN THE BROADCASTINGS OF TV SLOVENIA BETWEEN 1968 AND 1990 When reviewing the broadcastings of TV Slovenia for the period between 1968 and 1990, we only rarely stumble upon the mentioning of the Catholic Church. During communism in Slovenia, news with the topic of the Catholic Church mostly involved short reports on Church activities and the work of coordination committees that regulated relations between the Church and the State. They were mostly short news broadcasted monthly or yearly. KEY WORDS: Catholic Church, traditional New Year's reception of the priests, coordination boards for regulating relations between the self-governing society and religious communities, St. Cyril and Methodius Society 140 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Katja Sturm: Katoliška cerkev v oddajah TV Slovenija 1968-1990, str. 139-152 Uvod Članek je nastal kot del raziskovalnega cikla z naslovom Cerkev in družba/država v sodobni slovenski zgodovini v okviru seminarja pri predmetu sodobna slovenska zgodovina v študijskem letu 2009/2010 pri prof. dr. Božu Repetu. Namen in eden od ciljev članka je prikazati pregled dnevnoinformativnih in preostalih oddaj TV Slovenija s tematiko katoliške cerkve med letoma 1968 in 1990. Specifični cilji so ugotoviti številnost oddaj z omembo katoliške cerkve, vpliv Katoliške cerkve v medijih in natančneje raziskati vsebino poročanj takšnih oddaj. Članek tako vsebuje tematsko-kronološki pregled oddaj TV Slovenija s krajšim opisom vsebin oddaj, nanašajočih se na tematiko Katoliške cerkve na Slovenskem. V prvem delu članka je predstavljen zgodovinski okvir Katoliške cerkve v sodobni slovenski zgodovini, v nadaljevanju se seznanimo z delom Oddelka za arhiviranje in dokumentacijo Televizije Slovenija, v zadnjem, najobsežnejšem delu, pa z vsebinsko razčlenitvijo oddaj TV Slovenija, ki so zabeležile novice o Katoliški cerkvi na Slovenskem. Naj poudarim, da namen članka ni prikazati in orisati kompleksne zgodovine odnosov Cerkev in družba v sodobni slovenski zgodovini, saj je ta veliko širša in celovitejša od predstavljene v članku, temveč prikazati enega izmed aspektov sicer zapletenih odnosov. Odnosi, ki se zrcalijo iz povzetih oddaj TV Slovenija so tako le del odseva realne situacije in sicer v ogledalu sodobnega komunikacijskega medija — Televizije Slovenija. Zgodovinski okvir Katoliške cerkve v sodobni slovenski zgodovini Katoliška cerkev v letih 1945-1968 Cerkev se po drugi svetovni vojni v resnici ni soočala z državo, ampak s partijo, ki se je enačila z državo in odločala namesto ljudstva. Za odnose med državo in Cerkvijo pa je bila odločilna prav ideološka predstava partije o Cerkvi. Ta je slonela na prepričanju, da je vera škodljiva (opij za ljudstvo) ah vsaj ne more storiti nič koristnega za ljudi na tem svetu ter da je Cerkev preživeta struktura.1 Komunistične oblasti so Cerkev v prvih letih po drugi svetovni vojni omejile v šolski in dobrodelni dejavnosti, duhovščino policijsko in sodno prega- njale ter ukinile večino katoliških ustanov, časopisov in društev.2 Preostali administrativni ukrepi, ki so poskušali Cerkev izriniti iz javnosti, so med drugim tudi onemogočanje večjega zbiranja vernikov v javnosti ob romanjih, procesijah in birmah ter obvezno prijavljanje vseh sestankov duhovnikov in laikov.3 V petdesetih letih so bili odnosi med Cerkvijo in državo Jugoslavijo močno zaostreni. Tudi Slovenijo je zajel val napadalne proticerkvene propagande, z grobimi napadi »ne le na cerkveno hierarhijo in posamezne duhovnike, temveč tudi na vero, vernike in katoliško inteligenco«. Leta 1952 je bil verouk dokončno odstranjen iz šol, Teološka fakulteta pa je bila izločena iz sestava ljubljanske Univerze. Božič je prenehal biti dela prost dan.4 Kljub temu so oblasti v Sloveniji že leta 1952, ko je spor med Vatikanom in Beogradom dosegel vrh, pokazale pripravljenost za prožnejšo politiko do duhovščine in cerkvene hierarhije. Leta 1953 je bil namreč sprejet prvi povojni zakon, ki je urejal njihov položaj — Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v Sloveniji.5 Bil je prvi te vrste po vojni. Verske skupnosti so bile prvič priznane kot subjekt. Z novim zakonom so bili olajšani številni postopki, predvsem pa enotno urejeni za vso republiko. Ker pa je bil razvoj družbe pri nas zelo neenakomeren, bi bilo zelo naivno misliti, da so čez noč izginile vse napetosti med Cerkvijo in državo.6 Naj poudarim, da gre za skoraj hkratno sprejetje omenjenega zakona in prej omenjene zaostritve odnosov med katoliško cerkvijo in jugoslovansko oblastjo s prekinitvijo diplomatskih odnosov, izločitvijo verouka iz šole, Teološke fakultete iz Univerze in konkretnimi navodili CK KPS glede odnosa do predstavnikov Cerkve. Ko je bila Cerkev povsem onemogočena in potisnjena ob zid, ter po prekinitvi diplomatskih stikov, se je jugoslovanska oblast začela posebno truditi, da bi omilila odnose s Cerkvijo, saj je navzven hotela dajati videz, da je širokosrčna, boljša od stalinističnega Vzhoda; potrebovala je mednarodno pomoč in je v začetku leta 1953 sprejela prvi verski zakon, da bi Cerkev zaščitila pred pravnim brez-vladjem.7 Zgodovina Cerkve na Slovenskem, str. 242. 2 Vodopivec: OdPohlinove slovnice do samostojne države, str. 342. 3 Zgodovina Cerkve na Slovenskem, str. 242. 4 Vodopivec: OdPohlinove slovnice do samostojne države, str. 342. 5 Prav tam, str. 348. 6 Zgodovina Cerkve na Slovenskem, str. 244. 7 Bizilj: Cerkev v policijskih arhivih, str. 114. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Katja Sturm: Katoliška cerkev v oddajah TV Slovenija 1968-1990, str. 139-152 141 Možnosti za večjo demokracijo in modernizacijo slovenske in jugoslovanske družbe je bila cerkvena in posvetna inteligenca pripravljena iskati v okvirih socialističnega samoupravljavskega sistema.8 Poznejše analize so obdobje konec petdesetih, začetek šestdesetih, označile kot liberalistično, ko sta se na osnovi ekonomskega razvila idejni liberalizem in individualizem. Začele so se razprave o narodni spravi med revolucionarji na eni in izdajalci ter okupatorjevimi pomagači na drugi strani, češ »to je %e daleč, lahko bi začeli porabljati in odpuščati«. V te tokove, predvsem v razprave o umestnosti ah ne-umestnosti podpisa protokola med Vatikanom in SFRJ, se je vključeval tudi del duhovščine na Slovenskem.9 Vatikan je s podpisom Beograjskega protokola leta 1966 sprejel stališče, »da morajo duhovniki ostajati v duhovnih in verskih okvirih in ne smejo posegati na politično področje«. Jugoslovanska vlada pa je v zameno potrdila z ustavo zagotovljeno svobodo Cerkve pri opravljanju verskih opravil in obredov. Obe strani sta si poleg tega obljubili, da bosta nadaljevati začeti dialog in napovedali vzpostavitev diplomatskih odnosov (to se je zgodilo leta 1970). Otoplitev odnosov med Jugoslavijo in Svetim sedežem je imela ugodne posledice tudi za slovensko Cerkev. Papež Janez XXIII. je ljubljansko škofijo že leta 1961 povzdignil v nadškofijo, papež Pavel VI. pa je sedem let pozneje (1968) ustanovil slovensko cerkveno pokrajino z metropolitom v Ljubljani.10 Katoliška cerkev v letih 1968-1990 Cerkev je v sedemdesetih letih 20. stoletja okrepila svojo dejavnost, v vsakdanjem življenju pa je v odnosih med verniki in Cerkvijo na eni stani ter različnimi oblastnimi organi na drugi še naprej prihajalo do konfliktov in napetosti.11 Sredi sedemdesetih se je zdelo, da težijo komunistični oblastniki, ki so vsa leta po vojni vendarle puščali nekaj prostora tudi nekomunistični in ne-marksistični inteligenci, k dokončni ideološki podreditvi »laičnega« izobraženstva. Videti je bilo, da priznavajo za edinega nazorskega nasprotnika le še Cerkev in katolištvo. Kljub temu so bila sedemdeseta in osemdeseta leta v odnosih med slovenskimi cerkvenimi in posvetnimi oblastmi čas sorazmernega zatišja, ko sta se obe strani, kolikor je bilo mogoče, izogibali sporom in napetostim. Novi zakon o verskih skupnostih, sprejet leta 1976, sicer ni vidneje spreminjal njihovega položaja, saj jih je tudi vnaprej strogo omejeval na versko, to je duhovno področje.12 Zakon zelo dobro ponazarja takratno ozračje in odnos oblasti do vere in Cerkve. Cerkev je smela opravljati samo in izključno verske dejavnosti v ozkem pomenu te besede. To je pomenilo, da ni mogla imeti t. i. »paralelnih struktur«, predvsem ne svoje dobrodelne organizacije, svojih šol ah podobnih ustanov.13 Toda obojestranska pripravljenost — oblasti in Cerkve — za sistematično in strpno dogovarjanje je imela ugodne posledice zlasti za Katoliško cerkev. Oblasti ji sicer niso bile pripravljene odpreti vrat v javne medije, posebej ne na radio in televizijo, dopuščale pa so širitev in postopen razmah verskega tiska ter cerkvene založniške dejavnosti.14 Kljub rastočemu nezadovoljstvu in kritiki komunizma v Sloveniji do srede osemdesetih let še ni bilo odmevnejše opozicije. Katoliška cerkev se je sicer pod vodstvom nadškofa in metropolita Alojzija Šuštarja, ki je bil leta 1980 postavljen na čelo Ljubljanske nadškofije, zavzemala za uresničitev tradicionalnih zahtev, toda »te cilje si je prizadevala doseči v dogovajanju z oblastmi, brez posebnega Zaostrovanja in konfliktov, kar je ustrezalo tudi političnim voditeljem, ki so v isti sapi pozivali k dialogu s Cerkvijo in še naprej preganjali javno izražanje verskih čustev Nosilec: VKA P 1132/1. 811 Nosilec: VKA P 744/3. 81 Nosilec: VKA P 1584/1. 82 Nosilec: VKA P 744/2. 83 Nosilec: VKA P 965/5. 150 ARHIVI 33 (2010), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk Katja Sturm: Katoliška cerkev v oddajah TV Slovenija 1968-1990, str. 139-152 na obisk in papežev prihod ter maša na prizorišču na prostem. Prikazana je tudi ljubljanska železniška postaja s skupino Slovencev, ki odhaja na Koroško in se pripravlja na obisk papeža. Prenosi cerkvenih bogoslužij niso bih pogosti, a izjemoma vendarle navzoči. Oddaja Družina včeraj in danes84 z dne 24. 12. 1988 je vključila prenos božične maše. Ob božično okrašeni mizi je v pogovor Sandija Colnika in njegovih gostov (prof. dr. Anton Trstenjak, dr. Maca Jogan, dr. Niko Ku-ret in Matjaž Kmecl) o božiču vključen prenos božične maše iz Skomarij pod Roglo. Oddaja Slovenska sprava — Prenos iz Kočevskega roga85 z dne 8. 7. 1990 je prikazala prenos spravne slovesnosti iz Kočevskega roga, kjer je spravno slovesnost vodil in povezoval nadškof Alojzij Šuštar. Katoliška cerkev v oddajah TV Slovenija — umetnostnozgodovinski pogled Vse od začetka delovanja Televizije Slovenija v Dokumentaciji Televizije Slovenija nastaja tudi obsežna zbirka fotografskega gradiva. Fotografsko gradivo iz let 1968—1990 razkriva posnetke cerkva v Gornjem Gradu86 (nastal 9. 1. 1968), blejske žup-ne cerkve z detajli87 (maj 1969) in zunanjosti cerkve v Vilnici, posnetek vhoda v Kostanjeviški samostan, posnetke ostankov samostanske cerkve v Žicah ter samostana Dečani (vsi so nastati leta 1976), posnetke zunanjosti in notranjosti nekaterih Plečnikovih cerkva iz leta 1984 in posnetke notranjosti piranske stolnice iz leta 1985. Število oddaj, ki so zabeležile umetnostnozgodovinski pogled, ni zanemarljivo. V letu 1968 so oddaje prikazovale zunanjost in/ali notranjost posameznih cerkva in samostanov z detajli. V oddaji Na poti od Ljubljane do Snežnika88 z dne 21. 3. 1968 je posneta cerkvica na Bloški potici z notranjostjo. V oddaji Na poti od Komende do Radovljice — Breg pri Preddvoru89 z dne 18. 10. 1968 sta posneta cerkvica z notranjščino in freskami na Bregu ter Velesovo z notranjostjo samostana, zunanjostjo gradu in cerkve. V oddaji Na poti po Prekmurju, »Prekmurje Miška iCra«/'i« Juri' M.l.rk l)r. Franc Kovačič v gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor ARHIVI 33 (2010), št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 181 Tovšak pa je z izbiro in opisom zanimivejših dokumentov vsebinsko predstavila inventar Dr. Franc Ko-vačič v gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor — osebni fond. Fond Kovačič Franc šteje dvaindvajset arhivskih škatel gradiva in je eden najobsežnejših osebnih fondov v Pokrajinskem arhivu Maribor. Kar enajst arhivskih škatel vsebuje korespondenco. Ta je nedvomno prvovrsten zgodovinski vir ne le za spoznavanje dela in življenja dr. Franca Kovačiča, ampak tudi za razumevanje širših družbenih, kulturnih in narodnostnih razmer na Spodnjem Štajerskem. Po pregledu inventarja menim, da bi se morali vsi resnejši raziskovalci začetkov slovenskega znanstvenega in kulturnega razvoja Maribora seznaniti z njo. Izmed vseh 488 ko-respondentov, predstavljenih v prvem delu inventarja, bi želela posebej poudariti nekaj eminentnejših, s katerimi je bil Franc Kovačič več let v rednih stikih. To so bih Franjo Baš, Franjo Bulic, Metod Dolenc, Fran Šaleški Finžgar, Janko Glazer, Ivan Grafenauer, Franc Grivec, Josip Gruden, ravnatelj salezijanskega zavoda v Veržeju, Aurelio Guadagnini, Fran Ilešič, Anton Kaspret, France Kidrič, Milko Kos, Anton Korošec, Franc Kotnik, Matija Ljubša, Franc Luk-man, Josip Mravljak, Matija Murko, Rajko Nahtigal, Radoslav Pipuš, Henrik Schreiner, Saria Balduin, Matija Slavič, Viktor Skrabar, Matej Slekovec, Avguštin Stegenšek, Franc Štele, Janko Slebinger, Karel Strekelj, Aleš Ušeničnik, Josip Zičkar in Davorin Zunkovič. Med najobsežnejše in najzanimivejše nedvomno sodi korespondenca s prvim urednikom Časopisa za zgodovino in narodopisje, Antonom Kaspretom, delujočim v Gradcu. Šteje kar 220 pisem. Izmenjala sta si jih med letoma 1903 in 1917. Opozarja na vsebinske in konceptualne razlike v uredniški politiki Časopisa za zgodovino in narodopisje med njima. Različno razumevanje pomena in poslanstva Zgodovinskega društva v Mariboru je nenazadnje leta 1917 pripeljalo do odstopa Antona Kaspreta z mesta urednika. Zamenjal ga je ob popolni podpori članstva dr. Franc Kovačič. Raznovrstnost Kovačičevih dopisovalcev, med katerimi so zgodovinarji, filozofi, teologi, umetnostni zgodovinarji, arheologi, duhovniki, slavisti in politiki, in to tako konservativnega kot tudi liberalnega življenjskega nazora, dokazuje, da je uspelo Kovačiču ne glede na različne ideološke in politične opredelitve ter osebnostne razlike povezati in navdušiti za načrtno znanstveno delo številne slovensko opredeljene in zavedne narodno kulturne delavce na Spodnjem Štajerskem in tudi širše. Korespondenci fizičnih oseb sledi v inventarju predstavitev 65 pravnih oseb. Izmed teh je ohranjenih največ dopisov Knezoškofijskega lavantinskega kon-sistorija v Maribom. Iz njih je mogoče razbrati številne funkcije in zadolžitve Kovačiča kot duhovnika in teologa. Zlasti zanimivi so Kovačičeva mnenja in ocene posameznih znanstvenih del, ki jih je napisal kot cerkveni cenzor. Omenim naj še korespondenco muzejskega društva za Kranjsko, muzejskih društev na Ptuju, v Varaždinu, Slovenske matice in Ljudske univerze v Maribom. V tej skupini dopisov je avtor posebej opozoril na korespondenco, ki jo je Kovačič prejemal kot urednik lista Voditelj po bogoslovnih vedah. Poleg prejetih dopisov je v fondu ohranjena kar lepa količina Kovačičevih konceptov dopisov oziroma neodposlanih pisem. Med njimi je v ospredju Kovačičeva korespondenca blagajniku Zgodovinskega društva v Mariboru, Radoslavu Pipušu. Kaže številne organizacijske in pravne zadrege pri ustanavljanju društva ter problematiko pridobivanja novih sodelavcev in denarnih podpor. V nadaljevanju so prikazani osebni dokumenti dr. Franca Kovačiča: osnovnošolska in gimnazijska spričevala, univerzitetna diploma za doktorat iz filozofije leta 1897 v Rimu, službena imenovanja za profesorja teologije in umetnostne zgodovine na mariborski teologiji, službeni listi, domovnice, članske izkaznice številnih društev ter razna priznanja in častna članstva. Na žalost je ohranjen le manjši del mladostniškega dnevnika Franc Kovačiča, vendar lahko tudi iz njega razberemo nekaj njegovih bistvenih značajskih lastnosti. Sledijo različni zapiski in beležke (pet arhivskih škatel). Med njimi so izpiski s predavanj, zapisi in referati zgodovinske, teološke, filozofske in sociološke vsebine ter koncepti razprav o narodni zgodovini, objavljenih večinoma v Časopisu za zgodovino in narodopisje. Uporabniku so skoraj v celoti na voljo dobro ohranjeni rokopisni zapiski o zgodovini Ljutomera, Veržeja in izpiski iz namestniškega arhiva v Gradcu za zgodovino Ormoža. Inventar zaključujejo tiski, gradivo s pariške mirovne konference (na njej je dr. Franc Kovačič sodeloval kot izvedenec za mejno vprašanje leta 1919) ter fotografije in razglednice. Avtor je inventar obogatil s prispevkom z naslovom Franc Kovačič in Zgodovinsko društvo v Mariboru ter z objavo zanimivejših dokumentov. Pri tem mu je uspelo iz ohranjenega arhivskega gradiva izbrskati kakšno do sedaj neodkrito podrobnost ah podatek ob sicer že dobro obdelani in raziskani tematiki. Juretu Mačku je nedvomno uspelo obogatiti vedenje o dr. Francu Kovačiču, predvsem pa zgodovinarjem in vsem raziskovalcem olajšati dostop do originalnega arhivskega gradiva. Gordana Sovegeš Upovšek 182_Ocene in poročila o publikacijah in razstavah_ARHIVI 33 (2010), št. 1 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI 33 (2010), št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 183 Gordana Šovegeš Lipovšek: Vodnik po arhivskem gradivu o Prekmurju v Arhivu županije Zala v Zalaegerszegu. Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor, 2009, 320 strani Vodnik po arhivskem gradivu o Prekmurju v Arhivu županije Zala je rezultat evidentiranja arhivskega gradiva, ki se nanaša na Slovenijo, v tujini, natančneje v Arhivu županije Zala v Zalaegerszegu. Opravila ga je Gordana Šovegeš Lipovšek. V arhivu v Zalaegerszegu sta leta 1975 evidentirala že Antoša Lesko-vec in Franc Šebjanič, leta 1982 pa ponovno Antoša Leskovec. To je bilo v tistem obdobju tudi vse. Intenzivno se je začelo potem evidentiranje šele leta 2001. Uvodu direktorice Pokrajinskega arhiva Maribor dr. Slavice Tovšak sledijo štirje deli vodnika. Prvi del je nekakšen pregled oz. uvod v madžarsko upravo in pregled najpomembnejših madžarskih uradov. Poseben poudarek je še na zgodovini arhiva v Zalaegerszegu ter Trianonski mirovni pogodbi oz. pridobitvi nekaterih fondov na podlagi te mirovne pogodbe. Avtorica nas seznanja tudi z arhivskim gradivom Arhiva županije Zala. Ta hrani 10.725,63 m arhivskega gradiva. Zal ni znano natančno število fondov. V Arhivu županije Zala obstaja tudi vodnik po fondih, vendar v njem ni podatkov o ustvarjalcih in njihovih historiatih ali histo-riatih gradiva. Navedeni so le mejne letnice gradiva in m POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR •"•■* » to' ' "1 L •__ _ ¡T» \srz : tmmm ' ^tt ■i'- V. * v l l QORDANA ŠOVEC/EŠ LIPOVŠEK Vodnik po arhivskem gradivu o Prekmurju v Arhivu županije Zala v Zalaegerszegu obseg fonda v tekočih metrih. Posamezni fondi so glede na vsebino oz. ustvarjalca razvrščeni v glavne skupine fondov, ti pa se vrstijo od rimske številke IV do XXXVII. Rimske številke od I do III imajo fondi državnih organov, ministrstev, vlade in komore, ki jih hrani Državni arhiv Madžarske v Budimpešti. Takšnih fondov županijski arhivi ne hranijo. V drugem delu so predstavljeni fondi, ki vsebujejo podatke tudi o Prekmurju oz. Sloveniji. Ti fondi so predstavljeni v okviru posameznih skupin. Največ fondov (47) je v skupini IV — županijske zakonodajne oblasti. V preostalih osmih skupinah je 20 fondov. Vsak vsebuje signaturo, madžarsko ime, prevod v slovenski jezik (pri tem so upoštevani prevodi, ki jih je uporabljal že Antoša Leskovec), letnico ohranjenega gradiva, količino (največkrat je izražena le v tekočih metrih), vsebino fonda in jezik, v katerem je gradivo, ter podatke o tem, katere vsebine so popisane oz. vsebujejo kakršnekoli pripomočke. Pri vsebini so posamezne kategorije navedene tako v madžarskem kot slovenskem jeziku, po potrebi pa tudi v latinskem. Če bi bila vsebina fonda napisana le v slovenskem jeziku, bi ob prevodu v madžarski jezik morda lahko nastale razlike. To bi lahko ob raziskovanju v Arhivu županije Zala povzročilo težave pri naročanju gradiva oz. ustrezne vsebine. Ce so pri posameznih fondih narejeni popisi arhivskih enot, so predstavljeni tudi ti. Prav tako so tukaj predstavljeni rezultati evidentiranja, a le tisti, ki so krajši po obsegu. Evidentiranja iz posameznih fondov so predstavljena v tretjem delu vodnika, delu, v katerem gre za popise oz. evidentiranje štirinajstih različnih fondov. Ta del je tudi najobsežnejši in obsega strani od 63 do 276. Vseh štirinajst fondov (od teh šest zbirk) je v celoti pregledanih, razen fonda IV. 402 (Spisi zakonodajnega odbora županije Zala (Zala varmegye Tor-venyhatosagi Bizottsaganak iratai)), evidentiranje katerega še poteka. Fondi, ki so evidentirani do sedaj, so po obsegu krajši. Pri teh ni bilo posebnih pripomočkov, zato je bilo potrebno pregledati vsak spis. Evidentirani fondi oz. zbirke so: IV. 251 Spisi odbora županije Zala (Zala Varmegye Bizottmanyanak iratai) 1861, IV. 252 Spisi odbora županije Zala 1865-1871, IV. 259 Spisi županijskega oblastva županije Zala (Zala Varmegye Tisztiszekenek iratai) 1862-1864, IV. 402 Spisi zakonodajnega odbora županije Zala (Zala Varmegye Torvenyhatosagi Bizottsaganak iratai) 1872-1950, IV. 401 Spisi velikega župana županije Zala (Zala Varmegye Foispanjanak iratai) 1885-1950, IV. 404 Spisi podžupana županije Zala (Zala Var-megye alispanjanak iratai) 1872—1944, IV. 429 Zbirka občinskih statutov in pravil v županiji Zala (Zala Varmegye kozsegi szabalyrendeleteinek leveltari gyuj-temenye) 1872-1945, IV. 430 Zbirka društvenih statutov in pravil v županiji Zala (Zala Varmegyei egyesiiletek alapszabalyainak leveltari gyujtemenye) 184 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 33 (2010), št. 1 1872—1945, IV. 433 Zbirka depozitov in posameznih spisov (Zala Varmegye leveltaraban elhelyezett letetek es vegyes egyedi iratok gyujtemenye) 1848—1944, VI. 215 Spisi Uprave za gozdove okraja Dolnja Lendava (Alsolendvai [arasi Erdogondnoksag iratai) 1898— 1923, XIV. 23 Zasebni spisi grofa Bele Telekija (Grof Teleki Bela szemelyi iratai) 1906-1944, XV. 3 Zbirka zemljevidov (Zala megye leveltaranak terkep-gyujte-menye), XV. 4 Zbirka katastrskih zemljevidov (Zala megye kataszteri terkep-gyujtemenye) in XV. 9 Zbirka pečatov (Pecsetnyomok gyujtemenye). V četrtem delu vodnika so obsežna kazala; obsegajo kar štirideset strani. Kazala so štiri, in sicer kazalo zemljepisnih pojmov, pravnih oseb, osebnih imen in kazalo predmetnih gesel. Avtorica že na začetku v uvodu ugotavlja, da je gradiva za evidentiranje še veliko in da najverjetneje evidentiranje nikoli ne bo končano. Delo namreč poteka počasi, saj so nekateri fondi po količini zelo veliki. Seveda pa tudi v Arhivu županije Zala nastajajo podrobnejši popisi gradiva in to je tudi za slovenske raziskovalce izjemnega pomena. Veliko število fondov, ki so predstavljeni v vodniku, ima tudi pripomočke za iskanje prek spleta na uradni spletni strani Arhiva županije Zala. Pri teh fondih je navedena tudi povezava, ki omogoča iskanje posameznih vsebin. Na izid drugega dela vodnika bo tako potrebno počakati najverjetneje nekaj let. Predstavljeni vodnik je skupaj z vodnikoma Aleksandre Serše in Antoše Leskovca (Vodnik po arhivskem gradivu o Prekmurju v Arhivu Železne županije v Sombotelu, 1. in 2. del) nepogrešljiv pripomoček za slovenske raziskovalce v madžarskih arhivih, saj brez preučevanja v njih ohranjenih virov ni mogoče pisati zgodovine Prekmurja do leta 1919. Jure Maček Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor, Maribor: Pokrajinski arhiv, 2009 (Vodniki / Pokrajinski arhiv Maribor ; 1), 1226 strani Ena izmed obveznosti, ki jih imajo arhivi do uporabnikov arhivskega gradiva, je med drugim izdajanje vodnikov po fondih in zbirkah, ki jih hranijo v arhivskih skladiščih. Te obsežne in kompleksne naloge smo se v Pokrajinskem arhivu Maribor lotili maja 2007, zaključili pa smo jo decembra 2009. Izhodišče strokovnih aktivnosti je predstavljala veljavna slovenska arhivska zakonodaja kakor tudi mednarodni arhivski strokovni standardi za popisovanje arhivskega gradiva. Delo samo je zahtevalo mnogo več stro- kovnih aktivnosti kot zgolj popisovanje arhivskega gradiva v najožjem pomenu besede. Zato so bih v projekt priprave vodnika in s tem tudi v procese usklajevanja arhivskih evidenc, ugotavljanja stanja v arhivskih skladiščili, zajemanja podatkov in izvajanja historičnih in kontekstnih raziskav vključeni prav vsi zaposleni. Rezultati celote strokovnih aktivnosti in prizadevanj v okviru tega projekta se tako ne kažejo zgolj v obsežni publikaciji z naslovom Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor, ampak tudi v internih evidencah, predvsem pa v dosjejih fondov in zbirk ter ne nazadnje tudi v elektronski verziji arhivskih informativnih pomagal Pokrajinskega arhiva Maribor, ki so dostopna prek svetovnega spleta. Leta 1963 je mariborski arhiv s statutom dobil svoj današnji naziv Pokrajinski arhiv Maribor in še danes pristojno območje. To obsega 3.601 km2 z okoli 230.000 prebivalci, ki živijo v 845 naseljih in so organizirani v 62 občin na območju upravnih enot: Dravograd, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ruše, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica. V Pokrajinskem arhivu Maribor hranimo: pergamentne in papirne listine, ki so nastale v letih od 1246 do 1865; tematsko zaokrožene zbirke arhivskih dokumentov; ARHIVI 33 (2010), št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 185 dokumente zemljiških posesti in veleposesti od 15. st. ter samostanskih redovnih skupnosti od 17. st.; arhivsko gradivo upravnih uradov, sodišč, podjetij, denarnih ustanov, združenj, društev in institucij od srede 19. st.; iz obdobja po drugi svetovni vojni arhivsko gradivo okrožnih, okrajnih, občinskih, mestnih in krajevnih ljudskih odborov in drugih političnih, upravnih in sodnih organizacij oz. ustanov; osebne fonde in zbirke zgodovinarjev z območja slovenske Štajerske, znanstvenikov, politikov, pisateljev, skladateljev in drugih. V letu 2009 smo se šele po devetnajstih letih premora odločili za izdajo novega, drugega samostojnega vodnika v knjižni obliki, čeprav je njegova vsebina že dostopna tudi v elektronski obliki. Do take rešitve predstavitve fondov in zbirk nas je pripeljalo dvoje spoznanj. V arhivski čitalnici je vendarle še veliko uporabnikov, ki so navajeni uporabljati papirna informativna pomagala in bi zgolj njihova elektronska oblika lahko predstavljala problem pri uporabi arhivskega gradiva. Drugi razlog, zaradi katerega smo se odločili tudi za knjižno izdajo, pa je dejstvo, da so vodniki po fondih in zbirkah temeljna arhivska informativna pomagala slehernega arhiva, ki ne predstavljajo samo določenega preseka stanja fondov in zbirk, ampak tudi doseženi splošni arhivsko-strokovni nivo zaposlenih javne arhivske ustanove. Ob tem smo prišli do skupnega zaključka, da ne glede na zmožnosti, ki jih v zvezi s pripravo različnih arhivskih informativnih pomagal ponuja sodobna informacijska tehnologija, predstavlja knjižna oblika pomemben varnostni mehanizem za ohranjanje pregleda nad arhivskim gradivom v daljšem obdobju izrednih razmer v širši družbeni skupnosti, kot tudi v času krajših prekinitev dostopa do elektronskih vsebin, ki so lahko posledica nepredvidenih prekinitev električne energije, naravnih in drugih katastrof, predvsem pa zaradi množice nevarnosti, ki prežijo v elektronskem svetu. Elektronska različica Vodnika po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor se od zapisane na papirju po vsebini ne razlikuje. Razlike pa bodo nastale kmalu, saj bodo v elektronski obliki vidne vse nadaljnje spremembe, dopolnitve in izboljšave. Elektronska inačica je gotovo bogatejša, saj ima vzpostavljene povezave znotraj sistema med informacijami o arhivskem gradivu ter različnimi konteksti, pomembne pa so tudi povezave na druge sorodne informacijske vire in druge zunanje informacijske vire. S tehnološkega stališča je elektronska oblika vodnika umeščena v arhivski informacijski sistem slovenske javne arhivske službe. Za Pokrajinski arhiv Maribor pomeni izdaja tega vodnika velik korak naprej. Ta se kaže predvsem na strokovnem področju s posebnim poudarkom na standardizaciji postopkov, oblikovanju vsebin, določanju standardnih virov, razvrščanju itd. V tem kontekstu je potrebno poudariti, da so fondi in zbirke razvrščeni po splošno veljavni klasifikaciji fondov in zbirk, ki so jo sprejeli slovenski regionalni arhivi, vključeni v projekt Sira_net. Standardizirani elementi popisa dajejo kvantitativno in kvalitativno vrednost vodniku, saj se bogati uvodi v posamezne skupine fondov vežejo tudi na obsežne in izčrpne, do sedaj neznane informacije o historiatu fonda in historiatu ustvarjalca. Podobno velja omeniti tudi velik kvalitativni preskok na arhivsko-tehničnem področju. V predpripravi je bila opravljena temeljita inventura vseh fondov in zbirk, kar je imelo za posledico obsežne aktivnosti na področju reorganizacije arhivskega gradiva v skladiščih, označevanja skladiščnih prostorov ter tehnične opreme, standardizacije merjenja arhivskega gradiva itd. Vodnik ima 1226 strani, njegovo izdajo pa je omogočilo Ministrstvo za kulturo. Vsebina vodnika je razdeljena na posamezna uvodna poglavja, ki obravnavajo razmišljanje direktorice, vprašanje dostopnosti in storitve, izvleček iz čitalniškega reda, elemente popisa na nivoju fondov in zbirk, v vodniku uporabljene okrajšave in navodila za uporabo vodnika. Pomembnejši uvodniki so prevedeni v nemški in angleški jezik. Po klasifikacijskem načrtu so predstavljeni fondi uprave (A.100, A.110-A.161), pravosodja (A.200, A.220—A.291), vojaštva, javne varnosti, zaščite in reševanja (A.311—A.332), vzgoje, izobraževanja, kulture, znanosti (A.400, A.410-A.472), zdravstva in socialnega varstva (A.500, A.510—A.551), gospodarstva in bančništva (A.600, A.610—A.661), družbenih in mednarodnih organizacij (A.700, A.710-A.752), fondi gospoščin, imenj, posestev (B.100), družin in rodbin (B.200), osebni fondi (B.300), zbirke posameznih vrst gradiva (C.100), tematske zbirke (C.200), zbirke zasebnih zbirateljev (C.300) in zbirke reprodukcij (C.400). Uporabnikom arhivskih fondov in zbirk so na voljo kazalo fondov in zbirk po klasifikacijskem načrtu, abecedno kazalo fondov in zbirk ter krajevno kazalo sedežev ustvarjalcev arhivskega gradiva. Za izjemno opravljeno in resno delo gre zahvala vsem zaposlenim. Pri oblikovanju zasnove vodnika in premostitvi težav ob prenosu iz enega informacijskega sistema v drugega se zahvaljujem arhivskemu svetniku dr. Miroslavu Novaku in arhivskemu svetovalcu Leopoldu Mikcu Avberšku. V neštetih dnevih in urah smo imeli en sam cilj, pripraviti čim kvalitetnejše in vsebinsko bogate informacije o pisni kulturni dediščini, ki nam je zaupana v hrambo. Zahvala gre tudi drugim strokovnim delavcem: Juretu Mačku, višjemu arhivistu, Suzani Ceh, arhivski svetovalki, Nini Gostenčnik, arhivistki, Mojci Horvat, višji arhivi-stki, Lučki Mlinaric, višji arhivistki, Emici Ogrizek, arhivski svetovalki, mag. Zdenki Semlič Rajh, arhivski 186 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 33 (2010), št. 1 svetovalki, Gordani Šovegeš Lipovšek, višji arhivistki, Simoni Velunšek, arhivski svetovalki, mag. Boštjanu Zajšku, arhivistu, Marijanu Gerdeju, arhivistu, in Sabini Lešnik, arhivski sodelavki. Natančno in precizno ter s polno mero odgovornosti je tehnično ureditev vodnika izpeljala arhivska tehnica Irena Žugaj pod skrbnim vodstvom dr. Miroslava Novaka. Sedanja generacija Pokrajinskega arhiva Maribor je po najbolj šili močeh in z veliko mero prizadevnosti v dveh letih omogočila izdajo vodnika, v katerem so podatki o 1896 fondih in zbirkah, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor. Slavica Tovšak Nina Gostenčnik: Hidromontaža Maribor skozi čas : arhivsko gradivo mariborskega gospodarstva v Pokrajinskem arhivu Maribor : spominski zbornik. Maribor : Pokrajinski arhiv, 2009 (Katalogi / Pokrajinski arhiv Maribor ; zv. 32), 67 strani 32. zvezek Katalogov Pokrajinskega arhiva Maribor predstavlja sledove nekdanjega mariborskega industrijskega velikana Hidromontaža Maribor v arhivskem gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor. Avtorica kataloga in razstave je arhivistka Nina Gostenčnik. Katalog obsega 67 strani in je razdeljen na 13 poglavij. Uvodnemu besedilu direktorice Pokrajinskega arhiva, ki na kratko predstavlja arhivsko gradivo s področja gospodarstva v Pokrajinskem arhivu Maribor, namen razstave in sodelujoče pri pripravi, sledi na 21 straneh pregled razvoja podjetja od njegovih začetkov kmalu po drugi svetovni vojni do stečajnega postopka sredi 90. let 20. stoletja. Avtorica tega poglavja, Nina Gostenčnik, na zelo pregleden način predstavlja posamezne razvojne faze podjetja, njegove glavne delovne projekte, organizacijsko strukturo, kadrovsko sestavo ter vodstveno osebje. Besedilo temelji na arhivskem gradivu in časopisnih virih. Dodatno ga bogati širok izbor slikovnega gradiva, med katerim so na ogled denimo tudi odločba vlade FLRJ o ustanovitvi podjetja iz aprila 1948, pa slika, nastala ob zidavi nove upravne stavbe na Gosposvetski cesti leta 1976, prikazi kadrovske sestave podjetja, slike direktorjev itn. Posebej dramatično učinkujejo zadnje strani poglavja, ki se dotikajo hudega poglabljanja krize v letu 1990, posledične uvedbe stečajnega postopka, njegovega dolgotrajnega zavlačevanja in z vsem povezane agonije delavcev nekoč cvetočega podjetja. Tako lahko izvemo, da je bilo leta 1997 ocenjeno, da bo stečajni postopek trajal do dve leti, toda postopek leta 2009 še ni bil končan. Tretji prispevek v zvezku je izpod peresa nekajletnega direktorja podjetja Jožeta Florjančiča. Gre za spomine na vodenje podjetja in njegovo poslovanje v drugi polovici 80. let, ko je bila Hidromontaža po Florjančičevem mnenju doma in v tujini znana »kot strokovno, tehnološko, organizacijsko in finančno najbolj uspešen kolektiv«. Predstavljeni so različna gradbišča oz. delovni projekti v tedanji Jugoslaviji in tujini, prav tako pa poslovni partnerji in obseg poslovanja podjetja. Avtor za odločilno vlogo pri umiranju nekdaj uspešnega podjetja krivi tudi sindikate, ki da sta jih vodila »populizem in demagogija«. Nekaj kritičnih besed je namenjenih tudi slovenski vladi leta 1990, poudarjeno pa je, da je stečaj Hidromontaže za mariborsko območje »nedvomno trajno velika izguba«. Četrto poglavje je intervju, ki ga je avtorica razstave in kataloga opravila s Tonetom Kropuškom, direktorjem Hidromontaže v letih 1973—1985. Predstavljeni so njegovi pogledi na poslovanje podjetja v 70. in 80. letih, zlasti z vidika organizacije dela in kadrovske politike. V tistem obdobju je bilo podjetje po oceni revije Engineering News Record uvrščeno med 250 največjih podjetij te stroke na svetu. Pri tem Kropušek dodaja, da so danes povsem drugi časi in da »I u/speha s takratno Hidromontaijo danes ne bi mogli ponoviti«. Sledita še dva spominska prispevka nekdanjih zaposlenih v Hidromontaži Maribor. Mag. janež Ekart je bil v podjetju zaposlen 23 let, a je bil nato zaradi gospodarske krize in zmanjšanja proizvodnje v 90. letih prisiljen oditi; kljub temu mu »Hidromontaže ni POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR .m j "M M4"« | i " D MlMllli HIDROMONTAŽA SKOZI ČAS ARHIVI 33 (2010), št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 187 mogla v celoti nadomestiti nobena nova delovna sredina«, v kateri je bil kasneje dejaven. Anton Rojko je dobil v podjetju zaposlitev leta 1953, in sicer v konstruk-cijsko-razvojnem oddelku; bralcu predoči navezovanje prvih stikov s poslovnimi partnerji ter poslovne uspehe obratov HIMO in TSN. Sedmo in osmo poglavje se dotikata črnega dne v zgodovini podjetja, tj. 10. oktobra 1967, ko so v letalski nesreči nad Srbijo umrli pilot in sedem potnikov dvomotornega potniškega letala, med potniki pa so bih nekateri ugledni in vodilni kadri Hidro-montaže. Nina Gostenčnik je opis nesreče ponazorila tudi slikovno (slike umrlih, zemljevid kraja nesreče, slike letala in prevzema krst na cerkljanskem letališču). Anton Rajšp, upokojeni letalski kapitan, nato predstavlja svoje videnje nesreče, na kratko pa tudi pilota usodnega poleta Vilibalda Tomažiča. V nekoliko bolj poetičnem in doživetem tonu predstavlja svoje spomine na Hidromontažo mag. Srečko Kokalj. Podjetje imenuje za svojega »očeta, velikana, katerega del smo bili vrsto let«, saj je svojim delavcem omogočilo pridobiti si delovne izkušnje, ustvariti si pogoje za nadaljnje izobraževanje ter uspešno reševati socialne probleme. Silvo Krebs na kratko predstavlja tradicijo druženja nekdanjih delavcev Hidromontaže Maribor. Kot predsednik organizacijskega odbora tovrstnih srečanj ima dmženje bivših delavcev za »pomembno izročilo preteklih gospodarskih kot tudi političnih dogajanj v Sloveniji«. Moja Hidromontaža je naslov zadnjega pisnega prispevka v zvezku. Njegova avtorica je Dragica Hržič. S ponosom se spominja svojih časov v podjetju, ki so mu svojčas rekli »Jugoslavija v malem«, saj so bih v njem zaposleni delavci iz celotne nekdanje SFRJ. Predstavljeni so dnevi, ko so potekale delavske proslave, prav tako družabni dogodki izven delovnega časa, omenjena pa so tudi tradicionalna srečanja nekdanjih zaposlenih, na katerih »pozabijo vse tiste težave zadnjih let in privrejo, z orošenimi očmi, na dan vsi ti lepi spomini«. Na koncu razstavnega kataloga je avtorica razstave Nina Gostenčnik dodala izbor razstavnih dokumentov (slik in aktov pravne veljave). Med njimi so slike z gradbišč, slike zgrajenih objektov, družabnih srečanj in delovnih procesov. V Seznamu razstavljenih dokumentov in predmetov so navedeni vsi dokumenti oz. predmeti, ki so bili dani na ogled. 