Lt. 30. V Gorici, dne 24. julija 1896" Tečaj XXVI. „Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo „CiiM>kv!i). Znani atrnlal na ,Soro" ji! padi'! v vodo: naredil je luknjo, ali voda ;r.i ji' požrl;! iti so nad njim lepo zopft zagrni!.!, pa mirna Hosna! In \m; lipe tude. kati-rr -« jfojili, vsi na«rti, ki so hilt tundro n.t-m-N.uii. vsi-, vsi' ji* padio vvodo. Hi- str..-:u>! Toda iznajdljivi jro-poiiji'ni-o bili v za-ili*i'r'i niti zdaj: tak'.*j so vr^li novi- bombr nii-il s\i'L /. natoduitu vodstvom, pravico, so -i< t r zadovoljni; dr linvorčifn ,zdaj šr It dno zaupajo (kako lino!). i\.t izpoviL kainliika iiaCi*la tudi v politiki"; It* -- (Ja-hriu-k jim jt» na p»ii, in pa za «kr&«?ansko-soiij:i|iu»n toziiji* so ni niri's.i storilo! To jo nova ko>t, katero glodajo od v*t-li stratitj. ,-lovonski svot pa naj strmi in so rudi toliki skrhuo>ti za iso>[ran.4;n blaginjo naroda. Kvo novo f.ize v kamcloonskrtn preobra/ovanjti onih ljudij, ki ¦?.<' leta in lota no delajo dru-¦^*Vfa rn'iff> vzniMuirjjjo, dr.i/.ijo in ovirajo tisto, kateri morajo \)vf\ narodni voz po tr-njovili poteh nrprestaniit noizprosnih borit s nlo koalicijo murnih in složnih nasprotnikov. I oda tiiulrali bi k vsom takim uztokom. ki ?.ivahni'ji* prinašjjo tia površji' borlio za krw.iii-.ki»-sorijaiiW '(.>.nje: ,ia, e,.j6 0,iu^.v. l/'no bi pc.i-.dravili ,lljVB soliojovnifa* in rekli: doliro nam doSli, gospodje; naposlod so jo « vi mhirlc našlo polji, kjor bo.nci skupno hi ',' složno delovali za Msni iu veCni hlaj-or svo-^ji'Sa naroda! - ali zaceli so nastopati tako. jda namenoma odbijajoči! sebo vso r; narodno stranko. To so nam v dokaz javni shod v Št. Petru in .zaupna* shoda v Solkanu iu 1'od-ort. (O zadnjem jjloj dopis u Poiljrore.) — Govoričijo, kako strašna no-varno.-t da nam preti od strani soeijalnih demokratov, toda skrajno lahkomišljenih srodslov so so zatoli posluževati proti taki nevarnosti. -, Ako jo res ze tako hudo, kakor nam slikajo. „ted;*j bi bilo treba največje r,r -vidnosti in LNsložnosli vseh merodajnih mož v Ci želi! Kdino oprava pot bi bila, oglasili se pri političnem •; društvu .Slogo* in tu vzbuditi sploSno akcijo: namesto tega si jo par kaplanov vtop- lo v [il.no. da prirno tako borbo na svojo pest. Toda mladi ijospoifjo, ki so prišli selc uit raj mod svet, no troSi^ na to, da taki .ikspi'1'iiiii'idi" z ljudskimi masami imajo lahko tako ali tako posledico, katero no morejo pu-lili povsem ravnodušnih onih mož, ki so naroda voditelji in piavoveljavui zastopniki. Omenjeni shodi pa se niso pri-reijili v s p o r a z u m 1 j o u j u s lomi možmi, k večjemu so bili povabljeni najavili shod v Si. IVIit, kakor vsakdo l mladih gospodov, ki menijo, da se ho ve- svol vitel tako, kakor ii„iin /ašuuii v glavi. Ali gospodje prejasno izdajajo svoje želje iu željiie. ihiM jili sKiluio skrivajo pod ii.ijnovojio jako hvaležni) krinko. Cesar je polno sne, iot.i rada govoir, tuli slar prigovor. In tako kaže w ravnanje znanih gospodov, da jim sploh ni dosli mar za uspe. sen odpor sorijalni demokraciji, pač pa, da jim je vso to le nova, zanimiva, vabljiva iu mamljiva prilika: nadaljevati staro borbo na ei-ito novi podlagi. .Katoliška načela" so že tako. strašno obrabljena, \\,\ so jih pnlitmili bolj v o/adje, a spredaj se hlisče iu malliijo kr^i'aiisko-soei ja I ni načrti. 1'iT'di ¦o povsem na polje .SoOiuega" člankarja, ki jf razkladal padajoči ugled iu veljavo <¦ katoliškega« naziva. • Skratka: isti boj, kateri imamo neprestano že od I. tss'.*., se uada-l;iije zdaj pod neohrahljeiio obliko kršfuii-skega soiijalizuia. I »asi jo bilo govora o tem že pr«d par Mi pri uličnem zboru »Sloge*., a>i puiiiaujkiijc deiaviev za izvrševanje: dasi so na-i poslanci, torej edino veljavni zastopniki naroda, najo.'. 1 zavezniki krščanskih so-cijalislov dunajskih 'ar »Slovenčevi* možje niso*}; vendar In .*jo nekateri mladi gospodje (s previdnim zudjem) neodvisno od «Sloge, in zastopui' iv naroda ustvarili neko novo organizacijo med slovensuim Ijud-sLvoin. — Ako verujejo, da jo socijalna demokracija tiiko nevarna, kakor opisujejo, tedaj morajo tudi spozrriti, «l.i igrajo zelo nevarno igro, ko odporne silo le še bolj slabijo; ako pa le nekoliko pogledamo, kaj govor."* in pijejo zadnjo dni, tedaj moramo reči, j d.i v>a strašila, kab m .-likajo v groznih bar-| vali, so jim le krinka, pod kab to so skrivajo kaki dtugi nameni. Jaz .-»m nvirjeii, da jo zadnjo resnično ; to bom skušal tudi dokazali. Potem pa povem h:oz ovinkov, kako je uprav Malmičeva šola največ ptipoiuogla do toga, da so \\.\ Saivon-kem pn-iaia ugiiiiua tla za soci- jalno demokracijo. Go-poilje se bodo seveda togotili, ali to me ne pla^i: oni opisujejo tj/mko /. jedne strani, a škodilo ne bo, ako bodo .-i:-»li enkrat tudi iv/.ek glas nasprol-lu-ga zvona. Na .-vidanje ! A. G. Železnica čez f ure in Predel. Povedali smo že, tla jo priobčila dunajska .Kan fiiianu i se ho Z o i t s c h r i It" obširen članek, ki toplo zagovarja železnico čez Ture i:<. Predel po Soški dolini do Goji« o. — V i-lcm času -n prinašale tudi be-s a-ko .K ar 11 ¦ nor N ne h r i cht on* več čbnki.v pod na-iovom .Z ur I'.a h u frage La a k-Divača oder Predi!": tudi ti članki so se poležali za predebko železnico. — Pa tudi dunajski ,1-VmdenbIalt", „Trie-s.ier Zoitung* in tržaški .Mallino* so raz-{iravljali to vprašanje in zavračali zagovornike železniške proge od Divače v l oko. Glavne misli članka v imenovani „K. Z." so le-!e: Pred par ledni se je v državnem zboru zopet veliko govorilo o železniškem načrtu, ki ob.-loji žo desetletja. Nastal je za Iran-cosko-nemške vojsko. Po tolikem času je zopet prišel na površje. lleSetali so ga na *) Sam Mahnič jim ni hi! prijazni; on se je poteza! Za katoliški milnim, ogreval se je za itipau-lijev klutiii*. Zakaj \>e ti.? Zalo. ker ti priznavajo po-Ulično vod-Ivo - škofov, dočiin s., kričatlvki s-o-cijali-li takemu vod-lvu naravnost in odkulo nasprotni. Vprašanje o političnem vodstv Škofov je zbudilo naj-novejji hrup na Coriskem; ako je poslal i,P. L.* res krSčansko-sorijahm ulasilo — tedaj je lepo pricnpljul za — „Ho,*o« in popustil nazore o poliliSkem vodstvu škofov. Ali .smem pričakovali tako doslednost ? — Tis. vso si rani, odobravaM in grajali iu zopet odobravali, in ni izključeno, da bo vendar kedaj kruha iz te moke. Naj se-li železnica zida ali ne, in katera črta hi bila najpripravnejša, pripuščam strokovnjakom. Dvomim, ilti bi se kedaj zjedinili. (Jilol capilil, lot ceusii«, jednemu ho ugajal la. načrl, drugemu drugi. Ita/.molriti |ia hočem vprašanje, je li železnica potrebna 111 ali bo državi v korist ali škodo. Znano je, da ima naša država samo dve prav pripravni iu za trgovino važni pristanišči, Trst in Heko. Obrežje naše državo je jako razvilo, in marsikak primorski kraj bi bil sposoben za prekoutorsko trgov.no, u, pr. Zader in Split. Toda obema 110-do-taja zm-zo z notranjo deželo. Kratka železniška čila Split - Sebonik - Kuin je samo krajneg.i pomena. Zader pa sploh liinm železnice. Pnlj je pov.-e vojno prislaniščo; za trgovino nebo v njem nikoli veliko prostora. Ako vprašam častile bralce, je-|i država dolžna skrbeli za prometno zveze, mi gotovo vsakdo prileguo. Skušnja uči, da se mora izvažali preostanek, kjer se več. izdela nego porabi • drugače obubožajo izdelovalci polagoma, pa gotovo. Ako torej država podpira izvoz s'en, d.i se ustanavljajo- pro-iiielue zveze, obstoječe popravljajo in širijo, skrbi za blagostanje svojih državljanov, in to je pač prva dolžnost vsake državo. Ako mora država skrbeli, da se zidajo cesto, železnice itd., mora tudi podpirali take ki nje, ki so po svoji naravni legi določeni za izvoz iu uvoz, naša državna polovica Trsi. ogerskit Moko. Kar žrtvuje država za to glavne postojanke, se stotero povrne, ako se sploh more govorili v lom slučaju o žrtvovanju. K lomu žrtvovanju spada: I. Vsposoh-Ijenje pristanišča, da se omogoči vstop tudi največjim ladjam. "J. Zidanje zavetišč ladjam o viharjih. '.I. Varne shrambe za došlo blago. I. Poliehne piipiave >;a vkivuiije iu izkrcanje blaga, in o. Zveza pristanišča z nolranjo deželo. Cim več je lakih zvez, čim ceneje iu pripravnojšo so, lom bolje za pristanišče, za prouiel, za državo. Železnice in ceste so žile, pristanišče srce; iz tega se izvažajo po jedui strani surovine, po drugi umetni izdelki. Ako štejemo pojedine zveze avstrijskih pristanišč, vidimo, da ima tržaško pristanišče prav za prav jedno samo, iu sicer južno železnico: državne železnice ne peljejo neposredno v Trst, kajti soporablja se" južnože-lezniški tir. V tem ozirn ima Doka vsekako veliko prednost pred Trstom.— (»gorska je že davno uvidela, da je zveza s pristaniščem za narodno gospodarstvo ogromnega pomena iu da mora to zvezo država imeli v svojih rokah, a no kaka družba. Družba moro le malo skrbeti za narodno gospodarstvo, lastni dobiček ji je prva skrb. Pač pa naredi lahko država kaj več v pn.speh narodnega gospodarstva. Vodno bolj vzcvilajoča Doka je temu najsijaji.rjši dokaz. In ako se ne /.boljšajo razmere, bo ogersko prislani-če v kratkem nadkriljevalo TrM. Ako se torej vpraša, najdi zida drŽava drugo železnico in s tem pomore tržJškemn pristanišču, je vprašanje, j e-1 i res potre Ima? Paše kako! Naj le pride statistik iti dokaže, da za sedanjo razmere popolnoma zadošča že obstoječa železnica. Iz današnjih .statislični,i podaikov se vendar ne moro sklepati na prihodnjost. Nameravana železnica bi peljala v kraje dosedaj odstranjene svetovnemu prometu. Stotero novih obrtov bi oživelo, iu danes se ne da pregledati, koliko bi se prevažalo. Saj se železnico ne zidajo samo radi lega, da s« olajšuje promet," ampak tudi, da se že obstoječi pospešuje in da se mu odpirajo novi viri. O tem so lahko vsakdo prepriča pri drugih železnicah, iu zakaj ne bi veljalo isto tudi za našo? Veliko tujcev prihaja že sedaj v krasne planu..