—   18   —
Izredno lepa čednost.
1. Kako se kaže hvaležnosl?
1. Vse, kar imamo, je prišlo po dvojni poti v našo last. Nekaj smo si kupili ali prislužili, nekaj pa za-stonj prejeli v dar. Ali tako smemo govoriti ie o tem, kar imamo od Ijudi. Drugače pa moramo govoriti o božjih dobrotah, lu moramo pa naravnost reCi: vse, kar smo in kar imamo, je dar božje dobrot-Ijivosti. Zakaj ničesar bi si ne mogli pridobiti, ko bi ne bili prejeli zmožnosti od Boga, ko bi nam Bog ne naklanjal priložnosti in ugodnosti za pridobitev, ko bi nam ne obranil zdravja ild. Zato sveti apostol Pavel tako splošno zastavi vprašanje : ,,Kaj pa imaš. dabine bil sprejel od Boga?" In vsakdo je primoran odgovoriti na to vprašanje: ,Kar nobene reči nimam, katere bi ne bil prejel od Boga!'
A tudi pri onih rečeh, ki smo sijih nakup|li ali prislužili, ne vemo, kako bi bilo, ko bi ljudje n e bili dobroholni do nas. Torej tudi dober zaslužek \n po-voljna kupčija je konCno odvisna od blagohotne do-brote drugih Ijudi.
Prva stopinja hvaležnosti je torej v tem, da spo-znamo inpriznamo: nič bi ne bili in ničesar bi ne imeli, ko bi nam ne bila dala predobrot-Ijiva roka božja: premnogo reči nam podarijo tudi Ijudje ali vsaj pomagajo, da si jih lažje pri-dobimo. TorejBogu moramo biti hvaležni za vse, poleg" feg"a pa še Ijudem za mnogo reči, katerih nam Bog ne deli naravnost iz nebes, marveč po njihovih rokah.
To spoznanje je podlaga ali temelj hvaležnosti, in kolikor bolj se kdo zaveda, da sam iz sebe bi ne bil nič in bi ne imel nič, ko bi mu Bog ne bil dal ali naravnost iz nebes ali po dobrih Ijudeh, toliko bolj bo hvaležno njegovo srce.
Bil je imenilen kralj Alfonz po imenu, ki je vedno Boga zahvaljeval za njegove brezšfevilne do-brote. Večkrat je ponavljal, kako zelb je hvaležen Bogu, ker ga je vsivaril, in je hotel, da je človek ne
—   19   —
pa brezumna žival, a ne le človek, marveč da je tudi kristjan, in pa še celo kralj, da more storiti veliko drbrega.
2.  Hvaležnost  se  dalje   razodeva v tem,  da  se veselimo   prejetih dobrot in jih znamo  prav Li-slati. Posncmajmo tu nedolžnega otroka.
Kolikrat odpre  svojo zakladnico, kjer ima shra-njena darila svetega Mikiavža, božična, novoletna da-rila   itd.    Kolikrat   jih   pred   seboj   razvrsti,   natanko ogleduje, prešteva, poskuša,  pokazuje drugim;   kako se ponaša ž njimi in kako se čuti srečnega! Tako se tudi mi   detinsko  veselimo  dobrot   božjih in dobrot,   H ki smo jih prejeli od Ijudi.   Le radi jih   premišljujmo ^t in večkrat  jih   naštevajmo,   da   nam   bodo   bolj  živo   V pred  očmi: naštevajmo   si  in   premišljujmo   dobrote, katere Bog deli skupno in enako vsem Ijudem: kako je ob vstvarjenju človeka odlikoval   pred vsemi  dru-   H gimi stvarmi na zemlji, zavoljo  nas   tako   lepo vredil  ^M in okrasil ves svet, kako očetovsko   skrbi še zdaj za ^J nas vse!   Koliko   dobrot in milost za nas vse  ima v ^M sebi Krislusovo odrešenje, vstanovitev sv. cerkve itd.l ^B Naštevajmo   si   potlej   in   premišljujmo,   kaj   je Ijubi ^^ Bog  še   posebej  vsakemu izmed   nas   dodelil  od začetka  življenja   do  zdaj;   koliko  dušnih dobrot  in koliko telesnih, in kako veličastne reči so nam še ob-Ijubljene . . . Ako bomo tako preštevali in si ogledo-vali dobrote božje Ijubezni, se bode začelo   ogrevati naše srce, navdajalo nas   bode   plemenito   čustvo  — vesela hvaležnost!