32. zvezek Katalogov predstavlja pomemben prispevek k odkrivanju gospodarske zgodovine mariborske, a tudi širše regije. S tem, ko daje pomembno mesto nekdanjim zaposlenim Hidromontaže Maribor, obenem z arhivskim gradivom posreduje tudi njihovo osebno izkustvo vzpona, zlate dobe in padca podjetja, to pa pomeni enkratno dopolnitev k poznavanju zgodovine tega nekdanjega industrijskega velikana. Boštjan Zajšek Rudolf Badjura, pisec prvih slovenskih turističnih vodnikov, katalog k istoimenski razstavi, Maribor: Pokrajinski arhiv, 2009 (Katalogi / Pokrajinski arhiv Maribor; 31), 32 strani V Pokrajinskem arhivu Maribor smo v letu 2009 širši javnosti predstavili razstavo in katalog o Rudolfu Badjuri in njegovi vlogi pri predstavitvi slovenske pokrajine domačim in tujim obiskovalcem. Avtor besedila in razstave je zgodovinar in novinar Stane Ko-cutar, ki je Badjuri namenil raziskavo ob posebnem jubileju, 85. obletnici izida vodnika Pohorje. V prvem delu kataloga se je Kocutar omejil na časovno obdobje, v katerem je Badjura živel in ustvarjal. Rodil se je leta 1881 v Litiji kot prvi izmed petih sinov. Že zgodaj je pokazal zanimanje za gorski svet. Maturiral je na ljubljanski Klasični gimnaziji in v tem času s prijatelji obiskoval vrhove v Kamniških Alpah, Karavankah in tudi drugje. Smrt očeta je zelo vplivala na njegovo nadaljnje izobraževanje. Kljub temu je dokončal gimnazijo in se v Pragi usposobil za komercialno delo v bankah in trgovskih podjetjih. Pozneje je služboval v Deželni zvezi za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem. Udeležil se je številnih vojaških smučarskih tečajev. Bil je pobudnik ustanovitve skupine drenovcev, ki so prirejah poletne in zimske izlete v gorski svet ter fotografirali in preučevali kraški svet. Prvo knjigo Vodnik po Triglavu je izdal tik pred prvo svetovno vojno, leta 1913. Kocutar opisuje Badjuro kot discipliniranega, redoljubnega in sistematičnega ustvarjalca. Kot zrelo, ustvarjalno obdobje Rudolfa Badjure je v katalogu opisan čas od konca prve svetovne vojne do leta 1963. To je bil čas, ko je Badjura veliko potoval in pisal. Načrtoval je izdajo 15 vodnikov, ki bi predstavljali posamezne pokrajinske enote slovenskega prostora, v nemškem, srbohrvaš- cmb FTO.K4JI\SUAJtm WWIHOR STANE KOCUTAR RUDOLF BADJURA, PISEC PRVIH SLOVENSKIH ÎURISÎICNIH VODNIKOV 188 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 33 (2010), št. 1 kem in češkem jeziku pa naj bi izšla vodnika o Triglavu. Večina Badjurovih knjig je izšla v manjšem žepnem formatu in z drobnim tiskom, da bi bilo mogoče objaviti čim več podatkov. V katalogu o Rudolfu Badjuri so natančneje predstavljeni in s fotografijo opremljeni tile vodniki: 1. Na Triglav, v kraljestvo Zlatoroga; poleg tekstovnega vložka obsega še 31 fotografij ter zemljevid Triglavskega pogorja, ki prikazuje pogorje iz najrazličnejših zornih kotov. Temu sta dodana geološki in botanični oris. 2. Vodnik po jugoslovanskih Alpah, 1. del, Slovenija, je izšel leta 1922 na 514 straneh. Napisan je v srbohrvaškem jeziku, sestavni del vodnika je še sedem zemljevidov in 73 fotografij. Vsebina je zajela vsa pomembnejša mesta med Dravo in Kolpo ter med italijansko-avstrijsko mejo in Sotlo. Čeprav so številni podatki gledano z očmi sodobnega bralca zastareli, je vodnik še vedno uporaben. 3. Dve leti pozneje, leta 1924, je bil s 115 stranmi potopisnega in spremljajočega besedila izdan vodnik Pohorje s podnaslovom Praktičen vodnik po Pohorju, Kozjaku, Plešivcu, po Dravski, Mislinj-ski, Mežiški, Dravinjski dolini in drugih krajih v Podravju. V vodniku je mogoče najti 19 fotografij in dva zemljevida. Posebno pozornost namenja Badjura Mariboru in okolici, končuje pa s krajevnim kazalom in oglasi številnih uglednih podjetij ter obrtnikov tedanje dobe. 4. Kratki vodnik po Sloveniji v nemškem jeziku je bil izdan isto leto kot vodnik po Pohorju. Badjura je ocenil, da je vse več nemško govorečih turistov, zato jim je bil na ta način predstavljen strnjeni pregled slovenske turistične ponudbe. Omejil se je na prikaz značilnosti Podravja in Posavja in dodal zemljevid Slovenije ter trideset ilustracij. Posebno pozornost je namenil predstavitvi Bleda in Bohinja. 5. Tudi vodnik Kozjakovo pogorje s podnaslovom Letovišča, kopališča, prirodne, zgodovinske in druge znamenitosti, izleti in alpske ture ima posebno vrednost. V njem Badjura na 32 straneh predstavlja obmejno pokrajino nad Dravsko dolino, vodnik pa je razdelil na splošni in topografski del. V prvem delu so splošna navodila za potovanje po Kozjaku, ocenjene razdalje in opozorila na obmejni režim gibanja. V drugem, topografskem delu vodi pisec bralca od Maribora do Dravograda in potem od Maribora do Spilja. Vodnik je izdala in založila Mariborska podružnica Slovenskega planinskega društva leta 1927. 6. V vodniku Zasavje s podnaslovom Letovišča, kopališča, prirodne, zgodovinske in druge znamenitosti, izleti po gorah in dolinah, ki so ga bralci lahko vzeli v roke v letu 1928, so predstavljene topografske relacije med Ljubljano, Zidanim Mostom, Zagrebom in Celjem. Med drugim se je avtor dotaknil tudi geografsko-historične definicije Zasavja. 7. Izleti po Karavankah so izrazito planinski vodnik; Badjura ga je izdal leta 1932 in ima 32 strani. Zlasti planinskemu popotniku je odkril manj znane poti po Karavankah. Kocutar je opozoril ne le na omenjene vodnike, ampak tudi na smučarsko terminologijo, ki se je uveljavila po Badjuri. Morda se imamo prav Badjuri zahvaliti, da je jezik naših smučarjev pristno slovenski in vsakomur razumljiv. V sklepu avtor opozarja, da sta raziskovanje Badjurovega življenja in podrobnejša analiza njegovih del zanj pomenila poseben izziv, saj je po njegovi oceni Rudolf Badjura eden izmed pionirjev snovanja slovenske turistične publicitete. Postavitev razstave in izdajo kataloga sta omogočila Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Maribor. Slavka Tovšak Žarko Lazarevič, Plasti prostora in časa : iz gospodarske zgodovine Slovenije prve polovice 20. stoletja. Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2009 (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 10), 466 strani Slovenska stvarnost in slovenski dosežki na nobenem področju ne morejo biti merilo sami sebi; šele v primerjavi z drugimi okolji dobimo pravo mero in občutek zanje, pa tudi za preteklo, aktualno ah prihodnjo slovensko stvarnost. To kajpada velja tudi, če že ne v prvi vrsti, za gospodarstvo kot temelj moči in možnosti za uveljavljanje slehernega naroda v primerjavi z drugimi nacionalnimi skupnostmi oziroma državami. Takšna je ena od izhodiščnih tez zgodovinarja Žarka Lazareviča, v prvi vrsti sistematičnega raziskovalca gospodarske zgodovine, ki jih je postavil na začetek svoje knjige Plasti prostora in časa. Preteklost, dodaja, učinkuje tudi zunaj minulosti zgodovinskega časa in nemalo konstruira zgodovinsko (zgodovinarsko) »prihodnost«. Razločno opredeljena področja svojih primerjalnih analiz avtor imenuje prostori, ti pa so vpeti v časovno mrežo in »razrezani« v plasti. Prostori, ki jih obravnava v posameznih razdelkih, so na primer srednjeevropski in jugovzhodni prostori, pa hrvaški prostor in finančni prostori, čas pa prva polovica 20. stoletja, pri tem pa so za razumevanje stanja in pojavov v tem času skoraj povsod potrebni tudi posegi v bolj odmaknjeno preteklost — do zadnjih let habsburške monarhije ah celo do revolucij skega leta 1848. Tako se ARHIVI 33 (2010), št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 189 PLASTI PROSTORA i IN ČASA s I i i 1 § s s iS Institute of Contemporary History pred bralcem riše lok poldrugo stoletje trajajoče preobrazbe slovenskega prostora prek deagrarizacije in kriz v smeri industrijske družbe s številnimi razkčnimi spremljevalnimi pojavi in posledicami vred. Avtor zna neizogibne statistične in druge podatke v obkki številk, ki jili navaja, ilustrirati z nazornimi primeri. Gospodarske razmere v prvi Jugoslaviji na primer zanimivo ponazarja s položajem vojske in njenim velikanskim deležem v državnem proračunu ter v prizadevanjih industrije, da bi bila deležna čim večjega kosa tega vabljivega kolača. O detitvi in dejanskih možnostih slovenskih ponudnikov zgovorno pričajo primeri kamniške smodnišnice, Peka in Induplatija. Ko Žarko Lazarevč na primer piše o hrvaških prostorih, postavlja v ospredje raztične oblike in ravni gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško od habsburških časov do osamosvojitve obeh držav. Obe sta biti predvsem zaradi položaja na obrobju evropskih gospodarskih in socialnih procesov zamud-niški, Hrvaška še nekokko bolj kot Slovenija. Ponekod sta tesno sodelovati, drugod sta bili tekmici, to pa je postalo še očitneje po vključitvi v prvo jugoslovansko državo. Poleg kulturne sorodnosti ju je družilo dejstvo, da sta biti njen najbolj razviti del, a njuni gospodarski interesi so bili pogosto vsaksebi. Med drugo svetovno vojno sta biti sosedi v povsem drugačnem položaju, s komunističnim prevzemom ob- lasti leta 1945 pa se je razmerje med njima znova spremenilo, zlasti po pridobitvi nekaterih atributov državnosti. V novejšem času so se razlike in trenja zaradi njih, kot vemo, še poglobiti. V poglavju o kmetijskih prostorih avtor ugotavlja, da je kmetijstvo začelo dobivati moderno podobo že v 19. stoletju, po zemljiški odvezi, ki jo imenuje prva množična privatizacija na Slovenskem. Ta akt je z regulacijo odkupa in drugimi ukrepi gospodarske po-ktike ustvarjal pogoje za svobodno gospodarjenje tudi v kmetijstvu, ni pa v prevladujoči drobno-posestniški strukturi na prenaseljenem podeželju mogel zagotoviti tržne usmerjenosti in večje pridelave. Zlasti mali kmetje niso zmogk bremen prilagoditve in so si z zadolževanjem še slabšati položaj. Zakon o zaščiti kmetov je leta 1930 preprečil ekonomski propad četrtine prebivalstva, a hkrati konserviral obstoječo, razmeram neprimerno posestno strukturo, to pa je pospeševalo zmanjševanja deleža te dotlej najpomembnejše gospodarske panoge. V poglavju Finančni prostor avtor vsestransko analizira bančništvo, zavarovalništvo in dmge oblike delovanja finančnega sektorja na Slovenskem, predvsem po nastanku jugoslovanske države, >w duhu časa in mej postavljenega geografskega prostora s stališča regularnosti, lastniške strukture, plačilne nesposobnosti, stečajev in likvidacij ter regionalne primerjalne poslovne uspešnostim. Tukaj so posebej zanimivi primeri polomov nekaterih denarnih ustanov ter portreti vrste nekdanjili vidnih slovenskih bančnikov in orisi njihovih podjetniških usod. Vsebino tretjega razdelka označuje že naslov: Čas krize. Krize, čeprav se razlikujejo glede na značilnosti gospodarskega in družbenega okolja, so, kot pravi Žarko Lazarevič, neločljivi del konjukturnega cikla, druga plat istega kovanca, in potemtakem sestavni del gospodarskega življenja. S krizami se rešujejo nakopičena gospodarska ravnovesja, zato so stalne spremljevalke človeške zgodovine — tudi slovenske. Prve gospodarske krize moderne dobe iz leta 1873 slovenski prostor skoraj ni občutil, druga, po letu 1929, pa je z manjšim zamikom najprej prizadela kmetijstvo, nato finančne ustanove in z njimi še gospodarstvo ter si z uničujočimi posledicami upravičeno zaslužila vzdevek »vetika«. Tukaj avtor med drugim opozarja na raztične načine iskanja poti iz krize in obuja spomin na zanimiva publicistična prispevka bančnika Otmarja Pehanija in gospodarskega geografa Vinka Sarabona. Četrti razdelek, razdelek Pojavi v času, sestavljajo poglavja: Janusova obraza, Aristokrati in demokrati, Vzponi in padci in Blažev žegen. Lazarevič v njih poudarja v slovenskem zgodovinopisju redko obravnavane vsebine nacionalnega gospodarskega interesa, kakor ga dojemamo v Sloveniji in kakršen je po drugi strani videti od zunaj, ter s stališča ekonomske teorije. 190 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 33 (2010), št. 1 Avtor meni, da bo vpeljava ekonomskega nacionalizma kot razvojne strategije pripomogla »k bolj celoviti podobi in razumevanju gospodarskih preobrazb na Slovenskem do druge svetovne vojne tudi .f stališča jormiranja in zamenjave ekonomskih elit ter relacij med gospodarstvom in vrednostnimi normami«. V sklepnem poglavju Žarko Lazarevič svoj povzetek gospodarskega razvoja Slovenije v prvi polovici 20. stoletja ponazarja s štirimi stebri, ki v dolgoročni medsebojni odvisnosti procesov zagotavljajo pogoje za ekonomski razvoj in modernizacijo. To so ustrezni naravni viri, akumulacija kapitala, tehnologija in človeški viri, pri tem pa avtor opozarja na pomembnost kulturnih ozadij družbenoekonomskih sprememb kot dodatnega pomenskega in vsebinskega poudarka, povezanega z družbeno sprejemljivostjo razvoja. Isjok Ilich Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Maribor: Pokrajinski arhiv, 2010, 542 strani V 9. zborniku Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja so objavljeni referati dopolnilnega izobraževanja s področja arhivistike, rl/\v\L> POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR TEHNIČNI IN USEBINSKI PROBLEMI KLASIČNEGA IN ELEKTRONSKEGA ARHIUIRANJA........................ dokumentalistike in informatike, ki je potekalo od 17. do 19. marca 2010 v Radencih. Prispevki so napisani v slovenskem, bosanskem, hrvaškem, srbskem, nemškem in angleškem jeziku z izvlečki v slovenskem jeziku in prevodom v angleški jezik. Povzetki so v angleškem, nemškem ah slovenskem jeziku. Razdeljeni so v pet vsebinskih sklopov. Zbornik je izšel v Mariboru leta 2010 z naslovom, kakršnega je imelo posvetovanje; obsega 542 strani, naklada pa je 350 izvodov. Izdal in založil ga je Pokrajinski arhiv Maribor. Zbornik ima prenovljeno zunanjo podobo, ki ponazarja, da arhivi postopoma rešujemo problematiko elektronskega arhiviranja. Ovitek je v nežni sivomodri barvi. Na ovitku je slika položene knjige in računalniške miške. Na naslovni strani je naslov publikacije, izpisan z računalniško pisavo iz zgodnjih let računalništva, z logotipom izdajatelja ter krajem in letnico izida. Posamezne sklope prispevkov ločuje list z naslovom sklopa in sliko z naslovne strani. V prvem sklopu, sklopu Arhivska zakonodaja, je osem referatov: Jožef Hanus (Bratislava) je pripravil referat Some Remarks to the System of Archival Service in the Slovak Republic ah Nekaj pripomb k sistemu arhivske službe v Republiki Slovaški. V njem navaja, da velja na Slovaškem od 1. 1. 