- «e kraje Sohiograške, Ko roško in Goriške, iu koliko hi jih šole prihajalo, da imamo ugodno zvezo?! Ljudje bi si "doma služili vsakdanji kruh, in blagostanje bi se širilo med njimi. .....Podimo pravični. Zakaj ne bi imela Solnograška. Koroška iu Goriška onih primernih železniških zvez, ki so za splošen razvoj v deželi neobhodno pol-ebne? Saj plačujejo prebivalci teh kro-novin davko istotako, kakor drugi, in še leže. Ako ko pomisli, za . oliko lii so skrajšala pol iz Nemčije v Trst, da lii se vadi ceneje vožnje blago, ki gre sedaj čez Hamburg. Anlvcrpen, Genovo, Benetke-, po večini prevažalo čez Trsi, mora vendar vsakdo uvideli velikansko važnost tržaškega pristanišča ne iu : a avstrijsko, ampak tudi za celo nemško državo. Kazume se, da bi Trst največ pridobil od lega prometa, in železnica čez Ture in Prede! bi lepo uspevala. (Daljo prihodnjič.) DOPISI. I/, fo. Andrcfri, P.l. julija. Za žalostjo veselje mora priti, pravi narodni pregovor, ki je svojo islinitost pokazal minulo nedeljo. ™ Naša občina, ki je bila čez lelo dnij brez dušnega pastirju, je dobila v fivojo sredo zopet vrlega duhovnika, celega moža. Cez lelo dnij je bila žalostna inlova, ki jo po pravici žalovala za pokoj, vikanjem Simonom Gaborščekom, možem pravico iu ljubezni, Neizprosna smrl izlrgala umu nujo "iz našo srede še na duhu iu telesu čilega. - • Možja volja jo liila Itn-j- ga je poklical k sebi'.). julija IK'1."). užival zasluženo plačilo med h-voljenimi. Njegov spomin ostane med nami neminljiv! Dobrotno nebo nam je naklonilo ravno ob letu vrednega naslednika v osohi č, g. Josipa Kosovela, kojega je visoko-čast. knczonadškolljski ordinarijiil imenoval s 1. julijem začasnim luk. kuraloiu. Minulo nedeljo smo obhajali navadni vsakoletni cerkveni shod; po končanem cerkvenem opravilu jo došel pa odlok, ki imenuje proč. g, Jos. Kosovela stalnim luk. kuratiiiu. Pri popoldanski službi božji je č. g. Andrej Pavlica, vikarij iz sloluo cerkve v Gorici, kol uamesluik dekanov, ljudstvu naznanil preveselo vosi z lepim govorom, iu pevci so zapeli primerno pesem j ljudsko je bilo veselja kur očarano iu najraje lijlo |ij iz dna siva glasno pozdravilo veselo in tuli ležko pričakovano vosi, • Po končanem sv. opravilu smo zapustili vsi cerkev, a nlsiiiu šli domov, čakalo jo iiilmln in hI.-ivo novega korala, četudi slehernemu že po licu poznanega. Ko jo došel, zngrinel je i/, vseh grl nrneliesni .živin*, Zvonovi ko Se v pozno lino naznanjali, da imajo zopel gospodarju, in raketo so sosednim vasem sporočale veselo vesl. To je bil res pravi narodni praznik ; videl si le vesele obraze, da slučajno do-li tujci niso se mogli načiidili loli lepi vzajemnosti iu slugi. Ilvalallogiijtvala [trevzvi-šenemu kiiczoiiadškolu! Mi pa se hočemo skazati hvaležnim s tem, da bomo našega č. g. duhovnega pastirja zvesto poslušali, spoštovali iu prav iskreno ljubili. Mog daj, da hi se sedanja ljubezen, sedanje spoštovanje ohranilo zmiraj med nami, da ho ua ta način vedi-o rušil liožji blagoslovila nas. Vas pa, v. č. g. kural, ohrani naj nam mili Hog krepkega dušno in telesno še mnoga leta v blagor naše poštene slovenske občino; kličemo Vam iz dna srca: Bog Vas živi! dobro došli! V/. 1'odsorc. -'-*. julija. — Ponesrečeni javni shod v St. Petru nekim gospodom ne •la miru; skušajo si ohladiti pekočo srčno rano z — zaupnimi shodi, h katerim povabijo le ono, ki so jim ljubi in o katerih vedo, da se jim z besedo ne postavijo v bran. Prvi lak shod so imeli še isti dan v Št. Petru; drugi dan so ga imeli v Solkanu; preteklo nedeljo pa -¦- v Podgori. Sklical ga je g. ¦.¦'ran Pavlelič, c. kr. sodni prakli-kanl. Vabila k .po učno mu shodu'' je 1-azuaS.il sam v nedeljo predpoldne iu popoldne. Shod je sklical v neko krčmo. Od duhovnikov je došel le kaplan Knans i/. Št. Petra, od posvetnih razumnikov pa uikdo. Ali tudi vsi zavedni Podgorci so ostali bodisi doma ali pa so se zbrali pred krčmo, kjer so naši pevci veselo prepevali. V sobi se je zbralo kakih :M) mož, ki so prišli iz radovednosti, kaj da bo. Kaj vse se je ondi govorilo, ne bom pripovedoval; le toliko naj omenim, da g. Pavlelič jo pridno zabavljal proti „Soči* in ^Primorcu"; očitno je izrekel svojo nejevoljo, da prihaj-ita ta lista v velikem številu v Podgoro. -- V sobi zbrani možje so bili skoro sami taki, ki sploh ničesa no čitajo! To je pač mnogo koristilo Pavletičevo ropo-tauje. — Isti dan je bil In cerkveni shod; pri sv. maši je pridigal veleč. g. dekan iz Loč-nika. On ni shoda nič omenjal, ker se ne spodobi v cerkvi taka agitacija, katera bi večino vernih le jezila in iz cerkve podila. — Tudi naš župan in deželni poslanec g. Ani. Klančič je izvedel le par ur prod shodom zanj, bivši' deželni poslanec g. Kocjančič, je pa dobil vabilo pol ure po začetku shoda. Tako dela g. c. kr. sodni praklikanl Pavlelič, ki hoče hiti rešitelj .ubogega kmeta in delavca*. Koliko več bi bil koristil narodu, ako bi danes ne bil še-le praktikant ampak vsaj—sodni pristav, kar bi ž.e moral biti; kol lak bi lahko vet dobrega storil, kakor pa s skrivnimi shodi v okolici. Iz dnbovških krogov. — Prosim, g. urednik, blagovolile ponatisnili la-lo odlok rimske kongregacije, da bodo znani gospodje videli in vedeli, da v cerkev no spada politika, da ropolanjo proti »Soči* je proti vsem pravilom pastirska. Odlok se glasi: »Sebbeuc il Clero debba godere ed csultare per le isliluzioni ntili e savie, che si recano nell' amminislraziono della cosa puhhlicn; lullavia nou conviono ngli Kccle-siaslici il premiere parlo nollo clamorose di-niostrazioni popolnri, oho no eonseguitnno, o inollo meno es t en dere ii neslo finden-I r o nI Sa n t u a r I o d osti Vi nlo al Ta * preghiera od aH' osorcinlo dolin uacro fiuuioni",,, Ako hočo fco kdo ropotali, naj skliče shod 111 tu naj ropota, do. bodo marsikdo ugovarjal. V cerkvi ,Soclnl" prlataHi ne morejo ugovarjati, pri shodih pa lohko, Lov XIII. pravi: »Ven fa- zakristijo!"... torej zuiiiij cerkve naj se nastopi pmll nSoč!", nkn ima kdo kaj proti njej, 1 torkov je «11 vho, V cerkev pridejo imll .Sortni* pri-nnftl molil več-negi, Bop, no pa politiko uganjal. Ali ni Imli tako ravnanje narok, da so ho znčeli gibali socijalni demokrali, ki pravijo, ilti duhovniki zlorabijo cet-kov v politično uvrhol- V cerkvi po rnzlugu božja bi-Rodu in ho moli Stvarnik In Bog, ki piintl snlnco sijiili ludi na .Sočine« prlnliiAn. V eorknv no n|iiuIii polilika. To nuj hI zapomnijo znani ronolnlrl. Ko ho občni xl)nr .Sloge", tedaj pHdlln, In POVOJI«! HVOJO pillIllHlokO pmll .Nort", 110 |U v cerkvi. DiiKlnvok uredili AI vn. - Kvo kn-loliškega duhovnika, ki pojmi vzvIroiiiiuI hvo-jega fihiuii, ki iliiiojo hviiJii lliilnKO, ki ve, kaki') so ljudsko vabi v curkov -- in m< podi i/, nje, Označeni rnpnlalci pa pode 1/, eorkvo vho one, ki ¦ - ilmuufin iiiIhIIJo n politiki iu u rečeh, ki iihuiijn nikiike zvezo z „z\vlieui)ji.in dihV. Ali ro Inku knrlHlI hvi-II Hlvnrl, nuj premišljujejo oul, ki mi m In pti-slavljenj in ho 'za vho »*- nd|{ovorni. llroil. U Itrlhitv. ¦¦ - Zudiijlč som uiiienll ho-cijiilno demokracijo v neki občini blizu nemško Idriji!. Ako ho agitacija socijalnlli deninkralov luko živahna, kakor ji; zdaj, v pur lotili bomo imeli «1) o I n v c 11» v vseh hribih. Po mojem mnenju ko jo Irolia k lomu iskrimo pripravili iu no m prepirali za prazne niče iu visoko leteče fraze. lU-Holueij, prepirov, vika iu krika smo imeli v obilni meri; začeli je treba z d e Janj i. Molčati iu delali vsak po svoje, to hodi -*oslo vseh slovenskih listov, itnzlični članki in dopisi v tDeluvcu" so nam resno svarilo, da je trobu stopili ua noge in začeti mislili, kako bi se dalo pomagali opravičenim zahtevam soeijalnih demokratov in o njih proliranosti prepričali jih. Kdor pazljivo čila ta list, mora priznali, da so nekatere pritožbe soeijalistov resnične in povsem opravičene. Jako nciuodro bi bilo, kiir odurno odbijati različno napade nu vero in narod, ali pa morda v cerkvi — proli njim ropotali. Po mojem mnenju jo to najslabše sredstvo. Ne z okrožnicami, ne z ropotanjem v cerkvi pač pa s krščansko-socijalnim programom jo Ireba stopili pred nje. Pokažimo, da nismo to, kar nam očitajo, in sicer nele z besedo nego ludi z dejanji in v resnici. Mi bi izvesluc kroge vprašali: Zakaj socijalni dcmokrnljc tuko sovražijo cerkev, oziroma duhovslvoV Odkod tako hitro razširjanje socijulizma? V znanih slovenskih listih smo že veliko brali o socijalnein vprašanju in sploh o socijaliznm, ali ločnega odgovora na gorenji vprašanji nismo Se čilali. Da je socijalizem le dele liberalizma, je le deloma resnično. Ako tudi pustimo veljati, da je socijalna demokracija prišla iz naročja očeta liberalizma, je vendar še odprlo vprašanje, odkod pa je prišel stari oče — liberalizem, ki se zdaj pruiiieluje na smrtni postelji? Mi bi s velikim veseljem pozdravili točen odgovor v slov. znanstvenih listih. Posebno primerno bi bilo izvedeti, v koliko je cerkev, oziroma duhovstvo zakrivilo, da jo socijalni demokrati tako sovražijo. Ako hočemo uspešno nastopiti proti socijalni demokraciji, moramo v prvi vrsti skrbeli, da pridemo do dna pravim vzrokom lega fovraSlva, še le polom se bo vedelo, kje prejeli. Dopis iz O. v «l)clnvcu» nam že nekaj pove, kakor tudi opazka g. urednika k našemu dopisu.