Celje, 9. maja 1968 — Leto XXII. — št. 17 — Cena 60 par (din) GLASILO SOrULISTlCNE ZVF.ZE DELOVTVECA LJl DSTVA DANES v CT: 5. stran: Celje — Za ljubite- lje narave 6. stran: Celje — Zmagala te hniška šola (»Naša bese- da«) 7. stran: Žalec — Mozirje — Velenje — Dobro priprav- ljeni 8. stran: Slovenske Konjice — Laško — Ob 8. maju 9. stran: Šentjur — Šmarje — Šport — Kronika — Od- mevi 10. stran: Hrastnik — Čudna mnenja 11. stran: Zagorje — Gostova- nje v Fohnsdorfu 12. stran: Trbovlje — Pravil- nik o pripravnikih OB DNEVU ZMAGE Največja vrednota Največja vrednota in mati vseh drugih vrednot je svoboda. Svoboda^^ je temelj miru, je poroštvo blagostanja, sreče posameznika in družbe. Včasih se zazdi, ko da se te temeljne vrednote ne zaveda- mo več tako globoko, s tolikšnim žarom. Polni smo misli na drobne a brez svobode tako hitro min- ljive vrednote, da smo kar slabe volje, če nas kdo spomni na naša nekdanja hrepenenja in obljube, če nas kdo zdrami iz samovšečne zasanjanosti ali pehanja za lažje ali težje dosegljivimi osebnimi cilji in opozarja, da je v nevarnosti temeljna vred- nota — svoboda. Na svetu ni miru. Vojna divja, okrutnejša od vseh. Da, tam daleč ... Prebudijo se in pokažejo svoje popadljive zobe mračne sile, da, tam daleč na kontinentu čez lužo, na črnem kontinentu, daleč rm vzhodu ali zahO', du... Poreče kdo, pustite me pri miru, mar nt'\ mamo dovolj lastnih skrbi in težav? Praznik je, praznik, ki sicer ni ustavil strojev,> vendar po svojem pomenu največji med vsemi pra-j zniki. Je praznik znova obujene žalosti in neokr-i njenega ponosa v črno odete matere padlega ju-\ naka — je praznik vseh, ki so se za svobodo boj rili in vseh, ki so po njej hrepeneli. Za vse nas\ je praznik — Dan zmage — tudi za mladi rod, i ki o nesvobodi čuje samo pripovedovati in bere i o nji. ki posluša protestne pesmi, se giblje v no-J^ vem ritmu in sovraži vojno, nasilje... 9. maj pomeni za nas mnogo več kot dan zma- ge nad sovražnikom, ki je štiri leta moril in pu- stošil po naši domovini. To je dan, ko so položili orožje vsi dotedanji sovražniki jugoslovanskih na- rodov, vsi izžemavci in krvosesi delovnih ljudi. 9. maj je za našo socialistično revolucijo konec oborožene revolucionarne etape, je dan, hi je spre- minjal vojake v graditelje, heroje bitk v heroje dela. Spomnimo se nepopisnega veselja, ki je 9. ma- ja 1945 napolnilo vsak kotiček naše domovine, ki je preglasilo in udušilo jok nad svežimi gomilami in v dim ovitimi domačijami. Spomnimo se teh naših občutij in izgovorjenih besed, ujemimo vsaj delček takratnega izbruha sreče — prav nam bo prišel ob vsakodnevnem pehanju za drobnimi vrednotami. Dan zmage pomeni za nas svobodo, mir, napre- dek, pomeni nam zbir vsega pomembnega, vredne- ga. Toda mi v svetu ne živimo sami, zato naša svoboda in naša zmaga nista popolni. Nista popolni zato, ker s sveta niso odstranjeni vsi vzroki in sile, ki bi po tej naši svobodi lahko spet stegnile svoje grabežljive roke, nista popolni zato, ker so še vedno ljudje, ki ne živijo svobodno, ker še ve- dno za svobodo krvavijo narodi. Svobode pa bi bilo tudi vedno manj, kolikor bolj bi se drobila naša zavest o njej. Svoboda ne more biti nesvoboda drugega človeka; zato naš boj za čim pristnejše samoupravne odnose, boj proti birokratski samovolji, kajti hoteti dobro, toda ho- teli s silo, je zlo v družbi, ki je premagala svojega nacionalnega in razrednega sovražnika. Svobode pa bi bilo tudi vedno manj. kolikor manjša bi bila -naša budnost, da jo očuvamo, kolikor bi bila manj- ša sposobnost, da jo, če je treba, tudi obranimo. Ob prazniku si bomo segli v roke in eden dru- gemu čestitali k prazniku zmage, če bomo ob tem čutili, da je svoboda največja od vseh vrednot, po- tem je ta svoboda na čvrstih temeljih in praznik izpolnjuje svoj namen. NAGRADA P. JERŠINU Združenje dramskih umet- nikov Slovenije je letos že desetič podelilo prvomajske nagrade gledališkim delavcem oziroma ustanovam za naj- boljše dosežke v zadnji sezo- ni. Med tremi igralci je pre- jel nagrado član SLG Celje Pavle Jeršin za vlogi švejka v Brechtovem Švejku v drugi svetovni vojni in Komarja v Cankarjevih Hlapcih. Sloven- sko ljudsko gledališče pa je prejelo posebno pohvalo za uprizoritev Cankarjevih Hlap- cev. Razstava v SLG V soboto popoldne so v Slovenskem ljudskem gledali- šču odprli likovno razstavo sekcije železničarskega pro- svetnega društva France Pre- šeren. Razstava, posvečena, prvemu maju, ima že dolgo- letno tradicijo, odprta pa bo do vključno 15. tega meseca, vsak dan od 8.30 do 13. in od 15. do .18. ure. Občinska pevska revija v soboto ob 19.30 bo v veliki dvorani Narodnega doma občin- ska revija mladinskiii pevskih zborov celjske občine. Nastopilo bo 12 zborov osnovnih šol, peda- goške gimnazije in šole za zdrav- stvene delavce s skupno 700 pevci. Po reviji bo strokovno posvetova- nje, ki ga bo vodila komisija za vokalno mladinsko glasbo pri re- publiškem svetu z\'e2e kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. dhr RAZSTAVA LEKSIKO- GRAFSKEGA ZAVODA Celjska delavska univerza je sku- paj s študijsko knjižnico priredila razstavo enciklopedijskih izdaj in reprodukcij Jugoslovanskega lek- sikografskega zavoda iz Zagreba. Posebnost razstave, ki so jo v so- boto popoldne odprli v prostorih nove študijske knjižnice, je v tem, da bodo lahko obiskovalci na kra- ju samem naročili katerokoli en- ciklopedijsko izdajo pod zelo ugodnimi odplačilnimi pogoji. Vsak naročnik bo prejel kot da- rilo Avtoatlas ali atlas Jadrana. Razstava bo odprta do 15. tega meseca, dnevno od 8. do 13., ob sobotah pa do 13. ure. OB 13. MAJU — PRAZNIKU UPRAVE JAVNE VARNOSTI Pes ujel vlomilca Triletni Azor presenetil zmikavta med vlomom v Zlatarno ■ AZOR JE USPEŠEN NASLEDNIK LASSIE — DIKA iN HVALA SKRBNIKA JOŽETA TOPLIŠKA K VONJ ZMIKAVTOV MU JE ENAKO DOMAČ, KOT POMOĆ PLANINCEM V GORAH, SAJ IMA TUDI DIPLOMO LAVINSKEGA PSA Po strokovnem usposablja- nju na »pasji fakulteti« v šo- li dresure miličniških psov, bi naj Azor uspešno nadome- stil Lassie, ki je tragično preminila na delu. Z vilami jo je namreč nabodel občan v tistih dneh, ko je bilo celo Trnovlje na nogah — ob po- žigih. Azor je vo delo ni, da bi ta- cal po ulicah, kljub temu pa tudi to kdaj mora. Včasih ga dajo v intervencijske pa- trole. Tako je bilo tudi pred dnevi. S sv3jim skrbnikom, miličnikom JOŽETOM TOPLI- ŠKOM in delavcem celjske UJV ALOJZOM HRASTAH- JEM so vsi trije ubirali tiste poti, ki so najpogosteje vab- ljive za razne zmikavte. In glej, ko so prišli na Slom- škovem trg^ do vogla z Zi- danškovo, so zagledali dvoje možakarjev, kako nekaj one- gavita ob izložbi zlatarske delavnice in prodajalne Vili- ja Kragolnika. Cez nekaj tre- nutkov so videli da gre »za res«, kajti neznanca sta se spravila nad izložbo. Ko sta začela tolči po izložbenem steklu, je Jože spustil Azor- ja. Toda istočasno je ženska, ki stanuje nad prodajalno in jo je ropot prebudil, zače- la vpiti. Možakarja sta jo ucvrla proti parku, Azor pa za njima, že po nekaj dese- tih metrih se je eden izmed njiju moral umiriti, kajti Azor ga je mojstersko spra- vil na tla. Šele pozneje so ugotovili, da so prijeli »strokovnjaka«, mladeniča, ki se je že šest- krat zagovarjal pred sodniki, 29-letnega Jožeta CAGRANA, doma iz Kroga pri Murs. So- boti in 25-letnega MIRKA KOLMAMCA, doma iz Bore- jec pri Mur. Soboti. Oba sta prišla v Celje z namenom, da bi kradla in se po oprav- ljeni lopovščini vrnila do- mov. Toda vlom se je za nji- ju končal v polomu. Tako se konča za vse, ki živijo od utvare, da bodo uspeli s krajo. Ta uspeh je le eden izmed neštetih v Azorjevem življe- nju. Azorju in Jožetu gre sla- va za najdbo prekupčeval- skega blaga v Kokarju, ko je Jesenšek (o tem smo pisali y eni izmed prejšnjih številk) po zasledovanju skril avto- mobil v gozdu, blago pa zno- sil nekaj kilometrov vstran na kozolc. Zdaj sta oba JO- ŽE in Azor nekje na sneži- ščih v Savinjskih Alpali, kjer opravljata trening. Kot reče- no je Azor tudi lavinski pes, v službi gorske reševalne. In te rini si je Jože vzel dopust, da bi Azorju utrdil delovne navade. -ea Pl< DESETA SEJA CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE - Znižali takse za potne liste! Med najvažnejšimi sklepi desete skupne seje članov obeh zborov Skupščine občine Celje je bil vse- •'akor odlok o spremembah in do- polnitvah odloka o upravnih tak- sah o/Jroma sklep, po katerem so *^ konec prejšnjega meseca veljale "Jijf takse za Izdajo ali podaljša- nje vi-ljavnosti potne listine za Potovanje v tujino ter za vizume, ^'eni ko je nova taksa za izdajo podaljšanje potnega lista 50 "Oviti dinarjev, sc taksa za vizume ^Učc nd 3 do 20 novih dinarjev, Rleslo na število potovanj ter če ^'■p ■/■.i kolektivni polni list. ^KUp o znižanju teh taks je *^tudil ne samo splošno odohra- **nje, temveč tudi izreden naval !!* službo za potne ILste pri ob- •■'nski skupščini. Mnogi občani so [[»mreč odlašali z nabavo potne- f* lista prav zaradi visokih taks. ** so veljale od januarja letos. Na predlog komisije za volitve in imenovanja so odborniki celj- ske občinske skupščine imenovali komisijo za spremljanje priprav za prehod na petdnevni delo\Tii teden, zatem komisijo za pregled statutov in drugih splošnih aktov delovnih organizacij ter komisijo za proučitev problematike požar- nega varstva. Odborniki so po- trdili še imenovanje okoli 200 sodnikov porotnikov za občinsko sodišče v Celju. Brez posebnih vprašanj in pri- pomb so osvojili tudi delovni na- črt sliupščine za letošnje leto. To jo pra\-zaprav zbir delovnih na- črtov svetov in posamczjiih služb pri skupščini. Na predlog sveta za notranjo politiko in splošne zadeve so sprejeli odlok o prenelianju ve- ljavnosti nekaterih občinskih pred- pisov. Tu je šlo za vet kot tri deset odlokov in predpisov, ki formalno niso bili razveljavljeni, se pa niso več uporabljali. Skup- ščina je sprejela tudi odlok o ob- vezni predložitvi splošnih aktov delovnih organizacij občinski skup- ščini. Po tem odloku morajo go- spodarske organizacije in zavodi predložiti občinski skupščini po en izvod vsakega splošnega akta najpozneje v tridesetih dneh od dneva, ko so ga potrdili, če bodo pri pregledu teh aktov ugotovili, da niso v skladu z zakoni, bo občinska skupščina delovno org:a- nizacijo na to opozorUa. In konč- no so na predlog istega sveta sprejeli še sklep o hrambi druge- ga izvoda matičnih knjig. Ko so odborniki potrdili za- ključni račun proračuna, skladov in zaključni račun davkov in pri- spevkov občanov za lansko leto, So odobrili Se znižanje obrestne mere za obresti od poslovnega sklada podjetja Elektro Celje. Pri tem so na predlog sveta za zna- nost in kulturo priporočili svetu za družbeni plan in finance, da prouči možnost enakih olajšav tu- di za celjsko kino podjetje, ven- dar pod pogojem, da kolektiv za- gotovi predvajanje filmov tudi v obrobnih predelih občine. Celjska občinska skupščina bo razen tega sodelovala pri finan- ciranju modernizacije ceste Ra dečc—Sevnica na odseku od Bošlaj. na do Vrhovega. Delež celjske občinske skupščine bo znxšal 400.000 dinarjev. Raaen tega bo skupščina najela 33.000 dinarjev kredita za nabavo tipske opreme za novo študijsko knjižnico. V zaključnem delu zasedanja so sklenili ustanoviti skupnost otro- škega varstva, ki zajema območ- je celjske občine; poleg tega so sprejeli program vzdrževanja ma- kadamskih cest četrtega reda ter odlok, po katerem je na območju celjske občine dovoljeno saditi ribez, prepovedano pa je sa)<'nje zelenega bora. M. Božič tiedenski mozc^JH Prvega maja je bilo marsi- kje po svetu »vroče«, poseb- no V Madridu in španskih mestih. Tam je policija neu- smiljeno mlatila po glavah, ki začenjajo misliti po svoje. Najhuje je udrihala takrat, ko je slišala vzklike »Svobo- da! Svoboda!« ... Po naključ- ju sta se hkrati v Londonu znašla jordanski kralj Husein in izraelski minister za zuna- nje zadeve Aba Eban. Po na- ključju sta se tudi znašla v istem hotelu. Toda izraelski minister je — ne bodi len — nemudoma odpovedal rezer- vacijo in se preselil dru- gam ... F ZAR se je nad 99 odstotkov volivcev izreklo za referendum za program poli- tičnih reform. Baje je samo 798 oseb glasovalo proti. Po- snemanja vredna enotnost... Podpredsednik ZDA Hum- phrey, ki se zdaj z Johnsono- vim blagoslovom poteguje za predsedniškega kandidata de- mokratske stranke, zelo rad govori. Nedavno je revija »Ti- me« objavila njegovo sliko na prvi strani. Neka bralka se je reviji zahvalila z bese- dami: »Zdaj ste mi prvič dali priložnost, da gledam Hum- phreya z zaprtimi usti« ... Pravkar se je umaknil v po- koj šef zahodnonemške obve- ščevalne službe Reinhard Ge- hlen. ki je začel svojo plod- no in zanimivo kariero kot šef nacistične obveščevalne službe na vzhodni fronti med vojno. Da ne bi bila prekinjena tradicija, je po- stal njegov naslednik general Gerhard Wessel, ki je bil »po naključju« njegov neposred- no podrejeni šef protiobvešče- valne tudi na vzhodni fron- ti.. čeprav so ameriški vo- jaški predstavniki v Vietna- mu govorili, da so dobro pri- pravljeni na morebitno novo ofenzivo osvobodilnih sil, se je po vAetrumiskih mestih spet razbesnela repriza januarske ofenzive. Morda je to najzgo- vornejše opozorilo Američa- nom, naj pri pogovorih s predstavniki Severnega Viet- nama v Parizu ne pozabijo, da je v Južnem Vietnamu še ne- kdo, s katerim bodo morali naposled sesti za zeleno mi- zo... V Južni Afriki bodo v kratkem prepovedali sleher- no stranko, ki ima za člane črnce in belce, in sleherni politični shod, na katerem bi bUi črnci in belci. Kdo ve, nekega dne bodo morda pre- povedali celo črno raso in Afričane na sploh. Obrt ni peto kolo Stališča glede zasebnega dela so razčiščena, zdaj je treba tudi kaj storiti za razvoj obrti — kaj, to je zdaj vprašanje Potem ko je republiška konferenca Socialistične zve- ze razčistila teoretična stali- šča glede zasebnega dela z zasebnimi sredstvi za proiz- vodnjo, čemur po domače pravimo glede zasebnega obrtništva, kmetijstva gostin- stva in drugega, kar je za- sebnega v proizvodnji ali sto- ritvah, so se v republiški skupščini lotili proučevanja, kako je z obrtjo pri nas in kaj bi bilo treba storiti, da bi jo še bolj razvili. Predvsem je jasno nekaj, da je namreč obrt še kako pomembna gospodarska ve- ja, ki pokrije celo vrsto po- treb občanov in ki ustvarja velike možnosti za novo za- poslitev ter prispeva tudi po- memben delež k ustvarjanju narodnega dohodka. To je si- cer znano že dolgo, vendar je bilo v dosedanji politiki vendarle marsikaj, kar ni ravno pospeševalo obrti in kar občutimo še zdaj. Po- membno je predvsem, da ne vidimo v obrti nekaj socia- lizmu tujega, kar bi bilo tre- ba zatirati ali vsaj omejevati, ami>ak da je tudi zasebna obrt sestavni del naše druž- bene proizvodnje in gospo- darstva. Kakšen je zdaj položaj? Obrt je splošno zelo malo akimiulativna, zato tudi ni interesentov, da bi jo kredi- tirali. Obrtnik težko dobi kre- dit pa naj bo zasebnik ali družbeno podjetje. Dalje je obrt slabo mehanizirana, re- žijski stroški so zadnje čase močno narasli in poslovanje je močno zamotano. Tudi ni kakšnega posebnega organa ali institucije, ki bi skrbela za razvoj obrti, da bi nam- reč proučevala, kako izbolj- šati proizvodnjo in delo sploh, kako ga bolje organi- zirati in kako s« tudi pove- zovati z drugimi proizvajalci. Razmišljajo o tem, da bi kreditiranje urediU v kredit- nih in hranilniških zadrugah, ki bi zajele denar predvsem iz same obrti in ga vanjo tu- di usmerjale. Glede mehani- zacije tečejo razmišljanja v tej smeri, da bi bilo treba obrt izenačiti z drugimi go- spodarskimi vejami glede prometnega davka pri uvozu strojev, za kar se poteguje- jo tudi kmetje za kmetijsko mehanizacijo. Dalje bi kazalo za obrt pripraviti tudi pro- stor, se pravi, da so taki pro- stori predvideni že v urbani- stičnih načrtih. Pa tudi sta- novanjska podjetja bi mora- la skrbeti za lokale, kajti zdaj zelo težko pride obrtnik do lokala, če si ga že sam ne zgradi. Glede davčne politike so tu- di zdaj stvari jasnejše: biti mora taka, da bo spodbuja- la razvoj obrti. Hkrati pa mora biti tudi stroga, da bo vsak, ki bo skušal dohodke utajiti, vedel, kaj ga čaka. To pa pomeni, da je reba postaviti na noge davčno in inšp>ekcijsko službo, sicer bo ostalo le pri besedah. Precej je tudi govora o tem, ali naj bi tudi vnaprej dopustili, da ima obrt tudi zaposlen človek. Mnenja se nagibajo k temu, da tega ne bi kazalo preprosto prepove- dati, ker bi s tem napravili več škode kot koristi, da pa bi morali hkrati uresničevati tisto, kar je zapisano v zako- nu, se pravi, da lahko dela le tisto, za kar ima dovolje- nje. Najbrž pa bi bilo treba znova pregledati obrtna do- voljenja. So še drugi problemi, na primer učenci v gospodar- stvu, ki jih je v obrti čeda- lje manj in bi kazalo pripra- viti zakon o tem. Nekateri se zavzemajo tudi za ponovno uvedbo mojstrskih izpitov in za to, da bi moral imeti vsak obrtnih predpisano stro- kovno izobrazbo. O vsem tem bo republiška skupščina še razpravljala in sprejela tudi ustrezen doku- ment. V. J. Uravnovešenje cen in življenjskih stroškov statistiki so v zadnjem času zabeležili pomirjajoče uravnovešenje cen na našem tržišču, zlasti za industrijske proizvode. Na osnovi podat- kov za februar lahko sklepa- mo, da se proizva.jialci več ne up'ač*o kar tako zviševati cene, katere kupci ne bi mo- gU sprejeti. Izjema so kme- tijski pridelki, ker je na nji- bove cene vplivala predvsem sezonska podražitev, saj smo še v zimskem razdobju, ko stara prod2svodnja pojema, na novo veliko ponudbo pa bo treba še precej dolgo čakati. V nasprotju s cenami pro- izvajalcev pa se dvigajo mar loprodajne cene, čepraiv ne tako izrazito, kot je to pri- mer z uslugami. Vendar to povečanje maloprodajnih cen ni tako nedolžno in če pogle- damo nanj v razdobju enega leta, znaša 3 odstotke. ELLINGTON pri HOUSTONU: Astronavt NeU Armstrong, ki je že leta 1966 zasilno pristal z Gemini 8, je v ponedeljek nekaj sekund pred katastrofo srečno odskočil tudi s poskusne ladje za pristanek na luni. Pilot ni bil poškodovan, ladja, vredna 312 milijard novih din, pa se je razbila in zgorela pri letalski bazi v EUingtonu. Telefoto: UPI TELEGRAMI PARIZ — V francoski prestolni- ci so na dnevnem redu množične študentovske demonstracije, zara- di katerih so oblastva zaprla uni- verzo na Sorbonni. Samo v enem dnevu so v pariške bolnišnice pre- peljali 460 ranjencev. Huje ali la- že je bilo ranjenh kakih sto poli- cajev. SAIGON — V južnem Vietna- mu se je spet razbesnela ofenziva osvobodilnih sil. Poročajo, da je bilo ubitih več pomembnih juž- novietnamskih funkcionarjev, med njimi šef saigonske policije, šef neke letalske baze in drugi. BUKAREŠTA — Prvi sekretar romunske partije je v nedavnan govoru obtožil pokojnega vodite- lja partije Deja samovolje in neza- konitosti. Hkrati so odstavili do- sedanjega ministra za notranje zadeve Draghicija. Pripravljajo re- habiltacijo številnih osebnosti, ki so bile žrtve »kulta osebnosti«. DACCA — Računajo, da je uto- nilo 67 oseb, ko se je v delti reke Ganges potopila rečna ladjica po trčenju z drugo ladjo. Na ladjici se je peljalo 175 oseb. BONN — Med zahodnonemškima strankama »velike koalicije« pri- haja do čedalje hujših trenj, medtem ko neonacisti dobivajo nove glasove na volitvah. Kiesin- gerjev tekmec za položaj zveznega kanclerja Schroder je predlagal, da bi razpustili »veliko koalicijo« in da bi se krščanski demokrati spet združili z liberalci v »mali koaliciji«. tedenski zunanjepolitični pregled Novica, da je predsednik ZDA Johnson privolil v za- četek pogovorov s severno- vietnamskimi predstavniki v Parizu, pomeni žarek upanja v sicer še vedno mračnem mednarodnem položaju. Po- govori se bodo začeli trinaj- stega maja v francoskem glavnem mestu, tri dni po- zneje, kakor je bilo prvotno določeno. To novico je pozdravil ves svet z olajšanjem. S poseb- nim zadovoljstvom so jo sprejeli na sedežu svetovne organizacije. Znano je, da se je generalni sekretar OZN U Tant potegoval, da bi bil Pariz kraj, kjer bi se začeli pogovori. Slišati pa je čedalje več glasov, ki opozarjajo, da za- četek pogovorov še ne prina- ša prave pomladi. To bo sa- mo uvod v dolgotrajna in naporna pogajanja, ki ute- gnejo trajati mesece in me- sece. Položaj na Koreji ni bil tako zapleten, kakor je v Vietnamu, in vendar so po- gajanja v Panmunjomu tra- jala skoraj natanko dve leti. Medtem je padlo v bojih na Koreji več vojakov kakot med vsem prejšnjim vojsko- vanjem. Zato je Pariz res samo pr- va lastovka, ki ni nujno še znanilka pomladi. Preveč je sil in interesov, ki jim je do tega, da bi se vojna v Viet- namu nadaljevala — »do končne zmage«. Na prvem mestu je sajgonska vlada, ki vidi v vsakršnih pogajanjih nevarnost ne samo za svoj položaj, ampak za svoj