2003 nova arhivska zakonodaja — Zakon o arhivih in registraturah ter Odlok Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovaške. Na podlagi tega se izvajajo nekatere določbe Zakona o arhivih in registraturah. Med drugim predstavljajo na novo določene pravne odločbe odlično osnovo za izboljševanje kvalitete arhivske službe. Avtor predstavlja razvoj arhivskega sistema in sedanji centralistični sistem državnih arhivov. Predstavlja nekaj prednosti in slabosti široke in kompleksne arhivske službe na Slovaškem. Ugotavlja, da je vsak sistem močan in učinkovit, če omogoča dovolj učinkovite pravne pristojnosti in kompetence, ki odločajo o kadrovskih in finančnih virih. Grazia Tato (Trst) je pripravila referat z naslovom The Ministry of Heritage and Cultural Activity - The Italian Experience ah Ministrstvo za kulturno dediščino in aktivnosti — italijanska izkušnja. Predstavlja dvojno naravo arhivov, ki je nastala v trenutku italijanske združitve arhivov ter povzročila težave pri odločitvi, kateremu ministrstvu naj arhivi pripadejo — Ministrstvu za notranje zadeve ah Ministrstvu za izobraževanje. Po sprejeti odločitvi so bih arhivi dodeljeni Ministrstvu za notranje zadeve in s tem je bila pripisana večja pomembnost njihovi pravni, ne pa tudi njihovi kulturni vrednosti. Leta 1974 je bilo ustanovljeno Ministrstvo za kulturno dediščino in aktivnosti, vanj pa so bih vključeni tudi arhivi. Novo ministrstvo je imelo in ima še vedno zelo kompleksno in centralizirano strukturo. Ta sistem je vedno imel ARHIVI 33 (2010), št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 191 svoje prednosti: enotnost, navzočnost in doslednost vodstva na celotnem ozemlju. Arhivska mreža je sestavljena iz 100 državnih arhivov in 19 arhivskih su-perintendenc. Arhivska uprava ima več moči: omogočena je neposredna izmenjava tako znanstvenega kot tehnološkega znanja, več je discipline pri storitvah za uporabnike, lažje je upravljanje strokovnjakov in finančnih virov. Ta izbira pa ima tudi nekaj slabosti: ves sistem je bolj okorel, v upravnih procesih je veliko birokracije, avtonomnost na lokalni ravni je omejena. Nedavna institucija Regijskih oddelkov za kulturne dobrine in okolje skuša združiti potrebo po centralizirani organizaciji z večjo fleksibilnostjo različnih regijskih institucij. Die österreichischen Archivgesetze ah Arhivska zakonodaja v Avstriji je naslov referata Heinricha Berga (Dunaj). V njem predstavlja razvoj arhivske zakonodaje v Avstriji. Glede na evropski kontekst se je le-ta začel pozno, šele pred nekaj leti, in še vedno poteka. Federalna ureditev Avstrije zahteva rešitev, ki bi zajela vse v enem. Prispevek opisuje zakonski okvir za delovanje arhivov in govori o glavnih temah in razlikah med posameznimi arhivskimi akti; to so: položaj posameznega arhiva v zakonskem in organizacijskem okviru, arhivsko gradivo kot kulturna dediščina, različna pravna določila za vrednotenje, pravni pristop pri arhiviranju elektronskega gradiva ter dostop do gradiva. Dragan Matic (Ljubljana) je pripravil referat z naslovom Novela ZVDAGA, izkušnje iz postopka sprejemanja in pričakovanja pred izvajanjem. V prispevku predstavlja novelo ZVDAGA, ki je tik pred obravnavo v parlamentu, ter kaže nekatere večje spremembe, ki so vključene v ta arhivski akt. Obstoječi zakon (sprejet leta 2006) je v primerjavi s prejšnjima zakonoma, ki sta urejala arhivsko področje, prinesel nove in obsežne naloge, povezane z dokumentarnim in arhivskim gradivom v digitalni obliki. Avtor v prispevku razlaga, zakaj je potrebna reorganizacija arhivske javne službe, ki je vključena v novelo ZVDAGA. Arhivska javna služba kot skupna služba organa v sestavi MK, prispevek Nade Cibej (Koper), je nadaljevanje predstavitve problematike prejšnjega referenta. V prispevku je predstavljenih več posvetovanj in usklajevanj s predstavniki Ministrstva za javno upravo pri pripravi osnutkov podzakonskih aktov, ki bi naj sledili spremembam ZVDAGA in bodo med drugim vsebovali tudi uredbo o sistemizaciji in organizaciji javne arhivske službe ter prehod javnih uslužbencev v sestav državnega arhiva, ustrezno dopolnitev pravilnika o nazivih ter predlog spremembe kadrovskega načrta. Pregled arhivske zakonodaje zadnjega desetletja predstavlja Peter Pavel Klasinc (Ljubljana) v prispevku Slovenska arhivska zakonodaja med leti 2000 in 2010. V njem poudarja, da smo v Sloveniji po leta 2000 začeli sklepno fazo priprave Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA), ki je bil sprejet in objavljen v Ur. 1. RS, št. 30/2006. Strokovni člani MIAZ-a so takrat pripravili vrsto predlogov sprememb in ocen, a niso bih objavljeni. V večini primerov pripombe predlagatelja zakona niso bile niti resno obravnavane. Prizadevanja pa so kljub temu pripomogla k določenim spremembam, med drugim so vplivala na reorganizacijo oz. centralizacijo arhivov, a je bila nato umaknjena. Nekatere napačne strokovne odločitve so žal ostale v zakonu in bodo s sedanjim predlogom sprememb ZVDAGA (2009) delno popravljene. Hkrati pa se ponovno v zakon vračajo nepotrebna in strokovno neutemeljena centralizacija ter nepravilno zastavljene statusne spremembe slovenskih arhivov. Lokalne skupnosti so v ZVDAGA sicer omenjene (57. in 58. člen), vendar so relacije med obstoječimi regionalnimi (državnimi) arhivi in perspektivami razvoja slovenske arhivske stroke in njimi nedorečene ah vsaj preskromno definirane. Functioning of the Kosovo State Archives' Agencv ah Delovanje Državne agencije za arhive Kosova je naslov prispevka Hamita Shala (Priština— Kosovo). V njem predstavlja način delovanja Državne agencije za arhive Kosova od januarja 2009, ki se je izkazal kot zelo učinkovit in produktiven. Arhivska služba na Kosovu je povsem centralizirana, upravlja pa jo Državna agencija, ki spada k vladi Republike Kosovo. Takšno organizacijo so predlagali strokovnjaki PAI iz Velike Britanije na podlagi izkušenj zahodnih držav. Stevan Radunovič (Cetinje — Črna gora) se v referatu Pravci tekučeg normativnog uredivanja arhivske djelatnosti v Crnoj gori ah Nadaljnje poti normativnega urejanja arhivistike v Črni gori dotika začetkov arhivske zakonodaje na območju današnje črnogorske države. Odkrijemo jih lahko že v statutih srednjeveških svobodnih mest. Državni arhiv je začel delovati v času kneza Nikole I. (1895). Po drugi svetovni vojni je bil sprejet arhivski zakon. Leta 1992 je bil na podlagi Zakona o arhivski dejavnosti ustanovljen Državni arhiv, ki je bil pristojen za celotno območje Črne gore. Predlog novega zakona je prilagojen sodobni arhivski teoriji in praksi ter potrebam in posebnostim Črne gore kot države. V dragem sklopu, sklopu Iz arhivske teorije, je deset referatov: Hijerarhija u donošenju, primeni i poštovanju za-konodavstava sa posebnim osvrtom na arhivska za-konodavstva ah Hierarhija pri sprejemanju, izvajanju in spoštovanju zakonskih in podzakonskih predpisov s posebnim poudarkom na arhivskih predpisih je naslov referata Jovana P. Popoviča (Beograd). Opozarja na številne primere neusklajenosti srbskih za- 192 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 33 (2010), št. 1 konskih in podzakonskih arhivskih predpisov s predpisi, ki so jih sprejele arhivske združbe v sosednjih državah ter širše v Evropi in svetu. Pri sprejemanju predpisov s področja arhivistike ni bilo posvetovanj z arhivsko stroko, zato je nastalo neskladje s tem pa razlike v razlagi predpisov, ki so jih sami sprejeli. Najbolj izrazita je neusklajenost med materialnimi predpisi s področja arhivistike in sistemskimi ter drugimi posameznimi predpisi. Antonio Monteduro (Trst) je pripravil referat z naslovom Archivai policy of the European Commission — a case study ali Arhivska politika Evropske komisije — študija primera. V njem navaja, da bi bila arhivska politika Evropske komisije lahko kot primer za boljše razumevanje politike Evropske unije na področju arhivov. Podaja pregled iniciativ Komisije od začetka 90. let do danes in govor Margote Wall-strôm, podpredsednice Evropske komisije, o »pravici državljanov, da vedo, in o času, ko je potrebno izboljšati odprtost, transparentnost in dostopnost«. Princip provenience in oblikovanje fonda — razkorak med veljavno teorijo in slovensko arhivsko prakso je naslov referata Zdenke Semljič Rajh (Maribor). Opozarja, da se je pri popisovanju in prenašanju registra fondov v nov program scopeArchiv pokazal velik razkorak med veljavno teorijo in slovensko arhivsko prakso pri oblikovanju fonda na podlagi principa provenience ter prvotne ureditve, ki predstavljata temelj arhivske stroke. V prispevku so prikazani nekateri praktični primeri razkoraka med veljavno teorijo in obstoječo arhivsko prakso, na podlagi preučevanja veljavne prakse in strokovne literature pa je avtorica poiskala vzroke za upoštevanje obstoječe prakse pri oblikovanju fondov in s tem negiranje principov provenience in prvotne ureditve. V prispevku predstavlja oblikovane kriterije, na podlagi katerih je možno oblikovati arhivske fonde ob upoštevanju veljavnih arhivskih principov. Georgi Stojčevski (Skopje — Makedonija) v referatu Arhivistika u našoj sadašnjosti ali Arhivistika v naši sedanjosti, predstavlja razvojne smernice arhivistike in arhivske službe v Republiki Makedoniji in po svetu v prvem desetletju 21. stoletja. Arhivistika se razvija vzporedno z upravnimi strukturami, vse bolj pa uporablja nove tehnologije informatike. Avtor predstavlja delo in raziskovanja arhivistov v Državnem Arhivu Republike Makedonije v povezavi z novimi upravnimi in drugimi zakonskimi predpisi, sprejetimi po osamosvojitvi države. Obravnava problematiko uvajanja arhivistike kot znanosti v visokošolski univerzitetni program in angažiranje zaposlenih v Državnem arhivu Republike Makedonije pri izvajanju tega programa. Bogdan Florin Popovici (Brasov — Romunija) v referatu A look at the implementation of ISAD(G) in romanian archivai practice ali Uvajanje standarda ISAD(G) v romunski arhivski praksi predstavlja romunsko arhivsko urejevalno okolje in ugotavlja, kako so prakse, ki jih to okolje ureja, kompatibilne s standardom ISAD(G). Avtor kot najpomembnejše področje združevanja navaja princip provenience, različnost v iskalnih pripomočkih, iskalne pripomočke na različnih nivojih znotraj fonda, dinamičen karakter arhivskega popisa, poenoten veljaven opis ustvarjalca ter analizo terminoloških konfliktov. Avtor meni, da bo tak pristop omogočil primerno uvedbo standarda, ne pa samo njegove »prilagojene« različice. Osobenosti vrednovanja kulturnih dobara Bosne i Hercegovine ali Posebnosti vrednotenja kulturnih dobrin Bosne in Hercegovine je naslov referata Aze-ma Kožarja (Tuzla). Navaja, da je tranzicija bosansko-hercegovske družbe v zadnjih dveh desetletjih potekala v zelo razgibanih in veliko bolj neugodnih okoliščinah kot v katerikoli drugi federalni enoti nekdanje SFRJ, saj se je razvijala najprej med vojno (1992— 1995), nato pa še v hibridnem pravnem sistemu day-tonske Bosne in Hercegovine. V prispevku je razčlenjen učinek tranzicijskih sprememb na vrednotenje kulturnih dobrin, to pa je v veliki meri posebnost in tudi anahronizem v primerjavi s »preostalim delom sveta«. Izet Sabotič (Tuzla) je pripravil referat z naslovom Naučno-istraživačka komponenta arhivske djelatnosti - Iskustvo Arhiva Tuzlanskog kantona ali Znanstvenoraziskovalno delo kot sestavni del arhivske dejavnosti — Izkušnje Arhiva Tuzlanskega kantona. V prispevku so predstavljene glavne značilnosti znanstvenoraziskovalnega dela v Arhivu Tuzlanskega kantona. Temu posvečajo veliko pozornost, saj so bili z angažiranjem tako uporabnikov arhivskega gradiva kot tudi delavcev arhiva realizirani številni pomembni znanstvenoraziskovalni projekti. Na podlagi arhivskega gradiva iz Arhiva Tuzlanskega kantona je nastalo več kot sto pomembnih publikacij in dmgih znanstvenih del. Propisi o stručnim zvanjitna i obrazovanje i usavršavanje kadra u Bosni i Hercegovini aH Predpisi o strokovnih nazivih ter izobraževanje in izpopolnjevanje arhivskih delavcev v Bosni in Hercegovini je naslov referata Andreja Rodinisa in Dušana Vržine (Sarajevo). V njem je predstavljena arhivska služba Bosne in Hercegovine, ki je začela delovati po drugi svetovni vojni, ko je bil ustanovljen Arhiv Bosne in Hercegovine (1947). V petdesetih letih prejšnjega stoletja pa so bili ustanovljeni še mestni in pokrajinski arhivi. Žgoča problema arhivov sta premajhno število strokovno usposobljenih arhivistov in slabe možnosti za izobraževanje. V Bosni in Hercegovini ni bil nikoli uveljavljen reden, načrtovan sistem strokovnega izobraževanja arhivistov. Omer Zulič (Tuzla) je pripravil referat Uticaj stručne osposobljenosti arhivara na planu zaštite re- ARHIVI 33 (2010), št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 193 gistraturne grade u nastajanju ah Vpliv strokovne usposobljenosti arhivarjev na zaščito dokumentarnega gradiva. V njem osvetljuje problematiko strokovne usposobljenosti arhivarjev pri ustvarjalcih dokumentarnega gradiva in pomen te usposobljenosti za zaščito dokumentarnega gradiva; temu posvečajo arhivarji in Arhiv Tuzlanskega kantona v Tuzli veliko pozornost. Vprašanje strokovne usposobljenosti arhivarjev je bilo zlasti žgoče v obdobju tranzicije. Programi za usposabljanje arhivarjev se realizirajo v različnih oblikah, tudi z individualnim komuniciranjem. Education and training of the archival staff in Kosovo ah Izobraževanje arhivskih kadrov na Kosovu je naslov referata Jusufa Osmanija (Priština — Kosovo). Avtor predstavlja nujnost permanentnega izobraževanja arhivskih delavcev in ustvarjalcev arhivskega gradiva. Ponazarja tudi nekatere izkušnje pri izobraževanju arhivistov in delavcev, ki delajo z arhivskim gradivom pri ustvarjalcih gradiva. Predstavljeni sta tudi strokovno preverjanje in potrjevanje znanja za arhiviste. Za upravljanje dokumentov v elektronski obliki je zelo pomembna strokovna usposobljenost osebja. Arhivi na Kosovu so pri tem v zaostanku, saj Kosovo ne omogoča arhivskega izobraževanja na nobeni ravni izobraževanja. V tretjem sklopu, sklopu Materialno varstvo, je sedem referatov: Ališa Trobec in Jedert Vodopivec (Ljubljana) sta pripravili prispevek Grafične preiskovalne metode pri analizi arhivskega gradiva. Predstavljata metode, s katerimi določamo lastnost papirja in jih že vrsto let uporabljajo tudi pri raziskavah konserviranja in re-stavriranja papirja, predvsem za ugotavljanje primernosti in učinkovitosti konservatorskih postopkov in materialov. Z raziskavo sta se avtorici želeli seznaniti z možnostjo uporabe preiskovalnih metod za določanje lastnosti in karakteristik arhivskih gradiv. Na ta način bi lahko pridobili informacije o stanju določenega gradiva, informacije o spremembah, ki na gradivu nastanejo po izvedbi konservatorsko-restavra-torskih posegov, in druge informacije, ki jih želimo pridobiti v okviru raziskav (npr. informacije o uporabljenih barvah in črnilih). Za analizo arhivskih gradiv pridejo v poštev le neporušne (nedestruktivne) preiskovalne metode, pri katerih se vzorec papirja ne uniči, poškoduje oziroma kako drugače spremeni svoje lastnosti. S tem pa se nabor metod precej zmanjša; odpadejo tudi vse metode za določanje mehanskih lastnosti papirja, ki pa so eden glavnih kazalcev stanja papirja. Kemijska in fizikalna razgradnja papirja in dokumenta je naslov referata Marjete Cernič (Ljubljana). V prispevku opozarja, da je ohranjanje dokumentnega gradiva na papirju odvisno od kakovosti surovin, ki sestavljajo papir in zapis, od tehnologije izdelave nosilca in zapisa ter od razmer pri hranjenju gradiva. Življenjsko dobo dokumenta povečata tako kemijska kot fizikalna obstojnost papirja in tako razlikujemo pojma trajnost in obstojnost, ki se med seboj sicer dopolnjujeta ter večkrat tudi prepletata, zato pa je potrebno določiti njuno povezavo. Pri ohranjanju dediščine na papirju je za dokumentno gradivo trajne vrednosti nujna ekonomsko opravičljiva in ekološko naravnana uporaba trajnejših vrst papirja in sredstev, s katerimi zapisujemo vsebino (črnila, tiskarske barve, naprave za tiskanje in kopiranje). Igor Filipič (Maribor) je pripravil referat z naslovom Materialno stanje originalnih matičnih knjig ob prevzemu v arhiv. V njem obravnava materialno stanje originalnih matičnih knjig, ki jih je leta 2008 prevzel Nadškofijski arhiv Maribor. Popis materialnega stanja je narejen po vzoru in metodologiji materialnega popisa zbirke urbarjev Arhiva Republike Slovenije. Metodologija je bila delno prirejena vrsti gradiva. Na podlagi posebnih popisnih listov s podatki o materialni ohranjenosti gradiva so povzete najpogostejše materialne poškodbe in stopnja ohranjenosti. Na gradivu je največ mehanskih poškodb, kot so obraba platnic, obrabljeni robovi gradiva in načeta vezava, ki so v glavnem posledica pogoste uporabe. Splošno materialno stanje prevzetih originalnih matičnih knjig kaže, da je le majhen del gradiva močno poškodovan, večinoma pa gre za manjše, še obvladljive poškodbe. Označevanje kulturne dediščine v Narodni in univerzitetni knjižnici je naslov referata Jasne Malešič in Tereze Poličnik Cermelj (Ljubljana). V prispevku navajata, da Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK) hrani na različnih nosilcih zapisa več kot dva milijona enot knjižničnega gradiva. Knjižnica s sistematičnim in predpisanim označevanjem določa lastništvo in mesto hranjenja ter omogoča uporabo gradiva. Posebno pozornost posveča gradivu, ki ima lastnosti kulturnega spomenika. V zadnjem desetletju so se bibliotekarji in restavratorji v NUK-u pospešeno lotili reševanja problema označevanja gradiva, zlasti na novih nosilcih zapisa in različnih vrstah papirja. Nekateri materiali, črnila in lepila pospešijo kemijsko razgraditev materiala, povzročajo pa tudi estetske in mehanske poškodbe. Zoran Pekič, Milica Kesler in Mladen Ratko Vu-jovič (Beograd) so pripravili referat Konzervatorska laboratorija Muzeja Nikole Tesle formiranje malih konzervatorskih laboratorija u okviru institucija kulture ah Konservatorski laboratorij Muzeja Nikole Tesle — Oblikovanje malih konservatorskih laboratorijev v okviru kulturnih ustanov. Oblikovanje konser-vatorskega laboratorija je poskus, da bi v okviru manjših kulturnih ustanov opravljali tudi tehnično zaščito in preventivo. Konservatorski laboratoriji v velikih ustanovah so precej dragi, tako oprema kot strokovnjaki. Osrednji laboratoriji za konservacijo v Republiki Srbiji se v glavnem ukvarjajo s konservacijo 194 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 33 (2010), št. 1 najpomembnejših kulturnih dobrin na območju Srbije, ves drug material in fondi manjših ustanov pa ostajajo nezaščiteni. V manjših laboratorijih naj bi tako skrbeh za zaščito materiala in fondov tistih ustanov, ki fizično ne bi mogle priti na vrsto za kon-servacijo v osrednjem laboratoriju. Ustanovitev takega laboratorija v okviru Muzeja Nikole Tesle je poskus rešitve tega problema, ki bi lahko bila primerna tudi za dmge, podobne ustanove. Marta Rau Selič, Dušica Kunaver in Borko Ra-dešček (Ljubljana) so pripravili prispevek Digitalizacija in restavracija filmskega arhivskega gradiva — Nepalska šola Aleša Kunaverja za gorske vodnike v Manangu. V Slovenskem filmskem arhivu hranijo tudi »himalajsko« filmsko dediščino, ki je zelo bogata, a je ohranjena na ranljivem filmskem traku. Osnovna problematika teh filmskih zapisov je, da so posneti na filmskih subformatih — večinoma na super 8 mm, nekaj manj na standardnih 8 mm, večinoma so barvni, na izključno obračilnem