*) Glede občinskih zemljišč ima «Delavec» prav, kajli morda od vseh načiiov pri razdelitvi občinskih zemljišč niti eden ni pravičen. Ubožci so več ali manj tepeni. Pred razdelitvijo so imeli ubogi občinarji svoje pravice, n. pr. pašo, sleljo, suhljad ild. ludi v tako imenovanih deležih, po razdelitvi jim vse to odpade. Le redke so občine, ki so te pravice odškodovale. Skoraj neverjetno je, da celo na deželi tako krtilo vladajo nazori kapitalističnega sistema. Deželni odbori so tu, da čuvajo pravico ubogih in na to delajo, da se krivični načrti ne sprejmejo. Pa — kdo je držal roko deželnemu odboru na Goriškem? Alt liberalna ali katoljška stranka? Kdo je kriv, da se ni vse spremenilo prt nadzorstvu občinske upravo ? -~ Ali se potem čudimo, da socijalna demokracija sovraži du-hovslvo? Socijalna demokracija očita, da du- ..... ~*j"o7em ho razpravljal drugi del danes pri- eete«a uvodnega članka. Urod. hovstvro podpira kapitalizem, mogotce, zatiralce delavcev iio. Da jim.zamaši usta, treba je pokazati v dejanju, — da to ni res, in ne le ropotati v cerkvi. Vsekakor se veselimo, da si; nam je odprlo široko polje socijainih demokratov. Močno oborožena falanga rudečkarjev nam stoji nasproti in z veliko samozavestjo se postavlja v bran. Proti njim se da delati le z dobro premišljenim taktom in s so-cijalno reformo. Duhovstvo, recimo cerkev, naj ve, da sv. evangalij valja za vse, tudi za mogotce in visoke gospode, ki imajo moč in oblast v rokah. In ako nižji in zatirani pravice zahtevajo, n.ij cerkev sloji na n j i h strani in jim pomaga do pn-vic. Per materiali« ad moralia! — S tem bi vzeli glavno orožje iz rok socijalnim demokratom! — «Sočini» stranki se ni treba bati sorijalislov, saj je vedno stala na strani zatiranih. Ako se j'h katoliške stranke bojijo, je to slabo znamenje. Mogoče, da nimajo tiste vesti! (Ž zadnjimi stavki ste le namignili nekaj, o čemur bo govoril prihodnji del uvodnega Članka. — Gornji zadnji stavki niso dovolj jasni; blagovolit«' nam do prihodnjič obširneje razvili svoje nazore, --priobčimo jih koncem članka. Ur.) 1% toluiliiHklh hribov. - V nizkimi zaradi ustanovitve okrajne bolniške blagajnike se glasi, du bolni hlapi in doki«; bodo imeli pravice do brezplačne zdravniške pomoči in vaak dan v času bolezni bodo dobivali (H.)?« navadne dnino. Ako pomislimo, da so dnine v naših hribih jako nizke, je ta podpora zelo majhna. Vzemimo o nafte pastirje. Nckileri služijo samo za obleko, drugi imajo morda par Čevljev in 5—(i gold. na leto. (tadovedui smo, kako bode okrajna blagajna ručunila teh 60# navadne dnine pri pastirjih:' Za JO —lfi kr. na dan nihče ne prevzame bolnega posla v oskrbovanje. Dasi ima postava jako dober namen, vendar vidi se n.i njej ona stara hiba pri avstrijski postavodaji — centralizem. Naši državniki se niso so pov-speli tako visoko, da bi pri kovanju postav imeli pred očmi različne razmere in posebnosti krajev, oseb Mi dežel, zato vidimo povsod vse le po enem kopitu. Postava o okrajnih, blagajuicah ima svoj pomen v obrtnijskili krajih, za kmečke razmere niso. Za kmečke posle bi moralo bili vse drugače uravnano, ako hočemo, da sploh postava doseže svoj namen. Toda za zdaj sprejmimo ludi lo za dobro. Boljo je nekaj, kakor nič. Ako dnr/.oga ne doseže postava, saj to dobro si ran ima, da pridejo tudi posli do zdravnika v slučaju bolezni. Že zadnjič sem opomnil, da glede zdravniške pomoči smo silno slabo preskrbljeni. V velikanskem tolminskem okraju imamo le dva zdravnika, in sicer enega v Boleti in dru-zega o. kr. okrajnega zdravnica v Tolminu. Da bodo čitatelji vedel' du ne preliriijniuo, liorenio navesti resničen slučaj. V neki 2'/, uri od Tolmina oddaljeni vasi jo mož zbolel na bljuvanju krvi. Bolnikova hči gre v Tolmin k zdravniku, pa ga uo najde dorna; bil je poklican v Baško dolino. Čakala je celi dan v Tolminu, ker se je reklo, da proti večeru pride domov. Kor ni marala v Tolminu ostati po noči, je šla do->i ta železnica m* podaljša če/, l.tško mejo do Safi (Jiorgio di Nogaro, od koder je že luška žele/uica do Benetk; v kratkem se Iki vršilo že nakupovanje zemljišč. — Ko bo dodelana :• zvc/,1, po,de ve* promet med Tr-dom in Be,:elka.oi po tej železnici, a Go» rieu in Kormiii ostaneta lepi* na hlruiii. — .Goiriere* je imei vendar toliko srčnosti, da je povedal, kdo si je pridobil največ zaslug za to novo zvezo, ki bo v veliko škodo Gorici iu Kormino; ta je: drzivni poslanec za Gorico in Kormiti — knez lio h" n I o h e. Zares, izborim skrbi za Gorico in Kormiu! 1'mlmiost laLku iu nemška. Pišejo nam: — .Prejšnji četrtek se je peljala iz Gorice proti Ajdovs, un ncoi^ku djio.t nabirat za .katoliški nemški schulvereii*. Menda so se povsod Slovenci zuied.di svoje d.l/iiosli. kajti v petek se je .l.mia s klobukom na glavi vračala peš proti Gorici, Na zadnji postaji v Šempasii je dobila Se nekoliko .hrena". V petek pa je Veiuitlijev agent po Vipavski dolini uaVir.il odjemalcev ali kupiev; govoril je celo laški. N.i ugovor, da Slovenci vendar ne morejo kupovali pri Vetiuttiju, se je agent odrezal, da Veiudlijll je vse eiluo •¦-Grk ali Slovenec. Uadodarni doneski. —Za «Slogiue» zavode je doslo v zadnjih 14 dneh. Po položnicah in drugim potom (največ za knjižico »Deželni zbor*): Konti Franc v Kanalu I gld, -- Dr. Š, K. v A. 13 kr. Leop. Bclju v On/biču \-2(). — Ivanka Sovdal v Tolminu K>0. I. G. v K. 5 gld. Ivan Torkar. c, kr. poštar v 1'odhrdu, 1 gld, ¦ - Društvo «Kliuo«t» v Ajdovščini 50 kr, -Adolf Anion Mlekus 50 k r. — Dr. Kurol Triller, odvetnik v Tolminu, 15 gld. Ivan Križnic, učitelj v Murcziguh, 150 kr. — Dr. Anton Gregorčič v Gorici 10 gld. — Anton Gernigoj v Polju 10 kr. — Josip Basiako, c. kr. gozdar 11.1 Jelovcu, 50 kr. — Jernej Bulic v Šompaso /zasluženih 20 kr., ko je prepisoval .bratu" note"; .brat" dodal še 5 kr. — Vikarij Ant. Manzini v Staremselu -20 kr. — Žbogar iz Avč ,v namen dobrih Avč.inov* 1 gld. — Fran Stre!, želez, uradnik v Kranju 50 kr. — Simon Gregorčič na Gradišču 1 gld. (za Lamurskegit broštirico .Gtiv.ijmo svoje prastarim;" Itnli l gld.) — Učit. Ant. ;vaza-fura v Uočitiju 1 gld. — Župnik Brezovščik v Rihembcrgu 3 gld. — Gospa M. Mahorčič v Sežani 1 gld. G.čna Olga Konjetliceva v phveh nabrala po k raj ni učiteljski konferenci i>. t. m. med gg. udeleženci 6*50. — Mihu štrukelj, vikarij v Gezsoči, 2 gld. - Karo! Favetti na Gresu, za kazen, ..ker nisem odpisi! Ar-turčku", 1 gld. — Bonet.1 Andrej v Oputje-selu I gld. Zložili nekateri na St. ViAki-gori 2"40. -¦¦ Gistib in prostovoljnih darov pri šolski veselici po blagoslovljeuju novega šolskega poslopja v Kumnjah 1420. — Franc Kodrič, vikar na Trnovem, 5 gld. — Nekdo 4 gld. — Pri svatovščini Franceta Buvcona in Amalije Rijavic pod Osekoui je nabrala Francika Kerševan 4. t. m. pri g. Jos. Faganelu 2*50. — Neimenovan je izročil denarmčarju 10 gld. in ne 10 kr., kakor je bilo po tiskovni pomoti izkazano zadnjič. — Vesela dijaška družba 3 gld. 30 kr. — Na ogovor preč. g. župnika Rejca nabrale učiteljice pri učiteljski konfe-renciji v Gepovauugld. 21-07V*. - Cotič Jožef iz Dornberga 50 kr. — Anton Zuchiutti iz Medune 60 kr. — Anton KruSič in Valentin Kragelj, krojaška pomočnika pri g. S. Ro-žancu, vsaki l krono v korist nežni mladini, ki je tako ip'i!o govorila slovenski po goriških ulicah. — Pri Lisjaku 11.1 krogljuh dobljenih 40 kr. — Alojzij Lchan, vikarij na Srednjem, kot neki preostanek 1*62. — V Podgori po shodu zbrali rodoljubni Podgorci z vsklikem »živio Gregorčič" 2"50. ¦— »Pri omizju ptujcev v Lokvi zložili naši .pod roko": Staroseiski fant 3 gld.. Kraški Komarček 1 gld.. Kraška Mtihca l gld., gorsko-k raški Oslriček v proslavo »čistega zraku" tudi t gld." — Nekateri SI. Viškogorci 240. — Bivša učiteljica Štrukelj 50 kr. — Kegljavci pri Katariniju 91 kr. — Cotič Jos. v Dornbergu 50 kr. — Vesela dijaška družba 3-30. — II. Z. 3 gld. — Simon Rožane. krojaški mojster v Gorici i gld. — Gospa pekarica Trampuš v Gosposki tiHci je darovala peciva za 25 otročičev otroškega vrtca v Pevmi. Bog ohmni tako rodoljubje! Le z enako požrtvovalnostjo bo mogoče vstrajatt v trdem boju! Naprej po t*j potit Bflj za slovensko š©l». — Te dni je bila v laških listih ostra polemika rudi slovenske šole; vsi liberalni listi so se pa z zadovoljstvom naslanjali na namestnika Rinal-dinija, češ, kako je i on pripoznal to in ono pretiranost Slovencev. — Da je vitez R. res tako postopal, to potrdimo tudi mi; velikokrat je tekel na Dunaj in ondi prepričeval merodajne kroge u umestnosti prigovorov z laške strani. Lohkc rečemo, da je- edino Bi. naldinijeva zasluga, ako vprašanje o slovenski Soli ni S.» rešeno. — Ko je bil zadnjic pri seji dež. šol. sveta v Gorici, spremil ga ju na kolodvor dr. Venuti. Pogovarjala sta se o novem ukazu ministerstva, da treba poiskati prmerne prostore v sredi mesta. Dr. Venuti je priporočal Riualdiniju to in ono, a ta jr. j krepko stisnil Venutiju desnico in dejal: .Si, i si, cosi furemo!