ob- stoj. Tudi v ZDA so močne sile, ki bodo skušale čimbolj ovirati pogajanja z izgovo- rom, da Amerika ne sme po- klekniti in kapitulirati. Za vsemi temi interesi pa se skrivajo vsi tisti, ki služijo mastne denarje v Tajski, Sin- gapuru in na Filipinih — tu- di Japonska služi milijone dolarjev — z izvozom voja- škega materiala in hrane v Vietnam. Zato bodo pogaja- nja dolga in negotova. Toda to ni razlog, da ne bi po- zdravili prvi resni korak k miru v Vietnamu. Konec prejšnjega tedna je naše dnevno časopisje objavi- lo zelo pomemben dokiunent, v katerem CK Zveze komu- nistov Jugoslavije navaja ra- zloge, zakaj ZKJ ni poslala svojih predstavnikov na pri- pravljalni sestanek komuni- stičnih in delavskih partij t Budimpešti. Naša partija je z zanima- njem sledila posvetovanju in tudi izmenjala mnenja z drugimi partijami o številnih problemih, ki izvirajo iz bc ja za mir proti imperializmu. ZKJ poudarja, da so vse ob- like sodelovanja med parti- Prva lastovka jami lahko koristne, če te- melji jo na neodvisnosti, sa- mostojnosti in enakopravno, sti partij. Toda za nas niso sprejemljiva nekatera sub- jektivna merila o tem, kate- ra partija lahko sodeluje na takem sestanku in katera ne more. Najbolj moti našo partijo dejstvo, da ni na posvetoval- nem sestanku nihče narav- nost in nedvoumno obsodil tistih delov dokumentov s posvetovanja partij leta 1957 in 1960, ki delajo krivico ZKJ in ji prtijo revizionizem in podobne grehe. Že takrat je ZKJ ugotovila, da so bili ti dokumenti plod kompro- misarstva — na naš račun. Drug pomemben pomislek ZKJ izvira iz ugotovitve, da je bilo posvetovanje partij postavljeno na preozko osno- vo. Nobenega dvoma ni, da se tudi naša partijca pridru- žuje boju proti imperializmu in vojni, da se zavzema za sodelovanje vseh naprednih sil sveta v tem boju. Toda posvetovanje ne upošteva vseh naprednih sil. želja P« sodelovanju obstaja v mno- gih deželah, predvsem P« komunističnih, delavskih, os- vobodilnih, socialdemokrat- skih in drugih gibanjih. Ta- kemu sodelovanju posveto- valni sestanek ni posvetil dovolj pozornosti, škodljivo je namreč ustvarjati vtis, da imajo komunisti nekakšne posebne interese v protiim* perialističnem boju in da hočejo drugim naprednim silam in gibanjem vsiliti ne' kakšne svoje posebne cilje- Ta dokument ZKJ je zelo pomemben zato, ker nedvo- umno osvetljuje naše načelno stališče do posvetovanja paf' tij in odpravlja vse ni.jsroće naj dolga in negotova. Tod« dvome ali ugibanja gifde na- še udeležbe na nameravanem posvetovanju v Moskvi — k* kor si ga zamišljajo njegoV sklicatelji. \ tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ POLOŽAJ KMETIJSTVA — Predsedstvo centralnega komiteja ZK Slovenije bo na seji 10. t. m. razpravljalo tudi o družbenoeko- nomskih odnosih na vasi. Gradivo o tem ugotavlja, da je gospodar- ska reforma omogočila, da je kme- tijstvo prišlo v enakopravnejši po- ložaj. To je prispevalo k večji kmetijski proizvodnji, hkrati pa se v še ostrejši luči kažejo nekateri problemi. Zasebna kmetijska posestva so v povprečju majhna, razdrobljena, kar otežkoča smotrno uporabo stro- jev in uvajanje sodobnejše obdela- ve zemlje sploh. Na takšnih po- sestvih pogosto ostajajo samo ostareli ljudje, ker mladi tu ne vidijo prihodnosti zase. Zato na takih posestvih ni moč povečevati proizvodnje in dohodka- Veliki družbeni kmetijski obra- ti zavzemajo 12 odst. kmetijskih površin v Sloveniji. Te površine so prejšnja leta naglo povečevali, ven- dar pa se obrati niso hkrati no- tranje dovolj urejali in krepili. Ra- zen tega mnoge teh obratov močno obremenjuje odplačevanje kredi- tov. Vse to pa za zdaj še zmanj- šuje njihove gospodarske uspehe, ki bi bili sicer znatno večji. O kmetijstvu bodo te dni začeli na široko razpravljati tudi v re- publiški skupščini. ■ ČLOVEK ČLOVEKU — Rde- či križ Slovenije bo ta mesec orga- niziral množično zbiranje (tudi rabljene) obleke, obutve, postelj- nine in denarja za pomoč tistim, ki živijo v slabih gniotnih razme- Na dnevnem redu vprašanja kmetijstva rah in si pogosto ne morejo kupiti najnujnejših reči. Dne 8. maja je mednarodni dan Rdečega križa. ■ PŠENICA RESNO OGROŽE- NA — Ugledni docent kmetijske fakultete v Novem Sadu dr- Novi- ca Vučić pravi, da letos v Vojvo- dini zanesljivo ne bo takšnega pri- delka pšenice kot prejšnja leta. če se bo suša potegnila še v prihod- nje dni, bo pridelka več kot tretji- no manj. Vremenarji pa napove- dujejo Vojvodini nekaj več dežja šele med 10- in 20, majem. ■ UREJANJE FINANČNEGA POLOŽAJA KLINIČNIH BOLNI- ŠNIC — Republiški izvršni svet je sprejel sanacijsko pogodbo, po ka- teri naj bi uredih finančni položaj ljubljanskih kliničnih bolnišnic. Le- te so namreč zašle v izgubo, ki zna- ša okrog mihjardo Sdin. Zaradi tega so imeli letos vsak mesec te- žave z izplačevanjem osebnih do- hodkov. Kolektiv naj bi se s pomočjo mestnih in republiških organov ter komunalnega zavoda za socialno zavarovanje ter z lastnim boljšim gospodarjenjem postopoma znebil te zgube. ■ ŠTAFETA MLADOSTI — Dne 30. aprila je z enega največjih ju- goslovanskih gradilišč — energet- skoplovnega objekta Djerdap — krenila letošnja štafeta mladosti, ki bo prinesla pozdrav jugoslovan- skih narodov tovarišu Titu ob nje- govem 76. rojstnem dnevu, dne 25. maja. ■ KONGRES SLOVENSKIH GASILCEV — V Kranju bo 10. in 11. maja kongres slovenskih gasil- cev. Ta zveza šteje kakih 100.000 članov. Na kongresu bodo govorili zlasti o neurejenem financiranju in pomanjkljivi tehnični opremlje- nosti, o premajhni skrbi delovnih organizacij za požarno varnost in o strokovnem izpopolnjevanju ga- silcev. NIKOZIJA — Grški politik v Iz- gnanstvu Andreas Papandreu je na zborovanju v Nikoziji na Cipru dejal, da se obračtm med odpor- niškim gibanjem v Grčiji in vla- dajočo junto generalov naglo pri- bližuje. MADRID — Španska oblastva so spet zaprla mejni prehod med Španijo in Gibraltarjem La Linea. Dovoljujejo samo prehod nekate- rim španskim delavcem, ki so stalno zaposleni v Gibraltarju. 2 DOLENJSKrimmTEDNIK^VESTm-vsak čmtek 60.000 izv^^^ liled novim se staro pet^ komunistov posta- la učinkovitejša, toda pjeno obnavljanje še da- leč ni pri kraju y prenavljanju Zveze ko- munistov se že pojavlja če- vlje več novega, ki pa je -epleteno in ovito še z mar- jjćem preživelim. O vsem tem tk) razpravljal centralni jjoinite Zveze komimistov Slovenije na seji v drugi po- l(,vjci maja. fjamesto razdrobljenih 6r- ^i^acij ZK smo v zadnjih ^esecih ustanovili večje, ylcaterih pa ni malo komuni- jt^v, ki se še ne znaijdejo jji se počutijo nekako tuje, gdveč. Zato naj bi te orga- [jizacije čimprej raizivile razne oblike, kot so komisije, akti- občasne skupine za pro- uaitev tega ali onega proble- pia, ter vanje vključevale vse jjomuniste, pač glede na to, na kaj se najbolj spoznajo. Zlasti komisije (tudi pni ob- činskih organ zacijah) so za 2daj še vse preozko sestav- ljene. Prav v teih kamdsijah pa bi lahko zelo sproščeno oačel razna odprta, nejasna idejno politična vprašanja, strpno soočaii različna mne- nja, preprečevali monopol laznih »avtoritativnih« sta- lišč, prispevali k dejanski in ne le formalni enotnosti sta- lišč ipd. Seveda pa s prenavljanjem ZK ne bi prišli nikamor na- prej, če bi ostajali le pri de- lovanju znotraj organiza'^ij ZK. Prvenstvena naloga t'* organzacij je namreč ta, la usposabljajo svoje člane za delo v samoupravnih orga- nih, v Socialistični zvezi, v raznih društvih, povsod tam, kjer se »kaj dogaja«. Tu, med delovnimi ljudmi naj se komunisti javno borijo za uveljavljanje politike ZK. Gospodarska in družbena reforma je vnesla v naše živ- ljenje zahtevnejši ritem, no- ve naloge, pa seveda tudi preglavice. Hrati se Zveza komun'stov razvija v sodob- no idejno politično silo in pri tem marsikaj spreminja 7 svojem delovanju. Ob vsem tem se seveda tudi mnogi komunisti ne znajde- jo kar takoj. Zmedeni so, zbegani, nekatere njihove dovčerajšnje predstave o so- cializmu -n vlogi ZK se celo podirajo. Nekateri se vpra- šujejo: »Ali ni to, kar zdaj ik^ivl j amo, razsulo naše družbe?« Smatrajo, Je bil prejšnji, »organiziran« način dfila ZK uspešnejši in da bi oiorala ZK vendarle še na- prej »komandirati«, kajti: fcaj pa sicer ZK potemta- ^ sploh še pomeni?« Vsem tistim članom ZK, b so sicer dobronamerni, a le morejo tako naglo do- umeti sedanjega časa in po- sodobljanja ZK, smo dolžni pomagati s strpnimi razla- Sami in tovariško besedo. Ra- l^ati pa moramo tudi s da nekateri izstO(pajo iz Ta pojav je že tu in je "termalen. Zveza komunistov pa Je, ovala bogu, čedalje, manj privlačna predvsem tudi za j^e komolčarje in za vse ^te, ki hočejo svojo rdečo ^sko izkaznico izkoriščati ^ sebične gmotne in druge joristi. še najdemo take v 'yezi komunistov, toda dolž- ni smo brez prizanašanja ko- Jitirkoli in na katerikoli ^ciji trebiti ljuljko iz *rst komunistov, sicer ob- ''avljanje ZK ne more biti "spešno. Takšni ljudje, ki ^arno spodkopavajo i^led ^, hkrati tudi odvračajo ^oge delovne ljudi, zlasti ?^ajše, ki prav zdaj, spričo ''^zivnejšega prMiavljanja kažejo čedalje večje ža- renje in pripravljenost, ^ vstopijo v vrste komu- •'istov. MIRO ZAKRAJŠEK ZVESTOBA ADOLFU — DO GROBA Po navodilih zahodnonemške vlade je policija v vseh večjih nemških mestih krepko udarila po naprednih študentih, delavcih in uslužbencih, ki so oli letošnjih velikonočnih praznikih protestirali in demonstrirali proti časopisnemu mogotcu Axelu Springerju. Vlada je po zatrtih demonstracijah »pohvalila« policijo, ki se je »odlično izkazala« — tako kot za časa Adolfa Hitlerja, Več kot 200 civilistov in 54 policajev je bilo med 5-dnevnimi nemiri ranjenih, več sto mladih ljudi pa je policija do nezavesti pretepla in zaprla. Neredi in protesti proti režimu' v Zah. Nemčiji pa kljub po- licijskemu terorju seveda niso prenehali... (Fotogra- fija iz revije »Der Spiegel«) Zadruga naj bo organizacija kmetov Na pogovoru kmetov iz vse Slovenije pri predsedniku ljudske skupščine SR Slovenije Sergeju Kraigherju so dobila mnenja o zadružništvu določ- nejšo podobo - Ni treba čakati na nove predpise Pobudo za pogovor o kmeč- kih vprašanjih, zlasti o za- družništvu je dala Socialistič- na zveza. Zbrali so se kmet- je, ki dela^io v raznih organi- zacijah in odborih ter dobro poznajo težave kmetov. Po večumem pogovoru s pred- sednikom skupščine SRS Sergejem Kraigherjem so se različna mnenja vse bolj zbližala, smer nadaljnjega razvoja zadružništva je po- stala jasnejša. Preveč bi bilo naštevati vse, o čemer so se pogovarjali. Omejiti se moramo na konč- ne ugotovitve in le na najpo- membnejša vprašanja. Dodati I>a je treba, da so bili kmetje zadovoljni s i>ogovorom. Po- kazalo se je namreč, da so se stvari, s katerimi kmetje niso bili zadovoljni, začele resno urejati. Skoraj vsi so se strinjali, da je pri kmetijskih zadru- gah pomembnejša vsebina, njihova dejavnost kot oblika organizacije. Dejavnost za- druge pa je moči spremeniti in izboljšati tudi pri sedanjih predpisih. Seveda bo to v ve- liki meri odvisno od kmetov samih. Zahtevati morajo sa- moupravne pravice v svoji zadrugi, pravice odločanja pri ustvarjanju in delitvi do- hodka. Zadruga naj bo njiho- va organizacija, zadružno po- sestvo pa naj bo delovna eno- ta z lastnim obračunom. Ta- ko bodo odpravljene obtožbe in sumničenja, da kolektiv za- druge živi na račtm kmetov ali obratno. Sedanji predpisi omogoča- jo tudi ustanavljanje novih kmetijskih zadrug. Nove or- ganizacije pa bi sprožile nova vprašanja. Kje dobiti sred- stva za njih poslovanje? Čiga- vi naj bodo kmetijski stro- ji, ki so jih imele nekdanje zadruge? Čigavi zadružni do- movi in drugi objekti? Prav- no bi zelo težko urejali te stvari, čas pa bi tekel in no- ve organizacije kmetov ne bi mogle prav zaživeti. V se- danjih tržnih razmerah bi jih ovirala pri uspešnem delu tu- di razdrobljenost organizacij. A tudi delovnim kolektivom sedanjih zadrug je treba po- vedati, da za njih ne bi bilo dobro, če bi kmetje ustanav- ljali nove zadruge. Torej bo bolje, če ugodijo upravičenim željam kmetov. Vsakdo naj gospodari s sadovi svojega dela. Kmetje so opozarjali na pomanjkivvo poklicno izobra- ževanje kmečke mladine in na nujnost pokojninskega za- varovanja kmetov. O obeh vprašanjih se je že veliko razpravljalo. Ugotovili pa so, da za uresničitev takih želja ni nobenih drugih ovir kot pomanjkanje sredstev. Iskati je torej treba vire sredstev za kmetijske šole in kmečke pokojnine. Mnenja, kje dobi- ti sredstva, so še precej raz- lična. Podoba pa je, da bo tudi take želje moči kmalu začeti uresničevati. Predsednik skupščine Ser- gej Kraigher je podprl mne- nje kmetov, da tudi lastniki gozdov morajo imeti ustrez- ne samoupravne pravice pri upravljanju z gozdovi, podob- no kot kmetje v zadrugah. Zakon to omogoča in celo do- loča. Pri trditvah, da so pri- spevki kmetov previsoki, pa je opozoril, da o tem odloča- jo v občinah, kjer ostane tu- di večina sredstev. Proračun- ska sredstva pa služijo enako kmetom kot drugim obča- nom. Stvari so jasne. Kmetom je torej treba le pomagati, da si izbojujejo pravice v zadru- gah in drugod, kjer so zdaj prikrajšani za njih. Pri tem jim lahko največ pomaga So- cialistična zveza. Sami pa se bodo morali otresti malo- dušnosti in krepkeje poprije- ti v boju za pravice, ki jim jih omogočajo predpisi. J. PETEK Več zaposlenih v Sloveniji 1792 oseb se je v Sloveni- ji februarja na novo zapo- slilo. V gavnem gre to na račun večjega števila zapo- slenih na vseh negospodar- skih področjih, medtem ko dela nekaj več ljudi na pod- ročju gospodarstva le v grad- beništvu, gostinstvu, trgovi- ni in zasebni obrti. Hkrati pa se je povečalo tudi število brezposelnih, ka- kor že navadno v februarju. Februarja so zapisali 740 no- vih brezposelnih delavcev, katerih je bilo konec febru- arja v SRS 21.548 oseb. Od skupnega števila brezposel- nih je kar 60 odst. žensk. Med brezposelnimi jih ima približno 20 odst. poklicno šolo, nekaj manj kot 73 od. stotkov jih je brez strokov- ne šole, nekaj nad 7 odst. pa je delavcev z višjo aii srednjo izobrazbo. Lani: 3337 ton ulova na slovenski obali 269 poklicnih in 31 občas- nih ribičev vzdolž slovenske obale je lani nalovilo 3.309 ton rib in 28 ton mehkuž- cev (rakov, raznih sip in po- dobno). V zveznem merilu pomeni to 10 odst. vsega ju- goslovanskega ulova morskih rib, hkrati pa pcredstavlja gornja številka podatek, da je bilo 97 odst. nalovljenih rib ujetih v mreže podjetij, torej družbenega sektorja. Nekaj slabe volje - pa manj prepirov Končni predlog ne dopušča izjem pod 40.000 prebivalcev — Kaj bo z ob- močjem Ribnica-Kočevje, Ravne-Slovenj Gradec, Črnomelj-Metlika in dru- gimi? Več časa posvetiti delu in strokovnosti Kako ixremagati slabo vo- ljo in pomiriti hudo kri, tako se bedo najbrž spra- ševali tam, kjer bo treba spremeniti načrte o okoli- ših zdravstvenih domov. Treba je namreč povedati, da se je izvršni svet skup- ščine SR Slovenije odločil upoštevati nrnenje skupščin- skih odborov, da v spreme- njenem zakonu o organiza- cija zdravstvene službe ne bi dopustil izjem o velikosti ob- močij, ki jih zajema en zdravstveni dom. Po prvot- nem predlogu je bilo mišlje- no, da naj bi izjemno dopu- stili da bi zdravstven', dom deloval, če so za to upravi- čeni razlogi, tudi na območ- ju, ki ne bi zajemalo 40.000 prebivalcev. Kot rečeno, pa so se v končanem predlogu zakona odločili, da izjem ne bi dopuščali. Že vse lansko leto Je pri reorganizaciji osnovne zdrav- stvene službe delalo težave na nekaterih območjih to ključno vprašanje, kateri zdravstveni zavodi naj se združijo, kJe naj bo sedež novega zdravstvenega doma, kako veliko naj bo delovno območje, ki ga tak zdrav- stveni dom zajema. Na ljub- ljanskem zdravstvenem ob- močju je bilo celo že skle- njeno, da bosta imela Ribnica in Kočevje samostojen zdranr- stveni dom za območje, kjer živi manj kot 40.000 ljudi, ves čas pa je bila v zraku tudi združ tev zdravstvenih domov Črnomelj — Metlika in pirav tako Ravne — Slo- venj Gradec, težnje po manj- ših zdravstvenih domovih pa so se javljale tudi drugod. Sedaj se lahko vprašamo, ah je prav, da bo zakonski predpis črtal vsakršne iz- jeme. V prvih ra^zpravah v skupščinskih odborih so bili poslanci mnenja, da bo edino odločna usmeritev na združevanje zdravstvenih za- vodov in snovanje večjih zdravstvenih domov zagoto- vila splošno racionalizacijo osnovne zdravstvene službe in omogočila boljše strokov- no delo. Menili so, da bi vsak odstop od tega osnov- nega koncepta povlekel za seboj ponovno tehtanje in uveljavljanje lokalističnih te- ženj in želja po tem, da bi v posamezniih krajih zadržali manjše zdravstvene domove, to pa bi oviralo vso reorga- nizacijo in vsa prizadevanja bi se izgubljala v dokazova- nju, kdo Je in kdo ni upravi- čen do izjemnega določila v zakonu. če bo skupščina sprejela zakon tako, kot je sedaj predlagano, torej brez izje- me 40.000 prebivalcev na en zdravstveni dom, potem bo to sprva najbrž res zbudilo nekaj slabe volje in neraz- položenja, verjetno bolj med občinami kot pa med prebi- valstvom samim, zagotovila pa bo taka odločitev vsaj ta obet, da se bodo prepiri in dokazovanja o uveljavljanju izjem enkrat za vselej le končali in da bo potem možno več storiti za to, da bi organizacijo osnovne zdravstvene službe v zakon- skih okvirih le vzpostavili tako, da bi delo dobro teklo iai da bo dosežena zahtevana stopnja strokovnosti. MARIJA NAMORŠ 836 delavcev v tujino Po uradnih podatkih je od. šlo letos januarja in febru- arja s posredovanjem komu- nalnih zavodov za delo na začasno delo v tujino 836 na- ših delavcev, lani v teh dveh mesecih pa 764. V Avstrijo jih je letos odšlo nekaj manč kot lani, več pa v Francijo, Švico, Italijo in nekatere druge evropske dežele. Med delavci, ki so odšli v tujino, je 24 odst. delavcev s poklic- no šolo, 6,6 odst. delavcev s srednjo, višjo in visoko izo- brazbo, 51,1 odst. nepriuče- nih in priučenih delavcev ter 18,3 odst. zasebnih kme- tov. Zaloge stekla še vedno nenormalne Poleg steklarne v Pančevu proizvajata ravno steklo v državi še dve novi tovarni: v Novem mestu in Lipiku; njuna zmogljivost vsake je 4 milijone kvadratnih metrov okenskega stekla letno. V krat- kem pa bo, kot napovedujejo, začela obratovati še nova tovarna ravnega stekla v Zaječaru, prav tako s kapaciteto 4 milijone kvadratnih metrov stekla letno. Vse nove tovarne so bile projektirane v času gradbene oziroma investicijske konju- kture, ko je okenskega stekla na splošno primanjkovalo, ra- zen tega tedaj tudi še nd bdi tako obsežen uvoz ravnega stekla, kot je zlasti v zadnjih dveh letih. Po uveljavitvi go- spodarske reforme je nasto- pilo mrtvilo v investicijskih in zlasti v stanovanjski gra- ditvi, ki je zmanjšala potrebe po okenskem steklu. Zaloge so občutno porasle tudi zato, ker je izvoiz na zahodno-ev- ropska tržišča zaradi ostre korikurence zelo težaven za- radi dokaj visokih carin pa tudi ni preveč rentabilen. Poleg tega v blagovnih li- stah v okviru zunanje-trgo- vinske Izmenjave z vzhodno- evropskimi državami ravno steklo ni obseženo, tako da kljub trenutnemu povpraše- vanju okenskega stekla naše tovarne v države SEV ne mo- rejo izvažati. Po oceni je land poraba rav- nega stekla znaša^la okrog 13 milijonov m% letos pa se bo zmanjšala še zsa okrog 2 milijona m'. Če upoštevamo trenutne zaloge in letošnjo proizvodnjo, bo telos na raz- polago okrog 18,5 milijona m' revnega stekla. Ker bo po predvidevanjih izvoz znašal okrog 3,8 do 4 milijone m', bo ostalo v zalogah še vedno okrog 2 milijona kvadratnih metrov okenskeea stekja. Kmetijski nasveti Voluhar in bramor Voluhar je smrtni sovražnik sadjarjev, vrtičkarjev in poljedelcev, živalico je težko zatirati, ker je prebrisana, ima dober vonj in deluje dobesedno ,podtalno'. Spoznamo jo po njenih rovih. Znano je, da imajo miši rove odprte, voluhar pa ima svoje domovanje zaprto, vendar ne z vi- soko krtino kot krt. • Star in preizkušen način zatiranja so vabe. V raspo- lovljen koren, krompir, kolerabo ali celo peso damo arze- nik ali cinkov fosfid ali talij in obe razini spnemo z zo- botrebcem. Vse to pa moramo delati v rokavicah, ker voluhar že po vohu lahko spozna naš namen. Novejši stru- pi so antikolin, tomorin in racimitn; navodilo o uporabi je zapisano na izdelku. Učinkovit način zatiranja je polaganje strupenega pra- hu ali tablet v voluharjeve rove. Tak prah je cymag, iz katerega se v dotiku z vodo razvije strupena cianovodikc^• va kislina, od tablet pa so znani izdelki phostoksin. Ker so ti strupi zelo nevarni, jih lahko kupite le pod posebni- mi pogoji. V velikih nasadih se je najbolje obneslo škropljenje z endrinom (1,5 do 4 kg na ha) in toksafenom (2 do 2,5 kg na ha), ki pa sta zelo strupena za ljudi in živali. Z njima škropimo v jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi. • V vrtovih je zelo škodljiv tudi bramor, ki razriva zemljo s plitvimi vodoravnimi rovi in obgrize go- molje in korenine. Na večjih površinah ga najbolje uni- čujemo s strupenimi vabami, predvsem z bramorinom, na manjših površnah pa ga zatiramo tako, da poleti uničuje- mo njegova gnezda z jajčeci in mleidiči. Iz rovov izženemo bramorje tako, da jih zalijemo z vo- do, nato pa s petrolejem ali karbolinejem. Pozimi se radi zatekajo v kupe gnoja, zato jih lahko ujamemo in imiči- rao. Eni priporočajo tudi lovljenje v stare posode, ki so do roba zakopane v zemljo; ponoči bramorji popadajo vanje. Inž. M. L. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov! 3 NOVI ODNimmiBUa STARO MISELNOST Pogosto beremo take vesti, ki na tihem še vedno opozarjajo, da se odnos občanov do miličnikov še ni zboljšal tako, kot bi se moral. Podatki, ki so jih zbrali na republiškem sekretariatu za notranje za- deve kažejo, da so lani občani dvakrat napadli miličnike z orožjem, 20-krat z orodjem, žalili pa so jih kar 1544-krat. Odnos med občani in miličniki je bilo tudi eno izmed najvažnejših vprašanj na zadnji tiskov- ni konferenci na strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani. Stati- zadnja leta sicer zboljšal, da pa ljudje v nekaterih krajih na miličnike zadnja leta sicer zboljšal, da pa ljudje v nekaterih krajih miličnike še vedno gledajo kot na predvojne orožnike. Poklic, ki je videti na pni pogled kratkočasen in razburljiv, zahteva več kot celega moža, za izpolnjevanje vseh nalog, ki jih zahteva služba, pa tudi dobršno mero spretnosti in vztrajnosti. Na sliki oddelek prometnih miličnikov. Kaj pravi prometnik s področja Celja? I Med prometnimi milič- niki, ki vozijo po cestah na celjskem območju, je tudi 33- letni JOŽE OPRĆKAL. Mnogi vozniki ga poznajo kot pri- jaznega in strogega promet- nega miličnika. Njemu smo ip.stavili nekaj vprašanj. )>Kaj bo najprej potrebno urediti glede na pereče cest- no prometne probleme?« »Na cesti I. reda, odsek Te- panje—ZajesoTOik je izredno gost promet, cesta pa je oz- ka in brez kolesarske steze. Izločitev kolesarjev, vpreg in traktorjev je samo začasen ukrep, perspektivna rešitev pa je v novi modemi avto- mobilski cesti. Tudi voznikt bi morali mnogo bolj upoštef vati osnovni prometni bon- ton, ne mislim samo pred- pise, temveč tiste drobne po- manjkljivosti v odnosih med vozniki, ki jih lahko opaža- mo vsak dan.« »Kakšen je odnos voznikov do vas kot prometnega milič- nika?« »Večinoma v redu. Lepo sprejmejo opozorilo, so pa »In česa si najbolj želi- mo? Več človeške topline, vljudnosti in medsebojne- ga razumevanja med vse- mi uporabniki cest!« je med drugim dejal tovariš Jože Oprčkal, eden izmed prometnih miličnikov v Celju. tudi takšni, ki jih moraš več- krat opozoriti, pa pravijo, da jih ,imaš na piki'.« »Kateri vozjiiki pa so naj- bolj problematični?« »Predvsem tisti fantje, ki pridejo iz tujine na dopust z avtomobili in hočejo pri nas pokazati tako avtomobil, se- be in hitrost, ki pa za naše ceste ni primerna. Ti in tudi drugi ne razumejo ali nočejo razumeti na.še vloge, saj v bistvu le skrbimo za njihovo varnost in varnost drugih udeležencev prometa.« »Imate kakšne posebne že- lje?« »Najprej to, da smo milič- niki prometniki v stalni živ- Ijenski nevarnosti, saj iz dne- va v dan delamo na cesti, pa tudi vozimo večkrat hitro, če je p>otrebno. Zavarovani pa smo slabše kot nekdo, ki sedi v pisarni. Mislim, da to ni prav! Naši osebni dohod- ki so odločno prenizki za ta- ko težko službo. Delati več kot bi moral, ponoči, ob ne- deljah in praznikih ni naj- bolj prijetno. Vsakdo pa ima svoj dom in družino., še to: vozniki bi nas lahko bolj spoštovali; ne mislim na ni- česar drugega kot na osnov- no medčloveško vljudno rav nanje in pozornost. In seve da, čim manj prometnih ne- sreč!« MILAN SENIČAR ■ UGRIZNIL JE MI- LIČNIKA: Včeraj popol- dne sta hotela miličnika Jože Potočnik in Ivan Slo- dej zaustaviti voznika o- sebnega avtomobila Albi- Tla Akazo iz črete, ker sta sumila da je vinjen. Aka- za ni hotel ustaviti avto- mobila in. ni hotel na raz- govor. Uprl se je in oba miličnika ugriznil in brc- nil. Oba je lažje poškodo- val. (DELO, torek, 2. aprila 1968) ■ Z DOLGIM NOŽEM NAD MILIČNIKA. .Milič- niki iz Ptuja in Gorišnice so 28. marca sledili div- jim ribičem ob Pesnici, Ici so izrabljali drstenje 20 bogat lov. Divji lovec Jo- že Vidovič je z nožem, ki je imel 26 cm dolgo rezi- lo, napadel miličnika Šte- fana čanačiča in ga zabo- del v prsi, mu močno PO" škodoval pljuča in ga ra- nil v roko, s katero se branil. Miličnik se je sku- šal rešiti z begom, Vido- vič pa ga je spet zabodel v hrbet pod lopatico. Šte- fan čanačič je streljal na Vidoviča, ki je podlegel ranam, sam pa je bil pa- radi težko poškodovanci pljuč več dni v kritičnein stanju. (Po VESTNIKU, 4. aprili 1968) Šolsko znanje je tudi v dobro pomoč Slovenske postaje milice že nekaj let nimajo potrebne- ga števila miličnikov. Redke so tiste postaje milice, ki bi imele zasedena visa delovna mesta. Na več postajah in oddelkih milice manjka četr- tina miličJiikov, ponekod celo polovica, v zadnjih G letih je bilo v Sloveniji znatno več odhodov iz milice kot priho- dov, število miHčnikov se je zmanjšalo za 474 ali kar za poprečno 80 miličnikov na Marjan Novak, miličnik iz Novega mesta leto. V naslednjih letih se bo število miličnikov najbrž še zmanjšalo, kajti starostni se- stav v milici je tak, da bo v naslednjih letih večje število miličnikov izpolnilo pogoje za upokojitev. OI3 Čutne potrebe po novem kadru zahtevajo tudi nov na- čin šolanja. Prav zato so se na strokovni šoli za notranje zadeva v Ljubljani odločili, da bodo za nove, mlade mo- či skrbeli z dvema načinoma Šolanja. Slovenska strokovna šola je bila prva v Jugosla- viji, ki je uvedla kadetski na- čiia šolanja. V kadetsko šolo bodo odslej vsako leto spre- jemali po 150 kadetov, mla- dih fantov s končano osem- letko, ki izpohijujejo pogoje za vpis v to šolo. šolanje ka- detov traja tri leta. V tem času si gojenci pridobe sploš- no in strokovno izobrazbo srednje šole. Učni program je namreč sestavljen iz splošno izobraževalnih, strokovnih in vojaških predmetov. Miličniki, ki so v milični- ško službo sprejeti po odslu- ženju kadrovskega roka, se šolajo na nekoliko drugačen način. V pripravniški dobi, ki traja od 18 mesecev do dveh let, morajo miličniki opraviti najprej enomesečni pripravniški tečaj, kjer se naučijo osnovnih predpisov o organizaciji organov za notra- nje zadeve in o vseh dolžno- stih in pravicah. Na tečaju poslušajo tudi predavanja iz prometnih predpisov in pra- vilnega vedenja. Pripravniški tečaj pomaga miličnikom pri- pravnikom, da se laže vživijo v novo delovno okolje. Po 6- mesečni praksi na postaji mi- lice sprejmejo pripravnike v enoletno miličniško šolo, kjer si pridobijo potrebne kvalifi- kacije. Miličniki lahko kasne- je nadaljujejo šolanje v dvo- letni strokovni šoli za notra- nje zadeve, ki ima rang sred- nje šole. »NALOGE IZPOLNIJO LAHKO LE SPOSOBNI IN PREDANI LJUDJE« B Tako nam je zatrdil Marjan Novak, 29-letni mi- ličnik iz Novega mesta. Ko je končal miličniško šolo, je svvoje prvo delovno mesto na- stopil na postaji milice v No- vem mestu. Od takrat mine- va že šesto leto in čeprav Marjan ni domačin, se mu je Novo mesto prav prilju- bilo. Tudi na novomeški postaji milice nimajo dovolj milični- kov. Zato je njihovo delo še težje. Včasih je treba skrbe- ti za prometno varnost v me- stu, drugič je treba v poznih urah ugnati mlade razgraja- če, tretjič spet raziskati več- je ali manjše tatvine v oko- lici. Delo zahteva celega člo- veka. 42-urni delavnik se vča- sih kar raavleče. Pri odkriva- nju kršitve javnega reda in miru je pHjtrebna velika vztrajnost in potrpežljivost. Miličnik mora imeti veselje do svojega dela. Marjan je prepričan, da se človek le tako lahko znebi neprijetne- ga občutka, da te ljudje vča- sih zaiX)stavljajo, žalijo ali sprejemajo s srdom ali stra- hom. Novo mesto je razmeroma miren kraj. Največje težave povzročajo miličnikom še vedno mladi razgrajači, ki dajejo duška svoji mladosti z razgrajanjem, vpitjem, s po- pivanjem, in Cigani, ki so jim neredi skorajda v krvi. Vse preveč se ljudje pritožu- jejo zaradi ciganskih tatvin in vse prepogosto miličniki ugotavljajo, da niso samo Ci- gani — domačini tisti, ki kra- dejo! Iz dneva v dan morajo biti pozorni na tiste cigan- ske družine, ki se selijo iz kraja v kraj, ki tu in tam kaj izmaknejo, če le lahko. Ko krivce najdejo, morajo nemalokrat ostati hladnokrv- ni in se obvladati, kajti v Ci- ganih prerada vzburka vro- ča kri. že v šoli, pa tudi po- zneje pri delu, so se milič- niki morali navaditi na to, da so prisilni ukrepi zadnje, česar se lahko poslužijo. Marjan Novak ima rad svo- je delo. Naučil se je izogiba- ti vsem napetim trenutkom in nevarnostim, ki mu pre- tijo. Naučil se je, da je skromna zahvala ljudi tisto, za kar si miličniki prizade- vajo in s čimer iz dneva v dan izboljšujejo svoje odnose z občani. MARIJA PADOVAN S skopnimi močmi bi dosegli še več Khj sodijo občani o delu milice, o delu varnostnih or- ganov? Različna so mnenja, kakor smo ljudje različni in kolikor pač delo te posebne službe poznamo. Jože Serec. 64-letni brodar na Muri pri Krogu pravi, da so miličniki dobri fantje, če- prav so mu odnesli mrežo za ribolov, v Muri in menda sploh v rekah ni dovoljeno loviti rib z mrežami, s tem se je Serec sprijaznil, na mrežo nekje v skladišču mili- ce pa ni pozabil. Pravi, da za noben denar ne bi bil miličnik: služba da je preveč naporna in človek nikoli ne ve, kdaj bo imel prosto in še takrat, ko je prost, ni tako kot v drugem poklicu; vsak čas ga lahko pokličejo na delo, ponoči ali podnevi. Jože Serec je v določenem smislu na strateški točki, na kraju, kjer sreča veliko lju- di. Podobno 's.ot gostilničarji, trgovci, sprevodniki in drugi najraje pomaga delavcem mi- lice. Spominja se predlanske pomladi, ko je bila voda v Muri zelo nizka. Obiskali so ga miličniki in mu povedali, da iščejo pobeglega tatu. O- pisali so ga in se odpravili iskat v obraslo pokrajino ob Muri. In Serec je kmalu imel priložnost srečati premete- nega zmikavta. Zgodaj zju- traj je pred brodarjevo koli- bo stal prav takšen kot so ga opisali miličniki. Serec pravi, da bi ga spoznal tudi brez opisa, saj je nosil še zaporniški siiknjič. Brodar je zavlačeval vožnjo na drugi breg z izgovorom, da se mu samo enega ne splača voziti. In res so kmalu prišli tudi drugi: nekaj ribičev in kmet- je, ki so šli obdelovat polje na drugo stran Mure. Med vožnjo je Serec nekaterim povedal, koga vozijo s sabo in naj mu pomagajo na dru- gem bregu tatu ujeti in zve- Jože Serec zflti. Nekemu mojjedistu pa je naročil, naj o tem obve- sti bližnjo postajo milice. To- da tatovi običajno nimajo ko- smatih ušes in tudi ta jih ni imel. Ujel je del pogovora in skočil v Muro. Hladna vo- da ga je silila, naj se čim- prej skobaca na breg, pa tu- di obleka ga je pri plavanju močno ovirala. Toda kaj, ko pa so bili na bregu ljudje, ki ga hočejo ujeti. Nekaj časa je plaval s tokom, po kop- nem pa mu je sledil brodar Serec. Končno se je zmikavt ves izmučen le sikobacal na suho in po krajšem diru med grmičevjem pristal v želez- nem prijemu brodarja. Jože Serec meni, da bi mio- rali občani še bolj sodelovati z delavci milice, pa bi storil- ce kaznivih dejanj dostikrat hitreje ulovili. JOŽE ŠABJAN 4 DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESjmm^imtrtek 60000 izmmM ZAPOZNELO Z REDNE SKUPŠČINE ZVEZE BORCEV NOV CELJE Biti moramo močan politični dejavnik je na konferenci kot eno osnovnih nalog zastavil predsednik občinskega odbora ZB NOV Franc Rojšek-Jaka 0 Med problemi, ki še ve- ^,10 tarejo borce je vpraša- nje zdravstvene zaščite, kar zlasti prizadeva invalide. 9 Rezervne oficirje in pod- oficirje so politične razmere v svetu vzpodbudile k vztraj- nejšemu delu. 0 Priznanje organizaciji za jijeno družbeno-politično delo in vlogo.. Redna skupščina je bila te- den pred prazniki, a ker v zadnjem tednu časnik ni iz- šel, sruo s poročilom v za- ostanku. Ker pa smo pred skupščino in po njej veliko poročali v oddajah radia, se omejujemo na najvažnejše. Kdor je skrbno prebral po- ročilo o delu zveze združenj borcev NOV v Celju, je tudi spoznal, da imajo organizaci- je v Celju in njihovo občin- sko vodstvo za sabo dve leti izredno plodnega dela. Ne samo, da so vse komisije sto- rile svojo dolžnost, da so se svoje članske dolžnosti zave- dali tudi večji del vsi člani — organizacija je uspela do? seči mnogo več — kljub mno^ gim problelom, ki na speci- fični način zaskrbljujejo or- ganizacijo in članstvo, so bor- ci ostali v prvih vrstah poli- tične borbe. Tako priznanje je celjski organizaciji dal predsednik republiškega od- bora, narodni heroj in prvi komandant slovenskih partiza- nov Franc Leskošek-Luka, pred njim pa tudi politični sekretar občinskega komiteja ZKS, tovariš Zvone Dragan. Med prej omenjenimi pro- blemi, ki še vedno niso raz- rešeni, so borci navajali zdravstveno zaščito. Kljub sklepu republiške skupščine po dveh letih v Celju še ve- dno ni posebne zdravstvene kartoteke za borce, s pomoč- jo katere bi mogli urediti si- stematičnejše zdravljenje obo- lelih. Poseben problem so tudi dragi in slabo izdelani invalidski pripomočki; da ne govorimo o plačevanju zdra- vil, obiskov pri zdravnikih, kar prizadene zlasti socialno šibkejše borce NOV. Kot smo že poročali, je ve- like uspehe v preteklih dveh letih imela zlasti komisija za razvijanje tradicij NOV. Nji- hov uspeh je toliko večji, ker so uspeli pritegniti k so- delovanju večji del naše mla- dine. Pomembna je tudi ugotovi- tev, da so rezervni oficirji in podoficirji po dogodkih na Bližnjem vzhodu in v sosed- njih državah močno povečali svojo aktivnost pri svojem usposabljanju za primer ob- rambe naše domovine. Dolo- čen del rezervnega starešin- skega kadra pa še vseeno stoji pasivno ob strani in vprašanje je, kako naj ta- kim ljudem v primeru potre- be zaupa družba tako odgo- vorne dolžnosti? Konferenca je izvohla no- vo vodstvo, ki pa mU bo tu- di v prihodnjih dveh letih predsedoval tovariš Franc Rojšek-Jaka, iz\-olila pa je tudi delegate za republiško konferenco. Posebna komisi- ja je bila zadolžena, da na osnovi poročil in razprave sestavi sklepe kot osnovo za delovni program v prihod- njih dveh letih — brez dvo- ma pa bo ena osnoraih na- log ta, da organizacija še na- dalje ostane močan družbe- no-politični dejavnik v obči- ni, kot je v uvodnem refera- tu poudaril tovariš Franc Rojšek. J. Kr. Akacija je pozebla Obilnejša paša za čebele je navadno cvetje akacije. Letos je ta up čebelarjev pobrala pozeba, tako da akacija ne bo cvetela in zato tudi obil- ne paše za čebele ne bo. Po- zeba je prizadela akacijo ne samo na celjskem območju, temveč tudi v Prekmurju. Sekcija gojiteljev kaktej ni zaživela Svoječasno so pri HD v Celju ustanovili sekcijo gojiteljev kaktej, vendar le ta zaradi premajhnega zanimanja članov ni zaži- vela. Ne glede na to ob- staja možnost, če bi bilo n.p. dovolj interesentov, da ta sekcija pri hol-tikul- turnem društvu zaživi. Ne- mara bi se potlej pridru- žili še gojitelji kaktej in drugih krajev širšega celj- skega območja, ki bi prav tako raidi izmenjali stro- kovne izkušnje na tem po- dročju. V Celju samem je več desetin gojiteljev kak- tej. O tem, kakšno zani- manje vlada med ljudmi za kakteje, je pokazala razstava kaktej v sklopu vrtna-rske razstave lani v Celju. Ribice po pošti Akvaristom v svetu se obeta zanimiva novost v transportu ribic. Le-te bo moč namreč odslej naro- čiti za svoj akvarij kar po pošti in poštar bo ribice tudi prinesel — v mali škatljici. Nov način prenašanja ribic brez vode je iznašel nek angleški biolog. Pred transportom se namreč ri- bice potopi v poseben ane«- stetik, raztopino, ki za do- ločen čas ribice omami in latiko živijo na zraku in brez vode. Ko prejme akvarist pošiljko anastezir ranili ribic, jo enostavno odpre in ribico spusti v pripravljen akvarij, kjer spet oživijo. Rekreacija s trnkom Celjska ribiška družina je poskrbela za svojstvena rekreacijo ob ribnikih na Blagovni. Poseben ribnilE so uredili za turistični rir bolov, kjer je moč za pla« čilo 10 Ndin ribariti od jutra do večera. Ribići in neribiči imajo tu prilož- nost preizkusiti ribiško srečo. Kdor nima pribora, dobi le-tega pri ribniku, mimo tega pa je na otoč- ku možno tudi okrepčila, poskrbljeno je na prevoa s plastičnimi čolnički — skratka bivanje ob ribni- kih na Blagovici je lahkOi za posameznika ali za celo družino zares svojsko do živetje Za 10 Ndin sme ribič odnesti domov dva krapa. Lani je na Blago*- vici ribarilo več kot 500 turistov. Tudi letos ob po- poldnevih ter sobotah ia nedeljah prihaja na Blago- vico precej ljudi. Nad 20.000 kvadratntli metrov tulipanov " in vrtnic Konec aprila so v Miramar« skem parku pri Trstu odp> li 13. cvetlično razstavo. Le* tošnja je zasnovana nekolir ko drugače; trajala bo prala- tično vse leto v 13 ciklih. So- deluje 360 razstavljalcev iz 25 držav. O obsegu razstave nedvomno največ pove že dejstvo, da so tulipane in vrtnice zasadili na več kofc 20.000 kvadratnih metrih, po stavili so tudi nov paviljon in podobno. Za naše ljudi utegne biti ta razstava zelo zanimiva, saj ix)dobnega le- tos tako blizu naše domovi- ne ni moč videti. Vrstice te rubrike so namenjene vam, drage bralke in bralci, vam ljubi- telji cvetja in zelenja, vam hortikulturniki, akvaristi, čebelarji, ribiči, lovci — vam ljubitelji vsega naravnega v naravi in v domu. Enkrat v tednu se bomo srečali na tem prostoru; prizadevali si bomo posredovati drobne zapise iz svojskega sveta narave, ki se ji v prostem času s toliko veselja znova in znova obračate, še nekaj: čim več gradiva bomo skušali zbrati pri vas in zato nam je potrelDno vaše sodelovanje, vaši nasveti, vaše želje. Pričujoča rubrika bo tudi priložnost za izmenjavo vaših mnenj o tem in onem, kar utegne zanimati vašega znanca, prijatelja, soljudi, ki so pravtako obrnjeni k naravi. člani celjske delegacije v razgovoru z gostitelji na dvo- rišču nove tovarne mesnih izdelkov, svetovno znanih »Gavrilovičevih« specialitet, po ogledu tovarne. (Foto: J. Kr.) SINDIKALNA DELEGACIJA IZ CELJA OBISKALA SISAK Združeno prijetno s koristnim v petek in soboto pred prvomajskimi prazniki se je v Sisku na Hrvaškem mudila delegacija občin- skega sindikalnega sveta iz Celja, v kateri so bili — pred.sednik Občinskega sveta IVAN KRAMER — predsednik sindikata za promet in zveze FRANJO KOČAR in predsednik sin- dikata družbenih služb — DRAGO ŽUNTAR. V Sisku so bili presene- čeni nad maloštevilnostjo delegacije, vendar to ni vplivalo na njihovo gosto- ljubnost in pozornost, s katero so delegacijo ob- dali. Celjani so se sezna- nili z delom sindikata v tej industrijski občini, ogledali so novo tovarno »Gavrilovič« v Petrinji, ki se po tehnološkem postop- ku proizvodnje, urejenosti in čistoči dviga nad vse predstave. Poleg tega so obiskovalci iz Celja videli mtizej, ki je urejen v hiši, kjer se je ključavničarstva izučil tovariš Tito in kjer je poleg Titovega muzeja še oddelek NOV in pa ga- lerija za stalne razstave. V Sisku samem si je de- legacija ogledala še stari grad, v njem etnološko in brodarsko zbirko ter lepo ohranjene posavske lesene hiše grajene v nadstropja. Obisk v tovarni »Galdo- vo« je bil zelo poučen, saj ta kolektiv spreminja svo- jo proizvodnjo od izdelave klobukov in tulcev na iz- delke iz plastičnih snovi, to »levitev« pa opravljajo brez posledic za proizvod- njo, tako da noben dela- vec ni brez dela, navzlic dejstvu, da vsak dan izlo- čijo iz obratovanja kak stroj, ukinejo delovno me- sto v nekdanjem sestavu in odprejo novega. Delegacija je obiskala tudi Kostanjevico na reki Uni, kjer se je seznanila s problemi kolektiva triko- tažne tovarne »POUNJE«, ki je zaradi napak v bliž- nji preteklosti moral od- ločiti, ali hiter propad ali pa ponoven in gospodaren preokret, četudi s povpreč- nim osebnim dohodkom 35.000 dinarjev. člani celjske delegacije so bili nad programom obiska v pobratimski ob- čini Sisak močno zadovo- ljni. Enodušno so smatra- li, da so taki obiski izred- no koristni, kajti dobro je videti, da niso težave sa- mo doma in da drugje marsikaj tudi zelo pamet- no in preudarno rešujejo. J.Kr. Tonči Rancinger Mika Tripalo, predsednik Ljudske mladine Jugoslavije ga je vprašal: — Tone, pa boš res zmo- gel v naslednjih • 14 dneh Opraviti to pomembno delo? On p>a: — dajem ti bese- do, tovariš predsednik. Zmo- gel bom, zmogel z mojimi fanti. In je zmogel. — Kdo bi pomislil — je iiadaljeval in vztrajno grebel po spominu Tonči Rancin- ger, prvopisani kopač-rudar iz Zagorja ob Savi, danes ob- činski uslužbenec, — da je tega že deset let. — Nikoli ^ bom pozabil izgradnje na- ^ slovenske avtomobilske Ceste. Zaradi tiste obljube Miku Tripalu