filmskem materialu. Bih so že predvajani ter izpostavljeni obrabi in poškodbam. Zato so celotno himalajsko filmsko gradivo digitalno telekinirali. Filmi so poštah dostopni za predstavitev in kot izvor za nadaljnje kopiranje. Za letošnje mednarodno srečanje arhivistov in arhivarjev v Radencih so za tehnično in vsebinsko problematiko klasičnega in elektronskega arhiviranja izbrali Slovensko alpinistično šolo v Manangu, ki je pred 30 leti obrnila list v zgodovini domačinov v himalajskih dolinah in ob izjemni požrtvovalnosti slovenskih inštruktorjev alpinistov in zdravnikov deluje še danes. Testiranje in certificiranje varnostne opreme s poudarkom na novih standardih je naslov prispevka Slavka Mariniča (Maribor). V prispevku so predstavljene osnove testiranja in certificiranja varnostne opreme. Predstavljen je evropski standard EN 1143-1 z zahtevami, klasifikacijo in metodami za preizkušanje odpornosti za blagajne proti vlomom, trezorske prostore in vrata teh prostorov. Prikazana je povezava med protivlomnimi razredi in pogoji za sklenitev zavarovanj, ki ga sklepajo zavarovalnice na podlagi varnostnih obremenitev. V drugem delu je prikazan postopek pridobivanja certifikata za bankomatsko blagajno, ki je odporna proti eksploziji plina, prikazano pa je tudi določanje pravil novega standarda, ki zajema napade s plinskimi mešanicami: prav tako je predstavljena povezava proizvajalca varnostne opreme z ustanovami za preizkušanje in izdajanje certifikatov in oblikovanje pravil za preizkušanje blagajn, ki jih zahtevajo novi načini vlomov in nova vlomilska orodja. V četrtem sklopu, sklopu Iz arhivske prakse, je trinajst prispevkov: Maria Eugenia Matos Fernandes in Maria Manuela Gomes de Azevedo Pinto (Porto — Portugalska) sta pripravili referat University of Porto — information management and appraisal ah Univerza v Portu: upravljanje podatkov in valorizacija. V referatu avtorici predstavljata integrirani model upravljanja podatkov, ki ga želi uvesti Univerza v Portu, in izkušnje, ki so jih pridobili z novim teoretičnim pristopom, ki predvideva valorizacijo kot metodološko operacijo znotraj tehničnega pola štiripolne raziskovalne metode v informatiki. Leta 2002 je izide raziskave odobrila Generalna direkcija za arhive, ki spada k ministrstvu za kulturo. Teoretične osnove kažejo na tri glavne parametre analiz: primernost podatkov v kontekstu ustvarjalca, podatkovno težo serij zapisov in pogostost uporabe podatka, ki je bil analiziran. New paradigms in records management and archives at the university — our experience Nove smernice pri poslovanju z dokumenti in arhiv univerze — naša izkušnja, je naslov referata Pepite Aventós (Llei-da — Španija). V referatu predstavlja dejstvo, da je od začetkov uvajanja poslovanja z dokumenti in arhivskega sistema na Univerzi prišlo do več sprememb v organizaciji in še posebej v upravljanju. To je naloga danes za jutri, vključuje pa sprejemanje mnogih pomembnih odločitev. Njihov največji izziv je bil vključiti enote in službe, ki ustvarjajo dokumente, tj. razložiti jim, kako urejati svoje spise in kako uporabljati pravila za zaščito, na primer pri prenosu dokumentov. Branka Doknič (Beograd) je pripravila referat Dostopnost arhivske grade i Arhiv Jugoslavije ah Dostopnost arhivskega gradiva in Arhiv Jugoslavije. V njem opozarja, da sta bila konec leta 2009 sprejeta Zakon o tajnosti podatkov in dopolnitev Zakona o prostem dostopu do informacij javnega značaja. S sprejetjem Zakona o tajnosti podatkov bo javnosti postalo dostopno gradivo posameznih ministrstev, ki je doslej veljalo za nedostopno. Prednostni nalogi Arhiva Jugoslavije bosta valorizacija sedaj še nedostopnega arhivskega gradiva nekdanje jugoslovanske provenience ter določitev pristojnosti. Dostopnost arhivske gradje - Projekat Vuk Vojislav Bakič ah Dostopnost arhivskega gradiva — Projekt Vuk Vojislav Bakič je naslov referata Maje Ni-kolove (Beograd). V referata poudarja, da je modernizacija arhivske službe v skladu z revolucionarnim razvojem tehnologije, nastankom novih oblik medčloveške komunikacije in novih elektronskih oblik zapisa prinesla potrebo po digitalizaciji dokumentov. Zato so se v Pedagoškem muzeju v Beogradu lotili projekta Vuk Vojislav Bakič, v okviru katerega je bilo digitalizirano zasebno gradivo profesorja Bakiča. Mina Kujovič (Sarajevo) je pripravila prispevek Arhiv Bosne i Hercegovine i ljudska prava (19922000) ah Arhiv Bosne in Hercegovine in človekove pravice (1992—2000). V njem poudarja, da so bosan-sko-hercegovski arhivi tudi med vojno v devetdesetih letih prejšnjega stoletja opravljali svoje običajne naloge in fizičnim osebam na podlagi njihovih zahtev- ARHIVI 33 (2010), št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 195 kov in podatkov izdajali različna potrdila. V prispevku so obravnavani primeri zahtevkov za izločitev osebnih dokumentov iz dosjeja zaradi ugotavljanja identitete, zahtevkov za podatke o nacionalni pripadnosti, za potrdila političnim zapornicam o trajanju zaporne kazni in zahtevkov za dokazovanje šolske izobrazbe. Tako so v arhivu pomagali marsikateremu občanu pri reševanju težav, povezanih s kršitvami človekovih pravic. Realizacija pripreme i obrade arhivske grade Kan-tonalnog i Opčinskog suda Sarajevo za predaju arhivu ali Priprava arhivskega gradiva Kantonalnega in Občinskega sodišča Sarajevo za predajo arhivu, je naslov referata Muhameda Muse (Sarajevo). V njem opisuje proces priprave in urejanja arhivskega gradiva Kantonalnega in Občinskega sodišča v Sarajevu ter način dela Službe za evidence, kontrolo in zaščito arhivskega gradiva. Služba je s svojim delom priskrbela sredstva, s katerimi je bilo v zadnjih petih letih zgrajeno in opremljeno skladišče za hrambo 8.000 tekočih metrov gradiva. Miroslav Dučič (Užice - Srbija) je pripravil referat Privatizacija društvenih i državnih preduzeča, raskid ugovora o kupoprodaji i posledice po arhivsku gradju ali Privatizacija družbenih in državnih podjetij, prekinitev kupoprodajne pogodbe in posledice za arhivsko gradivo. V prispevku je obravnavan postopek spreminjanja družbene in državne lastnine v zasebno. Arhi-visti v Srbiji se trenutno ukvarjajo z zelo žgočim vprašanjem — kako zavarovati in ohraniti kulturno dediščino iz socialističnega obdobja. Avtor ugotavlja, da se bodo morali dobro seznaniti s predpisi, ki urejajo privatizacijo, stečaj in druge ekonomske in pravne institute, da bi tako zagotovili učinkovitejše prevzemanje ter nadaljnje urejanje in popisovanje tega gradiva Značaj primjene standarda u procesu obrade arhivske grade u Bosni i Hercegovini ali Pomen uporabe standardov pri urejanju arhivskega gradiva v Bosni in Hercegovini, je naslov referata Selme Isič (Tuzla — Bosna in Hercegovina). V njem avtorica opozarja, da je uporaba standardov pri urejanju arhivskega gradiva kot ene izmed najpomembnejših nalog v arhivu za arhivsko stroko v Bosni in Hercegovini zelo pomembna, glede na to, da še ni sprejela ne arhivskih standardov na nacionalni ravni ne podzakonskih predpisov, ki bi urejali to problematiko. Žarko Štrumbl, Jasmina Kogovšek in Alenka Starman (Ljubljana) so pripravili referat z naslovom Kartografsko gradivo Geodetske uprave RS in njenih predhodnic. V njem poudarjajo pomen izdelave najrazličnejših kart in načrtov Geodetske uprave RS oz. njenih predhodnic ter podajajo zgodovinski oris razvoja te ustanove. Za razumevanje vsebinsko ločenih glavnih vrst kart in načrtov je ključna predstavitev. Predstavljena je tudi hramba načrtov in kart v Arhivu Republike Slovenije. Boriša Radovanovič (Kragujevac — Srbija) je pripravil referat Analitički inventar arhivskog fonda ali Analitični inventar arhivskega fonda. V njem predstavlja analitični inventar arhivskega fonda kot ožji znanstveni in informacijski pripomoček. Avtor hkrati opozarja, da je potrebno sprejeti enotna metodološka načela za izdelavo inventarja, ki se pripravi za arhivsko gradivo velike vrednosti in pomembnosti za zgodovinsko znanost. Documentin doprinos uspostavljanju preduvjeta za očuvanje gradiva organizacija civilnog društva u Hrvatskoj ali Prispevek Documente pri vzpostavljanju prvih pogojev za zaščito gradiva organizacij civilne družbe na Hrvaškem je naslov prispevka Tanje Petrovič in Zivane Hedebeli (Zagreb). V njem avtorici prikazujeta težave, povezane z gradivom, ki je nastalo pri delu organizacij za človekove pravice, in dejavnosti, ki jih opravlja Documenta in s katerimi bi organizacije civilne družbe pripravili do tega, da bi sistematsko urejale, popisovale in arhivirale gradivo v dokumentacijskem centru, v katerem bi združevali arhivsko gradivo organizacij za zaščito človekovih pravic. Gradivo ni pravilno urejeno in shranjeno in tako obstaja velika nevarnost, da ne bo ostalo ohranjeno. Documenta si prizadeva, da bi bilo celotno gradivo teh organizacij trajno ohranjeno kot sestavni del družbene zgodovine. Sejdalija Gušič in Milena Gašič (Sarajevo) sta pripravili referat Istraživanja o holokaustu i arhivi ali Raziskovanja holokavsta in arhivi. V njem opozarjata, da arhivi v Bosni in Hercegovini hranijo fonde, v katerih so raziskovalcem na voljo podatki o dogodkih v drugi svetovni vojni, med drugim tudi o trpljenju Zidov, Romov, Srbov, Bošnjakov in drugih. Možno pa je, da je bil kakšen fond nedostopen zaradi neurejenosti gradiva. Tudi v takšnih primerih so arhivi raziskovalcem vedno omogočili dostop do gradiva. Ibolya Foki (Zalaegerszeg — Madžarska) je pripravila prispevek Medjimurje and its setdements in the mirror of the written sources 1861—1872 ali Medži-murje in naselja v pisnih virih 1861—1872. V njem predstavlja fonde Arhiva županije Zala. Za zgodovino Medžimurja je gotovo najpomembnejši fond Generalne skupščine županije Zala. Okrajni glavarji in nižji stolni sodniki so bili kot oblastniki nadrejeni naseljem, zato so zelo zanimivi tudi njihovi zapisi. Prav tako pomembno je gradivo velikega župana in podžupana. V petem sklopu, sklopu z naslovom Informatizacija arhivov, elektronsko arhiviranje in dolgoročna hramba, je petnajst referatov: Bojan Cvelfar (Celje) je pripravil referat Vzajemno delovanje slovenskih arhivov v projektu SIRA_net. Prispevek prinaša pregled razvoja VISRAS-a (Vzajemni informacijski sistem regionalnih arhivov Slovenije) od zasnov do začetka leta 2010. Projekt je poimenovan SIRA_net, pogodba o ustanovitvi VISRAS- 196 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 33 (2010), št. 1 a pa temelji na skupnem interesu omenjenih arhivov za racionalno izrabo človeških in drugih virov pri upravljanju računalniško podprtih informacij o arhivskem gradivu. V vmesnem obdobju do vzpostavitve primarnega okolja so potekali osnovno izobraževanje zaposlenih, prevajanje vmesnika v slovenski jezik, sodelovanje z drugimi javnimi slovenskimi arhivi, seznanjanje s strokovnimi dilemami in vprašanji ... Po prehodu v primarno okolje je bil podpisan dogovor o sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije, poleg tega pa sta se v VISRAS vključila preostala dva regionalna arhiva. Pogled naprej pa nam odstira številna nova vprašanja, ki bodo zahtevala konkretne odgovore in odločitve. Prenosi arhivskih popisov v scopeArchiv, opis prakse je naslov referata Borisa Domajnka (Ljubljana). V njem poudarja, da računalniška orodja postopoma nadomeščamo z novimi, stara pa težko vzdržujemo in še težje med seboj povezujemo. Zato moramo starejše popise prenašati v nove sisteme. S tem preprečimo izgubo popisov ter omogočimo nadaljnjo dostopnost. Opisi gradiva in kontekstualne informacije, ki jih moramo prenesti v novo podatkovno zbirko, so v različnih oblikah. Te zajemajo razne strukture in formate ter uporabljajo različne znakovne kodne tabele. Ob zamenjavi orodij jih moramo prenesti v novo okolje, ki vsem zapisom zagotavlja trenutno doseženo raven dostopnosti, možnosti za uporabo in varstvo. V prispevku so opisane izkušnje s postopkom prenašanja popisov v podatkovno zbirko scopeArchiv. V Arhivu RS so zapisi in pomagala v papirni in besedilni računalniški obliki, v obliki računalniške tabele in zapisov v formatu Armida. Prenos popisa vključuje poprejšnjo standardizacijo zaradi zahtev ciljne podatkovne zbirke v zvezi s strukturi-ranostjo in vsebino zapisa. Visoka stopnja avtomatizacije izvajanja prenosa omogoča ponovljivost postopka in izvajanje sistematičnih posegov nad popisi. Kathryn Mathe in Branislav Kovačevič (Budimpešta) sta pripravila referat Electronic archiving in the institutional context: SNAP — Case Study ah Elektronsko arhiviranje v institucionalnem kontekstu: SNAP — študija primera. V njem predstavljata digitalno skladišče Sorosevega mrežnega arhivskega portala (SNAP — Soros Network Archival Portal), ki je centralizirano virtualno območje za zagotavljanje dolgoročne hrambe in dostop do trajno digitaliziranih zapisov Mreže Sorosevih fundacij, mednarodne mreže človekoljubnih organizacij. Zajema digitalne kopije dokumentov trajne vrednosti kot tudi kontekst nastanka v zgodnji fazi življenjskega cikla dokumenta in tako briše mejo med upravljanjem dokumentov ter arhiviranjem. Sistem je oblikovala in ga upravlja družba Open Society Archives (Budimpešta — Madžarska), centralni arhiv Mreže Sorosevih fundacij. »KRAVA« — strežnik agencijskih novic in prispev- kov RTV Slovenija je naslov referata Aleksandra Lav-renčiča (Ljubljana). V njem predstavlja strežniški sistem »krava«, ki je namenjen novinarskemu delu pri pregledu agencijskih novic. Omogoča hiter dostop do informacij in ogled prispevkov v nizki ločljivosti. Na RTV Slovenija poskušajo v omenjeni sistem vnesti podatke o arhivskem gradivu arhiva Televizije Slovenija. Pretvorbi baze podatkov bo sledila digitalizacija slikovnega in zvočnega gradiva, ki bo uporabnikom omogočila prijazen dostop do gradiva. Prva naloga je pripraviti orodje, ki bo podatke pretvorilo v »kravo«, tja pa bodo kasneje vnašali tudi nove podatke o oddajah in prispevkih. Elisabeth Schöggl Ernst (Gradec — Avstrija) je pripravila referat ArchivIS-PRO — das neue Archivinformationssystem des Steiermärkischen Landesarchivs ah ArchivIS-Pro — novi informacijski sistem Štajerskega deželnega arhiva. V njem navaja, da v Štajerskem deželnem arhivu že od začetka devetdesetih let uporabljajo informacijski sistem za pomoč pri popisovanju fondov. Leta 2001 je bil ustanovljen studio za reprografijo in začel digitalizacijo fondov. Tako je bilo potrebno poiskati nov informacijski sistem, ki bi lahko povezal metapodatke s slikami. V sodelovanju z Inštitutom za informacijske sisteme in upravljanje informacij Joanneum so razvili nov informacijski sistem, imenovan ArchivIS-Pro. Modul-ska stmktura tega sistema dovoljuje kombiniranje popisnih podatkov z metodami restavracije, podatki o nosilcih in več popisnimi datotekami. Pri popisovanju fondov in zapisov upoštevajo standard ISAD(G). Da so zapisi dostopni, uporabljajo tezavre in sezname, posebne funkcije pa izboljšujejo dostop. Za vnašanje kvalitetnih informacij je potrebno nenehno izobraževanje. Vlatka Lemič (Zagreb) in Hrvoje Cabrajič (Split) sta pripravila prispevek Pohrana i korištenje baza po-dataka u ARiNET sustavu — CDP model ah Hramba in uporaba podatkovnih zbirk v sistemu ARHiNET — CDP model. V referatu predstavljata mrežni informacijski sistem ARHiNET, ki je zamišljen kot celostna rešitev za delo v arhivih, saj so z njim zajeti vsi pomembni poslovni procesi. Omogočena je integracija podatkov ter storitev v arhivu, hkrati pa je zagotovljena tudi graditev mreže arhivskih informacij in ustanov. Poleg obdelave in popisovanja gradiva podpira tudi vodenje evidenc, uporabo in digitalizacijo ter druge naloge, povezane z delom z gradivom. Konec leta 2009 je bil razvit in uveden model arhiviranja podatkovnih zbirk, imenovan ARHiNET CDP. V prispevku pa so predstavljeni procesi, model, sestava, standard in praksa prevzemanja podatkovnih zbirk kot arhivskega gradiva v sistem CDP. Zorica Aleksandar Nečajev, Kača Radoš Džudo-vič in Mladen Ratko Vujovič (Beograd) so pripravili referat z naslovom Koriščenje digitalnih kopija arhiv- ARHIVI 33 (2010), št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 197 ske grade u elektronskoj čitaonici i njihova upotreba za druge svrhe — Nove tehnologije i novi pristup or-ganizacionom i normativnom regulisanju ovih pitanja ah Uporaba digitalnih kopij arhivskega gradiva v elektronski čitalnici in uporaba v druge namene — Nove tehnologije in pristopi pri organizacijskem in normativnem urejanju teh vprašanj. V referatu predstavljajo delo Muzeja Nikole Tesle, ki je končal dela z digitalizacijo osebnega fonda Nikole Tesle, trenutno pa poteka izdelava inventarja po osnovnih klasifikacijskih skupinah, ki bo osnova za javno uporabo izključno prek vpogleda v digitalne kopije v elektronski čitalnici muzeja. Da bi se ta proces tudi praktično začel, ga je potrebno normativno urediti. Prispevek predstavlja sistem in način za urejanje vprašanj, povezanih z zaščito in uporabo arhivskega gradiva, še posebej pa strokovni, arhivistični pristop ter realizacijo tega pri normativnem urejanju teh vprašanj. Joachim Kemper in Peter Urbanek (München) sta prispevala referat z naslovom Auf dem Weg zu einem deutschen und europäischen Urkundennetzwerk? Das Projekt »Urkundenportal« des Bayerischen Haupt-staatsarchives im internationalen Kontext ali Na poti k nemški in evropski mreži listin? Projekt »Portal listin« Bavarskega državnega arhiva v mednarodnem kontekstu. V prispevku predstavljata avtorja marca 2010 končani projekt Bavarskega državnega arhiva, ki ga je podprla Nemška raziskovalna fundacija in je bil namenjen digitalizaciji listin. Digitaliziranih je bilo približno 30.000 listin, skupaj z metapodatki (izvlečki) pa so bile posredovane tudi na splet in so prosto dostopne. Na spletu so dosegljive v okviru projekta, ki omogoča dosegljivost približno 130.000 listin iz več evropskih arhivov. Na pobudo Bavarskega državnega arhiva so bile vsebine razširjene s