* — ,Eco de! Litorale" je prinesla zadnje j dni članek v prilog slovenski šoli; ne sicer J iz ljubezni do Slovencev, ampak vsled ne- I kega opozicijskega duha, ki se je pojavil proti liberalni mestni upravi vsled prepirov o novi cerkvi. — Članek, ki je zbudil obče zanimanje, se glasi: Pišejo nam iz mesta: Doznajem, da s prihodnjim šolskim letom nameruje naS magistrat uvesti uekoje novosti v šolstvu. Slovensko šolo, ki se nahaja na skrajni meji mesta, v predmestju sv. Roka, treba je, hočeš nočeš, preseliti drugam, kajti vladin nalog je jasen in izraža tudi grožnjo, tL stori vlada to na naše stroške, ako ne bi hotela storiti občina. Prav. Kaj pa namerujejo storili neku-terniki v mestni palači? Premestiti šolo zj dečke v ulici Vogel tje, kjer je sedaj slovenska šola, iu prirediti za isto ono uoslopj<>, v katerem je prvo omenjena šola. Ali jaz vprašam jasno; bode-li ta sprememba zadoščala, da se reši vprašanje o slovenski Soli? Ne iu ue! »Sloga" je že jasno odgovorila s tem, de je najela u daljnih deset let hišo v ulici Barzellini, katero poslopje je jako primerno za šoto, kar priznavajo vsi. Ta najem, ki so g > podaljšali baš sedaj za deset let, je jasen in kategoričen odgovor Slovencev: Ali lo poslopje, ali pa nobeno !*) No, ali stori naš magistrat še nepotrebnih korakov in bode še trosi! po nepotrebnem? Ali se bodo dajali oni štirje ,.putren patriae", ki poganjajo občino v bedusto borbo in mesto v neumne, toda veiike stroške, še izsmehovati iu potem prijemati za grlo od strani Slovencev? Naj se stvar nekoliko pregleda hladno krvjo. Zakon veleva, da je tr. ba osnovali šolo, kjer je 40 učencev kuje narodnosti. Zakon govori jasno! V Gorici pa ni le 40, ampak preko 3 00 slovenskih učen«t-v.**) lu kaj delajo naši 7.010 modri vladalci? Upirajo se, prirejajo pravile in pravde do zadnje islaucije. Ogromni slroški. lu kakšen je vspeh ? aluuieipij mora osnovali slovensko šolo! T a b 1 e a u! Ali, -- skočijo po komu oni šli rje junaki a la Baratieri —: ako hiiio prisiljeni napraviti slovensko šolo, postavimo jo makur v Puiiovcc ¦¦- ua skrajno mejo mesta! Rečeno, storjeno. Potrošilo se je na tisoče goldinaijev, da se je bivša vojašnica Gatlinellijeva preosiiovala v šolsko poslopje. In vspeh? štirje učitelji in trije učenci! Moglo se jih je videli dne 15. t. m. pri zahvalni maši v cerkvi sv. Boka. Ne govorim nego o dejstvih. Ne izmišljujem si. Nov prikaz po končanem šolskem letu -Slovenske šole ni smeti pustiti v ulici poljedelske šole. Vlada zahteva kraj bolj v središču. In tu se porajajo nou poskoki, i/.vcstui anli-slovenci v mestni palači preobračajo z nova svoje kozle. Hoteli bi dati S'j vencem šolo v ulici Vogel, Podtuntcem pa ono — onkraj kanala. Seveda novi slrošk?, nova bremena. In kaj je temu konec? .Sloga" si je najela za daljnih deset let prostore v ulici Barzellini. To nam pripoveduje jasno, da, ako municipij postavi slovensko šolo v ulico Vogel, imeli bodemo sicer smešen — toda za nas davkoplačevalce jako drag prizor — da štirje učitelji poučujejo tri učence! A, za vraga, kaj Mislile, da so Podlu-renci in vsi goriški meščani zadovoljni s takimi jako modrimi in zelo dragimi občinskimi ukrepi? Vse drugo! Pred vsem prebivalci Podturna ne bodo zadovoljni in jim ue bode ustreženo, ako bodo morali svoje otroke pošiljati tja v Ogo Magogo. Šola tega predmestja mora biti v središču in ne ob periferiji.***) Razven tega goriški meščani ne marajo, da municipij trosi njih denar za brezumne pravde za poslopja, ki potem niso za nikakoršno rabo. Naj so vendar neha od pretirane vojne proti Slovencem, od vojne, v koji so vedno izgubljali odvetniki mestnega sveta. In naj se bjljše upravlja z občinskim imetkom na podlagi poštenega in medsebojnega sporazumljenja s slovenskim prebivalstvom! .Corrierjevi" Židje in Židje mestnega svita gotovo niso mojega menenja, ki je me-ttciije vseh dobro mislečih meščanov. Z menoj ne bodo sporazumni niti izvestni drugi, ki niso svetovalci. To dejstvo sloji, da so bili oni doslej Se vselej lepeni iu premagani, kadarkoli so pričeli vojno glede slovenske šole. B.i so generali u la Baratieri, lo .je jasno. In Gorica bode trpela takšne, voditelje ?...... »Prijatelj miru". To je poštena beseda. Ako bi hoteli laški konservativci vsikdar in ob vseh vprašanjih govoriti in — delali v tem zmislu, potem bi bilo bolje ne le za goriške Slovence, ampak za vso koservativno stvar. Da vidimo, kako dolgo bodo trajali pri »Eco" ti »jasni" trenotei! *}To ni res! Ono poslopje bo rabita »Sloga" z% druge izbraževalne zavode. K veJjemu bi odstopiin netiy sob v najem. Ur. »Soje«. ••) Nad 500 jih je! Ur. ,S." **¦) Torej celd Podturenci za svoje predmestje zahtevajo 3olo t sredisru in ne ob periferiji; s koliko večjo pravico lahko govorimo enako mi Slovenci, ko nam nočejo dati za celo meglo eno samo Šolo ob — skrajni mestni meji! Ur. .S," Okroiule« rsem županstroui In gospodarskim svetom poknežone grofine gorlSke in gradlške. — Dasi je deželni odbor uže v mnogih okrožnicah in odlokih naročal občinskim zastopom, naj pravočasno (§. 65 o. r.) sestavljajo, reSujejo ter v presojo »n potrditev predlagajo občinske proračune, godilo se je vendar v zadnjih letih zopet, da je blizo polovica županstev Jn gospodarskih svetov predlagala svoje poračune se le po novem letu in da se je rešitev nekaterh zakesnjevala do srede leta, ker so bili ^ pozno podani" jn zraven tega še ne pravilno sestavljeni, ali pa ker je bilo protizakonito preskrbljeno za založbo občinskih potrebščin, prepozna rešitev občinskih proračunov pa, ne glede »a to, da prizadeva deželnemu odboru, c. kr. finančnemu ravnateljstvu in zlasti c. kr. davkarskim uradom znamenite nadležnost«, ima pogostoma tudi zn občino prav nevšečne nasledke.. Dokler niso končno -ustanovljenih proračuni,-nima občinsko gospodarstvo nobene zanesljive, zakonite podlage; občine se zapletajo lahko v denarne zadrege in zgubljajo dohodke na občinski užitnim, ker se dotične doklade in davščine ne smejo pobirati za ves čas, kolikor ga je preteklo pred končno njih po-trdbo. Zalo se resno opominjajo vsa županstva in vsi gospodarski sveti, nuj se v tem ožim točno ravnajo po zapovi-di g. 115 o. r. t, r skrbe za to. da bodo proračuni na gotovo postavljeni in p< trjeni «e pred začetkom |i'ta, /a katero m> odmen;eiii. Deželni odbor epozarja uže zdaj, da bo s postavno strogostjo poilopal proti v-ern zamudnikom in ,(it naloži odgovornost za vsako šttido. ki bi občinam nastala zaradi zamude, osebno županom in načelnikoi i gospodarskih svetov. Pri tej priliki vidi se primerno, tla obuja r-pmiiii, ita nekatera določila dosedanjih, o (, da naša mleLtrska društva potrebujejo izdatnih prememb. Več o tem v .Gospodarskem Listu*. V Devlim je .Lega* baje že kupila hišo z« otroški vrtec in za šolo. — Tamošnji prvaki bi lahko marsikaj preprečili, ako bi se le hoteli odločno postaviti na noge! Pozor na sovražnika! U Volčjeirrada na Krasu: V nedeljo, dne 19. t. m., je bi! za našo vas Volčjegrad znamenit dan. Priredili smo namreč občini zbor našega bralnega društva »Domovina*. Udeležba je bila sijajna, kar vrelo je ljudstva že iz radovednosti, a tudi iz ljubezni do doma in naroda. Pa saj je bilo vredno, zbrati se v lepo skupščino. V začetku zbora Je poprijel naš bivši g. predsednik Vinko Metliko v ec besedo in v prav primernih izrazih naslikal koristi in pomen društva. Na to je sledilo poročilo tajnikovo in blagajnikovo, in poleni se je volil nov odbor; izvoljeni so: Jožef Milan i C je predsednik, Jožef Jure a, podpredsednik, FrancStoIfa tajnik, Anton Majcen, blagajnik, Vinko Metli-kovec, Vinko Štolfa in Franc Škof odborniki. Zbor se je zaklucils trikratnim: .Živijo naš presvetli cesar*. Strela je ubila v torek opoludne posestnika Tomaža Rutarja z Mod reje pri sv. Luciji, ko so vrh BuCenice spravljali v kupe seno, boječi se dežja; njegovega dvanajstletnega brata je le malo ožgala in omamila. Obča je žalost po mladem in razumnem kmetovalcu, ki je bil tudi občinski starešina. Iz Orgai-Ja. — »Častitemu gospodu dopisniku iz Grgarja na njegov dopis v cenjeni „Soči* od 10. julija t. 1. št. 28. odgovarjam, da me g. pevovodja ne prezira, marveč v popolni prijaznosti sem pri njem; pelje pa vkljub borni zmanjšani plači lepo napreduje, Čemu bi torej te laži bobna! med svet? Peter Ternovec tenorist*. Društvenevesti. Goriška niožka podr. sv. C. tu M. šteje pokroviteljev ti, ustanovnikov 13, letnikov 73, podpornike 3. skupaj 95 Članov. Po lanskem obenem zboru je poslala društvenemu vodstvu v Ljubljano enkrat 00, enkrat 50 gld.; goioviue v blagajnici ima 10 gld. 2i kr. Društvena otroška vrta sta štela v Ločniku i5, v Cevmi 51 otrok, ohLJuu&kj otroški vrt v Pndgori, kateri podpira druUvo, šteje Si otrok, otroški vrti društva «Sloga» pa K3, 1-2 in (»I, skupaj i! Ki otrok. Ljudska šola društva «Sloga> je štela 505 šolskih otrok, kalerih je oslalo do konca šolskega leta i-.V.I. Društvo sv. Cirila in Metoda podpira, kakor zgore rečeno, te zavode. (L"los celih 300 gld.! Uredn.) • Kolesarsko društvo Gorica*. - • Pretekli ponedeljek, kakor smo u svojem času poročali, prelresoval se je načrt bodoče dirke, katero priredi društvo za svoje člane. Izrazili so se nekateri gospodje, da I »i se povabil k tej dirki tudi slov. Tržaški klub. Prav! a to je se ve da odborova naloga, kateri bo po sklenjenem navodilu sestavil potrebni načil vseh podrobnoslij. Dan za dirke se j«> določil 15. avgusta L I.. namreč od Mirenskega mosta do lle-viini: daljava je blizo IS kilometrov. Ko določi odbor Se vse potrebnosti, sporočali bomo. • Vinarsko