sem ostal 14 dni kar na terenu; še kosilo in malice so nam morali no- siti na delovišče. Toda oblju- bo, dano Tripalu na Otočcu smo izpolnili. Za naše vztraj- no delo sem prejel spomeni- co mladinskih brigad, ki jo imajo menda samo še trije slovenski brigadirji. Tonči Rancinger je prebil v mladinskih delovnih briga- dah natanko 36 mesecev. Redki so, ki bi se zmogli me- riti z njim. Začel je s Pe- snico, bil v vseh izmenah v Brčko—Banoviči, Sam- cu—Sarajevo, Lijaku pri Go- rici, se spopadal s skalov- jem, kot miner, bil koman- dir čete v nekaterih briga- dah, pa pomočnik koman- danta nekaterih revirskih brigad: Tončke čečeve, Okro- garja—Nestla—Ivana Skvar- ča in drugih. Za 36 mesecev — 36 udarniških značk, nič koliko pohval, priznanj ... — Včasih sem prišel do- mov samo ziato, da sem se umil, preoblekel, prespal kratko noč in naslednje ju- tro odromal nazaj. Bodisi v Brčko, Samac, Novo mesto, še sam ne vem, kje in kako sem vse to zmogel. Tiste red- ke mesece, ko sem delal v rudniku, sem ob prostem ča- su zbiral fante za mladinske delovne brigade. Kot pred- sednik občinskega komiteja Ljudske mladine Slovenije v Zagorju smo skupaj z mladi- mi prešli viharne čase. Naše geslo je bilo: ,delo, delo, in spet delo!' Prijetno je kramljati s člo- vekom, ki se ni nikoli ustra- šil odgovornosti, pa najsi je bila ta še tako veUka in vča- sih celo prevelika za človeka njegovih let. Spomenico mla- dinskih brigad, pa orden de- la III. stopnje, 36 udarni- ških značk so mu ostali kot večen spomin na čase, ko se je razdajal tako, kot se zna razdajati le delavec-ru- dar. Tonči je odkrit, odkrit, kot zna biti samo proleta- rec. Tisto, kar misli, pove v obraz, naravnost, ne glede ali je dobro ali slabo. Danes je bolan. Boleha za hudo, zavratno boleznijo, ki se jo je nakopal v mladin- skih delovnih brigadah. O tem mu je šla beseda nera- da iz ust. Toda vsi tisti, ki ga poznamo, dobro vemo, da sta mu voda, slabo in lepo vreme, skalovja bosenskih krajev, pa naporno delo v domačem rudniku spodjedla zdravje. Tako spodjedla, da je moral zapustiti delo v ru- dniku, kjer je bil prvo pisa- ni kopač, kjer se je nepresta- no izpostavljal nevarnostim, se spopadal z ognjem, globo- ko pod zemljo na Orleku in se zaposliti na občini. Dali so mu mesto komunalnega referenta. Vedel je, da temu opravilu ne bo povsem kos. Zavedal se je, da nima stro- kovnega znanja, pa je to po- manjkljivost nadomestil z vztrajnim delom in — pošte- nostjo. Ker pa ni hotel pod- pisovati nalogov za neoprav- ljeno delo, ker ni hotel raz- dajati družbenega denarja za neopravljeno delo, je raje sporazumno z občinskimi or- gani odstopa t Miga mesta. Odstopil z grenkim prioku- som, da so minili časi, ko je lahko s svojimi sotovariši v brigadah govoril odkrito in brez kanca kakršne koli ne- poštenosti. Danes je Tonči Rancinger občinski kurir. In invalid. S 45 tisočaki starih din pre- jemkov na občini in največ 16 tisočaki starih din inva- lidnine. Kje ste, tovariši, ki ste včasih Tončitu Rancinger- ju zaupali odgovorno mesto predsednika mladine, pa čla- na nekaterih osrednjih repu- bliških organov, pa mu ka- sneje niste pomagali do pre- kvalifikacije ali vsaj do ustreznejšega delovnega me- sta, bi se vprašal človek, ki bi hotel zvaliti krivdo za Tončitovo usodo samo na po- sameznike? Ne, tako; vsa za- gorska skupnost bi mu mo- rala pomagati, ne zaradi so- čutja do sočloveka, marveč zato, ker je okusil trpljenja z zvrhano mero in ga še da- nes junaško nosi na svojih ramenih. Tonči rad opravlja svoje delo. Včasih, ko ga bo- lezen nekoliko huje daje, tež- je, seveda, saj mora vsak dan znositi najmanj 30, 40 va- bil, pa pisem, vlog in papir- jev. Pošteno si brusi pete, poleti in pozimi, ob slabem in grdem vremenu. Za 45 ti^ sočakov, dan za dnem, uro za uro. — Sicer pa bom že nek.> ko. Saj smo navajeni skro- mnosti. Žena je v službi, hčerka raste. Rad bi ji orno- gočil izobrazbo, rad bi, da bi imela lepšo mladost, če- prav svoje ne bi zamoijal za nikogaršnjo, žal mi je le, da nisem mogel ostati pri svo- jem poklicu. Že 15 let sem aktivett v strelski družini. Edini konjiček, ki se mu ne bom nikoli odrekel. Pa Rde- či križ me včasih nekoliko okupira. Odkrito, možato, si gleda^ va iz oči v oči. Vsega nisva odkrila. Preveč bi bilo za ta- le okvir. V mladinsko delov«. no brigado pa bi še šel, če bi bil pri nekdanjih močeh. To mu berem iz oči. So stva- ri, so časi, v kratkem člove- škem življenju, ki jih nI moč ne pozabiti, ne poko- pati ... širok, veder pa vendar po svoje otožen nasmeh mu je obarval oči kot bi hotele re- či: »majhne so te stvari!« Pa niso! -mr OBRAZI 9. MAJA 1968 CEUE TEDNIK 5 MALA ANKETA Dobro živimo Makadamska cesta, ki vodi v Ponikvo pri Šentjurju je bila nekoč gladka in je bilo po njej užitek voziti, pravijo stari vozniki. Danes je drugače- Sicer je še vedno makadamska, vendar polna lukenj, tu in tam pa tudi de- belega gramoza. Sam kraj Ponikva je zelo lepo, tipično slovensko naselje, kjer žive, vsaj kolikor smo jih spoznali, zelo prijazni ljudje. Ni vasi, trga ali mesta, kjer bi bilo vse ure- jeno in vsi občani zadovoljni. Predvidevali smo, da je tako tudi v Ponikvi, zato smo pe- tim občanom postavili vprašanje: Kaj vam danes primanjkuje v Ponikvi, kaj bi še po- trebovali? SILVO GRADIŠNIK, šef krajevnega urada: Premalo je kulturno zabavnega življe- nja, tako da večkrat osta- nejo kot kraj zabave le go- stilne, pa še te so slabo opremljene. Z vodo imamo probleme, kadar je suša. Prosvetna dvorana Je v zelo slabem stanju, vendar upam, da jo bomo do občinskega praznka popravili. Občinske ceste so vzdrževane in gre zanje precej denarja, radi pa bd, da bi bile kmalu as- faltirane. VERA HLASTEC, pred- sednica krajevnega odbora SZDL: 2al primanjkuje kid- turnega razvedrila, kot .smo ga imeli včasih. Danes že imajo pK3vsod radio in tele- vizor in tudi vez med me- stom in vasjo ni več tako dolga, kot je bila nekoč. Najhuje je s cestami. Pove- zana s Šentjurjem, kot ob- činskim sred ščem, bi mo- rala biti boljša, glede ceste seveda. Tudi uslužnostnSh obrti ni. Potrebovali bi kro- jača in čevljarja. i LUDVIK ARH, kamnosek: Vode nam manjka, premalo nam jo raadelijo. Včasih se še umiti ne moreš, ker jo le vsako Jutro malo priteče. Drugače pa gre v redu. V Ponikvi živim od 1942. leta in lahko rečem, da se je življenje precej spremenilo. Mislim, da si tudi drugi tako želijo. FRANC KRŽE, mesar: Da- leč od tega, da bi se lahko človek pritoževal. Edino vode ni dovolj. Poglejte, dela je dovolj, piti in jesti tudi, le denarja Je bolj malo. Sicer pa kaj bi govoril, ve- liko boljše nam je kot vča- sih. Nekoč sem v mesariji prodal eno govedo na teden, sedaj prodam tri. To je go- tovo dokaz, da boljše ži- vimo. Le ceste bi še morali malo urediti, pa bo vse v redu. ŠTEFAN GAJŠEK, železni- čarski delavec: Imamo mla. de ljudii v naši vasi, pa jim manjka dobre organdzcije. Najbolj pomembnjo za nas bd bilo, če bi rešili prob- lem z vodo. Potem pa ce- ste. Sam asfalt ne bo toliko koristil na določenem odse- ku, kot pa da bi izpolnili luknje na glavna in na stran- skih cestah. Drugače pa je vse v redu in upam, da bo- mo tudi to uredili, seveda najprej vodovod. ^ Tako kot povsod v šentjurski občini so tudi v Ponikvi najbolj nezadovoljni s cesta- mi, čeprav se vsi hkrati vesele asfaltiranja odseka, ki vodi skozi naselje. Sicer pa nji- hove želje niso velike, saj je že v navadi, da so prebivalci na podeželju mnogo manj zahtevni od mestnih občanov in da so zado- voljni najbolj s tistim, ki jim omogoča lažje vsakodnevno življenje. M. S. Bistveno je Izpolnjevati sklepe in dogovore z druge seje občinske konference ZKS v Velenju Nedavno je bila v Velenju II. seja občinske konference ZKS, ki so jo izključno po- svetili aktualnim družbeno — ekonomskim vprašanjem razvoja občine Velenje in nalogam komunistov v zvezi s tem. Ob tej priliki so med drugim ugotovili, da gospo- darska rast v občini ni za- dovoljiva, da se je dlje časa sem govorilo predvsem o razvoju energetike to je o gradnji TE Šoštanj kot os- novi za eksistenco rudnika ter da se je ob vsem tem pozabljajo na druga področ- ja, kjer je prav tako dela in kruha. Opozorili so, da Je v kooperacijski proizvod- nji za potrebe tovarne »Go- renje« še niz neizkoriščenih možnosti ter da je sedanji način prilagajanja posamez- nih manjših proizvodnih or- ganizacij tem zahtevam zelo na mestu. V zvezi s tem so omenjali »Chrommetal«, »Polipeks« in RŠC. Vseka- kor bi bUo potrebno za področje kovinsko predelo- valne industrije, ki je že po- gnala določene korenine v Šaleški dolini, izdelati pro- gram perspektivnega razvoja in najti na nekaterih pod- ročjih stične točke. Tudi v lesno predeđovalni industriji, trgovini in gostinstvu še niso izkoriščene vse možno- sti razvoja. Pristojni organi za gospo- darstvo v velenjski občini so po oceni konference ko- munistov velenjske občine premalo storili za usmerja- nje in tekoče spremljanje razvoja gospodarstva v ob- čini. Konferenca se je med drugim zavzela za radikal- nejši odnos v teh vprašanjih. Če bo potrebno, naj pride tudi do zamenjave določenih ljudi. Enako načelo reelek- cije kot v delovnih organi- zacijah, naj velja . tudi za občinsko upravo. Komunisti so se odločno zavzeli za do- sledno izvajanje načel reelek- cije in jo takšno, kot je za- stavljena, tudi podpirajo. Prav tako so odločni v zah- tevi po kadrovskih spre- membah v tistih delovnih organizacijah, ki premalo skrbijo za strokovnost in napredek. Rezerve niso zgolj v finančnih naložbah, pač pa tudi v sposobnih glavah, če bo prišlo do pametnega zlitja umskega in finančnega kapitala, bodo tudi pričako- vani uspehi večji, več mož- nosti bo za napredovanje. Vsem tem vprašanjem ko- munisti v delovnih organi- zacijah doslej niso posvečali zadosti pozornosti, kar je bilo zelo pomanjkljivo. Za- stran prepočasne rasti go- gospodarstva v velenjski ob- čini je prišlo tudi do težav v zaposlovanju. Potrebno bo odločneje skrbeti za nova delovna mesta, kajti za do- mačine izven občine ni kakš- nih posebnih možnosti za zaposlitev. Tako pri teh, kot tudi pri nekaterih drugih vprašanjih razvoja gospodar- stva v občini velja ugotovi- tev, da ne gre iskati krivde za določeno stagnacijo ne- kje izven, pač pa Je potreb- no oceniti in videti stvari predvsem v lastnem krogu. Za sflednjo sejo občinske konference ZKS je bilo tudi značilno, da je v zvezi z ob- ravnavano problemat ko spre- jela konkretne sklepe, ki Jih bodo morali odslej ko- munisti v delovnih organiza- cijah in sjunoupravnih ter družbenih organih dosledno izvajati. Tudi v tej smeri bo treba v glavah komuni- stov marsikaj menjati. Iz- polnjevanje sklepov je edini pogoj za uspešno delo in akcije. Po delu in uspehih ljudje tudi ocenjujejo komu- niste, K. ZARADI RAN UMRLA Pred dnevi je v celjski bolnišnici zaradi ran, doblje- nih pri padou po stopncah umrla 64-letna MARIJA BLA- ZINŠEK, doma iz Konjske- ga pri šmartnem v Rožni dolini. Nesreča se je pri- p>ettla, ko je Blazinškova želela priti po stopnicah na podstrešje. Na stopnicah ji je spodrsnilo, nezavestno jo je žez čas našel šele slu- čajni obisikovalec. STRELJANJE MED PREPIROM Ob treh zjutraj so se pred gostiščem Grič na Čatežu sprli NIKOLA OPAČIĆ in EDO SAVIĆ ob prisotnosti KATICE PAVLO VIČ. Opar čič tn Pavlovičeva sta so- lastnika tega gostišča, Savič pa ekonom. Do prep ra je prišlo baje zaradi poslova- nja. Med kreganjem je Sa- vič potegnil pištolo in začel streljati. Zdaj varnostni or- gani ugotavljajo ali je šlo le za plašllne strele ali za I>oizkus uboja. ENEGA ROPARJA SO ŽE PRIJELI V zjačetku aprila sta dva neznanca vdrla v stanova- nje zakoncev Ravnik v Vr- bovski vasi. Od zakoncev sta najprej zahtevala denar, ko sta se zakonca upirala sta ju pretepla. Nato sta z no- žem, ki ga je eden izmed roparjev diržal na grlu go- spodarju oba ustrahovala, pobrala denar in 58 letn: go- spodinji storila petkrat silo. že čez nekaj dni pa so var- nostni organi roparja odkrili in enega prijeli. Bila sta cigana DARKO BRAJDIČ in RASIM SAŠIVARI. Brajdida so odkrili v enem izmed ci- ganskih taborov pri Krškem, Sašiivari pa se skriva nekje v Makedoniji. HUD POŽAR V POLJU OB SOTLI Jože MOŠEK, kmetovalec iz Polja ob Sotli je vključil v svojem pitališču za piščan- ce električne ogrevalne na- pirave in odšel raztovarjat majhne piščance, ki so mu jih pripeljali. Medtem pa Je zaradi kratkega stika izbruh- nil požar, ki se je naglo razširil po celem, skoraj novem gospodarskem pošlo- pju. Z gorečega poslopja je kmalu nato veter zanesel ogenj še na slamnato streho sosednje stanovanjske hiše, ki je bila last FRANCA KLA- KOČARJA. Kljub požrtvoval- nosti gasilcev in občanov je oboje |K)Slopij zgorelo do tal. Na gospodarskem poslo- pju so škodo ocenili na 6, na stanovanjski hiši pa na tri milijone starih dinarjev. Konferenca v tovarni EMO Pred dnevi je bila v celjski tovarni EMO kon- ferenca organizacije ZK, ki ji je tudi prisostvo- vala predsednica občinske skupščine Olga Vrabičeva. Obravnavali so v glavnem probleme v zvezi s poslo- vanjem podjetja ter pri tem opozorili tako na po- pomanjkljivosti in težave kakor na nekatere uspehe. Gradivo o tem je pripra- vila komisija za družbeno ekonomska vprašanja, medtem ko je bil uvod- ni referat sekretariata or- ganizacije ZK posvečen vprašanjem notranjih od- nosov. Na konferenci je v ime- nu občmskega komiteja ZKS govoril Beno Krivec, na koncu pa predsednica občinske skupščine Olga Vrabičeva. Med najvažnej- še ugotovitve večine di- skutantov bi mogli šteti ugotovitev, da bo sedanji in bodoči ekonomski po- loža.] tovarne v največji meri odvisen od hitrej- šega uveljavljanja sodob- nejše tehnologije in pro- izvodnje novih izdelkov. Na konferenci so spre- jeli v članstvo ZK štiri nove člane. Zmagala tehniška šola Zapis o tekmovanju »Naša beseda« Zamisli in seveda tudi iz- vedbi tekmovanja pod naslo- vom Naša beseda, ki jo je uspešno uresničil občinski komite ZMS v Celju, imela pa je poleg predstavitve slo- venskih pesnikov in pisate- ljev namen predstaviti tudi bolj ko ne nepopularno de- javnost, kakršna je na pri- mer recitacija, velja izreči vse priznanje. Na treh prire- ditvah, ki so jih poleg nekaj prosvetnih delavcev spremlja- li povečini srednješolci, je nastopilo več ko 80 recitator- jev, poleg njih pa nekateri sodobni slovenski literarni ustvarjalci, čeprav tolikšna množičnost ni bila vedno kvalitetno dovolj prepričljiva, je vendarle pokazala soliden izbor tekstov kakor tudi, da imajo šole nekaj talentiranih mladih recitatorjev. To velja še posebej za teh- niško srednjo šolo, ki je z ljubezensko poezijo včeraj in danes osvojila ne samo pre- hodni pokal Naše besede 1968, prvo nagrado in nagra- do za najboljši aranžma — od posameznikov Mateja Omerzel prvo nagrado kot najboljša recitatorka med srednješolci — ampak tudi poslušalce. Nastop je pome- nil veliko doživetje še zlasti zato, ker je poezija tako re- koč premagala tehniko, ker je pristno in tenko občuten izraz potisnil v ozadje tehni- ški pribor in matematično logiko. Kot mentorja sta stil- no enoten in vsebinsko za- okrožen večer pripravila ing. Bela Bukvič in tov. Ravbar- jeva. Med osnovnimi šolami je bila najboljša 4. osnovna šo- la. Prejela je prvo nagrado v svoji skupini, učenka Lilja- na Dejanovič pa nagrado kot najboljša vezalka. Vsi nasto- pajoči so prejeli po eno knji- go, mentorji pa pismena pri- znanja. Ob koncu velja pohvaliti Državno založbo. Mladinsko knjigo in založbo Obzorja, ki so za to tekmovanje po- darile bogate knjižne nagra- de. Občinski komite ZMS na- merava prihodnje leto prire- diti tekmovanje v še večjem obsegu, to pa je gotovo po- memben prispevek k negova- nju naše besede kot najviš- jega izraza naše kulture. dhr NESREČE NA ŽELEZNICI v dneh pred prazniki se je zgodilo več težjih nesreć na želez, niči. Tako so med tiri na želez- niški progi med železniškima po- stajama Libna in Krško našH iznakaženo truplo neznane ženske, za katero so ijozneje ugotovili, da je doma iz okolice Ptuja. Po- nesrečenka je najverjetneje šla po tirih, ko jo je povozil vlak. V Zidanem mostu se je pri skoku z drvečega vlaka težko poškodoval STOJAN TUZAROV. SKI, doma iz okolice Ohrida, ki je potoval na Dunaj. Med postan- kom je odhitel po vodo in nato vst(H)il na napačni vlak. Pri pad- cu si Je hudo poSkodoval glavo Pravt tako je z drvečega vlaka padel tudi DRAGUTIN KRAJCAR, doma iz okolice Klanjca. Nesreča se je pripetila na železniški po- staji Imeno, v Obsotelju. Prt padcu si je močno poškodoval hrbtenico, tako da je njegovo stanje kritično. Ob obsoteljski progi, med že- lezniškima postajama Pristava In Stranje so našli nezavestno IVANO KRUMPAK, doma iz Hanjskega. Tudi za njo menijo, da je padla iz vlaka. Krumpakova je pri pad- cu dobila tako hude poškodbe, da je že naslednji dan v celjski bol- nišnici umrla. Revija je uspela Vojničani so se vsestransko izkazali Amaterska dramska revija v Vojniku je zlasti v orga- nizacijskem smislu povsem uspela, hvaležno vojn^ško ob- činstvo, ki je spremljalo vseh šest predstav z največjim za. imanjem — dvorana kultur- nega doma je bila vsakokrat do kraja zasedena — pa bo prihodnje leto zopet lahko gostilo gledališke skupine. Ta odločitev prireditelja je namreč izraz priznanja in spoznanja, da bi težko našli ustreznejši kraJ. Nekoliko drugače pa je bilo z udeležbo. Prireditej je spr- va računal, da se bodo dru- štva iz drugih občin odzvala v večjem številu, da bi bUa tako tudi selekcija še boljša, vendar so bdle razen društva iz Zibike vse druge gledali- ške skupine iz celjske obč ne. Kljub temu so v vsebinskem smislu zaznamovan precej- šen napredek, saj se dram- ske skupine v zadnjem času z uspehom lotevajo zahtev- neiš^h tekstov. Tako je na primer tmoveljska Zarja u- prizorila Klabundov krog s kredo, zelo zahtevno staro kitajsko ljudsko igro, ki je bila deležna priznanja občin, stva in amaterskih delavcev. Podoben dmev so poželi tudi igralci iz škofje vasd zBuda- kovim Me težem. V sploš- nem je bil letošnji repertor, če že ne za časovno povsem sodoben, vsaj aktualen in še vedno zelo živ. Predstavo si je ogledala tudi posebna re- publiška komisija, ki bo v Sloveniji izbrala 16 predstav za republiško revijo na Je- senicah. Predstavnik republi- škega sveta zveze kulttimo prosvetnih organ zacij Je ob stoletnici slovenskega gleda- lišča vsem skupinam iz celj. ske občine podelil Linhar- tove značke. Dramsko revijo v Vojniku je dopolnila razstava plastik celjskega rojaka Aleksandra Kovača in akvarelov Šoštanj, skega slikarja Jožeta Svetine. dhr 6 TEDNIK- CELJE 9. MAJA 1968 ljetos bodo v Žalcu slavili velik praznik, in to 100-letnico ŽALSKEGA TABORA. V pisarni ravnateljstva žalske osnovne šole visi velika oljna slika, ki jo je po spominu narisal RU- DOLF LORBER pred več kot petdesetimi leti. Enajsta trgovina Avtomotorja Nova specializirana prodajalna v Mozirju Z otvoritvijo specializi- rane avto trgovine v Mo- zirju, je trgovsko podjetje Direktor trgovskega podjetja Aviomotor v Celju, Jure Klanjšek na veliko in malo Avto- motor v Celju dobilo svo- jo enajsto poslovalnico. To je vsekakor pomembna pridobitev ne samo za če- dalje močnejši promet v zgornjem delu Savinjske doline, za tamošnje potroš- nike, marveč je tudi izraz izrednega posluha za ra- zvoj turizma. Ob polnem razumevanju občinske skupščine v Mo- zirju ter mehaničnega mojstra Pepela, je kolek- tiv v nekaj mesecih uspel uresničiti pobudo, ki jo je sprejel na seji delavskega sveta, člani delavskega sveta Avtomotor Celje so namreč sklenili z odpira- njem novih prodajaln na drobno približati se kupcu in mu omogočiti, da ku- puje avtomobile, motorje, kolesa in vse rezervne de- le tam, kjer živi in dela. Na svečanosti ob otvori- tvi nove trgovine v Mozi- rju je najprej spregovoril predsednik delavskega sve- ta Avtomotor Celje, Vik- tor Pečar, o odločitvi in perspektivah kolektiva pa tudi njegov direktor. Jure Klanjšek. V tej zvezi je dejal, da se je kolektiv odločil za novo trgovino v Mozirju navzlic temu, da na sedežu podjetja, v Celju, nima najboljših de- lovnih pogojev. Zato so z novo enoto hoteli dati svoj delež k turističnemu in gospodarskemu razvoju doline, saj je znano, da je turizem močno odvisen ne samo od dobro razvitega gostinstva, marveč prav tako od trgovine. Kolektivu celjskega Av- tomotorja sta zatem če- stitala predsednik mozir- ske občine skupščine, Jože Deberšek ter direktor po- slovnega združenja za trgovino v Celju, Risto Gajšek. M. B. ^.Ciganom bom ostal zvest" INTERVJU Z JURETOM ŠARLAHOM V delavskem klubu v Vele- nju so prejšnji teden odprli razstavo del celjskega slikar- ja amaterja Jureta šarlaha. Na razstavi je 14 olj z ze- lo razgibano tematiko — od figurativnih, pokrajinskih, ciganskih motivov do tihoži- tij. Ob tej priložnosti smo J. šarlahu zastavili nekaj vprašanj. — Zdi se, da stopate iz moderrhizma