Enako delajmo tudi z dobrotami, ki jih spreje-mamo od Ijudi: steršev, učiteljev, sorodnikov in drugih dobrotnikov.
3.  Hvaležni človek pa ni le vesel prejefih dobrot in daril, marveč se tudi rad veselo in spoštljivo spo-minja   svojih   d o b ro tn i ko v.   Saj   sc  dobrota ni-kakor ne da ločiti od dobrotnika:  kdorkoli hvaležno spozna dobroto, ne more pozabiti dobrotnika; in čim više   čisla   dobrote,   tem   bolj bo čislal in Ijubil   tudi dobrotnika. Hvaležni človek torej rad in pogosto misli na Boga,  svojega   največjega   dobrotnika,   ne pozabi pa tudi svojih zemeljskih dobrotnikov. In kolikor hva-
V
—   20   —
ležnejši je kdo, toliko bolj ponižuje samega sebe, povikšnje in  poveličuje pa svojega dobrotnika.
4. Zahvala naša naj pa ne ostane samo v spominu in srcu, marveč pokažimo jo ob vsaki ugodni priliki tudi na zunanje, tudi v dejanju. Zahvaljujmo sc vsak dan skupno za vse že prejete dobrote ter še posebej zjutraj za dobrote pretekle noči, zvečer za dobrote dotičnega dne. pred jedjo in po jedi za vsakdanjo hrano in zdravje, ob zvonenju za duSne dobrote itd. — Poskušajmo pa tudi po svoji moči povračevati Ijubezen z Ijubeznijo, dobrote z dobrotami: Bogu s tern, da zvesto izpolnjujemo njegove zapovedi ter prav obračamo njegove dari v slavo božjo in dušno zveličanje; dobrotnim ljudcm pa z enako uslugo in postrežbo, ali če to ni mogoče, vsaj s tem, da molimo zanje.
Fred sto leti je živel jako bistroumen in blago-dušen učenček, Vilko Arnoldi, ki se ni imel le bo-riti z učenjem in Solskimi nalogami, marveč, kakor še zdaj marsikateri dijak, tudi z uboštvom in pomanjka-njem. Le z dobrotno podporo usmiljenih Ijudi je mogel nadaljevati in dovršiti nižje in višje šole. Tukaj so dobrotni Ijudje res dobro naložili svojo miloščino, zakaj pozneje je postal celo škof. Ne bom tu popi-soval vrlin in lepih čednosti, s katerimi se je odlikoval ta plemeniti mož kot dijak, mašnik in škof, marveč omenim le samo ene: njegove izredne hvalež-n o s t i. Fo njegovi smrti so našli v miznici pri vrhu staro, večkrat rabljeno pisno knjižico. Bil je njegov ,catalogus benefactorum" — zapisnik vseh dobrotnikov in vseh ludi najmanjših do-brot, ki jih je kdaj prejel. Ta zapisnik je pričel že v svojem dvanajstem letu in ga je nadaljeval do svoje smrti ter ga skrbno hranil v mizici, na kateri je navadno pisal. Pisal pa je tak zapisnik zato, da bi mogel biti hvaležen vsem svojim dobrotnikom, zlasti s tem, da bi se jih vedno hvaležno spomi-njal pri s v. maSi in v svojih molitvah.
Kako veličasten spomenik si je postavil vrli mož s to dragoceno knjižico! Posnemajte ga! Ako že ne zapisujete dobrotnikov in dobrot v posebno knjižico iz papirja, zapisujte jih tem pridnejše neizbrisno v spotnin in srce!