In sadjarsko društvo /u Hrdi»>. -•- Po zadnjem našem poročilu pristopilo je zopet 5 novih deležev in izmed briških županstev se je oglasil« edino si. županstvo v Kožbaui z enim deležem, Z ozimni na važnost tega društva je želeli, da se tudi druga županstva pridružijo in podpirajo ustanovitev, katera je za Hrda posebno velike važnosti. Komu ni znano, kako so tujci paučali naša vina iu potem razprodajah za pristni briški pridelek? Treba je zatorej složno postopati iu upreti se vsakemu ponarejanju in paučcvauju. To pa se da doseči le v skupnem in složnem delovanju. Priporočamo blag. gosp. županom, da stvar prelrešujejo in podpirajo pn zmožnosti. Odbor toga druMva ima pugosluma seje, da prclresuje z nadzorstvom za pričetek delovanja potrebne predmete. Pevsko društvu .Nuhrežlna* napravi v nedeljo dno i»tl. t. m. izlet v Vipavo. Ob tej priliki se prvo udeleži sv. maše pri Materi božji v .Logu*; potem pa bo v Vipavi prosta zabava, pri kateri se bodo pole lepe slovenske pesmi. Vabljeni so vsi gg. pevci i'! podporni udje, da se pohiostevilno udeleže tega zabavnega izleta. Ostala Slovenija. Trst. — Na e. kr. ljudski šoli z a dečke v Trstu je bilo IŽ2ž otrok. Glavno šolo je obiskovalo Gi7, podružno pa 575. Po narodnosti je bilo 703 Italijanov (!), 31 2 Slovanov in le Ž07 Nemcev. Dasi je najmanj Nemcev, šolski pouk je bil nemški. Koliko je Slovanov všteto mej Italijane in Nemce, tega ne pove šolsko poročilo, a skoraj gotovo je, da je vsaj polovica otrok slovanske rodovine. — Na enaki Soli za deklice je bilo 840 učenk. Po narodnosti MiO Italijank, Ž23 Nemk in 142 Slovenk. Tudi v ti šoli je bila nemščina učni jezik. Kar se doslaja narodnostnega razmerja, velja gornja opazka tudi zn deklice. — 12. t. m., uprav onega due, ko so hoteli italijanski gospodje v Trstu preprečiti izlet tržaškega Sokola v Devin, je priredila *Societa delle Ilegate« v barkov-ijanskem zalivu dirko. Sodelovali so tudi nemški veslarji društva «Eintracht*. Italijani so bili popolnoma gotovi zmage veslarjev društva »Unione ginnastica* — s deluli so račun brez krčmarja tudi sedaj, kajti na vsej črti in pri vseh točkah so zmagali Nemci ter odnesli vso nagrade Italijanom pred nosom. Hadi tega sramotnega poraza so začeli zabavljati čez Nemce, ki iiir.!Jo debelo kožo ter se dosti ne zmenijo za strupeno itruhaujc italijanske prosvele. Da proslavijo to zmago, priredili so tU. t. m. izlet v Devin, kjer so povzdigovali do nebes nemško moč na morju — pri popivanju na dvorišCu gospoda Plesa. Zmagovalci so bili še posebej odlikovani. Naj jim bo v veselje! Zanimivo pa je, da so uprav v De-vinu proslavljali svojo zmago nad italijanskimi veslači! — Na Dunaju se je mudila deputacija mestnega sveta tržaškega, da doseže ugodno rešenje železniškega vprašanja ter da nastavi kmalu vodovod iz reko Bistrice na svoj mlin. — Ker so prepevala okoličan-sfca dekleta slovenske pobožne pesni pri procesiji v Trstu, ni ropotal proti tej stari navadi kak tfgodl pri nas. .Hrvatska Domovina" zadnji čas pozorneje zasleduje razvoj primorskih odnošajev, posebno onih v Istri. Prinesla je več člankov, ki so bili prav umestni. Ni tako s .Hrvatskim Pravom,* ki je glasilo dri. Franka ali ,čisle" stranke prava. Ker je pisala namreč .Edinost* precej odločno proti načinu polemike tega časopisa s .Hrvatsko Domovino*, je odreklo glasilo Frankovc stranke »Edinosti* vsako pravico, vtikati se v hrvaške reci. čudni pojmi, reh! 7, ene strani reklamujo v svojem programu Slovence za zjedinjenje s Hrvaško na podlagi državnega prava hrvaškega, z druge strani pa odrekajo pravico slovenskemu glasili, izrazili svoje mnenje glede na nestrpne odnošaju na Hrvaškem. Le to je še dobro, da niso enakega mnenja s »Hrvatskim Pravom* tudi ostali hrvaški časopisi, ki ne samo ne odrekajo slov. časopisom pravice, vtikali se v skupne hrvaške reči, nego cehi pripoznavajo zasluge slov. časopisja v prid vzajemne narodne reči. Dobro je pripomnila »Edinost*: ,Ako je res, da tudi slovenske pokrajine pripadajo po zgodovinskem pravu hrvt ški kroni, potem je zaključek prejasen: govore o hrvaških stvareh, govorimo zajedno tudi o svojih!". Tega mnenja smo* tudi mi. — Z oziram lorej na položenje na Primorskem se jo oglasil tudi »Hrvatski Branik" iz Mitrovice, ki je pisal mej ostalim: Desperaten je položaj naših bratov v Istri in v avstrijskem Pri-morju. Preti jim res popolna propast, ako jim ne pride pomoč. Italijani imajo svojo .Lego* in jo podpirajo. Hrvati in Slovenci imajo pa družbo sv. Cirila in Metoda, ali zdi se, da mi slabo podpiramo to družilo. Na noge, Hrvati! Komur je le mogoče, naj posegne v žep in naj podpira lo družbo. Pomagati tej družbi je velika dolžnost. Kaj nam pomaga prepirati se o tem, kdo ima Cisleji program stranke prava, ako pa nam bode tujec vsled naše nemarnosti jemal kos za kosom hrvaške zemlje iu nam obračal deco od mleka materinega?! Za Boga, oprimimo se zares dela, da nas ne zadene prokletslvo naših unukov! — Tem krasnim besedam pridodaje »Naša Sloga* : »Sosebno dva zadnja stavka tega citata polagamo na srce našim bratom v Banovini. Vedite, bratje dragi, da nam je vsejedno, ali sle vi Cisti ali blatni (zamazani), ako nam jo po vaši krivdi potopili se v morju itali-janslva*! Istra. - V Jelša n ah bodo kmalu občinske volitve. Ta popolnoma slovenska občina ima; za župana nekega Nemca, ki prezira slovenščino, iu še kedar jo rabi, je to le na sramoto slovenskemu jeziku. Upa se splošno, da si izvolijo tamošnji Slovenci sposobne može, ki bodo znali zastopali ne samo koristi občine, nego tudi narodno Čast na slovenskih tleh. — Kako namerujejo postopati Italijani v Istri pri splošni volitvi v V. skupini in kakiii sredstev se bodo posluževali, kaže že sedaj njih postopanje o priliki popisa onih voliicev, ki spadajo v lo sku- jpino. Proti jasnemu določilu zakona so razposlali naredbo podžupanom onih občin, kje^-gospodujejo, naj popišejo vse možke, ki so- dovršili 24; leto in »znajo citati in pisati«. Ker je v Istri zel6 veliko nepismenih mož, ki se pa prištevajo k Slovanom in kot taki bi pomogli k zmagi našemu kandidatu v tej skupini, so »izluhtali* gospodje način, kako bi opeharili Slovane v tem pogledu. No, pravočasno obvcšCeni, upamo, da. se postavijo po robu taki naredbi vsi naši razumniki v Istri ter da bodo zahtevah, da se zakon tolmači po svojem jasnem besedilu. — Pri žrebanju porotnikov v Rovinju sta prišla v listo izmed 45 porotnikov z namestniki vred — menda niti ne- popolna dva Hrvata. — V buzetskem sodnem okraju je uzročil vihar ogromno škodo. Ploha je uničila seno na travnikih, odplavila prst in kamenje nanesla na polja. Česar ni uničila ploha — je pobila toča. — Deželni poslanec dekan K o m pare je poročal svojim volilcem v Šmarju pri Kopru v nedeljo 19. t. m. Shod je bil dobro obiskan. — Na poljskem gimna/.iju je bilo 40 Hrvatov, 23 Slovencev, 25 Nemcev, 125 Italijanov, 1 Srb, t Čeh in 1 Oger. V primeri z lanskim letom rnzvidimo, da se je slovanska mladež pomnožila skoro za polovico, med tem, ko sta nemška in italijanska ostala pri istem številu. Lansko lelo je bilo namreč na gimnaziji) 29 Hrvatov, 10 Slovencev, a Italijanov 123 in Nemcev iI7. Slovanskih »lijakov ima ta gimnazij torej 75. Žetev v Inti'1! V .Primorcu* smo povedali, da so zmagali Italijani pri volitvi v Lovranu; lam smo dostavili mnenje ila-lijtuirikegii časopisa, ,La Sera", ki obsoja način, s katerim so dosegli lo zmago. Osem duij no volitvi v Lovranu so se imele vršiti tudi v Moščenicah; obe (e občini ležite v političnem okraju voloskem — kjer je okrajni glavar, žal, naš rojak — in isti „io sestavljali do sedaj jedno skupno občino lovrnnsko, katero je razdelila italijanska večina deželnega zbora islerskega le iz strankarskih namenov, da morejo zasesti lovrnnsko občino :',npol Italijani. Po volitvah v Lovranu, proslavljajo svojo zmago, so gospodje pretepli do krvi lamošnjega narodnega našega župana Tur-čiča ler mu potrgali obleko; mož so je komaj umaknil z živo glavo. Ali io, kar se je godilo v Lovranu po volitvah, je bilo le uvod onemu, kar se je zgodilo v Moščenicah pred volitvami. O leni pho »Edinost": .Zapomnimo si: v Lovranu ho se vršili izgredi po volitvah, v Moščenicah pa pred volitvami. Pomen lega reda v italijanskih dciimnslrarijah nam poslane jancn še le poleni, ako zabeležimo nadalje, da no bili nasprotniki v Lovranu g o lovi z m a g e, v Moščenicah p uho h e bali p o r it z a. To nam kaže, da si nasprotniki ne le svojo taktiko, ampak tudi svoje izgredi; urejajo P" hipnih potrebah. Z i z gredi so slavili s v o j o z mag o •/ L o v r a u u, v M o s f. e-n i c ah so z izgredi preprečili svoj poraz. Sredstvo pa je bilo jedno in islo Iu iu tam: lizičiiu nasilje! Kam smo prišli? To je žele v, vzrasla iz istrske setve: pest je argument, pest je sredstvo za izraze vanje veselja, To je sad, kakor nam sa je vzgojila »avila collura", a v tem sadu vidimo vso srditost, brezobzirnost in brezvestnost nam protivne stranke. In laka stranka gospoduje v deželi — stranka, ki ima zapisano na svojem praporu kakor devizo: sovraštvo, nasilje, strast in pest! Ali so taki oduošaji normalni, ali so taki odnošaji dostojni prosvetne in pravne države?! Gotovo niso. Taka žetev ne bi imela dozorevati v XIX. stoletju v prosvele, pravnega čuta in človekoljubja. Toda žetev, kakoršno smo doživeli v Moščenicah, ni le gnusna z našega narodnega in strankarskega stališča, ampak tudi s stališča