v abstraktne i>o- de. Kaj vam pomeni abstrakt- no slikarstvo? — Mnogo svobodnejše u- stvarjanje brez utesnitev; človeku ni potrebno gledati v svet skozi že določen okvir. Resnična abstrakcija je no- tranja organizacija slike, igra odnosov med oblikami in barvami. Uspeh pomeni že, če slikar na sliko prenese samega sebe s tem, da po- sreduje gledalcu znamenja, oblike ali tone, ki morajo se- veda imeti neko vrednost. — Rekli ste, da je notra- nja težnja slikarja, da izrazi svoj jastni jaz. Kako bi to uskladili z upodabljanjem vaših priljubljenih ciganov. — Ciganom bom ostal zvest. Blizu mi je njihova svoboda in nenehno gibanje, in vročekrvneži. Imajo sreč- no sposobnost, da so nedo- stopni za vse, kar jih dolgo- časi in utesnjuje. — Zakaj uporabljate pri slikanju različne stile ozi- roma, kot bi lahko tudi rekU, manire ali izrabe? — Mislim, da mora biti slikar vedno nov; mora im- provizirati in se spreminjati. Bojim se statičnosti. Nimam veselja s ponavljanjem. -- Torej vam tudi ni do lastnega barvnega izraza? — Slikarstvo odgrinja z barvami neki sanjski svet, ki ga današnja asfaltna džungla utesnjuje, človek čuti vedno dosti večjo radost, če je v odnosu do barve popolnoma neprisiljen in svoboden, če bi se ljudje bolj veselili po- ezije barv, besed in zvokov kot papirnatega božanstva — denarja in bi se vojskujoči generali spremenili v cirku- ške klovne, bi bilo na svetu lepše. — Ste doživeli kak poseb- no pretresljiv dogodek, ki bi mu bilo posvetiti slikarsko paleto? — Morda bi bilo bolje, da bi ga zamolčal. BUo je leta 1944. Na Kozjaku je zapadel prvi sneg. Imel sem petnajst pomladi in kot najmlajši bo- rec šercerjeve brigade sem skupaj z borci prepeval. Pe- li smo poslovilno žalostinko mlademu kmečkemu fantu, ki je bil obsojen na smrt, fcgr je ukradel samo košček kruha. — Vem, da mnogo berete in pišete tudi aforizme. Kaj je humor? — Humor je najboljša ta- bleta za današnje glavobole. Ljudje postajajo vse preveč resni in tekajo v nenehnem krogu nenasitnega bogatenja. Vsa sreča, da umetnost spreminja stvarnost v do- mišljijo, pretvarja domišljijo v novo stvarnost ter tako presega svoj čas in njegove razsežnosti. »Pokaži, kaj znaš« V Veliki Pirešici Kulturno-prosvetno življenje se v Veliki Pirešici lepo razvija. V nedeljo 21. t. m. je mladinski ak- tiv tega kraja organiziral prire- ditev »Pokaži, kaj znaš«. Odziv je bil presenetljiv, tako s strani obi- skovalcev, kot s strani nasto- pajočih. Za prireditev se je od- zvalo nepričakovano število mla- dinskih aktivov iz žalske občine, od katerih so želi največ prizna- nja mladi fantje iz Levca s svo- jim instrumentalnim ansamblom. Pohvale vredni so bili tudi instru- mentalisti iz Vinske gore in Li- boj. Seveda pa ne smemo pre- zreti tudi domačinov, saj so z lepo naštudiranimi točkami zelo popestrili program. Nabito pohia dvorana je bila zgovoren dokaz, da so take prireditve občinstvu zelo pri srcu. Ja-Ma Koncert APZ V Mozirju V nedeljo, 28. aprila je gostoval v Mozirju akademski pevski zbor Tone Tomšič pod vodstvom Mar- ka Muniha. Gostovanje je prire- dil občinski sindikalni svet v Mo- zirju v počastitev prvega maja. Zbor je gostoval v Mozirju pr- vič lansko jesen. V prvem delu je tokrat izvajal slovenske zbo- rovske skladbe iz obdobja ro- mantike, v drugem delu pa ko- roške narodne pesmi. Dvorana prosvetnega doma ja bila zasedena do zadnjega kotič- ka, navdušenje poslušalcev pa je bilo tolikšno, da je moral zbor pesmi ponavljati. Izven programa je zapel še dve slovenski narodni. Velik aplavz so poželi solisti. Gostovanje akademskega pev- skega zbora je bil vsekakor prvo- vrsten kulturni dogodek, žal pa je takih kulturnih dogodkov v Mozirju zelo malo. P. g. Osrednja proslava Za letošnjo osrednjo prvomaj- sko proslavo velenjske občine so se v Šoštanju temeljito pripravi- li. Tako je krajema skupnost do proslave uspešno zaključila razna dela kot je nova cestna razsvet- ljava, ureditev zelenic itd. Vc3 akcij v zvezi s tem je prispe- valo k lepši, bolj sveži podobi mesteca ob Paki. Osrednji razlog za proslavo 1. maja v Šoštanju pa je bila as- faltirana cesta Šoštanj—Gorenje, ki preko soteske Penk povezuje Spodnjo in Zgornjo Savinjsko do- lino. Ta je za ttirizem, kakor tur di za gospodarstvo velikega pome- na. Trak čez cesto je na prvomaj- ski slovesnosti prerezal predsednik OS Velenje inž. Peter Krapež. na- to pa je po gladki cesti oubrzela proti Gorenju kolona osebnih av- tomobilov. Mimo te proslave so v Velenju za l.maj odprli nov obrat za iz- delovanje zabojev, iast lesno in- dustrijskega podjetja Šoštanj. Odslej osnovna šola »Biba Rocka« Za obletnico OF Slovenije so na II. osnovni šoli v Šoštanju pri- pravili slovesnost ob preimenova- nju te šole v osnovno šolo revo- lucionarja »Biba Rocka«. O liku borca in revolucionarja Bibe Rocka je ob tej priložnosti go- vorila Rockova soborka Olga Vra- bič. V. K. »Gore V podobi« Ob 75-letnici slovenskega planin- stva so priredili šoštanjski pla- ninci likovno razstavo v Napotni- kovi galeriji na temo »Gore v podobi«. Na razstavi sodeluje 8 slikarjev iz vse Slovenije z 52 deli. S to razstavo je Planinsko dru- štvo Šoštanj dostojno proslavilo visoki jubilej planinske organiza- cije ter hkrati nudilo svojstveni užitek mnogim obiskovalcem. Slednjo razstavo si je ogledalo tu- di precej šolske mladine. V. K. Dvodnevni tabor Odred tabornikov »Pustega gra- du« velja v Šoštanju za najbolj množično mladinsko organizacijo, ki žanje Iz leta v leto več uspe- hov. Take je odred doslej prejel že Kajuhovo nagrado, od repub- liške zveze pa je bil imenovan za partizanski odred. Oh letošnjih prvomajskih praznikih so se na povabilo mladine iz Mislinjske do- line odpravili tjakaj, da bi jim pokazali taborniške veščine in živ- ljenje tabornikov. Taborniki iz Šoštanja so nad osnovno šolo v Mislinji za dva dni razpeli svoje šotore in se v več Igrah pome- rili z mladino Mislinjske doline, najlepše doživetje za vse pa je nedvomno bil večer ob taborni- škem ognju. Dvodnevni tabor v Mislinji, ki naj bi med drugim tudi prispeval k oživitvi taborni- štva v tem predelu, sta uspešno vodila S. Novak in G. Podgoršek. V. K. NAŠ RAZGOVOR Dobro pripravljeni Konec aprila je gostinsko podjetje v Mozirju izročilo namenu nov hotel. To je lep objekt sredi trga, pri avto- busni postaji, ki je pomem- ben zlasti za turistični pro- met doline ob zgornjem to- ku Savinje. Sicer pa je o tem odgovoril na prvo vpra- šanje tudi direktor kolektiva Janez Zupan: — Potreba po večjem go- stinskem obratu v Mozirju je bila velika. Zato se je naš kolektiv odločil za adaptaci- jo 104 let stare hiše, h kateri je dodal še veliko restavra- cijo ter šest sob za goste. Kolektiv si veliko obeta od tega objekta, saj je lep in tudi kapacitete so zadostne. Tu je dvanajst ležišč, kuhinj- ske kapacitete pa so za 200 obrokov. Poleg tega imamo v najemu pet meekend hišic s po tremi ležišči Tako ima- mo 27 ležišč in velike gostin- ske kapacitete. Mimo tega lahko najamemo tujske sobe tudi pri privatnikih. Po vsem tem smo za letošnjo sezono dobro pripravljeni in goste bomo lahko primerno ' spre- jeli in jih pogostili. — Omenili ste letošnjo se- zono. Kaj pravzaprav priča- kujete od nje? — Vtem ko je bila lanska sezona v rxiši dolini slabša od predlanske, računamo le- tos na boljše uspehe. Meni- mo, da bo k temu prispevala svoj delež tudi gradnja žič- nice na Mozirsko planino. — Kako pa bo s cenami? —• Cene bodo približno takšne, kot so bile lani. Pen- zion v weekend naselju bo 25, v hotelu pa 30 novih di- narjev. Ležišča v voeekendu bodo po 7, v hotelu pa po 15 novih dinarjev. M.B. Janez Zupan med razgovorom Udeležencem zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju Vse, ki so se leta 1943 kot odposlanci ali kot gostje udeležili Zbora odposlan- cev slovenskega naroda v Kočevju, pro- simo, da nam najkasneje do konca maja 1.1. pošljejo svoje naslove z navedbo, v kakšnem svojstvu so se udeležili zgo- dovinskega zbora v Kočevju, da bi jim mogli ob proslavi 25-letnice zbora po- slati osebna vabila. SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Ljubljana, Šubičeva 4 9. MAJA 1968 -. ŽALEC — VELENJE — MOZIRJE TEDNIK 7 Mar delajo povsod tako? Kmetje iz Laziš so dolgo čakali na denar za cesto. Končno so ga dobili toliko, da bi mogli plačati dela z buldožerom. Tedaj pa so se začele težave. Predsednik gradbenega od- bora je bil dvanajstkrat v Celju pri vodni skupnosti, kjer je naročil buldožer, če- tudi so mu ga vselej oblju- bili, so ga vselej zaman pri- čakovali. Tudi 23. aprila so ljudje ob 10. uri čakali v Rimskih, kjer naj bi doča- kali buldožer, a spet zaman. Od Laziš do Rimskih je de- belo uro hoda in če upošte- vamo dvanajstkratno pot, pa še naprej v Celje in spet pra- znih rok nazaj, je to kar pre- cej. Potem pa, še vsi tisti prosti dnevi, ki so si jih ljudje izgovorili v podjetjih na račun dopusta, a so bi:i zapravljeni z brezp'odnim čh. kanjem. Zanima nas, če ta skup. nost nima nobenega plana da bi mogla vsaj za nekaj č^! sa vnaprej povedati, kdaj bo njihov buldožer na razpoia. go. Za takšno ravnanje bi rrio. ral biti nekdo odgovoren, y kar pa Lažišani resno dvo. mijo. KE JESENI NOV VRELEC v laškem zdravilišču pri- pravljajo priključitev novega vrelca, ki bo nedvomno p>o- večal učinkovitost zdravilne vode. Izvor so odkriU šest metrov globoko, voda ima idealno temperaturo 39,4° C in tolikšen pritisk, da bo sa- modejno polnila rezervoar. Pritekalo bo 6 do 9 litrov na sekundo. Radioaktivnost vode bodo šele določili, vendar domnevajo, da bo imela ena- ko stopnjo kakor voda v atomskih toplicah pri Hari- nih Zlakah. Ta izvor dokazu- je, da zdajšnji izvori s tem- peraturo 34 do 35 stopinj ni- so več čisti in se spotoma že pomešajo s površinskimi vodami. Prav to opravičuje pričakovanja, da bo zdravil- na moč vode z novim izvo- rom še večja, kakor je bila doslej. TUDI BABIC v nedavnem zapisu o obč- nem zboru planinskega dru- štva v Radečah, kjer so po- hvalili prizadevanja v§eh ti- stih, ki so bili zaslužni za obnovo Gašperjeve koče pod Kozjem, je pomotoma izosta- lo ime Antona Babica iz Zi- danega mosta, ki je bil v re- snici za delo najbolj vnet in prizadeven. To dopolnilo k sestavku smo uvrstili zategadelj, ker so mnogi. občani, ki prizna- vajo Babičevo prizadevnost, to zahtevali. -ir Med prvomajskimi prazniki, ki so jih v Laškem poča- stili sicer že 28. aprila z osrednjo prireditvijo v Laškem, so se primerili tudi nekateri manj zapaženi, a zato nič manj pomembni dogodki. Mednje lahko uvrstimo otvo- ritev cestice čez hrib od križišča blizu Gračnice k pre- bivalcem nad tovarno lesne galanterije v Rimskih Topli- | cah. Nekaj prizadevnežev, med njimi predvsem Smid in Žagar, so uspeli povezati svoje domove s prevozno cesto in hkratno zvezo tostran Savinje z Zidanim mo-, stom, četudi so mnogi dvomili v njihov uspeh. Cesto .je odprl odbornik Vršeč, nakar je po njej zapeljala prva kclonlca avtomobilov. ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI SLOVENSKE KONJICE O REZULTATIH GOSPODARJENJA Y zaostanku za lanskimi dosežki še pred prvomajskimi pra- zniki se je v Slovenskih Ko- njicah sestal zbor delovnih skupnosti občinske skupščine ter obravnaval poleg analize zaključnih računov za leto 1967 tudi gibanje gospodar- stva v prvem tromesečju le- tošnjega leta. Seji zbora je prisostvoval tudi Tone Bole, zvezni poslanec za to ob- močje. Analiza gibanja gospodar- skih rezultatov v prvih me- secih kaže, da je industrij- ska proizvodnja v obdobju od januarja do marca letos po fizičnem obsegu za 9,7 od- stotka nižja kot v istem ob- dobju preteklega leta. Po vre- dnosti pa je nižja za 8,1 od- stotka. Zmanjšanje proizvod- nje so zabeležili v kovinski industriji, podjetje Comet ter usnjarski kombinat KO- NUS. Večjo proizvodnjo izka- zujeta le opekarna v Ločah in LIP v Slov. Konjicah. Tu- di izvoz je letos slabši kot v istem obdobju preteklega le- ta. Delovne organizacije ko- njiške občine so skupno iz- vozile za 683.134 dolarjev iz- delkov, kar je za 27,8 odstot- ka manj kot lani. Povečanje izvoza so zabeležili le v pod- jet.iu Kostroj, medtem ko so ostale delovne organizacije v znatnem zaostanku. Skupno število zaposlenih je letos nekoliko manjše kot je bilo lani. Razlika je 3,3 odstotka. V gospodarstvu se je to število zmanjšalo za 3,4, v negospodarstvu pa za 2,5 odstotka. Zanimivo je, da je v prvem tromesečju manjši tudi promet trgovin. V tem obdob,ju je dosegel vrednost 8 milijonov 588 tisoč dinar- jev, oziroma za 4,5 odstot- kov manj kot v preteklem le- tu. Povečala se je le proda- ja na debelo — za 13,5 odstot- ka, prodaja na drobno pa je bila manjša za 5,7 odstotka. Tudi promet gostinstva — družbeni sektor — kaže zmanjšanje za 2,9 odstotka. Skladno s temi rezultati so bili manjši kot lani tudi osebni dohodki. Povprečje je znašalo 760 novih dinarjev, kar je za 3 odstotke manj kot v preteklem letu. F. B. ZA DAN OF Izvršni odbor občinske konfe- rence v Slovenskih Konjicah je počastil s slavnostno sejo 27. ap- ril, dan ustanovitve Osvobodilne fronte. Seje so se udeležili tudi predstavniki in sekretarji krajev- nih odborov .Socialistične zveze, saj so pod drugo točko obravna- vali poročila o oceni iz\'edbe re- ferenduma za samoprispevek v šolstvo, ki so ga na območju ob- čine izvedli zadnjega marca. SEJA SVETA ZA KMETIJSTVO Podobno kot je svet za kme- tijstvo in gozdarstvo skupščine občine Slovenske Konjice pred kratkim obravnaval poročilo kme- tijske in.^pekcije, je v sredo raz- pravljal še o gozdarski dejavno- sti in delu gozdarske inšpekcije v preteklem letu. 'Judi ta služba je predložila v razpravo zanimive materiale, o katerih bomo več po- roča:! prihodnjič. Svet pa je obravnaval tudi predloge nekate- rih odlokov, ki jih bo v kratkem sprejela občinska skupščina. Ob 8. maj« Ob 8. maju — mednarodnem dnevu Rdečega križa se spominja- mo organizacije, ki je z načeli humanosti, nepristranosti, nevtral- nosti, neodvisnosti, prostovoljno- sti, enotnosti in univerzalnosti na- šla pot v svojem stoletnem obsto- ju preko meja 109 držav, ne gle- de na politične ureditve, v vse narode sveta, ne glede na jezikov- ne in verske posebnosti. Preko 200 milijonov članov izpoveduje ta humana načela, ki so plemeni- ti dejavniki povsod tam, kjer je človek v sti.ski. Ta organizacija je prisotna in dejavna povsod, kjer je potrebna pomoč. Je kot velika družina, delujoča enako blagodejno v miru ali vojni, kjer je skrb za človeka praktično iz- povedana. Združuje armado nezna- nih aktivistov, ki so kot člani vedno pripravljeni ob nesrečah, nezgodah, pa naj bo na katerem- koli koncu sveta. Vsakdo lahko sodeluje v tej organizaciji, pomoč vsakogar je dobrodošla. Prav je, da tudi mi razmi.slimo o tem: koliko smo tudi mi prispevali tej človekoljubni organizaciji, kaj bi lahko storili, da bi bil naš pri- spevek še večji. Pomislimo na one, ki jih tare stiska, na vse tiste, ki so v .skrbeh za golo živ- ljenje. Za vse te skrbi Rdeči križ in če smo med tistimi, ki bi ra- bili njegovo pomoč, nas prav to obvezuje, da sodelujemo pri or- ganizaciji te pomoči. Zato ne od- recimo našega deleža pri tej ak- ciji vseljudske humanosti, pristo- pimo k tej organizacij, postanl- nio njen član. Združeni bomo po- magali sebi, drugim, sami pa bo- mo imeli čudovito zavest: moj delež pomaga blažili bolečino, ne- srečo, strahote. Ta zavest nam 1» bogato vrnila naš delež v tej |)lemeniti akciji. O ZUNANJEPOLITIČNIH DOGODKIH Sekcija za zunanje-politična vprašanja pri občinski konferen- ci Socialistične zveze Slovenske Konjice je priredila predavanje o aktualnih zunanje-političnih vpra- šanjih in o naših stališčih do teh gibanj. Predaval je član sek- cije za zunanje-politična vpraša- nja pri republiški konferenci SZDL Slovenije, tovariš Drago Si- mončič. Sekcija bo podobna pre- davanja še pripravila, saj se je pokazalo, da so prav tako kot nujna tudi koristna in zanimiva. 8 SLOVENSKE KONJICE — LAŠKO 9. MAJA Odmevi KDO IMA PRAV? iVa iJismo mojega učenca, ki ga kljub prizadeva- nju še nisem povsem naučila pravilno postavljati ločila in ki ga je uredništvo kljub temu objavilo, čeprav podpisanega v imenu tistih, ki za delo sro jega sošolca sploh niso vedeli, moram dati majhno pojasnilo. Od učencev, katerim postavljam enake zahteve, se le slabši učenci niso marali naučiti tega, kar sem zahtevala od vseh, zato so prejeli slabe ocene, ker pač drugega merila za neznanje pri nas ne poznamo. Vsako odlašanje bi bilo v tem primeru samo pod- pora njihovi upornosti in lenobi, zato sem poostrila svoje zahteve, vendar jim nisem mložila za nalogo ničesar, kar bi ne bilo v skladu z učnim načrtom in pedagoškimi normami. Učenci ttidi vedo, da dru- ge naloge za tisti dan niso dobili, zato je izraz ka- zenska za domačo nalogo popolnoma odveč. Učenci upoštevajo učenje za kazen?! Mislim, da je omenjeno pismo samo dokaz, da brez znanja na naši, čeprav podeželski šoli, učenci ne morejo napredovati, čeprav bomo še kljub temu slišali pripombe, da smo jih za srednje in podobne šole premalo pripravili. Toliko sem želela zapisati samo v rednost in po- jasnilo vsem tistiin, ki se na pedagoško delo ne spoznajo in vidijo v mojem objavljenem imenu le predmet za obrekovanje. JOŽICA KRANJC predmetna učiteljica. Planina pri Sevnici članek me je zelo presenetil in to ne zaradi vse- bine kot pa zaradi tega, da je sploh objavljen v našem listu, ki dobiva na podeželju vedno več pri- vržencev. Ne bi se spuščal v vsebino članka in v to, kdo ima prav, želel bi le povedati, da se podobne reči dogajajo po šolah. S člankom bo doseženo dvo- je. Tovarišica, ki je v kraju priznana kot odlična učiteljica (pred kratkim je izredno končala slov. j. in skrb. jezik na PA v Ljubljani) bo pred učenci izgubila avtoriteto, del učencev 7. razreda in del učencev iz celotne šole pa bo s tem dobilo potuho. Na isti strani CT je intervju, ki govori o kulturno prosvetnem delu učiteljev na vasi. Kako naj potem omenjena tovarišica z nekim idealizmom še dela na vasi, če časopisi objavljajo stvari, katere naj se rešujejo znotraj učit. kolektiva omenjene šole ozi- roma v 7. razredu. Stvar bi bilo treba prej preveriti in če ni drugega izhoda, se naj da v časopis. V ko- likor bi stvar preverili bi vterjetno lahko ugotovili, da se snovi, ki jo je dala tovarišica naučiti, niso naučili slabi, problematični učenci. Moje osebno mnenje je, da bo napravil članek več škode kot koristi in to ne samo omenjeni to- varišici in njenim kolegom na šoli, ampak tudi va- šemu listu. Vsak dan smo priča, kako učenci osnov- nih šol in mnogi viladoletniki ne priznavajo več no- benih avtoritet in splošno veljavnih družbenih norm. Tako pisanje in objavljanje njihovo početje samo podpira. FRANC VE RDE V, Svetelka 3b p. Svetelka-Dramlje »O KULTURI IN UČITELJIH« H kritičnim pripombam o kulturno prosvetnem delu v šentjurski občini prisluhnimo še o-delu naših 'šolnikov. --^ Vsako leto pripravljajo učitelji šentjurske šole po tri celovečerne proslave, pri teh nastopajo razen učencev šentjurske šole tudi odrasli mladinci. Pro- grame poživlja folklorna skupina, ki je naštudirala precej narodnih plesov, skupino vodi prof. Nuška Vrečko va. V soboto 20. in nedelp 21. 