povezavami z drugih spletnih strani. Delovanje projekta na evropski ravni je bilo podprto še z odločitvijo o sodelovanju v razvoju evropskega arhivskega portala APEnet. Na ta način bo »Europeana« v nekaj letih dopolnjena z arhivskimi iskalnimi pripomočki in digitaliziranimi dokumenti. Ivana Dragomir Zorič, Aleksandar Dragomir Do-kič in Mladen Ratko Vujovič (Beograd) so pripravili referat Informatizacija rada Muzeja Nikole Tesle kao kompleksne ustanove zaštite kulturnih dobara ah Informatizacija dela Muzeja Nikole Tesle kot kompleksne ustanove za zaščito kulturnih dobrin. V prispevku predstavljajo sistematičen razvoj informatizacije dela v muzeju. Izdelan je bil cel spekter podatkovnih zbirk in drugih strukturiranih aplikacij, ki vključujejo tudi spletno stran, tako da je MNT prešel na povsem novo raven dela. Ta v celoti temelji na informacijski podpori in zahteva vzdrževanje, a tudi nadaljnji razvoj. Računalniške baze in aplikacije so v veliki večini plod lastnega razvoja. MNT se je tako iz ustanove, ki je uporabljala računalniško tehnologijo v zelo majhnem obsegu, spremenil v ustanovo, ki si prizadeva biti v samem vrhu pri uporabi tovrstne tehnologije in je razvila številne izvirne rešitve za osnovni material in neizbežnost integralnega pristopa k obravnavi korpusa osebne zapuščine genija Nikole Tesle. Celostno strokovno izobraževanje v okviru slovenske arhivske službe je naslov prispevka Miroslava Novaka (Maribor). Avtor v njem predlaga teoretični model in pri tem posebej opozarja na potrebna strokovna znanja in veščine za tiste, ki so posredno ali neposredno odgovorni za ohranjanje in upravljanje celote arhivskega in dokumentarnega gradiva. Poseben poudarek je dan tudi formaliziranju potrebnih znanj za različne tipe uporabnikov — avtor predlaga izbrane dejavnosti, ki bi v slovenski arhivski teoriji in praksi izboljšale trenutno stanje na tem področju. Številne predloge bi bilo mogoče uresničiti razmeroma hitro, in to brez večjih potreb po človeških ali drugih virih. Standard software for an archival information system — better, faster, cheaper ah Standardna programska oprema za arhivski informacijski sistem — bolje, hitreje, ceneje je naslov referata Martina Stiirz-lingerja. V njem obravnava uporabo različne programske opreme za arhivski informacijski sistem. Predstavlja prednosti in slabosti individualne in standardne programske opreme, ki naj bi jih arhivi upoštevali, ko se odločajo o licenciranju novega arhivskega informacijskega sistema. Nekateri arhivi po navadi razmišljajo o zamenjavi individualne programske opreme ali standardnega produkta, ko ta ne ustreza več njihovim potrebam. Drugi še vedno uporabljajo iskalne pripomočke na papirju ali datoteke, kot so MS-Excel ah MS-Word. Razvoj vsake programske opreme prinaša tveganje. Zelo pogosto so izračuni za individualno programsko opremo prenizki. Stroške za to opremo lahko le ocenimo in tvegamo, da bodo za 20 do 25% prenizki. Za večino standardne programske opreme velja, da so v enotno ceno všteti vsi stroški in zato ne predstavlja nobenega tveganja. Damjana Pirnar in Boštjan Gaberc (Novo mesto) sta predstavila prispevek Elektronski arhiv: končni cilj ali zgolj začetek sodobnega poslovanja. V njem poudarjata, da visoki stroški za hrambo in urejanje dokumentacije v papirni obliki, čas, potreben za iskanje, ter možnosti zakonodaje potrjujejo, da je uvedba projekta elektronska hramba upravičena. Toda, ali je pretvorba klasičnega arhiva v elektronsko obliko res končni cilj ravnanja z dokumentacijo? Nas na elektronski strani čaka še kaj več? V prispevku so predstavljene možnosti za nadgraditev elektronskega arhiviranja z uvedbo elektronsko vodenih procesov, ki prinašajo prihranke časa in denarja. Robert Jančigaj (Grosuplje) predstavlja prispevek 198 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 33 (2010), št. 1 Akreditirana storitev zakonsko skladne e-hrambe — eSeF e-hramba. V njem poudarja, da je 23. 10. 2009 podjetje Simt, d. o. o., s sklepom e-ARS 2009/AS003 Arhiva Republike Slovenije pridobilo akreditacijo za izvajanje storitev elektronske hrambe. Kot prvo zasebno podjetje so tako pridobili akreditacijo rešitve, ki zagotavlja najvišjo raven pravne varnosti hranjenih elektronskih vsebin v našem pravnem redu. Varstvo osebnih podatkov pri upravljanju in hrambi dokumentarnega in arhivskega gradiva je naslov prispevka Luke Hojnika (Ljubljana). V njem predstavlja varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, ki je zelo široko, pogosto pa se prekriva s številnimi pravnimi in drugimi področji. Vez z upravljanjem in hrambo gradiva je ena močnejših, saj gre pri tem velikokrat bodisi za upravljanje osebnih podatkov bodisi hkrati tudi za pogodbeno obdelavo le-teh. Thomas Aigner in Kari Heinz (Dunaj) sta pripravila referat Archive im WEB — Erfahrungen, Strategien, Lósungsansátze ali Arhivi na spletu — izkušnje, strategije in rešitve. V prispevku obravnavata tematiko, ki postaja vse pomembnejša za vse institucije, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino. Sprva je bila velik izziv elektronska inventarizacija predmetov, sedaj pa je glavno vprašanje, kako jih umestiti v novi virtualni svet svetovnega spleta. Na koncu zbornika je objavljena Predstavitev avtorjev. Biografije so bolj aH manj obširne ter opremljene tudi s portreti. Referate so delavci v Pokrajinskem arhivu Maribor oblikovali v publikacijo, za oblikovanje in tisk so poskrbeli Medijski guruji (Maribor). Izdajo publikacije je poleg Ministrstva za kulturo financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Objavljeni referati v devetem zborniku dopolnilnega izobraževanja s področja arhivistike, dokumen-talistike in informatike v Radencih pomenijo dragoceno pridobitev za slovensko arhivsko javnost, in to ne samo zaradi izmenjave množice teoretičnih mednarodnih izkušenj arhivske teorije, ampak predvsem zato, ker so avtorji prispevkov posredovali bogate izkušnje arhivske prakse. Leopold Mikec Avberšek Grgarski zbornik. Grgar: Krajevna skupnost Grgar in Turistično društvo v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom v Novi Gorici in Zgodovinskim društvom za Severno Primorsko, 2009, 345 (364) strani Meseca junija 2009 je izšel Grgarski zbornik; izdala in založila ga je Krajevna skupnost Grgar z grgarskim Turističnim društvom v sodelovanju s Po- krajinskim arhivom v Novi Gorici in Zgodovinskim društvom za Severno Primorsko. Lepo oblikovani zbornik je opremljen z bogatim slikovnim gradivom in je svojevrsten spomenik kraja. Glavno in najod-ličnejšo vlogo je imela pri obdelavi tega pomnika urednica Justina Doljak, saj ji je uspelo zbrati vrsto piscev, ki so s svojimi zidaki postavili obsežen grgarski spomenik. Poleg nje so bili v uredniškem odboru še Aleksandra Pavšič Milost, Vojko Pavlin in Renato Podbersič. Jezikovni pregled besedila je opravila Irena Doljak, s fotografijami ga je opremil Benjamin Čeme, za oblikovanje knjige pa sta poskrbeli Elza Pavšič in Cirila Gajšek, ki je poskrbela tudi za grafično realizacijo. Grgarski zbornik je prvo večje monografsko delo o kraju, ki se v gručastih zaselkih razprostira ob robovih Grgarske kotline v zavetju Svete Gore, Ška-brijela in Podlaške gore in od koder vodijo poti proti Banjšicam, Čepovanski dolini in na Trnovsko planoto. Grgarski dušni pastir Jožef Godnič je pred kakimi sto leti zapustil delo v rokopisu z naslovom Memorabilia Grgatja, a je bilo v naslednjem stoletju o kraju zapisano bore malo. Leta 2007 je v zbirki Sakralni spomeniki Primorske - ureja jo Marijan Brecelj - vendarle izšla pomenljiva knjižica Župnija sv. Martin. Grgar.; ki jo je izdala Župnija Grgar. Avtor Jožko Kragelj je v njej opisal cerkveno zgodovino kraja, pri tem pa mu je pomagala Justina Doljak. Porodila se ji Grgarski Zbornik ARHIVI 33 (2010), št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 199 je misel, da bi bilo dobro zajeti širši obseg krajevne preteklosti, pa tudi grgarske sedanje »stvarnosti«, v obliki zbornika. Naklonjenost kraju, v katerem ni bila rojena, a ji je v desetletjih bivanja in učiteljevanja v njem prirasel k srcu, je bila močnejša od vseh tegob in ovir, ki jih neizogibno prinaša naloga urednika. Grgarski zbornik šteje kar 31 člankov. V njih 26 avtorjev obravnava raznovrstno tematiko iz grgarske preteklosti, iz življenja posameznih Grgarcev ali v Grgarju delujočih posameznikov in izbrano kulturno in naravno dediščino Grgarja in okolice. Kar nekaj avtorjev je po rodu domačinov, sicer pa so pisci prispevkov še s Svete Gore, iz Solkana, Kromberka, Nove Gorice, Šempetra pri Gorici, Vrtojbe, Dobra-velj, Podnanosa, Komna, Zirov, Logatca, Ljubljane, pa iz Gorice in Zgonika. Med avtorji je skoraj polovica članov Zgodovinskega društva za Severno Primorsko. Kar štirje pisci so zgodovinarji in arhivisti v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Zbornik je paleta raznovrstnih člankov, seveda pa ni in ne more biti vsesplošen opis kraja. Ostala je marsikatera vrzel, veliko je poglavij, ki bodo šele morala biti napisana. Knjiga nedvomno prinaša obilo novega in marsikatera ugotovitev prerašča lokalne okvire ter ponuja veliko možnosti za nadaljnje raziskave. Zbornik je razdeljen v tri besedne in sklepni slikovni sklop. Sprehod skozi čas nas kronološko vodi po grgarski preteklosti. Prva dva članka govorita o Grgarski kotlini v prazgodovinskem času. Arheolog Drago Svoljšak predstavlja Zaklad bronastih srpov izpred kakih štiri tisoč let. Grgar je bil ob pomembni prazgodovinski poti, ki je povezovala Vipavsko dolino s Posočjem. Naselitveno jedro Grgarske kotline je bilo v pozni bronasti dobi in v železnodobnem času v prvem tisočletju pr. Kr. na Grašišču, utrjenem gradišču nad današnjo vasjo. O tem piše Patricija Bratina. Današnja župnijska cerkev v Britofu ima izvor daleč v srednjem veku. O arheoloških izkopavanjih v cerkvi sv. Martina v Grgarju piše Drago Svoljšak, ki nas vodi skozi bogato stavbno zgodovino cerkve in znova opozarja na dve ključni odkritji — del apside romanske cerkve in bronasto ploščico z upodobitvijo Marije iz 12. stoletja (Marija Oranta ali Blaherniotissa), ki je velika dragocenost. V romanskih ruševinah cerkve so se ohranile tudi kosti umrlih — analizo teh je opravila Petra Leben - Seljak. Vojko Pavlin piše o starejši zgodovini Grgarja s pregledom posestne in gospodarsko-socialne podobe kraja. Grgarsko območje je bilo predvsem podrejeno goriškim grofom, pa tudi plemiški družini Thurnov (della Torre), ki jim je bila podložna tudi družina Ferligoj in s tem verjetno tudi vidkinja Urška. Grgar je bil ves čas tesno povezan s svetogorsko zgodovino. Pater Pavel Krajnik predstavlja svetogorske listine 16. stoletja, v katerih so omenjeni Grgar in Grgarci. Jer- nej Vidmar piše o grgarski černidi ali črni vojski v letih od 1690 do 1750, ki je bila sestavljena iz vojakov iz različnih goriških vasi. V novejši čas nas vodi Aleksandra Pavšič - Milost s člankom Upravno-teritorialna pripadnost Grgarja od 19. stoletja do danes. Kakor so se menjavali režimi, tako se je spreminjala tudi upravna struktura. Grgar je bil od 1850 samostojna občina, ki je vztrajala skoraj sto let, v avstrijskem oziroma avstro-ogrskem, italijanskem in delno še jugoslovanskem obdobju. V okviru občine Nova Gorica je od leta 1955. O šolski zgodovini v Grgarju piše Vlasta Tul. Kakor je bilo v navadi, so bili prvi učitelji duhovniki, redna šola se je začela leta 1872. Ze v fašističnem času je deloval tudi italijanski vrtec. Po drugi svetovni vojni je samostojna šola delovala do leta 1960, potem pa je postala podružnica osnovne šole v Solkanu. Poleg občine in šole je v kraju delovala in še deluje tudi pošta. O pošti Grgar od odprtja (leta 1899) do priključitve Primorske Jugoslaviji piše Branko Morenčič. Renato Podbersič ml. v članku Grgar med prvo svetovno vojno opisuje trpljenje domačega prebivalstva v vojnih letih. Kraj se je po italijanski osvojitvi Gorice avgusta 1916 znašel ob sami bojni črti in tudi civilno prebivalstvo je bilo prisiljeno zapustiti domove in oditi v begunstvo. Članek spremljajo tudi zanimive fotografije. Največ so jih prispevali člani društva Soška fronta. Druge svetovne vojne se dotikata dva avtorja. Branko Marušič predstavlja Gradivo za zgodovino Grgarja v narodnoosvobodilnem boju in razvoj partizanskega gibanja v kraju v vojnih letih. Renato Podbersič ml. opisuje žalostno grgarsko zgodbo učiteljice Anice Cerne, ki jo je leta 1944 likvidirala OZNA. Člankoma se pridružuje še Dnevnik Karoline Doljak ob bombardiranju Grgarja marca in aprila 1945. Za objavo ga je priredila Aleksandra Pavšič -Milost. Naslednji članek prav tako temelji na dnevniških zapisih, in sicer svetogorskega patra Paolina Bassettija v letih 1945 in 1946. Avtor je p. Pavel Krajnik. Ob koncu tega najdaljšega sklopa sledi še članek Grgarci — vitezi Svetogorske Kraljice, ki ni strogo kronološko omejen, saj se Jurij Rosa ukvarja z mnogoplastno povezavo Grgarja in osrednjega romarskega kraja na Sveti Gori od časa Urške Ferligoj do danes. Avtor predstavlja tudi znamenja v Grgarju, ki pričajo o bogati svetogorski tradiciji v kraju. Tu jim je tekla zibelka — nekatere bolj znane Grgarce predstavlja drugi del zbornika. Mihael Kumar pl. Chumberg, ki je živel v prvi polovici 17. stoletja, je ena najznamenitejših osebnosti, kar jih je izšlo iz Grgarja. Objavljeno je prirejeno geslo, ki sta ga za Primorski slovenski biografski leksikon napisala Jože Markuža in pokojni Ljubomir Andrija Lisac o tem frančiškanu, pomožnem ljubljanskem škofu in novomeškem proštu. Kumar je pravzaprav tudi Grgarcem 200 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 33 (2010), št. 1 neznana osebnost in še čaka podrobnejšo obravnavo. Premalo znan je tudi Peter Budin (1770-1858), o katerem piše Lojzka Bratuž. Budin je kot kaplan v Devinu konec 18. stoletja zapustil izjemno dragocen rokopis v slovenskem jeziku. Branko Marušič nam predstavlja grgarskega rojaka Josipa Doljaka (1820— 1861), ki je bil v letu pomladi narodov 1848 med tremi slovenskimi primorskimi državnimi poslanci na Dunaju. Dobrih dvajset let mlajši je bil Matevž Andrejevič Ternovec (1842—1913), pravnik, publicist, prevajalec in narodnjak, na katerega je opozoril tudi sodobnik Josip Godnič v že omenjeni grgarski kroniki. Med drugim je bil zelo dejaven pri ustanavljanju čitalnic (Sežana, Komen, Solkan). Z njegovo življenjsko potjo nas seznanja Ivanka Uršič. Med duhovniki, ki so delovali v Grgarju, se je močno zapisal v zgodovino Alojzij Filipič (1888-1963), doma iz Ra-vice. Deloval je v Grgarju ves čas med vojnama in še med drugo svetovno vojno. Veliko časa je namenil tudi botaniki. O njem piše Irena Breščak. Aleksandra Pavšič - Milost predstavlja še enega priljubljenega Gr-garca iz približno istega obdobja, Leopolda Doljaka (1904—1952) iz Zagorja, podjetnika, organista in zborovodjo. Sledi vsem znani pesnik Vladimir Pavšič oziroma Matej Bor. Kako se je zapisal v spomin sestre Anice in Grgarcev, o tem piše Petra Kolenc. Pred osmimi leti je umrl misijonar Stanko Pavlin (1916—2002), salezijanec, ki je dolga leta misijonaril na Japonskem in Kitajskem. Njegov sobrat Tone Ciglar nas vodi po Pavlinovi življenjski poti. Zadnji članek v drugem delu ima naslov Grgarski Doljaki in njihova zgodovina avtorja Bojana Doljaka. Značilen grgarski priimek iz Dola je imelo več družin, ki so v članku predstavljene. Med osebami s tem priimkom je bilo kar nekaj znamenitih osebnosti. Tretji del ima naslov Pred domačim pragom in nas opozarja na svet pred grgarskimi durmi, ki deluje vsakdanje, pa vendar sporoča veliko. Gotsko znamenje Katarinca, nekdanji tabernakelj cerkve sv. Martina v Grgarju, je eden izmed grgarskih simbolov. O njem in obnovi v letu 1999 piše Andrejka Sčukovt. Etnografske narave je članek urednice zbornika Justine Doljak. Piše o grgarskih šegah in navadah, ki so se prenašale iz roda v rod, številne pa so že utonile v pozabo. O grgarskih jamah ah po domače bežnih, ki v velikem številu prepredajo grgarsko okolico, piše Franc Lanko Marušič, o še eni grgarski znamenitosti, številnih mlinih, ki so se bohotili na Slatni, pa Benjamin Cerne. Njegov je tudi prispevek, v katerem je poskrbel za vnos domačih zemljepisnih imen na zemljevide Grgarja, Fobce, Biteža in Zagorja. Zemljevidom smiselno sledi članek jezikoslovca Mateja Seklija, ki v abecednem seznamu pojasnjuje vnesena narečna imena in hkrati tudi končuje tretji del zbornika. Besedo ob koncu knjige nadomešča slika, ki v nazornih Utrinkih za spomin ovekoveča Grgar s pripadajočimi kraji in zaselki, skozi katere se lahko sprehodimo ob pomoči fotoobjektiva Benjamina Cerneta. Lapidaren prelet vsega zbranega, ki ga prinaša Grgarski zbornik, priča o tem, da bo vsakemu, ki bo z zanimanjem vzel knjigo v roke, prinašal obilo raznovrstnega branja. Spomenik torej, ki si ga je vredno pobliže ogledati. Dokončan in hkrati torzo, ki ga bodo lahko dograjevali zanamci. Vojko Pavlin Andrej Studen, Pijane zverine. O moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva. Zgodovinsko društvo Celje, zbirka Zgodovinice, Celje 2009, 180 strani Zgodovinar in sociolog kulture dr. Andrej Studen je objavil že vrsto razprav in monografij o različnih plateh vsakdanjega življenja v preteklosti. Zanima ga zlasti zgodovina meščanstva, tako da se ji je posvetil že v disertaciji (1995) o stanovanjski kulturi Ljubljane Andrej Studen m O moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva J. 1. ARHIVI 33 (2010), št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 201 v 19. stoletju, in v tem okviru vplivi procesov modernizacije in urbanizacije ter uvajanja tehničnih novosti na družbene spremembe. Potem ko je med drugim raziskal pojave kriminala in oblike kaznovanja, se je posebej lotil še zgodovine morale in različnih dmžbenih odmikov. Leta 1998 je na primer uredil zbornik Zgodovina alkohola in tobaka na Slovenskem (Zgodovinsko društvo Celje, zbirka Vse za zgodovino), v katerem je med