vlade in države. Zalo smo rekli, d.i je naša istrska žetev od piranskih afčr sem dozorela še bolj. O piranskih izgredih so deiuonslro-vali v prvi vrsti proti nam in potem še le proti vidnim znakom- državne avtoritete, v Moščenicah pa so storil korak dalje: uporabili so fizično silo proli sami osebi onega, ki ja bil predstavi t olj avtoritete, države in vlade. Da, to se je dogodilo dne 13. julija 189(5. po Kristusovem rojstvu, da so morali orožniki obraniti vladnega komisarja pred srditostjo »avite colture"! In ta komisar ni hotel druzega, nego vršili svojo dolžnost — on je bolel dovršiti volitve, ker je radi lega doftel tja, ne glede na to, aH zmagajo U ali zmagajo oni. Toda gospdda niso hoteli, da se vrše volitve, in — doseg liso svoj namen. Pretepli so predsednika komisije, ki je prišel na mesto pretepenega župana, c. kr. komisar je moral bežali in orožniki so morali skrbeli za osebno varnost obeh: to je idila iz volilnega življenja v Istri: to je žetev .avite colture", to je sad domišljije, da so izveslni krogi jedini prosvetni živelj v deželi in da se jim radi tega mora prepustili nekako posebno slališče. Žetev je dozorela popolnoma, sad je postal že pregoden. A žetev je taka, da je ne morejo biti veseli upravitelji države. Taka žetev ni za rabo, ker je preklela od onih, ki trpe krivico. Proč s lako žetvijo z našega domovja, da se nam ne pokvari še ono, kar je še zdravega v naših hramih: To žetev treba uničiti. In naši gospodarji naj vzamejo v roke druzega semena, iz kojega nam lahko prav v kratkem vsklije nova žetev, koje bodemo imenovali; pravi, moderni in blagodejni odnošaji. Kako dolgo bode še trajalo, da prodore lo spoznanje ?! Na postaji Lovran in Mošcenicc smo že dospeli; dolgo ne sme trajati več. ta pogubna vožnja". Kranjska. — Letošnja glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bo 11. avgusta v Ljubljani. — Veliko goslov je na Bledu, baje nad 700. — Kakšen duh veje v središču Slovenije iu sploh na Kranjskem, nam kažejo'letna poročila srednjih šol — ki so sestavljena v nemškem jeziku, kakor pri nas. Na gimnaziju v Kranju so bili samo trije N e ni c i, in menda radi njih je sestavljeno poročilo v nemškem jeziku, u povrhu so tudi ponoiiiceni vai slo- venski rojstni kraji učencev. Jedino nižji gimnazij ljubljanski ima poročilo, sestavljeno v slovenskem jeziku. To je res škandal, ki ne dela časti Kranjcem. In to dejstvo bi jim moralo dati pov,.-}; da se uprejo složno proti nepotrebnemu germanizmu na Kranjskem. To je tudi dokaz, da smo Slovenci preveč popustljivi nasproti Nemcem. Bodimo vendar odiočneji, ako nočemo, da nas snedb nemški in laški požeruhi v ovčji obleki. — Slovenska gasilna društva so dobila povabila stalnega odbora dunajskih gasilnih društev, naj se udeleže zborovanja zveze ogerskih gasilnih društev v Budimpešti. Ali se najde kaj slovenskih gasilcev, ki pojdejo na švindol v Budimpešto ? Smernica. — Na realkah na Štajerskem uvedejo pouk veronauka, kar no ugaia tamošnjim liberalnim krogom, Ceš, da bo to oviralo pri napredovanju v ^ugih predmetih. Ne vemo primera, *t je veronnuk škodil; da pa koristi, jo noovržljiva resnic«. — Pri občinski volitvi v Slatini so zmagali Slovenci v tretjem in drugem razredu, — »Domovina* prinaša pod zngluvjem »Nu delo" obširen članek o pripravah za dežol-nozborske volitve. V njem povdarju zlnsli potrebo popolne solidarnosti slovenskih voliicev, ker ni dvoma, da bodo nemški liberalci iu nucijonalci, dasi se sicer koljejo na življenje in smrl, vonder postopali soghisno in složno povsod, koder so jo borili napor Slovence, in muialjiijo potem: »Pojdejo li Slovenci v deželni zbor? Na to vprašanje so danes še ne moro odgovorili. To jo odvisno od lega, kako so razmere razvijo. Čo ui nobenega upanja, da hI so nanje oziralo, nimajo kaj iskali v nemškem Gradcu, »Tages-post«, glasilo ftlarjorskih liberalcev, naravnosl oporeka, da hi Nemci hoteli so pogajali h Slovenci glede vstopa v deželni zbor, Toda gospodje pri »Tagosposli" niso odločilni. Naj zmagajo nemški narodnjaki, bodo v dožolneiu zboru štajerskem zavladal tok proliuvslrijskl duh, da bo vlada lo marala gledali, da' ga nekoliko omeji. Zalo bodo pa ftn potrebovala slovenskih glasov. Vlada p poinoč|o veleposestnikov Slovencem lahko pridni^ kar zahtevajo, Po našem mnenju moramo Slovenci mej drugim zahtevati razdelitev dežel. Ani, Hvch na nemški in slovenski oddelek, vsak s posebnim šolskim niidzornlftl.vom, in poun« beu nameslniški oddelek /a Spodnji Šlnjcr, hodi si že njega urah* v Colji, Marlhiim' aH Uraden. Tema dvomu našima zahtevama vlada prav lahko vslrože. Zn osnovo posebnega nu-mcHlniAkcga nddelka jej ui niti Irnho prositi dovoljenja deželnega zbora, za nkiIpIIIov deželnega šolskega »vela na zudoHlujo' niulpo-luvicnu večina, Da to doHOžemo, je pa Irebn, da Ni izvolimo le pravo može, kateri ho ne bodo dali ukloniti sladkim hesndam Iu obljubam vlade in Nemcev, kalerl hudo pa I ud) sami odločno delovali za dosego navedenih smotrov", K oreška. — Kakor smo žo sporočili obširno v »Primorcu", Aleje druitba sv, Mohor« lelo h 7 5. i! a 7 članov, za 3)30 več nego lani. Sama ljubljanska Akullja šlo,]o nad 30.000. To je slovenska proBVolna vojska, pred katero se slobodno skrijejo pre-kolužui prosvolilelji. Ta napredoK mora le veselili slehernega Slovana iu vs-podhujati one, ki niso še družbeni člani, da se upišejo. Taka družba je vredna pomoči vsakega Slovenca. Bog duj kmalu 100.000 članov, Ce ne prej, pa vsaj do konca lega stoletja! Razgled po svetu. Avstrija. — V dobro poučenih političnih krogih se zatrjuje, da še nikakor ni gotovo, da pride pogodba z Ogcrsko že na jesen prod avstrijsko in pred ogorsko zbornico. Vlada se boji, da bi opozicijonulne stranke skušale z obslrukcijo preprečili parlamentarno rešitev predloga. Ministerski predsednik odpotuje v kratkem v Ischl k cesarju in tam se reši to vprašanje. V slučaju, ko bi vlada spoznala, da s sedanjim parlamentom ni rešiti pogodbe, bi so državni zbor takoj razpustil. — Generalni šlrajk delavcev v Neunkirehcnu, ki jo trajni šest tednov, jo končal. V vseh tovarnah se je delo zopet začelo. —• Na praški pošti je bilo ukradeno pismo s 10.000 goldinarji eraričnega denarja. Sum je letel na uradnika Ho mu, katerega so zaprli. — 19. t. m. se je vršil v Gradcu shod zaupnih mož nemškoliberalnc stranke. Došli zaupni možje so odklonili nasvet, naj bi se sklical shod cele stranke in so tudi odklonili po vodstvu sestavljeni program za bližajoče se državnožborske volitve. -- Minister vnanjih del grof Goluchovvski je odpotoval v Ischl, da poroča cesarju o najnovejših političnih dogodbah. Bil je sprejet od cesarja. Obiskal je tudi nemškega kancelorja Ilohen-lohe v Ausscu. — «Wiener Ztg.» je priobčila zakon o odpisu zemljišCnega davka zaradi poškodovanja pridelkov vslod elementarnih dogodkov, zakon o reviziji zemljišCnega katastra, zakon o obdaCenju poslopij na podlagi hišarine za dve leti na temelju izpovedeb, in zakon o podaljšanju začasnega obustavljenju povišja davka na hišarino in 5% davka na Cisti dohodek od poslopij v meslu Trstu in okolici. — 20. t. ni. ja končalo 30 let, odkar so zmagali pri Visu hrabri naši mornarji italijanskega pohlepnega leva, ki je hotel zagospodovati nad vsem morjem adrijanskim. Dunajski veterani so proslavili ta dan slavnostno. In mi Primorci, kaj smo storili, da proslavimo svojo zmago P Mi smo spali, dočim so se ponašali Nemci t u j i m perjem! — Avstrijska nad.vojvodinja Marija Doroteja seje zaročila z vojvodo Filipom Orleanskim. — Na Dunaju je bil 20. t. m. shod starih katoličanov, katerega so so udeležili tudi zastopniki evangelikov, angl.i-kanov in pravoslavnih. Na shodu so govorili proti najnovejši papeževi encikliki o zjedi-njenju cerkvi! in so sklenili resolucijo v tem smislu, Ogerska. — Doslej so imeli Ogri poroto samo za siučaj tiskovnih pravd. Sedaj pa namerujejo dati oblast porotnikom, da bodo mogli soditi tudi ostalim prostim zločinom, kakor pri nas. Zakon je že izdelan v tem smislu, — V MnnkaCu so položili temeljni kamen Arpadovemti spomeniku, ki se povzdigne v proslavo milenija. — Madjarjem svetujejo z Nemškega, naj se pobotajo z Romunci in ogerskimi Nemci (Saksi), da bodo močneji nasproti slovanskemu življu na znotraj in zunaj. — Dunajskih listov poročilo, da je minislerski predsednik Banfl)' zahteval od vseh, vladni stranki pripadajočih poslancev, reverz, s katerim so se zavezali, da v slučaju nove izvolitve v drž. zbor ..