4. so se Šentjurčanom predstavili pionirji z mladinsko igro »Jurček in ve- ter« v režiji mlade tovarišice Podgajški. Igra je bila resničen uspeh požrtvovalnega dela. Za Dan mladosti pa pripravljamo v Šetnjurju redko slovesnost — zaključno tekmovanje za »bral- no značko Toneta Seliškarja«. V tekmovanje je vključenih nad 330 učencev šentjurske občine, ki so prebrali poleg obveznih del še blizu 3000 priznanih mladinskih del, kar je gotovo vredno pohvale. DRAGICA RAUTER, Osnovna šola Šentjur, Px%BE§IMI Z ZADNJE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V ŠMARJU NA ZADNJI SEJI OBČINSKE SKLP- POTEKA SEJE POVZEMAMO SAMO NE- ŠČINE V ŠMARJU PRI JELŠAH JE KATERE ZADEVE IN PROBLEME, KI DNEVNI RED OBSEGAL OKROGLIH DE- UTEGNEJO NAJBOLJ ZANIMATI NAŠE SET TOČK. IZ POROČIL, RAZPRAVE IN BRALCE. Izdatki drobec pod dohodki Kot so obravnavali realizacijo proračuna za, prvo četrtletje, so morali ugotoviti, da dohodki ne tečejo v občinsko blagajno v skladnosti s koledarjem. Ob četrtletju bi moral biti proračun realiziran vsaj s 25 od- stotki od planirane letne vsote, dosežen pa je bil le z 21,4 odst. Iz naslova pri- spevkov je malenkost nad planiranimi do- hodki samo prispevek iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, toda vse to nič ne pomaga, saj vse vrste prispevkov zmorejo komaj 21,8 odst. planirane kvote. Še slabše kot prispevki so dohodki kot davščine. Ta postavka je namesto s 25 odst. dosežena le s 17.5 odst. Tudi takse (11,2), prispevek za uporabo mestnega zemljišča (2,9) in razni drugi dohodki so pod pla- nirano kvoto ob četrtletju. Normalno je, da so se temu primerno gi- bali tudi izdatki. Kjer ni kaj vzeti, tudi ni kaj dati. Tako je bilo z občinsko blagajno, ki je v skladu z gospodarnostjo pokrila le 20 odst. planiranih izdatkov v prvem četrtletju. Na seji so potrdili tudi zaključni račun proračuna za leto 1967. Razprava o politiki zaposlovanja O vprašanjih nezaposlenosti in politiki zaposlovanja je na seji poročal direktor medobčinskega Zavoda za zaposlovanje to- variš STANE PLAJNER. Ne samo, da je pojasnil in razložil problematiko v šmarski občini, marveč problematiko, ki zadeva ce- lotno področje nekdanjega celjskega okra- ja. Priložnost, da so imeli pred seboj dobro informiranega in odgovornega člo- veka, so odborniki dobro izkoristili in tako z vprašanji razčistili prenekatero nejasnost. Lani je bilo v šmarski občini poprečno 139 nezaposlenih, od tega največ nepriuče- nih in priučenih (103). Zanimivo je, da se je pri strokovnih kadrih nekaj zareklo proti nežnejšemu spolu. Medtem ko so ime- li v občini leta 1966 3 strokovnjake neza- poslene, od teh le eno žensko, letos pa je strokovnjakov nezaposlenih 5, od tega 4 ženske. Osebni dohodki za delavce v zasebnem sektorju Kot v drugih občinah so tudi v Šmarju sklenili določiti najnižje osebne dohodke za delavce zaposlene pri privatnih obrtni- kih in na zasebnih posestvih. Najnižji osebni dohodek nekvalificirane- ga delavca naj bi bil vsaj 400 no^ih dinar- jev, kvalificiranega delavca 500 ND, visoko- kvalificiranega pa 600 ND. Za gospodinjske pomočnice naj bi bil minimalni osebni dohodek 400 ND, za go- spodarske pomočnike pa 450 ND. Odborniki so bili mnenja, da je treba vendar ločiti gospodinjsko pomočnico, ki opravlja vsa gospodinjska in tudi poljska dela, od varovalke otrok, ki recimo tudi kaj malega postori. Ta naj bi imela mini- malni dohodek 300 novih dinarjev. . Ker pa dobivajo zgoraj našteti delavci pri zasebnih kmetovalcih navadno svoj do- hodek tudi v naravi (hrana, stanovanje), je bilo odločeno, da dohodek v denarju ne sme biti nižji od minimalnega osebnega dohodka. * * * Na koncu so odborniki izvolili še ko- misijo, ki ima nalog pripraviti vse po- trebno za prehod na deljen delovni čas, nadalje versko komisijo in pa poseben od- bor, ki bo razpolagal s sredstvi, ki se bo zbral na računu samoprispevkov za šol- stvo, štiri člane je imenovala občinska skupščina, tri pa izobraževalna skupnost. ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT -- ŠPORT" ČETVEROBOJ ZA CELJANE v odlič.ni organizaciji občinske- ga sindikalnega sveta v 2alcu je bil v Preboldu šahovski četveroboj celjske, trboveljske, žalske in ve- lenjske reprezentance. Po pričako- vanju so zinagali Celjani, ki so zbrali 90 točk. Na naslednja me- sta so se zvrstili: 3. Žalec 47 in pol, 3 Trbovlje 45 in pol, 4. Velenje 33 točk. . Dopisujte v vaš Celjski tednik Nogomet od vsepovsod v slovenski nogometni ligi se je trboveljski Rudar rešil dna, za. to pa na repu tičijo Hrastničani. Kdo ve, če bo Celje — Kladivar uspel nadoknaditi razliko petih točk? V petem kolu so Igrali: Rudar : Mura 2:1. Svoboda-Celje : Kla- divar 2:2, Nova Gorica : Hrast. n:k 2:1. V vzhodni skupini je rogaški Steklar zamenjal na drugem me- stu velenjskega Rudarja. Tekme petega kola: Grafičar : Velenje 1:1, Šmartno : Olimp 2:1, Puži. nar : Šoštanj 6:0, Žalec : Steklar 0:4. To je bil prvi poraz Žalca, nov doma! V celjski nogometni podzvezi pa so šesto kolo zavrteli takole: Celulozar : Ljubno 8:3, Laško : Osankarica 0:8, Boč : Vojnik 2:1, Brež.cn : Senovo 4:3, Radeče : Štore 6:3 in Rogatec ; Polže, la 1:0. Ta tekn-.% je bila prekinje- na v 86. minuti, ker izključeni igralec Polzele ni hotel zapustiti igrišča. —mh V borbi za točke člani republiške odbojkarske li- ge so zadnjo nedeljo v aprilu za- vrteli drugo kolo. Tu so prijetno presenetili člani gabrskega Parti- zana, ki so v Kranju premagali domačega Triglava s 3:0, Bra. slovčani pa so izgubili z Mari- borom 3:0. Rokometaši bijejo svoj neizpro- sni boj. Celjani sicer vodijo s tremi točkami, toda Ormož in Slo- van sta jima za petami. V petem kolu spomIadanske,!;a dela prven- stva so bili doseženi nasled- nji rezultati: Rudar (Velenje) : Piran 15:28, Rudar Trbovlje) « Slovan 14:15 in Brežice : Ce- lje 14:22. Košarkarji so imeli tretje kolo. V njem so Celjani, sicer novinci v republiški ligi, zabeležili prvo zmago. Dvoboj z Jeseničan; so za- beležili v svojo korist 65:82. Uspešna je bila tudi šoštanjska Elektra, ki je na Vrhniki prema- gala domačine 60:59. Trboveljski Rudar pa je premagal Maribor s 75:68. —mb Novo igrišče v Gaberju Po zaslugi kolektiva admini. strativne šole ter ob pomoči ob- činske zveze za telesno kulturo in sklada za šolstvo je na prosto- ru pri administrativni šoli na- stalo novo športno igrišče. Zaen- krat je povsem urejeno le igrišče za rokomet, v načrtu pa imajo še ureditev steze za teke, jame za skoke, zelene površine za splošno vadbo pa tudi garderobe s prhami in sanitarijami. Novo igrišče je pomembno tem- bolj, ker ga šola ne misH zapi. rati, marveč odpreti in ga dati na razpolago vsem mladim lega predela Gaberij. In prav zaradi tega bi človek pričakoval, da bo pri njegovi gradnji sodelovala tu. dl gabrska krajevna skupnost. No, zaenkrat je stala ob stran;, upajmo pa, da bodo prvi uspehi spodbudili tudi njo in da bo prispevala svoj delež k ureditvi objekta, ki ga ta predel celjskega mesta močno potrebuje. Morda bi lahko na tem igrišču gledali tudi zametek novega družbenega centra v Gaberju? Na vsak način pa bi lahko kra- jevna skupnost prispevala k ure- jevanju tistega dela igrišča, ki bo služil najmlajšim. —mb Dijakin,je celjske administrativne šole prvič na lastnem športnem igrišču. Za začetek — športni dan v znamenju rokometa. (Foto: M. B.) STRELCI AVTO CELJE poča.st;tev prvega maja je '.■'■t;l.ska družina podjetja Avto ;'lie organizirala tekmovanje v ^'feljanju z zračno puško, kate- se je udeležilo 28 članov in ■^ic kolektiva. Članice so „fstile takole: Ela Jager 227, Arii' ^^'ca Kompan 208, Olga Hernaus Milica Poljaaec 172, Majda ^"^brožič 152. Člani: Jože Rotar Karel Fideršek 650, Slavko •^Plafan 623. SP PROMETNIKI MED SEBOJ .počastitev prvega maja so Prt šahovskih deskah srečali leMr I"''^dstavniki prometnih pod. Um ^'ovenije. Zmagala je vrsta J!*>ljana transporta z 12 točka- s/ Preci Izletnikom — Celje 11, 4?^koui iz Kopra 7 ter Avto- ^etom iz Gorice 6 točk. S. P. NAMIZNI TENIS v organizaciji gabrskega Parti- zana je bil v nedeljo četrti repu- bliški namiznoteniški turnir v spo- min nekdanjega igralca, dr. Fran- ca Rebeuška-Prenka. Od štirih po- kalov za štiri prva mesta je doma ostal le tisti za žensko konkuren- co. Osvojila ga je mlada Podbrež- nikova, ki je v finalu premagala Rebeuškovo z 2:0. Dva pokala sta šla v roke Je- seničanom in to po zai^Iugi Va- lentarja pri mlajših članih ter Štrumbla pri veteranih. Medtem ko je Valentar v finalu pre:nagal Mariborčana Svarca z 2:0, je Štrambl odpravil domačina Boži- ča z 2:1. Na tretje in četrto me- sto pri veternih sta se uvrstila Celjana Končan in L. Rebeušek, pri mlajših članih pa Gajšek iz Celja oziroma Stana z Jesenic. v srednji starostni skupini čla- nov je zmagal Mariborčan Zago- rac, ki je v finalu premagal Je- seničana Korbarja z 2:0. Tretji je bil Celjan Roje, četrti pa Stern iz Maribora. —mb ŽRTVE PliOMETA PRVOMAJSKI PRAZNIKI Vsi, ki nosijo plave luii- forme in so bili določeni za dežurstvo na cestah za l.maj in 2. maj so praznike pričakovali z neprijetnimi občutki. Jasno je bilo, da bodo naše ceste preplavile reke motornih vozil in da bo tako možnosti za pro- metne nesreče ogromno. Kot kaže, pa so tudi vozniki ra- čunali na gost promet. V obeh dneh so na širšem celjskem območju zabeleži- li le 10 prometnih nesreč lažjega značaja, kar je iz- ! redno nizka in razveseljiva številka. Lepo bi bilo, če bi vozmki motornih vozil tudi v navadnh dneh vozili tako počasi in previdno, kot v prvomajskih praznikih. SMRT PEŠCA Predzadnji dan aprila se je zgodila na cesti I. reda v Dobmežu prometna nesre- ča s smrtnim izidom. MILE NIKOLIč je vozil z osebnim avtomob.lom proti Tepanju in v S>obrnežu nameraval prehiteti drug osebni avto- mobil. Nasproti mu je prž« šel po sredini ceste p^ec ANGEL REJC, star 61 let iz Dobrneža 2, katerega je avtomobilist zadel in odbdl na rob ceste. Rejc je ziaradi poškodb imirl. MOKRA CESTA Voznik osebnega avtomo- bila ANTON BEDENIČNIK je vozil proti Celju in v šmarjeto pripeljal z nepri- merno hitrostjo po mokri cesti. Zaradi zanašanja Je zavozil s ceste na desno, kjer je obstal obrnjen za 180 stopinj. Voznik si je zlomil levo ključnico, sopot- nica ALOJZIJA BEDENIČ- NIK i>a je dob la odrgnine, š.kode na avtomobilu je za 3000 ND. TRIKRAT PREVRNIL JOŽE ČREŠNAR je peljal z osebnim avtomobilom iz Zreč proti cesti I. reda. Na ovinku je vozilo zaradi pre- hitre vožnje zaneslo v jarek, kjer je obstalo na strehi. Pred tem se je avtomobil trikrat prevrnil. Poškodovan je bil samo voznik, kljub temu, da so bili v avtomo- bilu še trije sopotnik-, ško- do na avtomobilu so oce- nili na 5000 ND. AVTOMOBIL NA TRAVNIK Z Vinske gore je proti Ve- lenju vozil z osebnim avto- mobilom FRANC GOLI brez vozniškega dovoljenja. Zara- di prevelike hitrosti je za- neslo vozilo na blagem le- vem ovinku v čmovi s ce- ste čez nasip, da se je dvafc- rat prevrnilo tn obstalo na travniku na kolesih. V vo- zilu so bile tudi tri vozni- kove hčerke. Laže poškodo- vana sta bila Kristina in Franc Goli. Na avtomobilu je škode za 6000 ND. PRIŠLA NA CESTO Iz Ljubljane je proti Ce- lju vozil z osebnim avtomo- bilom ŠTEFAN DUH s hi- trostjo 40 kilometrov na uro. V Žalcu je nenadoma prišla z desne strani pred vozilo JOŽEFA KORENT, ne da bi se pripričala, če je cesta prosta. Voznik ni mogel nesreče preprečiti in jo je zadel ter zbil po cesti. Dobila je poškodbe po glavi in desni nogi. ^•^AJA 19C8 ŠENTJUR — ŠMARJE — ŠPORT — KRONIKA TEDNIK 9 NA KRATKO Uspelo prvomajsko praznovanje Kot v Trbovljah in Zagorju ob Savi so tudi Hrastničani lepo pre- živeli oba prvomajska praznika. Občinski smdikalni svet je v poča- stitev praznika dela pripravil na Kalu delavske športne igre. V posameznih ve.ščinah se je pome- rilo veliko število rudarjev, delav- cev Tovarne kemičnih izdelkov, šolnikov in drugih. Čeprav je bilo na Kalu nekol'ko hladneje, se je zbralo tod nekaj sto praznično razpoloženih ljudi. Za dobro voljo je poskrbela tudi nidarska godba, ki je priredila uspel koncert. Tudi v Gorah so se imeli ljudje nad vse prijetno V dneh pred 1. ma- jam so ime-i nekateri kolektivi krajše, priložnostne proslave. Na njih so .govorili tudi o letošnjih proizvodnih in poslovnih načrtih ter se zavzemali za učinkovitejše izvajanje sro«-)ndarskodružbene re- forme. Mani zanoslenih v občinski upravi Lani poleti so na upravi skup- ščine občine Hrastnik sprejeli sklep o novi sistemizaciji delovnih mest. s katero so zmanjšali števi- lo zaposlenih od 36 na 32 ljudi. Med sedaj zaposlenimi jih ima 20 ustrezno strokovno izobrazbo, 11 uslužbencev pa je brez ustrezne strokovne izobrazbe. Trije usluž- benci se dodatno izobražujejo na višji upravni oziroma višji kadrov- ski šoli Samoupravni organ ko- lektiva se prizadeva za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje usluž- bencev uorave Lani je sodelovalo na raznih se^ninarjih in tečajih 7 uslužbencev slavnem s področja gospođsrs'-va in financ. Občina Hrastnik v '^rimerjavi z dru- gimi 5;io"°ncViv,Ti komunami naj- manjše y.^''vi!n Mudi zaposlenih v upravi. Na pn.esa uslužbenca od- pade 36.=i občpnov Prlnrave za obnovo ceste Do] — šmarjeta v Hrastniku se marljivo pri- pravljajo na rekonstrukcijo ceste Šmarjeta, ki jo bodo, kot je pred- videno, obnavljali pripadniki JLA. Med drugim, bodo Hrastničani pripravili mladim graditeljem več kulturnih in športnih prireditev V ta namen bodo v kratkem ob- činski zvezi kultumo-prosvetnih organizacij in telesnovzgojnih dru- štev izdelali program. Moderniza- cija tega cestnega odseka bo ve- likega pomena za urejenejšo po- vezanost Hrastnika z Rimskimi Toplicami oziroma Celjem, saj gre za del cestišča, ki je po- vzročal voznikom motornih vozil številne preglavice. Modernizacija ceste Dol—šmarjeta pa ima vse- kakor odločilen pomen za revirje sploh. Dan zmage v Hrastniku v počasitev 9. maja dneva zma- ge sta hrastniški osemletki ob so- delovanju z mladinskim vodstvom in občinsko zvezo združenj borcev NOV pripravili zanimiv partizan- ski pohod šolske mladine. Otroci osnovna šola heroja Rajka m Hrastnik-Dol bodo obiskali svoje vrstnike v Rečici pri Rimskih To- plicah. Računajo, da bo krenilo po znanih partizanskih poteh ne- kaj sto šolarjev, ki jih bodo spremljali nekdanji udeleženci NOV. V Rečici pri Rimskih Topli- cah pričakujejo svoje vrstnike iz Hrastnika tamkajšnji učenci. V programu tega zanimivega sreča- nja je partizanski miting, na ka- terem bodo sodelovale otroške kul- turne skupine in drugi. Kar prehitro so minili prvomajski dnevi oddiha in razvedrila. Delo je spet v polnem teku. Delo v hratstniški steklarni teria veliko spretnosti in natančnosti. OTROŠKO VARSTVO OSTANE V OKVIR^j TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOStj Zanj bo skrbela posebna komisija Iniciativni odbor v Hrast- niku je ugotovil, da ni mož- nosti za ustanovitev posebne skupnosti otroškega varstva v tej občini — Zato so pre- nesli naloge s tega področja na temeljno izobraževalno skupnost in predlagali usta- novitev sedem članske ko- misije, ki se bo posebej ukvarjala z vprašanji na- daljnega razvoja otroškega varstva. Letos bi morali v občini Hrastnik imeti na razpolago za otroško varstvo skupno 1,345.414 ND. Od tega bodo izdvojili za otroški dodati^ 90 odst. oziroma 1,210.837}^^ Preostalih 10 odstotkov v šini 134.541 ND pa bo na Ijo za organizirano otrošiif^ varstvo. Kot je znano, ost^, ne 8 odstotkov občini, 2 og, stotka pa morajo odvajat, republiški skupnosti ožr^ škega varstva. Iz tega je ^j. deti, da bodo imeli v Hrast, niku za otroško varst^ 107.633 ND. Razen tega v ofc. čini Hrastnik ugotavljajo, (j,. je bilo lani 1300 upravker, cev na otroški dodatek, tr dodatek je prejemalo skup no 2400 otrok, število upran čencev na otroški dodate'/: bo letos nekoliko večje. O tem so v Hrastniku pa. drobno razpravljali in kont- no sklenili, da dejansko tjj, majo najboljših pogojev i: ustanovitev posebne skupne- sti otroškega varstva. Zata so na zadnji seji osvojili sklep, naj zadeve tega var. stva opravlja temeljna izobrit ževalTia skupnost Hrastnik. Vendar so odborniki občiit, ske skupščine na predlog po sebnega iniciativnega odhorc sklenili ustanoviti posebno sedem člansko komisijo, k: bo v okviru temeljne izohn- sevalne skupnosti skrbela sc nadaljnji razvoj otroškega varstva v Hrastniku. Razen tega bo komisija predlagak temeljni skupnosti nekaten ukrepe za zagotovitev vsebiit skega delovanja sedanjih otroškovarstvenih ustanov. V komisijo bodo imenovak svoje člane: skupščina obft ne Hrastnik, temeljna tzo braževalna skupnost, svet a socialno varstvo in varstvo družine, krajevne skupnost s področja občine Hrastnik šola heroja Rajka in vzgojiva varstvena ustanova. Temelj' na izobraževalna skupnost Hrastnik bo dopolnila svo] statut najkasneje do koncu maja letos. PRED ZAKLJUČKOM LETOŠNJE SEZONE IZOBRAŽEVANJA V HRASTNIKU Uspešno — le še premalo množično! Delavska univerza je prav- kar izdelala poročilo o izva- janju lanske .jeseni osvojene- ga programa izobraževanja odraslih v tej občini. Iz po- ročila je videti, da so v tej revirski komuni dejansko do- sti prispevali k poglabljan.iu in razširitvi znanja ljudi. Med občani so se najbolj uveljavile nekatere splošne oblike izobraževanja, ki ga kani delavska univerza tudi v prihodnjem letu še vnaprej izpopolnjevati. V minulem obdobju so v Hrastniku poskrbeli za poli- tično, družbeno-ekonomsko, strokovno in splošno izo- braževanje odraslih. Vendar ideološko izobraževanje ni zajelo tolikšnega števila lju- di, kot so pričakovali. Med- tem ko so predlani ustano- vili kar tri večerne politič- ne šole in marksistični kro- žek, so v tej sezoni imeli eno samo večerno politično šolo. ki jo je obiskovalo povprečno samo 18 udeležen- cev. Bolj uspešen je bil mar- ksistični krožek. Na devetih predavanjih je sodelovalo več kot 270 poslušalcev. Za- to utegne biti ta rezultat vzpodbuda za delavsko uni- verzo, da v prihodnji sezoni izbere še bolj zaokrožen program izbranih poglavij iz marksistične oziroma druž- boslovne misli in prakse. Seminarjev, tečajev in dru- gih oblik izobraževanja s področja družbeno-ekonom- skeg? življenja je bilo znat- no več in z dosti večjim šte- vilom obiskovalcev. Videti je, da v Hrastniku vse bolj spo- znavajo, da utegnejo bolj ob- vladovati pereče družbeno- ekonomske probleme samo z poglobljenim proučeva- njem in temeljitejšem zna- njem. V tem okviru so bili vsekakor najbolj zanimivi se- minarji za člane samouprav- nih organov in tečaji za vodilne in nižje kadre v go- spodarstvu, kot tudi predava- nja za člane sindikalnih vod- stev. Strokovno znanje si je izpopolnjevalo najmanj 140 ljudi. Kljub temu pa delav- ska univerza ni zadovoljna s temi rezultati. V tečaje tujih jezikov se je namreč prigla- silo odločno premajhno ste- blo udeležencev, zato so bili ti seminarji dokaj dragi. Kot povedano, so se naj- bolj obnesle splošne oblike izobraževanja, šiviljskih, hi- gienskih in drugih tečajev se je udeleževalo nekaj sto ob- čanov. Lepo so bila obiskana pre- davanja za starše, pa gospo- dinjski tečaji, seminarji var- stva pri delu, tečaji iz civil- ne zaščite in drugi. Podoba je, da delavska univerza na tem področju ni imela več- jih težav z udeležbo. Podat- ki namreč kažejo, da so mo- rali posamezne seminarje razporediti skozi več obdo- bij, V celoti je v tej sezoni sedlo v šolske klopi najmanj 800 delovnih ljudi oziroma občanov. Če pa bi sem pri- šteli še strokovne in druge seminarje, ki so jih pripra- vile delovne organizacije, bi lahko zapisali najmanj en- krat tolikšno številko. Ne glede na to, da so bila predavanja skrbno pripravlje- na, strokovno podana, da za- torej na tem področju ni ni- česar očitati organizatorjem, pa ostane dejstvo, da v Hrastniku na področju izo- braževanja še niso dosegli ustrezne množičnosti. To pa je hiba, ki jo kaže čimprej obvladati. Gre za dvojno na- logo: v prihodnji sezoni do- seči torej večjo udeležbo in s tem poceniti pošolske obli- ke izobraževanja. -a- OB PRVI LETOŠNJI SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE HRASTNIK Gospodarska gibanja Odborniki so največ govo- rili o zaključnih račimih go- spodarjenja delovnih organi- zacij in zlasti o rezultatih tri- mesečnega gospodarjenja. V prihodnje več samostojnih sej, na katerih naj bi govorili o aktualnih vprašanjih uve- ljavljanja gospodarskodmž- bene reforme in o uresniče- vanju smernic resolucije le- tošnjega gospodarskega in družbenega razvoja občine Hrastnik. Ena izmed osrednjih ssna- čilnosti letošnjega družbeno- političnega življenja v tej re- virski občini je zagotovo ve- lika pozornost do aktualnih vprašanj gospodarjenja tam- kajšnjih delovnih kolektivov. V Hrastniku so v minulem obdobju domalega vsak te- den tako ali drugače obravra- vali razvoj gospodarjenja bo- disi celotne občine ali posa- mičnih delovnih organizacij. S to nalogo se je zadnjič se- šel na prvo samostojno sejo v letu 1968 tudi zbor delov- nih skupnosti skupščine ob- čine Hrastnik. Uvodoma so govorili o rezultatih lanske- ga poslovanja in sploh go- spodarjenja. Pri tem so ugo- tovili razveseljiv napredek skoraj vseh kolektivov, razen kmetijske zadruge. V tej de- lovni organizaciji so tudi le- tos v hudih škripcih, ker ne morejo več izvažati živine, pa tudi prodaja na doma- čem trgu ima vsa obeležja zastoja. Odborniki so soglasno ugo- tovili, da so rezultati letoš- njega gospodarjenja pozitivni in dokaj zadovoljivi. Med drugim so tri hrastniška podjetja v prvih treh mese- cih izvozila za okrog 600.000 dolarjev izdelkov. Steklarna je presegla izvoz za najmanj 4 odst., bistveno večji izvoz pa so imeli tudi v Tovarni kemičnih izdelkov v primer- javi z istim obdobjem lani. Zbor delovnih skupnosti je sklenil ustanoviti posebno komisijo z nalogo, preučiti možnosti sanacije poslovanja kmetijske zadruge. O tem bo- do govorili na eni izmed pri- hodnjih sej občinske skup- ščine. Razen tega so sogla- sno sklenili večkrat na samo- stojnih sejah obravnavati le- tošnje gibanje gospodarjenja. -m- Komisija za razpis delovnih mest pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje ' Celje GREGORČIČEVA 5 a v skladu z 11. členom pravilnika o delovnih razmerjih delavcev KZSZ Celje razglaša naslednji prosti delovni mesti 1. SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA — ZDRAVNIKA 2. SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA — FARMACEVTA Pogoji delovnega mesta: Pod tč. I.: medicinska fakulteta in 4 leta ustrezne prakse v stroki. Pod tč, 2.: farmacevtska fakulteta in 4 leta ustrezne prakse v stroki. Pri.jave sprejema komisija do vključno 20. 