petnajstimi avtorji sodeloval tudi sam s prispevkom Tudi če so trezni, niso angeli, če pa so pijani, pa so zverine. Ta tema ga je — kot kaže naslov knjige — očitno tako pritegnila, da se ji je še temeljiteje posvetil in svoje izsledke že naslednje leto objavil v monografiji. V njej že v uvodu opozarja, da se dmžba alkoholizma na glas sicer sramuje, po tihem pa ga dopušča in sprejema in da to dokazuje dejstvo, da so se zgodovinarji temu pojavu doslej bolj ko ne izogibali, toliko bolj pa je zaposloval duhovščino ter predvsem katoliške in meščanske moraliste. Čeprav avtorja v prvi vrsti zanima »dolgo stoletje meščanstva«, se pravi 19. stoletje, je v uvodnih poglavjih moral seči daleč nazaj, do prvih ohranjenih zapisov o čezmernem pitju pripadnikov vseh stanov in obsojanju tega početja od srede 16. stoletja naprej. Na prvo mesto je postavil Primoža Trubarja, ki je po Lutrovem zgledu grmel, da noben pijanec ne bo deležen božjega kraljestva. Podobna opozorila so ponavljali katoliški pridigarji od Janeza Sveto kriškega do Petra Pavla Glavarja, ki pijancev ni le pošiljal v pekel, temveč jih je tudi strašil, da imajo tam spodaj namesto dobrega in pravega vina samo kačji strup, ki bo še povečal njihovo žejo in trpljenje. Tudi Juriju Japlju, verskemu pisatelju in prevajalcu, je na koncu 18. stoletja popivanje pomenilo nesrečo za vso družino in grožnjo propada kmečkega gospodarstva. Češ, s pitjem vina, piva, medice ah žganja njihovo premoženje kaj hitro steče po grlu, pijanost spremeni človeško srce v živalsko, pijanca pa v bolj nagnusno bitje od prašiča, ki se valja v mlaki ... Vsi tovrstni strašljivi prikazi zavrženosti pivcev ter kazni in pokore, ki jim ne uideta, pa, ugotavlja Andrej Studen, očitno niso kaj prida zalegli. Alkoholizem se je širil in zlasti z izrazitim širjenjem pitja žganja postal žgoč družbeni problem tudi v naših krajih. Zato so katoliški moralisti, ko je alkohol postal droga 19. stoletja, radi omenjali gostilno kot — poleg cerkve — osrednji javni prostor takratnega vsakdanjika. Gostilna je obveljala za hudičev hram, gostilničarji pa za hudičeve pomagače, ki z žganjem zastrupljajo ljudstvo. So pa nemalo popivanja odkrile tudi vizitacije med duhovščino; Studen posebej navaja ekscesne primere, odkrite v drugi polovici 18. stoletja v savinjskem arhidiakonatu goriške nadškofije. Ze v prvi polovici 18. stoletja so začeli zlasti iz Nemčije prihajati dmgačni glasovi, da namreč alko- holizem ni le grešna razvada, temveč odvisnost in torej bolezen — pri čemer je nesposobnost za omejevanje uživanja alkohola še naprej veljala predvsem za posledico šibkosti individualne volje. Ta sprememba pa še dolgo ni izpodrinila moralnega obsojanja. Tako je prihajalo do združevanja ah mešanja moralnih vrednotenj in novih medicinskih spoznanj, odvisnikom pa so še vedno pripisovali krivdo in moralno odgovornost za njihovo bolezensko stanje. Andrej Studen tukaj trdi, da so modeli bolezni v zadnjih dveh stoletjih (vse do danes) vedno znova vsebovali moralna razvrednotenja in stigmatizacije, ki so prišle v zvezi z alkoholno odvisnostjo še posebej do izraza v teorijah o degeneraciji. Skupaj z evgeniko jih posebej obravnava na koncu svoje raziskave. Avtor posebej opozarja na vpliv spisov »izumitelja« makrobiotike, zdravnika Cristopha Wilhelma Hufelanda, ki je že na koncu 18. stoletja poudarjal, da lahko nezmernost v hrani in pijači, zlasti pri žganju, »kotišču bolezni«, usodno skrajša življenje. Te poglede je povzel tudi ljubljanski mestni fizik Fran Viljem Lipič, ki je že v predmarčni dobi pisal, da je uživanje alkoholnih pijač prodrlo med vse ljudstvo in postalo vsakodnevna navada. Menil je, da so alkoholiki bolj ah manj nevarni bolniki, in se zavzel za poseben azil zanje. Pohod žganjarske kuge na začetku 19. stoletju se je na Kranjskem pospešil zlasti po hudi lakoti leta 1817, ko so oblasti poleg sadjevca dovolile kuhati tudi žganje iz krompirja in žita. Dokaj neuspešno so se temu postavljali po robu tako cerkveni voditelji in zdravniki kot meščanski dušebrižniki, ki pa so bih zato toliko glasnejši. Studen s citati iz njihovih spisov posebej omenja škofa Slomška, ustanovitelja protial-koholne zveze Janeza Kalana in poslanca Maksa Samca ter že iz 20. stoletja psihiatra Frana Goestla in Ivana Robido, sodnika in pisatelja Frana Milčinskega, pravnika Metoda Dolenca in še nekatere. V 19. stoletju je bilo čedalje več govora o (ne)spodobnosti čezmernega oziroma vsakršnega pitja. Andrej Studen omenja že zgražanje barona Zoisa nad opitim obiskovalcem in seveda pogosta vese-ljačenja Franceta Prešerna in njegove družbe, ki pa so ji očitno tudi someščani nekoliko bolj gledali skozi prste. Nekateri lokah so bih bolj na slabem glasu kot drugi in za poštene moške neprimerno vedenje je bilo še toliko manj sprejemljivo za ženske. Zanimive so avtorjeve ugotovitve o spreminjanju razmerja med različnimi pijačami; delež vina se je od konca 18. stoletja v primerjavi z deležem popitega piva in zlasti žganja ves čas zmanjševal. Hkrati se je stopnjevala socialna neenakost pivcev: dražje vino so si privoščili višji, pivo in žganje pa srednji in predvsem nižji sloji. Tem spremembam so sledili tudi lokali: »boljše« gostilne in kavarne na eni ter beznice in žganjarne na dmgi strani. Zlasti kavarne so sča- 202 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 33 (2010), št. 1 soma postale središča kulturnega in političnega življenja, pri tem pa Studen duhovito, kot zna, opozarja tudi na bohemske kroge in vlogo alkohola v predvolilnih agitacijah. Posebna poglavja seveda namenja tudi alkoholizmu med proletariatom in viničarji ter še nekaterim s pretiranim pitjem povezanim pojavom. Posebno pozornost si navsezadnje zasluži izbrano slikovno gradivo. Avtorju je uspelo zbrati izjemno galerijo upodobitev pijanskega razvrata in propadanja. Ob dokumentarnih fotografijah in ilustracijah iz različnih protipivskih publikacij so najbolj impresivni bakrorezi družbenokritičnega angleškega slikarja Wil-liama Hogartha iz 18. stoletja. Iztok llich Mike Figgis: Kako narediti film z digitalno tehnologijo: priročnik za filmske zanesenjake. Ljubljana: UMco, Slovenska kinoteka, 2008, 175 strani Mike Figgis je glasbenik in filmski ustvarjalec. Re-žiral je več filmov, med njimi dva inovativna filma, posneta z digitalno tehnologijo: Časovna koda (Tinie-code) in Hotel. V knjigi opisuje razvoj svoje filmske ustvarjalne poti in srečanja z novimi tehnologijami. □ Mike Figgis Avtor je bil vedno željan informacij, toda imel je to smolo, da mu jih ni nihče posredoval. Zato on v knjigi ponuja informacije vsem, ki se ljubiteljsko ali poklicno ukvarjajo s filmom. Pravzaprav niti ne ločuje več med tema dvema skupinama, saj je danes filmski ustvarjalec lahko vsak, včasih pa sta amaterja ločevala od profesionalca dva zelo pomembna dejavnika: denar in tehnologija. Cene profesionalne kamere so bile nedosegljive, stroški za obdelavo in postpro-dukcijo pa astronomski. Tega z razvojem digitalne tehnologije ni več, vrata v svet filma so se odprla vsem, ki si to želijo, za nas, ki delamo v arhivih, pa je najpomembneje to, da ponuja knjiga vsem, ki se ukvarjamo z arhiviranjem filmov, priložnost za vstop v svet filma. Mike Figgis pravi, da je ustvarjanje filmov v resnici zelo preprosto, zapleteno je le usklajevanje številnih preprostih elementov, na katere je treba biti pozoren hkrati. V knjigi poskuša razložiti osnove filmske umetnosti, v nekaterih primerih pa skuša predvideti, kaj bi med ustvarjanjem filma lahko šlo narobe, in v nadaljevanju predlaga, kako rešiti te težave. Poleg tega se bralec v knjigi sproti pouči o razvoju filmske tehnologije, saj zna avtor na preprost način razložiti nekatere na videz zapletene pojme. Kot prvega izmed številnih v knjigi razloženih na videz zapletenih primerov naj navedem zvočne trakove. Večkrat smo se v arhivu pri delu srečah z DAT-om. Toda, ste se kdaj vprašali, kaj pomeni DAT in kakšna je pravzaprav njegova vloga pri filmu? Sam sem to velikokrat vprašal svoje sodelavce, odgovora pa nisem dobil, vsaj zadovoljivega ne. Zato sem moral o tem bolj ah manj ugibati. DAT (»digital audio tape« - digitalni zvočni trak), ki so ga iznašli pri Sonyju, je ozek, toda izjemno »sofisticiran« trak, ki je postal standard za obdelavo zvoka. Pred DAT-om so uporabljali v filmski industriji velikanske, deset centimetrov široke glavne (master) trakove. Tehnologija se je razvijala dalje, enako se je zgodilo z videokamerami. Pred desetimi leti je bila profesionalna kamera nedosegljiva množicam. Gre za digitalno revolucijo v svetu filma, saj se do začetka nove digitalne dobe filmska tehnologija vse od tridesetih let 20. stoletja v bistvu sploh ni spremenila, razen iznajdbe steadicama, naprave z utežjo in držalom za kamero, in zvoka dolby. Dolby vsi poznamo, toda ah vemo, kaj dolby je? Spet lahko poiščemo preprost odgovor v knjigi. Dolby so iznašli, da bi rešili problem šuma — tako imenovanega belega zvoka — na analognem traku. Ob koncu devetdesetih je na trg prodrla digitalna oprema. V starih časih drage opreme jo je bil človek zaradi strahu pred poškodbami prisiljen spoštovati in obstajal je nekakšen samodejen strah pred opremo. Čeprav so danes kamere cenejše, nas svari Figgis, moramo z njimi ravnati z ljubeznijo in spoštovanjem. Če tega ni in smo do kamere prezirljivi ali nespoštljivi, tudi rezultat ne bo dober. To filozofijo bi avtor rad razširil na ves ARHIVI 33 (2010), št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 203 proces digitalne filmske produkcije in na vse pripomočke, ki jih uporabljamo — na kamero, trak, računalnik. In prav zato priporočam knjigo v branje vsem, ki v arhivih delajo z zvočnim in slikovnim gradivom, saj bodo nova spoznanja izboljšala vaše delo. Pri filmu danes velja, da ni pomembno, kakšna je oprema, ampak, kdo je umetnik in kakšen je njegov odnos do dela; takšno pravilo naj velja tudi v arhivih. Eno izmed vprašanj, ki si ga predvsem zunanji opazovalci in začetniki pri arhivskem delu večkrat zastavijo, je, zakaj najdemo v arhivih toliko različnih nosilcev? Predzgodovino, zgodovino in prihodnost slikovnih in zvočnih zapisov nam Figgis pojasnjuje z lastnimi izkušnjami. Kot primer navaja probleme, s katerimi so se snemalci spopadali pri snemanju na super-8. Filmski trak je bil zelo ozek, zato je bil trak za snemanje zvoka še ožji. Zato se je Figgis domislil, da bo snemal filme na super-8 brez zvoka, zvočne posnetke pa delal posebej. In pri tem še vedno vztraja. Pri super-8 pa ga je najbolj navduševalo, da je lahko posnel film, potem pa ga je že čez kakšen teden dobil iz laboratorija in predvajal. Kamere sicer niso bile poceni, niso bile pa predrage, če so ljudje varčevali. V ceno filmskega traku je bila že všteta cena razvijanja. V tistih časih je bil filmski trak drag, snemanje filma pa v celoti podrejeno ceni. Noben posnetek ni trajal dlje kot 15 sekund. Študentje so spraševati po ostankih, koščkih filma, ki bi jih uporabili. Kasneje so s pomočjo videokamer že lahko snemali na razmeroma poceni 60- ah 90- minutne kasete. V današnji digitalni dobi je visoka cena filmskega traku potisnjena nazaj v preteklost. Že analogne trakove, ki so se pojavili pred digitalnimi, so ustvarjalci lahko ponovno uporabiti, čeprav so pri tem tvegali različne tehnične neprijetnosti; tisto, kar je bilo prej posneto na traku, je lahko nepričakovano spet privrelo na dan in pokvarilo posnetek. Pri digitalnem traku pa lahko tisto, kar zbrišeš, popolnoma zbrišeš, ker so informacije zapisane v digitalni obliki, ta pa onemogoča prej opisano obliko »kraških pojavov«. (Te pojave lahko bolj učeno imenujemo avdiovizualni palimpsesti.) Digitalne trakove lahko uporabljate vedno znova, ne da bi se na sliki pojavilo karkoli čudnega. Vendar preprosto snemanje povzroči tudi preveliko število informacij, to pa prinaša arhivistom, ki so tudi v digitalnem okolju najpomembnejši člen v verigi, ki zagotovi trajnost posnetega gradiva, nove izzive. Snemalci ne opravljajo izbora vnaprej, namesto tega kar snemajo in snemajo. Že prve videokamere, o katerih so strokovne revije poročale zviška, so pomenile za filmske ustvarjalce, ki so iskali nove izrazne možnosti, pravo revolucijo. Avtor nam v knjigi na kratek in jasen način pojasnjuje, kako so se videokasete razvijale, kaj se je na trgu obdržalo, kaj je zagotavljalo visoko kakovost in kaj je s trga sčasoma izginilo. Razvoju videokamer je botrovala revolucija, ki jo je povzročil mikročip oziroma z njim povezan proces zmanjševanja dimenzij (in cene) naprav, te pa so zato postajale dostopnejše. V knjigi sledijo poglavja o uporabi naprav za snemanje, produkciji in postprodukciji filmov. To so poglavja, ki jih bralec, čeprav ni neposredni filmski ustvarjalec, ne sme preskočiti. Zakaj? Zato, ker se tudi zgodovinarji učijo latinščine. Arhivisti, čeprav jim na tem mestu priporočam, da tudi sami poskusijo vstopiti v svet ustvarjanja filmov, spoznajo potek ustvarjanja. Namen spoznavanja je boljše razumevanje. Kot pravi Figgis, poznajo vse umetniške oblike elitizem in ekskluzivnost. Vsak lahko kupi papir in svinčnik, ne zna pa vsak risati. To je prva stopnja diskriminacije, naslednja stopnja pa je v izbiri materiala. V klasičnih arhivih posvečajo veliko pozornost vrsti, kakovosti in trajnosti papirja, v filmskih arhivih pa nosilcem zapisov. Avtor pravi, da so ga vedno zanimati materiali, iz katerih je nastala resnična umetnina, tisti pa, ki se jim umetnine ne posrečijo najbolje, postanejo skoraj obsedeni s papirjem in svinčnikom ter začnejo pisati dolge članke o materialih. Prav tako kot filmarji morajo biti arhivarji vedno pozorni na proračun, zato je pomembno, da je digitalna kamera zelo kakovostna, zanimivo pa je, da z izboljševanjem kakovosti ljudje dvigajo merila za to, kaj je zanje sprejemljivo; to pa po avtorjevem prepričanju velikokrat navajajo kot razlog ah izgovor za to, da filma ne naredijo. To po prepričanju avtorja recenzije velja tudi za arhiviste: ne vedo, kako bi se odločili — ah naj film arhivirajo ah ne. Branje knjige naj bi bilo spodbuda, da bi ta strah izginil. Vendar takoj na naslednjih straneh najdemo zelo pomembno opozorilo za tiste, ki bi bih vsaj glede proračuna preveč pogumni. Pri proračunu (filmskem ah arhivskem) ne smete pozabiti na to, da se ne smete igrati z mračnimi silami: če se boste prodati hudiču, bo nekega dne prišel potrkat na vrata in bo zahteval vračilo z obrestmi vred. Večji kot je vaš proračun, manj filma je v resnici v vaši lasti in večja je možnost, da se vam bo v prihodnosti vsaj ob neprimernih spremembah zakonodaje (spreminjanja arhivov v sumljive delniške družbe) popolnoma izmuznil iz rok. O tem je vredno premisliti, ko razmišljate o proračunu. Filmi, posneti v digitalni tehniki, imajo še eno prijetno lastnost: fizično bližino med kamero in igralci, to pa omogoča, da so filmski ustvarjalci precej bolj vpleteni v film, kot so bih prej. Prav tako lahko opazimo zbližanje med vsebinami, arhivisti in uporabniki arhivskega gradiva tudi v digitalnih arhivih. Računalniki so ustvarili navidezno bližino, ki vsekakor deluje pozitivno v nasprotju z velikimi skladišči, ki naredijo človeka majhnega. Digitalna renesansa je delo v arhivu prilagodila človeku, tako da ob pomoči nove tehnologije upravlja vsebine. Z digitalnimi posnetki je izginil tudi strah pred uničenjem izvirnikov. Izvirnike je bilo vedno potrebno kopirati, v dobi ana- 204 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 33 (2010), št. 1 lognega filma pa je bila kopija vedno slabše kakovosti kot izvirnik. Digitalna informacija pa je informacija, ki jo kloniramo v digitalni obliki, teoretično jo lahko kopiramo v neskončnost. To pomeni tudi, da lahko z izvirnega traku kopiramo na trajnejši zapis, ki bo zagotavljal dolgo življenjsko dobo posnetkov. V epilogu avtor svetuje ponovni razmislek o načinu dela. Hkrati nas opozori, da vedno več posnetkov nastaja s preprostimi pripomočki, kot so mobilni telefoni. Ljudje z njimi snemajo vsakdanje življenje in pošiljajo filmčke drug drugemu ter jih objavljajo na medmrežju. Uradna arhivistika se še ni odločila, ali naj filmčke te vrste arhivira ali ne. Vsekakor se bomo morah čim prej opredeliti. Ne samo zato, ker so posneli najdragocenejše filme v začetku filmske zgodovine predvsem tako imenovani filmski zanesenjaki, ki jih uradni filmski vrh pravzaprav uvršča med tako imenovane amaterje, ampak tudi zato, ker bomo čez leta ugotovili, da v arhivih zeva praznina, ker nismo spremljali razvoja tehnologije. Avtor v knjigi priznava, da sam ne sodi med računalniško dobro podkovane ljudi. Sam pa lahko ugotovim, da sem v računalnik prenesel pravzaprav le znanje strojepisja. Nisem najbolj vešč računalnikov, zato priporočam knjigo v branje vsem, ki ste podobno kot jaz še v kameni dobi v primerjavi z deset, dvajset in več let mlajšimi. Ti imajo več izkušenj, kot jih imamo mi. Njim pa naj bo knjiga spodbuda za ustvarjanje in seznanjanje s svetom, ki so ga zamudili in ga najdejo le še v knjigah, muzejih in arhivih. Aleksander iMvrenčič ARHIVI 33 (2010), št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 205 Tuji časopisi in revije LA GAZETTE DES ARCHIVES št. 180-181 Tokratna dvojna številka revije Gazette des archives je v celoti posvečena fotografski dediščini. Michel Quétin v svojem članku Misija francoskih arhivov pri spoznavanju ohranjenih fotografij v francoskih javnih arhivih ugotavlja, da v zadnjih treh desedetjih, še posebej po letu 1995, fotografije v arhivih pridobivajo na pomenu, tako po umetniški, znanstveni, etnološki kot tudi zgodovinski plati. Françoise Denoyelle ugotavlja, da so arhivi prvovrsten vir za zgodovinarje, ki se ukvarjajo s preučevanjem fotografij. Za raziskovanje razvoja fotografskih ateljejev, tiskovnih agencij je potrebna posebna strategija, saj v Franciji fotografije hranijo v številnih ustanovah. Šola za fotografijo v Sèvresu, jugozahodnem predmestju Pariza, je znana zlasti