\s bodo nasprotovali z avstrijsko vlado dogovorjeni svoti f>r>:3r>, je povsem resnično. Vladni krogi so silno neprijetno zadeti, da je stvar prišla v javnost. Listi so vest dcinentovali. a je resnična. Znan je tisti poslanec, kateri je to tajnost izdal. Ostalo držiivc. -- Italijanska zbornica se je seSla 21. t. m. Novo ministerstvo se je predstavilo zbornici pod Rudinijevim pred-sodnistvom. V ..uvo ministerstvo so vstopili kot zunanji minister Visconte Ve nosi a, vojni i* e 11 o u x in Se nekateri drugi. V tej prvi seji jo že ropotal I in l> r i a n i ter izjavil, da italijanska vojska nima druge n a I o g <• n c g " I o, d a z a v n r n j o A v-s t r i j i posest italijanskih de ž e I I »• r »I n |> r v p r e c i u s t u u e k v T r s t u in drugih deželah (se ve da v Avstriji!) — Tanlongo, hivSi načelnik rimske banke, ki je prišel na glas radi poneverjeni, ki so se' zgodila pri isti pred tremi leti, je na smrtni postelji. V nedeljo je bila volitev v Rimu za /.bornim na mesto De Felicca, ki ni sprejel rimskega mandata, in ker ni dobil nijeden potrebne večine, bo prili. nedeljo ožja volitev med ustanoveicein Razzijem in republikancem Ziicrnri - jem. — Menelik je izpustil ,"j() italijanskih ujetnikov. — Raralieri se baje umakne popolnoma v zasebno življenje! Sedaj biva v Aren na Tirolskem. .Njegovo premoženje cenijo na dva ali tri miljone lir. —Irredentovski društvi v Niz/, i ,Mnr/.inie in »Oherdaiik* ste se sam! razpustili, ker ju je francoska policija prestrogo nadzorovala, da nista mogli nikoli pokazati se na površju. ¦— Sv. Oce je poslal msgr. Meniuiju, apostolskemu vikarijuna liolgarskem, znesek HMHJO frankov za popravo stolne cerkve v Sredcu. — S Kube poročajo, da so ustnSi pobili Špansko vojsko v deželi Piimr de Rio. Ujeli so 'Mi častnikov in :i(M> vojakov ter celo samega vojskovodjo. — Zdravniška fukiillela v Jeni na Nemškem je imeuovalii Ris m a r k a »doktorjem medicine". — Vojvodstvo Radensko namorujejo proglasili zti kraljevino o priliki sesldcsetlelnice rojstva sedanjega vojvodo. — francoska vlada zviša « 1, avgustom dac na sladkor, ki se uvaža z inozemstva na Francosko. — Zvezni svet .švicarski je prepovedal uvoz prešicev v Švico. ..... Na Kreti ne gre na boljše. V Kandiji zbrani krislijanski poslanci so zapustili zbornico, ker ni upanja na miren konec ustanka. Turki so nameravali uničiti /. diuamitom krislijanski del mesta Rclim, Slučajno so /.vedeli krislijani o loj nameri in so jo preprečili. V Hauranu ji; pobila turška vojska usiaše; ukljub temu dobivajo ustaši dnevoma vet pozicij ter se množi njih število. Turška se je pokazala nezmožno, da bi udušila uslanek. V Parizu baje se snide shod odposlancev evropskih velevlaslij, da se dogovorijo o skupnem postopanju za urejenje kretskega uprašanja. — Na otoku Form os i ubijajo Japanci Kincze tako, da se je bali, da vse pomorijo. Zažigajo vse vasi, ki jim pridejo pod pest. Neštevilno je njihovih žrtev. — Poročila iz Soluna javljajo, da se je mej makedonskimi Mohamedanci začelo jako nevarno gibanje zoper krislijane. Moliamedanci so postali silno fanatični, kupujejo orožje in groze celo v mestih kristijanom, da jih bodo vse pokončali. V Solunu kriče otroci na ulicah: Smrt kristijanom! Naravno je. da so postali tudi kristijani razburjeni. Diplomatični zastopnik: so v skrbeli, da pride do katastrofe. Razgled po slovanskem sveti'. HrvaŠka. — 2. prih. meseca priredi v Zagrebu dirko prvo hrvaško kolesarsko društvo. Njcg. ces. Visokost nadvojvoda Sal-vator je izročil društvu svoj Časten dar, ki se ima podeliti prvaku kolesarjev v kraljevini Hrvaški, Slavoniji in Dalmaciji. — Nadškof dr. Juraj P o s i I o v i e je podaril kot donesek za 189C. leto 10.000 gltl. pripomoči za zgradbo prvostolnc cerkve. — Pri posve-čenju novomašnikov v Zagrebu je nadškof kot navadno pogostil vse novomašnike in je o ti priliki nagovoril. Mej ostalim je naglasil, da je oni največji rodoljub, ki je najzvesleji sluga Kristusov. Usoda hrvaške domovine ni v rokah tega ali onega vodje stranke, ampak v božjih rokah. In zato stori največ za svoj hrvaški narod oni, ki služi najzvesteje Bogu in vrši duhovniške dolžnosti. — Sodnijska razprava proti roparski četi, ki je pričela v polovici prošlega meseca, je končala v soboto. Državno pravdništvo je predlagalo kazen smrti šestnajstim zatožencem. Razsodba se proglasi 31. t. ni. — Popis živine, ki se je vršil lansko leto, kaže, da je bilo 892.012 glav govedi, 304.824 konj, 2427 oslov, 1028 mul, 21.383 koz, 852.213 prešicev, 579.745 ovac, 3,320.200 komadov perutnine ter 88.623 panjev čebel. — Hrvaški vseučilišeni dijaki, kakor smo že poročali, so hoteli priredit! shod dijaštva v Osieku, kateri je oblast prepovedala: Živela madjar-ska svoboda! — Pešpolk grofa JelaCiča št. 79., ki biva že 14 let na Reki, pride v posadko v Karlovee. Na Reko pa pride %. peSp. barona Rnmberg. — Na kr. reškem (sušačkem) gimnaziju je bilo 361 dijakov; od teh je bilo 107 iz avstrijskega Primorja ali iz Istre. To je dokaz, da je obilica dijakov vsaj za eden hrvoško-slovenski srednji zavod v Istri! ^ Dalmacija. — Razprava pri splitskem sodišču proti trem dijakom je dala povod raznim neslovanskim časopisom, da izjavijo 3voja bas neprijazna mnenja o učiteljskem osebju na splitskem gimnaziju, hote vreči vso odgovornost nanjt CeS, da je za vse odgovorna le slaba vzgoja mladine. Ne borno sledili tem razlaganjani in tudi ne branili učiteljstva, ker nismo za to poklicani: dostavljamo pa samo to, da je smešno obdol-ževati vse učilelistvo radi posamičnikov, ki so se ogrešili ob kazenski zakon. Vsa razprava je imela slabe posledice tudi v moralnem pogledu, posebno kar se tiCe pričanja nekaterih duhovnikov, ki so prav za prav uzročili vso razprave — Pri izkopavanju starine v Kninu so odkrili kamen-spomenik, ki spominja na hrvaškega kralja Zvonimira. — V Dubrovniku uvedejo električno razsvečavo. — V zaderski okolici so zasledili trtno uš. — V trogirski in kašlelski okolici se je pokazala pa peronospora ukljub škropljenju. deška. — V Pragi so zaprli zopet sedem mladeničev, ki so založeni veleizdaje. — Dunajski Cehi ne spijo, a podpirajo jih tudi rojaki iz kraljevino. Niso prepuščeni sami sebi, kakor se godi n. pr. nam Slovencem v fiorici. (lehi so premostili na Dunaj z Moravskega svoj časopis »Slovan-, da bi zagovarjal pravice dunajskih Cehov; povrhu vsega pa mislijo izvolili v državni zbor dunajskega Ceha, da mu bode možno, potegovati se za svoje rojake v stvdKcu carslva. Tako znajo Cehi, mi pa so prepiramo za Kolumbovo jajce. Moravski Cehi napredujejo, da so jih kar Nemci boje. Uradniško nemške kazino propadajo, dvojezično šole se preosnavljajo v samočeško; pri občinskih volitvah se nadaljuje odiočon boj proti nemškemu gopodarstvu. Židje postajajo Cehi. V nemških mislih se organi/.ujojo češke manjšine in se snujejo češko šolo. Vrhu teg.i so potegujejo sedaj tudi za ustanovo češkega gimnazija v (*aji in Proslovem. Skratka: moravski Cehi napredujejo na vsej črti -mi primorski Slovani, pa jim moremo le klicati: Umirajoči vas pozdravljajo! Galicija. — Kmetska stranka v Galiciji riaprodujo dnevoma več ukljub nasprotujoči ji zvezi okrajnih glavarjev in zidov. Some patra Slojalovskega je rodilo dober sad iu se ne da več zal roti. Kmetje so spoznali prave prijatelje; poljski žlaiiti, zidom in niti samim duhovnikom (zavezniki /talili) ne verujejo več v političnih rečeh: njih sladka beseda jih ne more premamiti iu sloje trdni sami ob sebi. Pri nekaterih občinskih volitvah so pokazali lepe uspehe, kar je najbolj presenetilo dosedanje njih navidezni? prijatelje. Sčasoma pride do spoznanja tudi priproslo ljudstvo! IIosnrt-lleroej;ovinii. — Minister Kal-lay je nastopil svoje popotovanje po Rosni, da se prepriča o napredku dežele. — I/, Rosne je obiskalo mileuijsko razstavo 3S0 dijakov, ki so šli na deželne stroške. Neki dijak jo huje odgoioril tundjnrski pri sprejemnem pozdravu. Isti je bil Srb. Kakor se vidi, madjarska misel napreduje v Rosni! Srbija. — Sedanja srbska vlada no nsluvi častnega spomina v zgodovini svojega vladanja, posebno v kolikor se dostaja njenega spora z Madjnrji, kajti bila jo prisiljena, ponižali se pred Pošto in' poslati tje odposlance, da se dogovorijo radi otvoritve meje — srbskim preščičem v Avstro-Ogersko. Da je došlo do lega koraka, pišejo, da se ima pripisati le kralju Aleksandru, ki je baje spoznal, da Srbija ne bi se mogla zdržati pred gospodarskim propadom, ki ji je pretil vsled zaprtja meje v Avstro - Ogersko. Trgovci so tudi v tej igri. Shajali so se in grozili vladi, da bo vsega kriva, ako se ne odloČi, popustiti v svoji trmi. Radi preSičjo vojne ,je zgubila Srbija najmanj 10 milijonov dinarjev, in radi tega niso že marali več krmiti prešicev, ker jih niso mogli prodati; ko" pa Srb ne more prodali živine, leda j ne mara plačati davka, ne kupovati kiiruze, niti se ne briga za gozdu in pašnike — splošno zanemarja vse dohodke na narodnogospodarskem polju. Zraven vsega tega trpi tudi sama država, in kakor z gotovostjo poročajo iz Relgrada, dobivajo plačo uradniki in častniki še-le po dveh treh mesecih in so vsled tega seveda polni dolgov. Veljava vrednostnih papirjev je padla tako, da tudi na zunaj stoji slabo v tem pogledu. Ni čudo torej, da je morala pustili Srbija ukljub raznim demonstracijam proti Ogerski in pre-tenju, da zapre mejo vsem pridelkom naše monarhije, — čudno pa je le to, da je sprejela uprav Novakoviocva vlada vse pogoje, katere so hoteli Madjarji, ter da ni raje odstopila. Trdijo, da je imel svoje prste zraven tudi razkralj Milan, ki je sina opozarjal na škodo, ki doleti Srbijo, ako se ne pobota z Madjarji. In tako' se je zgodilo: Srbija je popustila, ona se je ponižala ukljub temu, da je kazala pest! — Ogerska vlad:', je pozvala srbske ministre kot goste k otvoritvi železniških vrat na Donavi. - - Odstopil je minister notranjih poslov M a r i n k o v i o radi bolezni. Bolgarija. — Preiskava glede umor-stva S tam b ulova jo že dognana. Spisi so izročeni državnemu pravdnislvti. — Piše se, da obišče knez Ferdinand preje črnogorskega kneza, ker je mlajši; potem šo-le mu povrne obisk knez Nikolaj. — V bolgarskih krogih niso baje zadovoljni, da bi igral prvo ulogo na Balkanu črnogorski knez. kajti do-mišljujejo si. da so oni prvi poklicani prevzeli nasledstvo Turčije na Balkanu. Rusija. — Kakor smo že