5. i968. Kandidati morajo prijavi priložiti kratek življenje- pis ter dokazila o izpolnjevanju predpisanih po- gojev Raz])isna komisi.ia PRVA RAZPRAVA O PREDLOGU SISTEMA ZDRAVSTVA Izoblikovanje stališč Pred kratkim so na razšir- jeni seji sekretariata sekcije za socialno-zdravstvena vpra- šanja Izvršnega odbora ob- činske konference SZDL go- vorili o znanem predlogu sistema za zagotovitev osnov- nega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarova- nja prebivalstva. V razpravi jfr sodelovala tudi poslanec socialnozdravstvenega zbora Zvezne skupščine, tovarisica Živa Beltram, ki je opozori- la na nekatera bistvena vpra- šanja predloga tega zakona. Za obravnavo tega predlo- ga so se v Hrastniku izred- no skrbno pripravili. Vod- stvo sekcije namreč sodi, da gre za urejanje enega izmed zelo bistvenih področij druž- benih služb, ki zadeva prav- zaprav vse prebivalstvo. Sek- cija namerava maja in ju* ja organizirati najmanj dve, tri, javne tribune o teh vpra- šanjih, na katere bodo po- vabili delovne ljudi in obči- ne, da bi utegnili dati svojt predloge ali izraziti svoji stališča. Kasneje bodo ra» pravljali o predlogu sistenU urejanja zdravstva tudi v d^ lovnih kolektivih. Na seji sekcije so izobliho vali prva, zelo pomembn* stališča v zvezi s predlogoH sistema za zagotovitev zdra' stvenega varstva in zdraf stvenega zavarovanja pt^^, valstva. Predvsem so menili da bo treba na tem podrof ju uresničiti samoupravi]* nje in pri tem upoštevati ^. formo. Zavarovanci naj ^, čimbolj neposredno odloćal" o vseh pomembnih vpraša njih na področju zdravstvi nega zavarovanja. Ustvar'!' bo treba take družbeno-po'l tične razmere, ki bodo spevale k napredku zdraj^ stvene dejavnosti in bođ vzpodbudne za občane-za** rovance, kot za zdravstvf"' delavce. Pri tem so udelež^"^ ci opozorili na osnovno pri tislovje med predpisovaiLK"^ pravic In obveznostmi načinom zbiranja denarji» ^ te namene. Zaradi tega. je zdravstveno varstvo do< lo v udeležbi narodnega " hodka me.io ki jo ne m^'jt mo preseči, lahko sredstva izvirajo samo i« P^, večanega narodnega doli^^ ka. Izpopoln.ievan.ie ^' finansiranja bo vse bolj " visno od dohodka delavcev- POD ČRTO v Čudna mnenja Kot vsepovsod, so tudi v Hrast- niku nekajkrat govorili o zaposlo- vanju pripravnikov. Občinski sin- dikalni svet je poskrbel za to, da bi vsi tisti, ki bodo imeli na skrbi pripravljanje bodočih stro- kovnjakov na poklice jasna stali- šča o družbeni vsebini lani spre- jetega temeljnega zakona o pri- pravniški dobi. Delavska univerza je celo pripravila krajši seminar, na katerem so vodje kadrovskih služb in drugi odgovorni delavci hrastniških podjetij govorili o iz- hodiščih uveljavljanja tega zako- na. Kljub temu sindikalni svet ugo- tavlja, da imajo v posameznih kolektivih dokaj čudne nazore o uvajanju pripravnikov na delo. Do 8. aprila so sicer ponekod sprejeli potrebne pravilnike o uvajanju pripravnikov, drugod pa s temi opravili zavlačujejo. V dveh de- lovnih organizacijah pa so v raz- pravah o sprejemanju pripravni- kov prišli do ugotovitve, ki dokaj nazorno ka?^, milo rečeno, naj- manj nerazumevanje do uvajanja bodočih strokovnjakov v naše go- spodarstvo pa tudi negospodar- stvo. V omenjenih kolektivih so namreč ugotovili, da za priprav- nike nimajo ustreznih delovnih mest, da pa jih bodo sprejemali, ko bodo nekateri sedanji člani kolektiva odšli v pokoj. Potem takem bodo morali mladi absol- venti srednjih, višjih in visokih šol čakati nekaj let, da bodo upokojili toliko in toliko število sedanjih zaposlenih. Ob tem nI nihče pomisli, da v enem Izmed teh delovnih kolektivov, menda ni- majo niti enega zaposlenega s srednjo, kaj šele višjo šolsko Iz- obrazbo. Torej: strokovna izobraz- ba strokovno znanje, je v tem podjetju še venomer podrejenega pomena, človek bi skoraj pomi- slil, da se v tem kolektivu na- ravnost boje šolanih ljudi, ker bi menda ti prinesli v podjetje dolo- čeno strokovnost in svoje nazore o tem, kako kaže delati v novih pogojih, v pogojih gospodarske in družbene reforme Dobro je edinole to, da men- da v Hrastniku ni dosti takih podjetij kjer bi imeli tak od- nos do uvajanja pripravnikov, saj bi v tem primeru številni mladi Hrastničani sploh ne imeli mož- nosti priti do ustreznega praktič- nega znanja, potrebnega za njiho- vo vključitev v tvorno družbeno delo. -a- 10 TEDNIK HRASTNIK 9. MAJA 1 NA ROB POSVETA ZAGORSKIH PROSVETNIH DELAVCEV Za sistemske rešitve v šolstvu Na pobudo sekretariata občinske konference ZKS se je nedavno sešel aktiv ko- munistov-prosvetnih delav- cev, dan zatem pa je sindi- kalna organizacija sklicala posvetovanje vseh zagorskih osnovnih šol in vzgojnovar- stvenih ustanov — Šolniki so na obeh sestankih, po- drobno, dokumentirano in odkrito pojasnili izredno te- žaven položaj, v katerem se je znašla vzgoja in izobraže- vanje v tej revirski občini in predlagali ustrezne re- šitve. V občini Zagorje ob Savi je šolstvo razmeroma dra- go. Zavoljo razsežnosti te- rena je potrebnih kar 13 osnovnih šol, od tega tri po- polne osemletke, 9 podruž- ničnih šol in posebna osnov- na šola. S periferije občina ne dobiva skoraj nobenih dohodkov, šole pa tam mo- rajo biti vsaj za učence niž- jih razredov. Za dijake viš- jih razredov je že nekaj let v teku prešolanje na popol- ne osemletke, vendar prevoz stroške seveda povečuje. Prešolanih je že nad 200 učencev, ne glede na to pa so v treh podružničnih šo- lah še po štirje razredi v enem oddelku. Učenec po- družnične šole stane dva do trikrat več, kot na matični šoli. Razen obveznega osnovne- ga šolstva so v občini Zagor- je ob Savi še druge vzgojno- izobraževalne ustanove, ki jih je kajpak treba sofinan- sirati. Izobraževalna skup- nost štipendira 15 dijakov oziroma študentov. Kot po- moč za šolsko prehrano je bilo lani dodeljeno 18.000 ND. Čeprav šole prejemajo razmeroma malo denarja za svojo redno dejavnost, so na posvetovanju odkrito pouda- rili, da zaradi tega na pod- ročju zagorske občine ne do- segajo nič manjših oziroma slabših učnih in drugih re- zultatov, kot vsepovsod tam. kjer imajo finansiranje vzgo- je in izobraževanje bolje urejeno, in kjer so šolniki dobro nagrajevani. Kakršna koli nadaljna racionalizacija v osnovnem šolstvu je prak- tično nemogoča. To so pro- svetni delavci posebno po- udarili. Ugotovili so, da so že pred leti ukinili delovni mesti pomočnikov ravnate- ljev na obeh osemletkah. Namesto najmanj pet, šest varstvenih oddelkov, toliko bi jih namreč bilo potrebno, deluje za zdaj en sam tak oddelek. Zanimivo je, da zna- šajo letos vsa sredstva za osnovno dejavnost natanko 50,4 odstotka celotnega ob- činskega proračuna, vendar kljub temu ni bilo moč ka- kor koli povečati osebnih dohodkov prosvetnih delav- cev. Zagorski šolniki že dve leti zaman dokazujejo, da so njihovi osebni dohodki naj- nižji daleč naokrog. V pri- merjavi s sosednjimi revir- skimi občinami za 20 in 25 odstotki nižji, v primerjavi z nekaterimi ljubljanskimi komunami pa celo do 50 odstotkov nižji. Po tem ta- kem ni čudno, če so prosvet- ni delavci energično zahte- vali sanacijo s sedanjih razmer in vsaj delno enako- pravnost s svojimi kolegi drugod. Republiška izobraže- valna skupnost je dodelila temeljni izobraževalni skup- nosti 560.000 ND. 130.000 ND za pokritje dolgov oziroma najetega kredita za leto 1967, 430.000 ND pa za izboljšanje osebnih dohodkov zagorskih šolnikov v letu 1968. Na po- svetovanju so šolniki menili, da bodo s tem utegnili po- višati osebne dohodke samo za okrog 10 odstotkov, name- sto vsaj 20 odstotkov, kot so upravičeno pričakovali. Ob tem so še ugotovili, da je se- danji sistem finansiranja rednega šolstva, zlasti osnov- nega ohranil še precej prvin proračunskega sistema in kot tak ne zagotavlja razvija- nja samoupravljanja, še po- sebej pa velja zapisati, da so tudi predstavniki republiške izobraževalne skupnosti na posvetovanju priznali, da fi- nansiranje osnovnega šol- stva ne more biti odvisno izključno od ekonomske mo- či občin, pač pa bo treba upoštevati še druge elemen- te. Oba posvetovanja zagor- skih šolnikov nista v celoti dosegla svojega namena, vsaj ne glede pričakovanj, ki so jih prosvetni delavci imeli od obeh razgovorov. Zato kljub razumevanju, ki so ga pokazali do problemov, s ka- terimi se ubada republiška izobraževalna skupnost pa tudi domača komuna, sodi- jo, da ne kaže odlašati z pri- pravo nekaterih vsebinskih rešitev sedanjega sistema fi- nansiranja šolstva. M. V. REELEKCIJA DIREKTORJEV V OBČINI ZAGORJE OB SAVI Sprejeta osnovna izhodišča 7 občini Zagorje ob Savi doslej nekajkrat razprav- ili o temeljnih družbeno- ilitičnih izhodiščih v zvezi reelekcijo direktorjev go- 3darskih in drugih delov- 1 organizacij. Reelekcija ide v poštev v dvanajstih lektivih. Doslej so končali stopek samo v osnovni šo- heroja Skvarče. Strukturalni pregledi vo- hili kadrov kažejo, da sta- e ni povsem zadovoljivo, i pozitivne premike v tej aeri pa samo formalna (za- laska, statutarna in druga) »ločila ne zadoščajo. V Za- fju sodijo, da bi morala iti na tem področju do pol- Sa izraza zavest proizvajal- "> v širšem pomenu in kot sledica spoznanj vrednosti ®ja, sposobnosti in dela osobnosti 'Sirenih kandidatov prevla- "^a v glavnem dva krite- *^ izobreizba in praksa. pa niti en, niti drugi, po sebi ne daje objek- ?*?a jamstva za uspeh pri ^- Tudi združitev obeh ^''ijev še nista porok za ^0 opravljanje zahtevne- .^6la na vodilnih delovnih ^ih. Redko kje so doslej ^Wali še druge kriteri- .^ot: dohodek, poslovni napredek in rast pro- |?^je, koncepti razvoja ^^•^ij, razvoj notranjih od- ^ in njihova urejenost, ^'^'ena razmerja, razvitost ^Upravljanja in ne nazad- jj.^ebne kvalitete vodilnih C, Zato so v Zagorju ta !^ža sprejeli za temelj- 5]^tavke ob sedanji re- "^ji. Družbenopolitične or- J^^ije menijo, da bi mo- ^elovne organizacije vsa ^^fila upoštevati in jih v svoje delovne akte. ijjJ^Udarka bi morali dati ^^dnosom direktorjev do kadrov in sploh ka- politike. Razen tega naj bi razen samoupravnih organov in članov kolektivov ocenjevale profil direktorjev tudi družbenopolitične organi- zacije. Komisija, ki se ukvarja s temi vprašanji je pri pregle- du prijav na razpis direktor- jev v enem primeru naletela na vlogo, v kateri je kandi- dat navedel, da bo na seji delavskega sveta ob izvolitvi postavljal pogoje za sprejem tega delovnega mesta. Komi- sija meni, da je to nevzdrž- no, ker pogoje za sprejem di- rektorja določa zakon, samo- upravni akti oziroma samo- upravni organi. Načelna stališča je obrav- navala tudi komisija za voli- tve in imenovanje. V razpravi na sejah te komisije so osvo- jili nmenje, naj bi pri oce- njevanju profila direktorjev razen že omenjenih elemen- tov upoštevali še dva kriteri- ja: ekonomskega in družbe- nopolitične kvalitete. V Za- gorju je bila doslej ustaljena praksa, da je bil laJiko ime- novan za direktorja samo strokovnjak iz dotične pano- ge. Zavoljo tega so strokov- njaki z drugo izobrazbo, kot ekonomisti, pravniki in dru- gi, iskali ustrezna delovna mesta izven občine. Družbenopolitične organiza- cije v delovnih kolektivih naj bi skupaj s samoupravni- mi organi pripravili razpra- ve o družbeni vlogi reelekci- je in o družbenem profilu direktorjev. V Zagorju so ugotovili, da so bUi samo- upravni organi ob letošnji re- elekciji oziroma v pripravah nanjo, dokaj nezainteresirani. Ponekod pa so jemali to opravilo kot golo formalnost, ne pa kot del kadrovske po- litike in s tem ustvarjanja poslovne politike in uspehov podjetja. PRED RAZSTAVO SLIKARSKE KOLONIJE V AVSTRIJI Gostovanje v Fohnsdorfu Slikarska kolonija Zagorje- Izlake bo v dneh od 11. do 19. maja odprla samostojno razstavo umetniških del v Fohnsdorfu, znanem rudar- skem kraju na avstrijskem Zgornjem Štajerskem — Kasneje bodo razstavo pre- nesli še v Knittelfeld in brž- čas še v Judenburg. Svet slikarske kolonije Za- gorje—Izlake je sklenil raz- staviti v Avstriji okrog 30 do 35 olj in akvarelov, ki so jih izdelali dosedanji udeleženci te zagorske kulturne ustano- ve. Prebivalci Fohnsdorfa in Knittelfelda si bodo lahko ogledali dela najbolj znanih slovenskih in nekaterih dru- gih likovnih ustvarjalcev, med njimi: Ive šubica, Fran- ceta Slane, Dore Plestenjak- Slane, Miloša Požarja, Mari- jana Tršarja, Toša Primožiča, Jožeta Polajnka, Doreta Kle- menčiča-Maja, Ive Seljaka- čopiča, Jožeta Tisnikarja, Marjana Dovjaka, Izidorja Urbančiča, Tvneta Gorju- pa, Ide Brišnik-Remec, Mar- jana Relca, Mile Djokič iz Beograda, Vilima Svečnjaka in Mirana Makanca iz Za- greba ter revirskih slikarjev: Milana Rijavca, Toneta Le- skovška, Janeza Kneza, Fran- ceta Leskovška in drugih. Razen umetniške razstave del zagorske slikarske kolo- nije, bodo ob tej priložnosti odprli še razstavo otroških risb, dela učencev zagorske in verjetno tudi topliške osemletke. Zagorsko slikar- sko razstavo pričakujejo v Fohnsdorfu z velikim zani- manjem. Pri tem v tej ru- darski občini na avstrijskem Zgornjem Štajerskem z za- dovoljstvom ugotavljajo, da si je razstavo njihovih ama- terjev v Zagorju ob Savi ogle- dalo rekordno število obisko- valcev 3500 odraslih in mla- dine, -m- Na podlagi 153. člena Statuta podjetja Upravni odbor Tovarne pohištva Trbovlje razpisuje naslednja vodilna delovna mesta 1. VODJE PROIZVODNJE 2. VODJE KOMERCIALE 3. VODJE RAČUNOVODSTVAr Pogoji: Od 1.—3. višja strokovna izobrazba in 1 leto prakse v stroki ali srednja strokovna izobrazba in 5 let prakse v stroki. Kandidati morajo predložiti dokazne listine o izo- brazbi ter kratek opis dela na dosedanjih delovnih mestih. Prijave naj kandidati pošljejo tajništvu podjrtja — za razpis vodilnih delovnih mest — 15 dni po obja- vi v Celjskem tedniku. Zaskrbljenost Osrednja točka dnevnega reda naj bi bila razprava o letošnjem gibanju gospodarjenja zagorskih delovnih organizacij. Vendar so odborniki izrazili samo hudo za- skrbljenost nad podatki o rezulta- tih letošnjega poslovanja in skle- nili na prihodnji seji, ko bodo na voljo podrobnejši pokazavci, kom- pleksno obravnavati stanje in raz- mere v zagorskem gospodarstvu. Letos do konca marca so nam- reč zagorske delovne organizacije dosegle samo za okrog 44,5 mili- jona ND fakturirane realizacije, kar je za 5,6 odst. manj, kot v istem obdobju lani. Negativni so tudi vsi ostali pokazavci. Strokov- ne službe uprave občinske skup- ščine so v gradivu o stanju tri mesečnega gospodarjenja, med drugim, zapisale, da tako slabih rezultatov zagorsko gospodarstvo ni imelo pet let. Vzroki so ob- jektivni in subjektivni. V naj- večjih težavah se je znašel kolek- tiv podjetja »Varnost«, kjer imajo velike zaloge finalnih izdelkov. Kljub naporom se kolektivu do- slej še ni posrečilo odpraviti seda- nje težave. Zaloge so rakava rana tudi Lesno industrijskega podjetja, kjer pa menijo, da so polna skla- dišča samo prehoden pojav. Kot je znano, tudi v Tovarni elektro- porcelana na Izlakah v tem ob- dobju zaznamujejo slabše proiz- vodne in poslovne rezultate. Odborniki so ugotovili, da bodo dosti laže razpravljali o letošnjem gospodarjenju, ko bodo na voljo vsi drugi ustrezni podatki in po- kazavci gospodarjenja za letošnji april, kot tudi predvidevanja ko- lektivov za drugo trimesečje. Pri tem pa niso skrivali zaskrbljeno- sti, saj bi nadaljevanje tega sta- nja hudo ogrozilo proračimske do- hodke oziroma osebne dohodke zaposlenih. V nadaljevanju seje so odbor- niki obravnavali še več zadev. Med drugim so dali soglasje k predlogu odloka, po katerem bo- do občani plačevali samo 50 ND za potne liste oziroma 20 ND za izdajo več vizimiov. S tem so vse tri revirske občine enotno ravnale pri določanju izdatkov za poto- vanja občanov v tujino. -n- NA KRATKO Prvomajsko slavje v počastitev praznika dela so tudi v Zagorju ob Savi imeli več prireditev in nastopov. Osrednja manifestacija praznika dela je bi- la že 27. aprila v delavskem do- mu. Nastopali so nagrajenci tek- movanja za Cankarjevo bralno značko in prosvetni delavci. Mla- dinski pevski zbor Vesna pa je ob sodelovanju z orkestrom nižje glasbene šole iz Domžal izvedel kantato Radovana Gobca: »Dobro srečo, domovina!« Pred tem so imeli učenci obeh osemletk ločeni proslavi v počastitev 27-obletnice ustanovitve OF in 1. maja. Na proslavah so podelili otrokom Cankarjeve bralne značke, šolarji so izvedli krajši kulturni program. 1. maja so Zagorjani odšli v na- ravo, zlasti na Pleše, Zasavsko goro. Zeleno trato in drugam. Godba na pihala je izvedla pro- menadni koncert. Na Izlakah pri Zagorju so uradno odprli letošnjo turistično sezono. Obisk mladih pevcev iz Budimpešte Jutri, 10. maja, obišče Zagorje ob Savi mladinski pevski zbor televizije Budimpešte iz Madžar- ske, ki sodi med najboljše to- vrstne zbore v Evropi. Doslej so mladi pevci nastopali in gostovali na Japonskem, v ZDA, številnih drugih evropskih državah. V Za- gorje ob Savi pridejo s koncertne turneje po Italiji. Budimpeštanski pevci bodo gostje mladinskega pevskega zbora »Vesne«. Kot zme- raj doslej ob podobnih prilikah, pripravljajo mladi Vesnani svojim vrstnikom lep sprejem. Pričakuje- jo, da bodo pevci iz sosednje Madžarske navdušili zagorsko ob- činstvo. Koncert bodo mladi pev- ci izvajali v nedeljo, 12. maja. Začetek kopalne sezone na Izlakah 1. .maja so v Medijskih toplicah na Izlakah začeli letošnjo poletno turistično-kopalno sezono. V ta namen so minule tedne marljivo urejali kopališče in okolico. Med drugim so uredili ob kopališču nove prhe, prebelili pročelje ko- pališča in prepleskali vse tri ko- palne bazene. Posebno skrb so posvetili tudi lepšemu izgledu okolice in nasadov. Letošnji 1. maj sicer rd bil najbolj naklonjen ljubiteljem kopanja. Vendar so se najbolj navdušeni kopalci kljub temu pognali v kristalno čisto in toplo vodo. Na Izlakah pričakuje- jo letos veliko število gostov in kopalcev. Uprava počitniškega do- ma je minimalno povišala cene kopanju. Odrasli bodo plačali za celodnevno kopanje 2, otroci pa 1 din. 2 din pa bo treba odšteti za kabino. Na kopališču bodo od- prli tudi stalno prodajalno osvežu- jočih in drugih pijač ter uvedli stalno strežbo okrog bazenov. Ce bo trgovsko podjetje »Potrošnja« privolila v sodelovanje, bo kopal- cem vsak dan na voljo sveže in drugo sadje. Priprave na partizansko srečanje Pred kratkim je bila v Zagorju ob Savi seja odbora bivšega kam- niško-zasavskega odreda. Na seji so razpravljali o letošnjem sreča- nju pripadnikov te znane enote NOV. V razpravi so bili udele- ženci mnenja, naj bi za mesto srečanja izbrali Izlake pri Zagor- ju, kar so tudi soglasno osvo- jili. Zbor borcev kamniško-zasav- skega odreda bo 16. junija. Nanj bodo povabili vse preživele pri- padnike tega odreda pa tudi borce drugih partizanskih enot. V kul- turnem delu programa naj bi na- stopile nekatere zagorske in druge revirske kulturne skupine. Na zbor pa bodo povabili tudi zagorske občane oziroma prebivalce revir- jev, Litije, Kamnika in Domžal. Še en planinski dom Pred kratkim je kolektiv Elek- tro Trbovlje — enota Zagorje ob Savi izročil svojemu namenu manj- ši dom na Prvinah pod Cemšeni- ško planino. Zamisel za dogradi- tev manjšega počitniškega poslop- ja so dali delavci zagorske enote že predlani. Le-tl so s pomočjo svojih sotovarišev iz Trbovelj opraviU pri gradnji doma veliko število ur prostovoljnega dela. Prostori doma bodo nudili gosto- ljubje vsem članom tega kolekti- va bodisi polet! ali pozimi. -n- SEMINARJI Nekatere delovne organiza- cije so privolile v predlog de- lavske univerze, po katerem bo ta izobraževalna ustanova letos maja pripravila več se- minarjev za novoizvoljene člane DS. Delavska univerza pripravlja za seminarje pose- ben preoram. IMENOVANJE Občinska skupščina Trbov- lje je na zadnji seji imenova- la kot predstavnika družbe- ne skupnosti v svet splošne bolnice Trbovlje Stojana Vol- čanška iz Mehanike in Zvo- neta Naroglava iz Zasavskih premogovnikov. •^AJA 1968 ZAGORJE OB SAVI TEDNIK 11 Predlog novega statuta v zasavskih premogovnikih, največji delovni organizaciji v revirjih, so pred kratkim začeli z razpravami o predlogu novega statuta delovne organizacije. Predlog statuta predvideva preimeno- vanje skupščine kolektiva, najvišjega samouprav- nega organa, v osrednji delavski svet. Novost so tudi izvršni odbori delavskih svetov enot, ki imajo določene naloge, sicer pa bodo člane stalnih ko- misij v prihodnje volili, ne pa imenovali. Prehodne določbe statuta določajo tudi, da bodo Zasavski premogovniki prešli na 42-urni delovni teden po- stopoma, in sicer tako, da bodo najprej prešli od 48-urnega na 45-urni delovni teden. -r- Dokument o konkretnih nalogah komunistov v Trbovljah je bila 19. aprila četrta seja revirske konference Zveze komunistov. Na seji so obravnavali na- loge komunistov v razvijanju samoupravljanja, družbeno političnih