po vekkem fiziku in kemiku ter članu Francoske akademije znanosti in umetnosti Victorju Regnaultu, zaslužnemu za uporabo raztičnih postopkov pri kopiranju fotografij iz negativov. Laurence Laiart se zanima za fonde, ki jih hranijo v znanstvenih društvih regije Nord-Pas-de-Calais, in vsebujejo tudi fotografije. Opremi jih z opisom vsebine, merami, ohranjenosti, opisom pomena v samem fondu. S prednostmi številčenja steklenih plošč nas na podlagi oštevilčenja le-teh v Mestni upravi za ceste Lyon skuša seznaniti Jeanne-Marie Dureau, saj v tem vidi dolgoročne koristi, predvsem je na ta način močno olajšano delo arhivistov. Zapuščina dvorca Alfort v Val-de-Marmeju na obrobju Pariza je bogata tako po številu kot po kvakteti odtisov fotografij, a je med arhivisti še vedno premalo znana. Pred konserviranjem, restavriranjem in razstavljanjem fiksnih fotografij je potrebno konkretno preučiti material oziroma podlago, na kateri so fotografije, ter ob pomoči raznih tabel ugotoviti, kako podaljšati obstojnost in vzdrževanje fotografij. Z obravnavanjem preslikav plačil, ki predstavljajo manj kot 15% registriranih fondov v Mestnem arhivu v Lyonu, se že tri leta ukvarja Jeanne-Marie Dureau, največ težav pri numerizaciji ji povzroča povezava med originak in kopijami. Fotografija je tako umetniško delo kot dokument. Vloga raziskovalca je na podlagi fotografije obtikovati predstavo, da je fotografija tudi vir za raziskovanje. Zbirke fotografij Društva popotnikov v Marseilleju predstavljajo zanimiv vir za preučevanje življenja konec 19. stoletja. V severnih pokrajinah so ustanovili posebno družbo za podarjene multimedijske podobe, ki se posveča raziskovanju lokalne zgodovine, velika večina podob je objavljenih na spletu, njihovo uporabo in objavljanje pa so avtorji zaščititi. Z avtorskimi pravicami in uporabo fotografij nas seznanja Genevieve Dieuzeide. Lastnina fotografskih stativov še ni dovolj za uporabo fotografij, saj je le-ta predpisana z zakoni, še vedno se najbolje obnese načelo, da y>je bolje predvideti in prehiteti, kot se bojevath. V preostatih člankih so avtorji predstaviti zgodovino podjetij s fotografijami, fototekami posameznikov, fotografijo kot pričevanjem razvoja mest. Posebej sta predstavljena zbiranje in urejanje fotografij v Muzeju fotografije v Charleroi-ju in razvoj fototeke tiskovne agencije France-Presse, opisana pa je tudi pot od začetkov do oblikovanja zbirke podarjenih fotografij v Arhivu v Marseilleju. Polona Mlakar ARCHIVE ZONES 71 (jesen 2009); 72 (zima 2010) Archive zones je uradno glasilo zveze komercialnih avdiovizualnih arhivov Focal International. Izhaja vsako četrtletje. Zveza se zavzema za ohranitev svetovne avdiovizualne dediščine, njeno delovanje pa je usmerjeno k javni objavi avdiovizualnih dokumentov. Ker gre za povezavo komercialnih arhivov je v člankih opazno vzpodbujanje komercialne rabe arhivskega gradiva, kljub temu pa je njihova temeljna dejavnost naravnana k ohranitvi in restavriranju ogroženega arhivskega gradiva. Zato je med novicami na prvem mestu šokantna vest o zrušenju kolnskega arhiva, pomembno mesto pa zavzemata poročili o delovanju Filmskega sklada Martina Scorseseja, ki ga je znani režiser ustanovil leta 1990, in o restavriranju kultne serije »March ofTime« (Pohod časa). Neprofitna organizacija Filmski sklad Martina Scorseseja se ukvarja z zaščito in restavriranjem filmov, vsako leto pa na filmskem festivalu v Cannesu predstavi tudi tri ak štiri svoje dosežke. Letos so še posebej ponosni na restavriranje Rdečih čevljev z nepozabno Moiro Shearer, saj je posebna ekipa za restavriranje porabila kar dve leti in pol. Serija »March of Time« z doku- 206 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 33 (2010), št. 1 mentarnimi posnetki iz obdobja od tridesetih do šestdesetih let 20. stoletja ponovno koraka s časom po zaslugi restavratorjev in digitalizacije posnetkov z izvirnega 35-milimetrskega traku v video visoke ločljivosti. Med glavnimi temami lahko omenimo članek Davida Seeversa o povečanju zanimanja za posnetke po nižjih cenah. V času finančne krize smo lahko opazili zmanjševanje zanimanja za posnetke visoke ločljivosti iz velikih filmskih skladišč, povečala pa se je uporaba nizko-cenovnih posnetkov. Zavedanje po ohranitvi avdiovizualne dediščine kljubuje finančni krizi tudi pri restavriranju, ponovnem katalogiziranju in digitalizi-ranju posnetkov UPITN (United Press International Television News), posnetkov ključnih dogodkov v drugi polovici 20. stoletja na 16-milimetrski trak. Po zaslugi prizadevnih restavratorjev so posnetki, ki so neprecenljivi za raziskovanje novejše zgodovine, ponovno na voljo svetovni javnosti. Osrednje mesto v reviji zaseda intervju z direktorjem arhiva BBC-ja v Londonu Rolyjem Keatin-gom. Roly Keating se zavzema za korenite spremembe v delovanju arhivske službe, predvsem za njeno odprtost in olajšanje dostopa do gradiva. Govori o »Živem arhivu« v 21. stoletju. Živi arhiv naj bi uporabnikom ponudil izobraževalno, kulturno, čustveno (zabavno in nostalgično) in osebnostno vrednost gradiva. Ključni dejavnik pri njegovi viziji je zaupanje v nove arhivske modele dela, ki bodo na pravi način zagotovili dostop do gradiva in visoko kakovost storitev, pri tem pa zaščitile arhive in imetnike pravic do rabe gradiva. Za konec pa še to. Za vse, ki ste prepričani, da se je glasbeni video rodil z MTV-jem, so pripravili članek o »Soundijih«. »Soundiji« so redki glasbeni filmi, posneti konec 30. in v 40. letih prejšnjega stoletja. Predvajali so jih v barih, nočnih klubih in restavracijah v Združenih državah Amerike, največjo popularnost pa so dosegli prav med vojno. »Soundiji« so bih oboževalcem dostopni za ceno 10 centov na projekcijskih zaslonih, ki so se imenovali >>panorame«. Prav na vrhuncu priljubljenosti pa jih je prihod televizije v letu 1947 potisnil v pozabo. Zdaj bodo lahko ponovno dostopni ljubiteljem glasbe na novem mediju. Aleksander Lavrenčič ARHIVI 33 (2010), št. 1 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 207 Razstave Soške elektrarne Nova Gorica 1947-2007. Razstava Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. Hidroelektrarna Solkan, stalna postavitev Pokrajinski arhiv v Novi Gorici je novembra 2008 v prostorih hidroelektrarne Solkan postavil stalno razstavo o šestdesetletni zgodovini podjetja Soške elektrarne Nova Gorica. Pobudo za pripravo razstave je dala sama gospodarska družba Soške elektrarne, ki je pokrila tudi stroške za postavitev. Gre za lep primer sodelovanja med arhivom in ustvarjalcem arhivskega gradiva. Na dvanajstih panojih je razstavljenih 77 eksponatov, večinoma fotografije in tehnična dokumentacija elektroenergetskih objektov na reki Soči in njenih pritokih. Gre za nekoliko prirejeno razstavo, ki je bila v rotundi gledališča v Novi Gorici pripravljena ob slovesnem praznovanju šestdesetletnice podjetja. Stalna razstava je postavljena v prostoru, v katerem podjetje sprejema dijake strokovnih šol in druge obiskovalce, ki si želijo ogledati delovanje solkanske elektrarne in bo kot neke vrste dodaten učni pripomoček. Začne se s prikazom lokacij hidroelektrarn na zemljevidu porečja Soče in njenih pritokov, potem pa nas s kratkimi besedili in dokumenti kronološko pelje skozi zgodovino podjetja, ki je svojo pot začelo novembra 1947. Ko so po priključitvi Primorske Jugoslaviji upravljanje elektrarn na Soči in njenih pritokih prevzeli slovenski strokovni delavci, je bilo na območju Primorske deset elektrarn s pripadajočimi prenosnimi objekti, ki so jih večinoma v obdobju med obema vojnama zgradile italijanske elektriške družbe. Med njimi sta bih močno v ospredju elektrarni Doblar in Plave, ki sta bih takrat največji in najmodernejši v Sloveniji, zgrajeni tik pred začetkom druge svetovne vojne. Skupaj z malimi elektrarnami na Gradišču, v Ajdovščini, Podmelcu, Podbrdu, Tolminu, Plužni, Možnici in Logu pod Mangartom sta prispevali kar 40 odstotkov celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Mah elektrarni v Podbrdu in Tolminu sta že po nekaj letih prenehali obratovati. Del razstave prikazuje tudi objekte za prenos električne energije, ki ga danes podjetje ne opravlja več, je pa zanj skrbelo v obdobju med 1965 in 1990. Takrat je tudi veliko investiralo v prenosno omrežje. Gradilo in obnavljalo je daljnovode, razdelilne in transformatorske postaje. Posebej je treba omeniti zgraditev 110-, 220- in 400-kilovoltne prenosne mreže. Z investicijami v proizvodne objekte pa kljub velikim prizadevanjem v podjetju dolgo časa niso imeli sreče, saj kar trideset let ni zrasel noben nov objekt. Spodletela je graditev hidroelektrarn Trnovo in Koba- rid ter termoelektrarne Koper. Na bolje se je začelo obračati leta 1975, ko so v že obstoječo elektrarno Plave vgradili cevni agregat in je začela delovati elektrarna Ajba. Največjo prelomnico pa je pomenil začetek graditve elektrarne Solkan leta 1977, prve velike hidroelektrarne na reki Soči po drugi svetovni vojni, ki je bila dokončana leta 1984. V takratni državi je bila to prva elektrarna brez stalne posadke, popolnoma avtomatizirana in daljinsko vodena iz območnega centra vodenja; ta je začel v Soških elektrarnah obratovati leta 1970. Med večje objekte spada tudi leta 1989 dograjena hidroelektrarna Zadlaščica, pomembna tudi zaradi dvojne namembnosti, pridobivanju električne energije in hkrati dobavi pitne vode za celotno območje Tolmina in Mosta na Soči. Ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja so se začele investicije v male elektrarne in do leta 2005 jih je bilo zgrajenih kar štirinajst, največ v osemdesetih in devetdesetih letih: Knežke Ravne 1, Idrija-Mesto, Pečnik, Marof, Cerkno, Trebuša, Blek, Jelenk, Mrzla Rupa, Planina, Bača, Knežke Ravne 2, Tolmin, Klavžarica. Pri slednji velja omeniti, da so Soške elektrarne ob njeni gradnji, v sodelovanju z Mestnim muzejem Idrija in Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije, obnavljale tudi tehniški spomenik Kano-meljske klavže in jim dale nov namen. Zdaj so kot pregrada za elektrarno. Leta 1996 je podjetje začelo zahtevno graditev elektrarn Doblar 2 in Plave 2, ki sta začeli delovati leta 2002. Slo je za obnovo in doinstalacijo hidroelektrarn na Soči z zgraditvijo dveh novih objektov. Pri tej veliki investiciji in zahtevni graditvi podzemnega objekta je bila prvič v Sloveniji uporabljena tehnologija graditve dovodnih predorov, ki je omogočila podzemni izkop in oblaganje predorov hkrati. Po končani graditvi so vzporedne elektrarne Doblar 1 in 2 ter Plave 1 in 2, ki delujejo na osnovi ene zajezitve, omogočile poenotenje instaliranega pretoka ter boljše izkoristke pretokov Soče za celo verigo elektrarn. Moč verige se je povečala za 77 odstotkov, proizvodnja vršne energije pa za 35 odstotkov. Kmalu so elektrarno Ajba izključili iz obratovanja. Že prej, leta 1998, sta potres in neurje uničila hidroelektrarno Blek. V letu 2003 je bil zgrajen center vodenja Soških elektrarn ter ponovno vzpostavljeno vodenje verige elektrarn na Soči in nadzor nad malimi hidroelektrarnami. Območni center vodenja, ustanovljen leta 1970, je namreč leta 1991, po izločitvi prenosne dejavnosti, prevzelo javno podjetje Elektro-Slovenija. Leta 2004 so začeli novo veliko investicijo. Pridobljeno je bilo gradbeno dovoljenje in začela se je 208 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 33 (2010), št. 1 graditev črpalne hidroelektrarne Avče, prve črpalne elektrarne v Sloveniji. V obdobju nizke porabe in nizkih cen električne energije bo črpala vodo iz spodnjega v zgornji akumulacijski bazen, v obdobju visokih cen električne energije, ob dnevnih konicah, pa bo elektriko proizvajala in s tem pripomogla k večji proizvodnji električne energije v času, ko so potrebe po njej največje. Ob odprtju razstave so elektrarno še gradili, zdaj pa že deluje. Dokončana in slovesno odprta je bila letos. V zadnjem desetletju so Soške elektrarne doživele tudi nekaj statusnih sprememb. Z uveljavitvijo Energetskega zakona 15. 10. 1999 družba ni več javno podjetje, temveč tržna gospodarska družba. V letih 2002 in 2003 je z državo podpisala koncesijsko pogodbo za gospodarsko izkoriščanje Soče, Idrijce, Bače in drugih voda za proizvodnjo električne energije. Ob opravljanju svoje dejavnosti upošteva vse zahtevne mednarodne standarde kakovosti in standarde ravnanja z okoljem. Pridobljen ima certifikat kakovosti ISO 9001, okoljski certifikat ISO 14001 ter certifikat za varnost in zdravje pri delu OHSAS 18001, to pa je tudi videti na razstavi. Podjetje podpira tudi kajakaški šport na rekli Soči, saj je že od leta 1959 pokrovitelj Kajak kluba Soške elektrarne. Aleksandra Pavšič Milost Mesto Ptuj leta 1967 v filmu Nevidni bataljon, Zgodovinski arhiv na Ptuju, razstava v mestnem kinu Ptuj, 25. november 2009, avtorici: Katja Zupanič in Nataša Majerič Kekec Zgodovinski arhiv na Ptuju je v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije v mesecu novembru 2009 začel projekt Ptuj na filmskem platnu. S projektom smo želeli Ptujčanom pokazati dokumentarno vrednost slovenskih filmov. Projekt smo začeli s slavnostno projekcijo filma Nevidni bataljon (1967, Viba film, režiser Jane Kavčič, direktor filma Ljubo Struna). Ob pripravah na projekcijo filma je nastala ideja o razstavi, na kateri bi prikazali ob pomoči starih fotografij, ki jih hranimo v Zgodovinskem arhivu na Ptuju v zbirki Jože Vrabl, podobo mesta Ptuja iz leta 1967. Namen razstave je bil prepoznati staro mestno jedro in ga v mislih primerjati z današnjimi podobami trgov in ulic. Posebej za razstavo so nastale tudi ekranske slike kadrov iz filma (s pomočjo Romana Marinka), ki so bile izbrane glede na prepoznavnost Ptuja in okolice. Na razstavi je bilo mogoče poleg fotografij in ekranskih slik videti kopijo originalnega plakata za film ter kopijo knjige dialogov. Razstavo je bogatila tudi vitrina z originalnim filmskim listom iz leta 1967 ter vstopnico s slavnostne premiere filma (ki je bila 25. novembra leta 1967 v ptujskem kinu) s podpisi otrok, ki so igrah v filmu (vse last montažerke Darinke Peršin). V vitrini je bila razstavljena še snemalna knjiga za film Mirno mesto (delovni naslov filma), ki nam jo je posodil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS. Projekcije filma in razstave so se udeležili direktor filma Ljubo Struna, montažerka filma Darinka Peršin, Miha Derganc, ki je zaigral eno izmed glavnih otroških vlog ter statisti — domačini iz Ptuja. Razstava se je po projekciji filma preselila v knjižnico Gimnazije Ptuj ter januarja 2010 še v Galerijo Magistrat Ptuj. Nataša Majerič Kekec, Katja Zupanič ARHIVSKO DRUŠTVO SLOVENIJE 1000 Ljubljana, Zve^darska ulica 1 telefon: '(01) 241 42 00 e-pošta: maja.gombac@gov.si domača stran: www.arhivsko-drustvo.si ZGODOVINSKI ARHIV CELJE 3000 Celje, Teharska cesta 1 telefon: (03) 428 76 40 tehfaks: (03)428 76 60 e-pošta: zg.arhiv-celje@guest.arnes.si domača stran: www.zgarhiv.celje.si POKRAJINSKI ARHIV KOPER 6000 Koper, Kapoclistriasov trg 1 telefon: (05) 627 18 24 telefaks: (05)627 24 41 e-pošta: arhiv.koper@guest.arnes.si domača stran: www.arhiv-koper.si Enota Piran 6330 Piran, Ztfpančičeva 4 telefon: (05) 673 28 41 ŠKOFIJSKI ARHIV KOPER 6000 Koper, TrgBrvb 11 telefon: (05) 611 72 04 tehfaks: (05)627 10 59 e-pošta: arhiv.kp@rkc.si domača stran: www.rkc.si/arhiv-kp ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA 1001 Ijub/jana, Mestni trg 27, p. p. 1614 telefon: (01)306 13 06, 306 13 03 tehfaks: (01)42643 03 e-pošta: zal@zal-lj.si domača stran: www.zal4j.si Enota za Gorenjsko 4000 Kj-anj, Savska cesta 8 telefon: (04) 280 59 00 tehfaks: (04) 202 44 48 Enota za Dolenjsko in Belo krajino 8000 Novo mesto, Skalichga ulica 1 telefon: (07) 394 22 40 telefaks: (07) 394 22 48 Enota v Skojji Loki 4220 ŠkojjaLoka, Partbpnska c. 1c telefon: (04) 506 07 00 tehfaks: ((M) 506 07 08 Enota v Idriji 5280 Idrija, Prekvčeva ulica 2 telefon: (05) 372 22 70 telefaks: (05) 372 22 71 NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA 1000 Ijub/jana, Krekov trg 1 telefon:'(01) 234 75 70 tehfaks: (01)23475 80 e-pošta: arhiv.lj@rkc.si ZGODOVINSKI ARHIV IN MUZEJ UNIVERZE V LJUBLJANI 1000 Ljubljana, Kongresni trg 12 telefon: (01) 241 85 80 telefaks: (01) 241 8660 POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR 2000 Maribor, Glavni trg 7 telefon: (02) 228 50 00 telefaks: (02) 252 25 64 e-pošta: slavica.tovsak@pokarh-mb.si domača stran: www.pokarh-mb.si Enota za Koroško 2390 Ravne na Koroškem, Cečovje 12a telefon: (02) 822 05 29 telefax: (02) 252 25 64 e-pošta: enota.ravne@pokarh-mb.si Enota za Prekmurje 9220 Lendava, Glavna ulica 5, Dolina pri Tendari telefon: (02) 575 14 05 telefax: (02) 575 14 03 e-pošta: enota.lendava@pokarh-mb.si NADŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR 2000 Maribor, Koroška cesta 1 telefon: (05) 90 80 120 telefaks: (02) 252 30 92 e-pošta: skofijski.arhiv@slomsek.net domača stran: www.slomsek.net POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI 5000 Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 3 telefon: (05) 335 87 60 telefaks: (05) 302 77 38 e-pošta: pa-ng@pa-ng.si domača stran: www.pa-ng.si ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ 2250 Ptuj, Muzejski trg 1 telefon: (02)787 97 30 telefaks: (02) 787 97 40 e-pošta: zgod.arhiv-ptuj@guest.arnes.si; zgodovinski.arhiv.ptuj @siol.net domača stran: www.poetovio.net/portal ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE 1127 Ljubljana, Zve^danka ulica 1,p.p. 21 telefon:'(01) 241 42 00 telefaks: (01) 241 42 69 e-pošta: ars@gov.si domača stran: www.arhiv.gov.si Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo I 1000 Ljubjana, Kongresni trg 1 telefon: (01) 241 42 91 Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo II 1000 Ljubljana, Kongresni trg 1 telefon: (01) 241 42 87 INŠPEKTORAT RS ZA KULTURO IN MEDIJE 1000 Ljubljana, Metelkova 4 telefon: (01) 478 79 01 ISS S D251-SS35 r 7 ti j M