sporočili, dospe ruska carska dvojica dne 26. aii 27. avgusta t. 1. na Dunaj. Na severnem kolodvoru bodo pričakovali visoka gosta vsi na Dunaju prisotni nadvojvode innadvojvodinje, načelu jim Nj. Vel.' naš cesar. Vojaštvo dunajske posadke bode stalo v špalirju od kolodvora pa do cesarskega dvorca. — Prvi dan bivanja ruske carske dvojice na Dunaju bode slavnosten banket na cesarskem dvorcu, zvečer pa slavnostna predstava v dvornem opernem gledišču. Naslednjega dne bode .garden parly» na vrtu Schonbrunnskega grada. Dne 28. avgusta bode carju na čast velika vo-jaška parada, dne 29. pa otpotuje carska I dvojica z Dunaja. — Na gomili slavnega ruskega glasbenika Čajkovskega povzdigne spomenik ravnateljstvo carskega ruskega gledališča v Petrogradu. — Ruski car obišče Niženovgorodsko razstavo v prvi polovici avgusta. — Na pariški borzi se je razširi! glas, da namenijo Rusija izposoditi si milijardo rubljev; berolinski in londonski trg podpišeta 600, a pariški 400 milijonov. Emisija bo 28. t. m. — Umrl je rmki poslanec v Japann ilitrovo, ki je bival tudi na Bolgarskem, kjer jo uzročil marsikatero grenko uro pok. Stambulovii. Knjižeimost. „ Pedagoško društvo" jo z izdajo <;. letnika dopolnilo 10. leto svojega odbstanku. Slovensko učiteljstvo se ozre lahko z zadovoljstvom na prvo desetletje tega društva, kajti društveno delovanje ni.su pohvalno priznale samo višje šolske gosposko, ampak društvene knjige so bile tudi pri prr-dEaitski učni razstavi v (Jorici odlikovano. Pri ti priliki izreka odbor vs»«in dosedanjim podpornikom in so«telov.i!rrin svojo najtoplejšo zahvalo tor jih pro-.i še nad.tljrie naklonjenosti. Odbor ima sicer že in'k;»j gr.idtv.i nabranega za prihodtio knjigo, ki izide po novem lotu, vornl »r so mu bodo jako v^lreglo z novimi spisi ped.igogiško-didakliško Vsebine. Društvo pa potrebuje huli še nhtlm-gmotne podpore, da bode moglo poravnati vse tiskovne stroške ler založiti k.iko novo knjigo. Najbolje nam bi se vstreglo t. obilnim naročovaiijeni do sedaj So ne razper.uiib društvenih knjig. Zato vljudno vabimo slov. učiteljstvo iu r.i/.iitimi.šlvo, naj se/tr po teh knjigah ler društvu pripomore i<:<> Hennabarg-Seida v»m :ir. kr. l>is II. t M-.: |i. Mi!t. plalf, j.v.str.:ift, kami-rt. Vr ,. ih|.-rl. K;un;i-I. ••te. (i-ii. i?|l) Vri-M-h. Izlili«, miri iiiMPO vvrs.-li. K.iiIm-ii Dossins «:lc). |t«rtn- umi striim-IVel Iiim Hiiiim. Mih-Ih iMn^elten.l. (K.jipi-Itc »ri,.f|,«rlo nai-li .ler Srluveiz. Hclileii-Fiilirlkeii (i. Heiutplicrc [k u. k. Hofl.j /.fiUIUI. I«) Naznanilo. Nuucliiištvo knt;iNtrnlii(» oii-vmo Prvaeina >> :*. m-i popold. .Načrti, kakor t tuli |>»>ji so razpostavljeni od 2(i. t. in. naprej v Županstvu. Prvaeina, 2:$. julija ISiMi. m. Načelništvo. >.. jul.il. .-, «-sli :;iz ili-i. -vi-ljnji>. >rn.» svolinju ii n—rr Tovarna uzbrnih telovadnih priprav JOS, WINDYB-A9 v Pragi na Smihavu (Pralia-Sroii-liov) Vinnl.ra.lsku uli.-f či-lo 81«. so |>ri[ifirota k [ioi>olii(>inu uzornonm prii-ojovunjti soliolskili iu šolskih tclovutliifc po n;ijiiiivt'jših |viijiit/.n.mi!i in [>iYikli'nih »stavili. V t;i ilnkii/. j»» i!:» i':ii!|iol;i|:<> iiinn^i) inliMUni-ii-orili i.j.ru-i.1 iiiinuifili in hif^on^kih. Zst|;nl:ivlj,i joduii lclo. Com- zelo ziiit>nu\ p!.it"-iijo se |i:i na nuwi.;-nf niunkt« pu volji in zui-vaJniiv pošilja na zaliliivo brczplnriio in ]inš|uini> pi.islii. |S. M :*.o Poprave izvrSuje jto najnizjili i-oiiAli. -šče se učenec za Jer- kicev fotograficni zavod v Gorici. Pogoji: Starost nad 15 let, lepo vedenje, zmožnost slovenskega, Italijanrkega in nemškega jezika, alt vs;ij prvili dveh. SreilnieSolee. floriean, ii»;i prednost. 130 2—2 Išče se zastopnik za zalogo pive, kateri je sposoben v ti stroki ter pošten in zanesljiv. Položiti mora turlt varScino (kavcijo) Ponudbe sprejema naSa tiskarna. Za odgovn-jo priložili j»o.stno znamke. 131. Vslcl l.i^tne sliiJšnjr- v rKi*i'iijii žitu in lažnih *L-rnMi jiJjM.ror.iia M»j pati-itti.vaiii >-ostuv čistilnih mlinov za žito «a LaST.Ii j,- imi^-n'«' h> le «"i-titi žilo in iMrfjno >eiii- U pl-v. iiiaivr.' ln.tl laz-.tVati kat.-iafc.ili »fiiidii. Ti mlini -t- ^il.ljrjtt tiho in l.tlikoli;u. kt-r v-.- fcr.-:.»'ij.- .-I..I-1 n.i jMTi- ih. Oi, i-iit-m piipo-ri»*.ini |Kttenloiaii! stetav kamonilih sroiovnikov ia slamoreznie s češkimi noži. V m- l /a^otiniiiim in |n> /tm-rni ceni. |Oaf- N.i niziiilt r:i/.-lavali -iin ilol.it najvUj.i .»tlu.n.iii,.!. < n iU i :t t.kuc..-.,iri;;i .*[>-!iliiili mliiinv E IViS-. » .'r:i.'i. L.» j.- l.ii iii..j mlin inc.l K. !<\- C-itk.-. laz.i |...iiv..:.. :n -(..i.-.il.i „ t..'Kin..ial-l-n, •.. ' 11'». 1.5 '? Vaclav Zima, . !*>(»*<'[i;ii-[i ti 0|i.iriia i primes fc Lobovi km, edino zdrava kavina pijača. Svarilo/ Zmrmil nif-rrednih pon»rej»nih inInlkaT j» tr.b» p.iiti ne Izvirna ¦* »oje ¦ imenom Kslhreiner Po odpravi proste loke so ilaca prosti: Nepremočljiva pofcrivaja, aslalfovani streinlkf, loden, dožni plaičl in Ii vreje, asfaltovani izolatorji za tlak, asfalt« karbolinej, cementovani las. Ive ima stalnega tehnika, ki jt> |iiw.'i in i/.vr.iil ilt lo pri fiokrn.iiiin glavnilt ^kt.nliM' v 'listu, prevzema popolna dela v po* krivanju hiš, hlevov fn drugih poslopij s camentovanim lasom. Velika zaloga rabljenih pokrival belih in črnih za vozove vsake dolg. in širok. gpHT* Plsitno /a jadra—$»fj surovo, črtano, v barvah itd. za | solncobrane prodajalnle, kavarn, j gostiln itd. mi m m platno iz juhte in amenkartsko. J Laotna ir.delovalr.ioa zastav r.a v.c • na rednosti itd. Litigi Zuculiii v Trstu. /«>|oili>Lni iti okrcpčiijočl etiksir iz kine in železa jo posebnost i; ;., Oistofoletti-jeve lekarne. Ima vsebino železa in kine \ jednaki množini, (<• prijeliie-/.! okina ter brez družili ftko-lljivih ivariu. i:/.r.ionj|. tek, olajSiijo prebavo in piviiiagnjo >l..bokrviiOit, Jed na stekloiiiea i»."ill jfr.iiiiov slane imr- 80 kr. ~*fj§ Za mlekarje in gospodarje! Tvnlku (i, fVril. lifHlier^ v (J... lici jo s|ifiivil;i v lrnroviuo nova vrst moko /.a rojoitji- živino, katoro uporah-ljiijii h* v |ilani(tskih iložolaSi v>i živino rejoi in nihiarji. Ta s. i.»:t n , za pitanje frgovcG z vinom na veliko Anton Pečenko furlanskih, briških in isterskih vinogradov. Con« šmarne. Postr«2k» poltena. Veliki prazni sodovi iz Srbije, iz Iir;istov«'«r:i I»»s:i z železnimi ohroči, od 20-70 lu»kt<>v. 6-7 cm. debelosti v glavi. popolnoiiia zdravi, ri|io/nana po o. kr. kiiiolij.>.koiii \,u .sku^ali>rii v (ioiici kol i/.Iioiiio >roil.-Uo za rejfiijo in jo priporora oiljoniiiikuiii IMili -anje roiiiliio hNlio-vli /a Iii.Iimi kakovo-,1 k ivji^-a mleka, Moka za pUanje >¦• «it»i»ivs% v /a/iiaiuovaiiili in ^ .-.vinociu ya|iorarc iiih /.akljih od :•!» kv. po :i uhl. pit tvnll,, J. Kaučič v Gorici na Konijii ler pri ludki G. Ford. Resberg v (ionri v si ari onki.inii \ kapiioin-ki nliri. c ,vj 7 ( VsIimI suiitlize iiašili izvodoiicov, je | si-;, Mselii vodu .•.. 1, I KROHDDRFERi moti Riiravnimi kisolicami prva .' v vrsti. Zalogo v tiortei ima ANGELO FORNIZZI. i Zm čuda ^ c;ono ! Lo 2 gld. 10 ne. Nim .hen^U >iv.U.i 1111 ^ili ti .111 j>' „ pi.vK, n. 1 i/|i'i-'.ni.. liiki/".ii.n h,:,, |.,n|ri!itiii.i ii. n/.i r.i/|.-.'ilijii-i.. 10 ,'.>!.. !..|iili 111 kmi-!mSi |>[> J n. mk.ltr iu !>!.•>. r i - e •! irltl. 10 m: ..: m.-t 1 [...zla/, trn ,110. i.k.....„ 111 minulo, .. ,-ftii, r . .1:11.1 z 1 ji .lm. t,.!.." I ,,..zl, ..,„ im.M.... L..j.- Mll.ll «v ^.,i, U........I. n. ...i., ,1 ...i ,.r.,.o jI Hi-. « L..MH.I..V .1... 'tukni.,!! n.!„ -v. 1 ..... 1.,... i ,>ii. /•. .1. . l.ii.. I....VH.1. -• m '. ( L . :... -v '.1 .',. i.w il-.i, .1, t..,,..... :.f 1 S.;.., i ! .il... 1.1.0 iuvr-n.. ..-!.. / iM.M,mi. It.1.. . .: i. i>ii.;> .X., Mil. lup..'!.! . .i- »t...v n- |..- . .11.1 /i 0 1 III ... ,'.1,!..||. !.| i.lllll 0 luu ..h /.-.. '(1.1. ¦ l!,.l...V li|".ll. ...i..r' ..o / 1 ..h .i..:!!.. 1 ,....rm it.» .-.MU" ... 1 e! i.-"lik"ri' -. 1.1L« . ' t . M- llu •"<' Ct .i'.rv;ki.i'l.>n'.i'.'' ^••».1.1« »'> ».I.....•¦ l.l..ll,.,..,» »tl,...^ •_ 2 goldinarja 10 nč. /..I I .-i. 11...» M- i" k..t!.n| I1../U.. p .1 k.-. . ll. _¦ * ti- Ti,i .1...... ii) -.....k.lir ». • ¦vl..r.,i i, p,.s I.L.. M.-...IM ,., U. ^liV-v ,^(.. t..,;:„..„, pmz.-V! K. .k...... F. WI N D I S C H Kiakovo. it. 7 ! © Stalna razstava strojev v Gorici, na Travniku 16» zatfej. © IYažko-Bubn*ka tovarna >!ri»jo\. iivaiaa žoloyj.i in kovino Bortold KrailS, podinžnir:« mi lUUMJit *.{ -2 L«»\vonKas>o :l. ima v Gorici na Travniku 16, zadej ! stalno razstavo slugo« tar ostnlih poliadalsliih potraaftčin, k i'»"r vsakovrstna . stiskalnica, čistilnica, stroie za ra>an}a krma. slama in ropa, trijari« robkača. u*- V«ste siistahice m ili«: iz irizij«, n\m slovečih Earvrasivik pimp iu vaz« -•* kakor In.li vseh tehniških potrebščin. Zastop v Gorici ima F. Primas. , Velika izbor nei>reiiioi*l,jivih pokrival za voze in šotoijc *''' ilf/nili iilnščev, iiovošeeiiili prepros za pndne In jciHln«1 mize, kadij za kopanje, pragove Itd. v krasnem (lesinu* : Stroji za šivanje najboljših sostav vsake sisteme po j nizkih cenah. — Najceneje v Gorici! j Brockmannov tvtplemlisli bik za odgoja ntade živali in za Iranu živine vsake vrste. ; all^^Blagajne gotove preti ognja- vsake velikosti.-^® i Rarstavni prostori -- v k. torih so tiuli prodaja — so odprti vsak »lan in radi tega no sine zamuditi priliko iiijedeti jrnspodur, da hi si no ogledal to zanimivo rasiavo w Gorici na Travniku it. 16, zadaj. ,