odnosov ter regionalnega sodelovanja na pod- ročju revirjev, govor pa je bil še o oceni izvajanja stališč II. seje revirske konference ZK v luči gospodar- skih gibanj lani in letos ter o poročilu o delu komiteja revirske konference ZK med drugo in četrto sejo. Na seji so sprejeli doku- ment o konkretnih nalogah komunistov v razvijanju sa- moupravljanja, družbeno po- litičnih odnosov ter regional- nega sodelovanja na področ- ju revirjev. S tem je bilo pravzaprav zaključeno zelo pomembno obdobje v razvi- janju medsebojnih odnosov in oblikovanju enotnih sta- lišč revirskih komunistov glede temeljnih vprašanj in perspektiv družbeno ekonom- ske reforme na tem ob- močju. V stališčih revirske konfe- rence je zlasti še poudarje- no, da je povezovanje revir- jev, tako znotraj kot navzven, s stališča uresničevanja druž- beno ekonomskih ter samo- upravnih interesov delovnih ljudi edino ustrezna usmeri- tev in perspektiva; komuni- sti pa so dolžni ustvarjati na vseh področjih pogoje za ure- sničevanje tega cilja. Pred- vsem je dolžnost članov Zve- ze komunistov, da se odgo- vorno zavzemajo za tesnejše sodelovanje vseh samouprav- nih organov in institucij zno- traj občin in na medobčin- ski ravni, da podprejo inici- ative za medsebojno dogovar- janje ter se bore za dosled- no spoštovanje samoupravnih dogovorov v praksi, od česar zavisi hitrejši ali počasnejši proces nadaljnjega prenaša- nja odločanja od predstavni- ških organov na organe ne- posredne samouprave obča- nov oziroma na delovne lju- di same in s tem uresničitev postavljenega cilja — to je prenašanje komunalnega si- stema v novo kvaliteto. Revirska konferenca Zveze komunistov je v tej zvezi med drugim naglasila, da vprašanje ene ali več občin v revirjih ne more biti stvar političnega dogovora v oz- kem krogu oziroma vpraša- nje administrativnega akta, pač pa je odvisna od danih in spoznanih materialnih možnosti, razvoja neposredne- ga samoupravljanja v delov- nih in krajevnih skupnostih, zavestnega spoznavanja pred- nosti enotne strokovne upra- ve kot servisa samoupravne komune ter demokratične vo- lje in odločitve občanov — volivcev. Revirska konferenca Zveze komunistov je na zadnji seji sprejela vrsto akcijskih na- log, ki jih morajo izvajati ko- munisti, posebej še tisti na vodilnih družbenih dolžno- stih ter nekatera mnenja v zvezi z izvajanjem sprejetih stališč, pri čemer je bilo po- sebej poudarjeno, da je na- loga komunistov v konkret- ni kadrovski politiki podpi- rati tiste, ki se za sprejeta stališča v praksi tudi dejan- sko zavzemajo. NA KRATKO IMENOVAN UPRay NI ODBOR SKLAn;( Občinska skupščina Trb«., Ije je na seji 23. aprila ij.' novala upravni odbor siji^ da za izgradnjo in adapt^ jo šolskih objektov v ^ čini Trbovlje. Za predsetk ka upravnega odbora je v imenovan dipl. oec. BogcjT šteh, direktor ekonon^ srednje šole Trbovlje, ^ člane pa inž. Peter Sciin^ der, predstavnik Zasavsb premogovnikov, Ivo Vozel i, strojne tovarne, Franc iz cementarne, Stane Hodi sekretar občinske konferej ce SZDL, Franc Dežjot, ra, natelj osnovne šole Tončj ćeš, Andrej Železnik, sek« tar obč nskega komitej, ZMS, inž. Boris Malovrh j PZ Rudis ter Sulejman Hj lilovič iz investcijskih biio jev Trbovlje. GIBANJE PRORAČUNA v občinskem proračun v Trbovljah so v prvih tij mesecih letos zbrali blij 1,500.000 novih din, ali 21) manj sredstev, kot so prei videvali, še vedno ie pr; spevek iz osebnega dohodla glavni vir proračunski; sredstev in bistveno vpli;; na realizacijo proračuna, a to je razumljivo, da so k nedoseganje proračunski; dohodkov v razdobju jamt — marec vplvali skctaj li' zaostanek pri dotoku sre: stev na račtm prispevkov : osebnih dohodkov. Promet: davek je bil dosežen skon; da v pred-videni višini, pr. čakovafti pa je mogoče, i se bo tovrstni dohodek oi činskega proračuna pove& na kar bodo vplivali nc" trgovski paviljoni na tn. Revolucije, in sicer na r, čun večje izbire blaga. CESTE BO VZDRŽE VALA KOMUNALA Od l.maja naprej skrt; za vzdrževanje in čiščeni cest IV. reda trboveljska Ko munala, ki je za to deli strokovna najbolj usposoif Ijena, razpolaga i>a tudi * z manjšo mehanizacijo 3 to. Nekatere nekategorizir> ne ceste, in scer predvse: izven mestnega področja, k n-so toliko pomembne a javni promet, pa bodo tud .še v prihodnje vzdrževal; krajevne skupnosti. PREMIJE ZA KRAVJE MLEKO Na zadnji seji je občinski skupščina Trbovlje skleni^^ da bo tudi letos izplaiSa5 delovnm organizacijam, ^ v Trbovljah prodajajo ko, premijo 10 starih t^t za liter kravjega mleka- - tem bodo delavne organi* cije upravičene tudi od ke premje, ki jo bo čala republika. V trhojti: skem občinskem proraćuB- so za i2plačilo premije * kravje mleko zagotovlje" potrebna sredstva. NOVA ČLANA Za nova predstavnika žbene skupnosti sta bila svet splošne bolnce Tr^,' Ije imenovana Stojan čanšek in Zvone Narogi« POROŠTVO ZA POSOJILO ElektrolivarsM industrij ELIT Trbovlje, je skup^^-'J^ občine Trbovlje izdala P'''^ štvo za posojilo 120.000 vih din, ki ga bodo por»°J^ za nakup novh strojev, čeli bodo z izdelavo neKa rih novih proizvodov, ^^'^^ rih prodaja je zagotovi.;''^! Na eno od prihodnji!^ <, občinske sikupščine Tj""", Ije bodo predložili celo^^ poročilo o sanaciji te lovne organizacije, ^ katere zanima, koliko P^a j.:i je delovna orgam^'^ zmožna odplačati. TRBOVELJČANI SO SE ODLOČILI ZA »DA!« Uspel referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo in adaptacijo šolskih objektov v nedeljo, 21. aprila, je bil v Trbovljah referendum, rm katerem so občani odločali o uvedbi krajevnega samopri- spevka za izgradnjo in adap- tacijo šolskih objektov. Na volišča je prišlo kar 85,6 od- stotka vseh vpisanih voliv- cev (11.488), za uvedbo kra- jevnega samoprispevka pa se jih je odločilo 69,1 odstotka (9.273). Najboljšo volilno ude- ležbo so dosegli m trgu Re- volucije, kjer je prišlo na vo- lišče več kot 90 odst. vseh vpisanih voUvcev, najslabše pa je bilo na volišču čeče, Ostenk, Ojstro in Knezdol, kjer je volilo le 14 odst. vseh vpisanih volivcev. Občinska skupščina Trbov- lje je na seji, ki je bila 23. aprila, že sprejela odlok o uvedbi krajevnega samopri- spevka za izgradnjo in adap- tacijo šolskih objektov; sa- moprispevek je uveden za čas od 1. maja 1968 do 30. aprila 1973, to je za razdob- je petih let. Istočasno pa je bil sprejet tudi odlok o usta- novitvi sklada za izgradnjo in adaptacijo objektov v ob- čini Trbovlje. Trboveljčani so na referen- dumu 21. aprila pokazali do- kajšnjo mero zavesti in pri- pravljenosti, da sami sodelu- jejo pri razreševanju enega od najzahtevnejših problemov v občini. Zato jim je treba izreči vse priznanje. Poseb- no priznanje pa velja tudi vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli, da je referen- dum uspel. (š) 44 NOVIH ČLANOV v prvih treh mesecih le- tos so organizacije ZK iz revirjev sprejele v članstvo ZK 44 novih članov, tn si- cer v Trbovljah 20, v Zagor- ju ob Savi 17, v Hrastniku pa 7. Upokojend proti Imeaniemii zviševanju pokojnin Pred dnevi je bil v Trbov- ljah občni zbor podružnice Društva upokojencev SR Slo- venije, ki združuje 2350 čla- nov. Na občnem zboru so največ govorili o potrebi, da se prenese pristojnost vskla- jevanja pokojnin oz. zviševa- nja pokojnin zaradi poveča- nja življenjskih stroškov na republiške skupnosti socialne- ga zavarovanja. Menijo namreč, da linear- no zviševanje pokojnin, kot je bil to slučaj zdaj, ponov- no povečuje razlike v pokoj- ninah, zato se Trboveljčani zavzemajo za degresivno zvi- ševanje pokojnin. Na občnem zboru so se upokojenci iz Trbovelj dogo- vorili, da bodo aktivno sode- lovali v pripravah na VI. kongres Zveze sindikatov Ju- goslavije ter v razpravah o predlogu novega pokojninske- ga sistema. Zavzeli so se za poživitev klubske dejavnosti za upokojence in to, daje treba čimprej pristopiti k gradnji stanovanj za upoko- jence, saj bo za to na voljo letos okrog 130 milijonov sta- rih din. Na občnem zboru so Emo Mervar, soustanoviteljico po- družnice društva upokojencav Trbovlje imenovali za do- smrtnega častnega člana, -r-. Pravilnik o pripravniki li Skupščina kolektiva Zasav- skih premogovnikov, najvišji samoupravni organ te delovne organizacije, je na zadnjem zasedanju sprejela pravilnik o pripravnikih. Za izboljša- nje kvalifikacijske strukture zaposlenih imajo namreč Za- savski premogovniki dolgoro- čen program zaposlovanja de- lavcev, ki se šolajo s sredstvi delovne organizacije na sre- njih, višjih in visokih šolah ter stopajo na delo v Zasav- skih premogovnikih kot pri- pravniki. Pravilnik med dru- gam ne določa pripravniških mest, ker tega v rudarstvu spričo objektivnih pogojev ni mogoče uveljamti, pač pa po- oblašča skupščino kolektiva, da za vsako leto posebej do- loči število pripravnikov in potrebno šolsko izobrazbo. Pripravniška doba traja v Zasavskih premogovnikih od 6 mesecev do 1 leta, nagraje- vanje pripravnikov je trenut- no urejeno z določeno viši- no mesečnega osebnega do- hodka, pozneje pa bo ureje- no s posebnim določilom v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zaposlenih v Za- savskih premogovnikih. V pravilniku o pripravni- kih je posebno določilo tudi o tem, da sklene delovna or- ganizacija s pripravnikom de- lovno razmerje za nedolo- čen čas v primeru, če si med pripravniško dobo pri- dobi zadostno strokovno zna- nje za opravljanje dela na določenem delovnem mestu, vendar samo pod pogojem, če je tako mesto na voljo. V ' nasprotnem primeru pa mu delovna organizacija nudi drugo primerno zaposlitev do izpraznitve ustreznega delov- nega mesta. Pravilnik o pripravnikih, ki ga je sprejela skupščina ko- lektiva Zasavskih premogov- nikov, je že začel veljati. — N — Redna likvidacija tapetništva Avgusta lani .je skup.ščina občina Trbovlje sprejela sklep o uvedbi redne likvidacije obrtnega podj.'tji tapetništvo Trbovlje. Ob zaključku rednega poslova- nja je prisilna uprava izdelala zaključni račun, ki je izkazal iz- gubo skoraj 124.000 N din. Li- kvidacijski odbor je imel pozneje težavno delo, predvsem zavoljo tega, ker je služba družbenega knjigovodstva blokirala žiro račun in so naraščali sodni strošld za- mudne obresti in takse. Za prodajo osnovnih sredstev so razpisali dve licitaciji, vendar pa še zdaj niso prodana vsa osnovna sredstva, ki jih je skušal odprodati likvidacijski odbor po knjižni prednosti, so pa precej iztrošena ali pa ne;^animiva za nakup. Tudi precej terjatev je bi- lo spornih in jih pravzaprav ni mogoče izterjati. Občinska skupščina Trbovlje je na zadnji seji na predlog svetov za družbeni plan in finance ter za občo upravo in prorjičim skle. nlla zagotoviti potrebna sredstva za kritje izgube tapetništva Trbov. Ije in s tem zagotoviti nadaljnjo redno likvidacijo, sicer bi morali uvesti prisilno likvidacijo. Raču- najo namreč, da bi bilo mogoče prostore bivšega tapetništva v zgornjih Trbovljah urediti za uve- dbo nove proizvodnje, s čimer bi zagotovili zaposlitev večjemu šte. vilu občanov. (š) Mladi v Trbovljah predpražnikom Navada je že, da začenjajo mladi Zasavčani s slavjem za praznik mladosti že na večer pred 1. majem, ko po vseh okoliških vrhovih zaku- rijo kresove, s čimer naznanijo začetek dvoj^ nega slavja Tako je tudi letos. Sicer pa pripravljajo mladi v sre- dišču zasavskih rudarskih revirjev, v Trbovljah, vrsto pripreditev v mesecu mla- dosti. Pri tem vel.ja ome- niti, da bodo v Trbovljah nadvse slovesno sprejeli no- silce republiške štafete mla- dosti, ob tej priložnosti bodo pripravili tudi krajši program. V majskih dneh pa se bodo zvrstile številne šport- ne prireditve in tekmova- nja. Tako bodo pripravili medobčinski in pionirski turnir v rokometu, občin- ski komite ZI\IS in roko- metni klub Rudar Trbovlje pa sta razpisala pokalno tekmovanje osnovnošolskih ekip v rokometu. 18. maja bo v Trbovljah velika za- bavna prireditev, ki Jo pri- pravljajo dijaki srednjih šol; ta prireditev naj bi v prihodnje postala tradicio- nalna. V dneh pred praznikom mladosti bodo v Trbovljah sprejeli v organizacijo Zve- ze mladine nad 300 novih članov; najdelavnejše mla- dince in mladinke, posebej še tiste, ki sj ss izkazali v delu .samoupravnih orga- nov v delovnih organizaci- jah ter v družbenopolfčnih organizacijah in društvih pa boilo predlagali za sprejem v Zvezo komunistov. Omeniti veflja še, da bodo pospbej svečano proslavili praznik mlado.sti na v.seh osnovnih in srednjih šolah v Trbovljah; pripravili bodo vrsto razgovorov, pohodov po partizanskih poteh, špor- tnih srečanj itd. Organizi- rali pa bodo tudi vrsto pri- reditev. Skratka: m^adi iz Trbovelj bodo tudi letos nadvse slovesno proslavili svoj praznik — praznik mla- dosti. (nk) Kako posluje zadruga? Odborniki občinske skup- ščine Trbovlje so na zadnji seji sklenili, da v prihodnje občinski sklad skupnih re- zerv delovnih organizacij ne bo več kril izgube kmetijske- ga posestva Ostenk, ki ga je prevzela kmetijska zadruga Trbovlje. Upravni odbor sklada skupnih rezerv delov- nih organizacij je namreč odobril kmetijski zadrugi Tr- bovlje sredstva v obliki po- sojila za sanacijo poslo;'anja bivšega kmetijskega posestva Ostenk, s čimer naj bi bila sanacija opravljena. Odborniki občinske skup- ščine Trbovlje pa so v raz- pravi dokaj živahno razprav- ljali ob tem še o poslovanju kmetijske zadruge Trbovlje, čeprav to ni bilo predvideno. Povedali so, da je v zadnjem času slišati vse več pripomb s strani kmetijskih proizva- jalcev na račun poslovanja kmetijske zadruge, zaradi če- jsar lii laiio^umestao. da M. na eni od prihodnjih sej po- drobneje spregovorili o po- slovanju kmetijske zadruge, saj zadruga ne odigrava tiste vloge, kot bi jo sicer morala. Predlog, da bi občinska skupščina na eni od prihod- njih sej obravnavala stanje v kmetijski zadrugi Trbovlje je bil sprejet, svetu za kme- tijstvo pa je biio priporoče- no, da naj odločneje zastavi akcijo za ureditev razmer v •kmetijski zadrugi. Š 12 TEDNIK TRBOVLJE 9. MAJA ^, ČEHOV: ^odoficir Prisibejev jjpodofioir Prišibejev! Obto- •giii ste, da st« 3. septembra Llcočega leta z besedo in de- Ljeni razžalili poUcaja 2i- ij.na, predsednika občine Alja- °i^ya, žandarja Ivanova in gavrilova in še šest kmetov. 0b tej priložnosti ste trem ^ naštetih prizadejali žalitev ^ opravljanjem njihove službene dolžnosti. Priznate, ^ ste krivi?« prišibejev, mrkogled pod- gficir s kosmatim obrazom, jg stegnil roke ob hlačnicah ^ začel odgovarjati z za- ^olklJrn glasom. Sekal je ,,sako besedo, kakor da po- veljuje: »Vaše \'isokiO blagorodje, gospod mirovni sodnik! To- jej po vseh paragrafih zako- jja izhaja razlog, da se vsako dejanje dokumentira po vza- jemnosti. Nisem kriv jaz, jmpak vsi dragi. Vsa storija je je zgodila zavoljo mrtvega y.upla, bog mu daj večni mir in pokoj! šel sem lepo tretje- ga t. m. z ženo Anfiso, šel mirno, bogu ugodno. Pogle- dam: na obrežju stoji drhal vseh sort ljudi. S kakšno pra- vic3 se svet tukaj kar na le- pe:n zbira? sem se vprašal, 2akaj? Mar piše v postavah, naj se ljudje zbirajo kot šrebci? Pa sem jim lepo za- vpii: »Narazen!« Začel sem jih pehati, odri^'ati, podil sem svojat domov, velel žandar- jem, naj jih poženejo kot bike...« ».\mpak, prosim vas: saj niste ne policaj ne žuiKin! iklar je vaš posel, da razga- njate ljudi?« »Ni njegov posel, ni!« je bilo slišati glasove iz različ- nih kotov sodne dvorane. »Zmeraj nas nažira, vaše bla- gorodje! Petnast let že trpimo njegovo šilianiranje! Kar se je vrnil iz vojske, je tak, da bi najraje pobegnil v božji svet. Prav v tla nas je zatol- kel.« »To je čisto res, vaše blago- rodje!« je rekel vaški stare- šina. »Vsi se pritožujemo, kar nas leze in gre. Prav življenje nam je priskutil. Naj bo pro- cesija, naj bo svatba ali re- cimo kaj podobnega, povsod vpije, raagraja, kar naprej in nai>rej vzpostavlja red. Otro- ke vlači za uhlje, špionira ženske, da se kaj ne zgodi... Lejte, zadnjo pot je šel po hišah in ukazoval, da se ne smejo peti pesmi, da ljudje ne smejo prižgati luči. Ni ta- ke postave, pravi, po kateri bi se lahko pesmi popevale.« »Počakajte možak, boste pričevali pozneje,« je rekel sodnik. »Sedaj naj nadaljuje Prišibejev. No, Prišibejev, na- daljujte.« »Razumem!« je zasikal pod- oficir. »Vi ste, vaše blagorod- je, izvolili reči, da ni moj po- sel, da bi razganjal ljudi ... Vxw\ Kaj F>a če je nered? Ah je mogoče dovoliti, da bi Ijvidje i>očeli, kar jim pade v glavo? Kje in v kateri po- stavi piše, da naj se ljudem pustijo svobodne vajeti? Re- cimo, da jih jaz ne bi pre- ganjal in kaisnoval, kdo pa jih bo? živ krst ne pozna pravega reda. Lahko bi rekel, vaše blagorodje, da samo jaz vem, kako je treba držati na uzdi preproste ljudi, in samo jaz lahko vse razumem, vaše blagorodje. Kajti jaz nisem prostak, ampak pocšoficir, vo- jaški skladiščnik v penziji, v Varšavi sem služboval v šta- bu. Potlej, izvolite vedeti, ko sem odslužil svoj rok do kraja, sem bil gasilec, zavoljo telesne izčrpanosti pa sem pustil požarno brambo in sem bil dve leti vratar v moš- ki klasični gimnazija. Jaz imam ves red v mezincu. Kmet pa je štor, pod miJim bogom nič ne razume, zato me mora ubogati, saj je le njemu v prid. Vzemimo za primer ta dogodljaj: jaz po- dim ljudi domov, na obrežju pa leži na pesku mrtvo trup- lo utopljenega človeka. In za- kaj leži? Kje je zapisano, naj leži na tem pesku? Mar je to red? In kaj počne policaj? Zakaj ti, policija, ne obvestiš oblasti? ga vprašam. Morda se je ta utopljeni rajnik sa- movoljno utopil, morda pa stvar smrdi po Sibiriji. Mor- da je to kriminalni umor ... Policaju žiginu pa so moje besede figo mar, prižgal je pa lepo kadi. »No, kje pa si se v^l, ti komandant?« mi pravi nenadoma. »Kdo pa te je postavil, da komandiraš? Misliš, da brez tebe ne ve- mo, kaj in kako je treba?« Zabrusil se mu: »Ti že ne veš, butec, ko stojiš kar v tri dni!« Pa mi reče: »Jaz sem to reč že včeraj javil policij- skemu pisarju.« Policijskemu pisarju, prosim vas! Po kate- rem paragrafu zakonika pa policijskemu pisarju? Kaj pa naj pisar počne v takih pri- merih, ko gre za utopljenca, obešenca ali njemu podobne? To je vendar kriminalna, dr- žavljanska zadeva ... Treba čimprej poslati glas gospodu preiskovalcu ali sodnikom. Najprej je treba sestaviti akt, sem mu rekel, akt pa poslati gospodu mirovnemu sodniku. Ta strela policajska me sicer posluša, zraven se pa reži. Kmetje prav tako. Vsi so se smejali, vaše blagorodje! La- hko prisežem. »Zakaj se kro- hotate?« sem jih vprašal. Po- licaj pa meni na2aj: »Takele stvari mirovni sodnik ne vza- me v postopek!« Prav pot me je oblil po teh besedah. No, policija,« se je Pribišejev obrnil k policaju Žiginu, »si rekel tako ali ne?« »Seveda sem.« »In vsi tisti preprosti ljudje so slišali, kako si rekel vpri- čo njih: »Takele stvari mirov- ni sodnik ne vzame v posto- pek.« Vsi so slišali prav te besede ... Veste, vaše blago- rodje, oblil me je mrzel pot in zacepetal sem. »Ponovi, kar si rekel, ponovi!« sem mu rekel tam pred preprostimi kmeti. Ponovil je iste besede. »Torej ti, policijski uslužbe- nec, pa delaš proti oblasti!« sem mu rekel. »Ali ne veš, da te gospod sodnik za take be- sede, če le hoče, pošlje na gubemijsko žandarmerijo, ker se tako obnašaš? Mar ne veš, kam te za take politiš besede gospod mirovni sod- nik lahko spravi?« Tedaj se je oglasil še župan pa rekel: »Mirovni sodnik se na to p>o- žvižga; on sodi le drobne pre- stopke.« Prav tako je rekel, so vsi slišali. »Kako se upaš nasprotovati oblasti?« ga use- kam nazaj. »Veš, jaz ne po- znam šale, lahko ti, bog in bogme, presneto vročo kašo zakuham!« Verjemite, da se mi je kar stemnilo pred oč- mi. Kako je mogel današnji svet postati tako samovoljen in neubogljiv! Pa sem zamah- nil... ne prehudio, seveda, ampak tako po predpisih, da se o vašem blagorodju ne bo več upal kaj takega čvekniti. Tedaj se je za župana posta- vil policaj — no, sem pa še policaja usekal... Zgrabilo me je pač, vaše blagorodje. Saj veste, če bedaku ne po- rajViiaš reber, pade greh^ na tvojo dušo. In če je tak ne- red ...« »čakajte! Za red so drugi, bodo že poskrbeli. Policaj, žu- pan, orožnik.« »Policaj ne more biti pov- sod zraven, razen tega ne razume stvari tako kot jih razumem jaz ...« »Ampak poslušajte vendar: to sploh ni vaš posel!« »Kaj? Da ni moj posel? No, lepo, bog in bogme! Ljudje počno, kar se jim zlju- bi, vi pa: Ni tvoj posel! To- žijo me, recimo, da jim pre- povedujem peti pesmi... I kaj pa js lepega v pesmih? Namesto da bi delali — po jo... In še novo modo so vpeljali, da zvečer brlijo pri sveči. Ko je treba iti spat, ne: pa tisto pa ono pa pripo- vedovanje pa smeh! O, imam vse zapisano.« »Kaj imate zapisano?« »Kdo sedi pri sveči.« Prišibejev je vzel iz žepa zamaščen papir, si nataknil naočnike in bral: »Kmetje, ki sedijo pri sve- či: Ivan Prohor, Sava Mikifo- rov, žena vojaka šustrova, vdova, ki živi razvratno s Semjonom Kislovom, Ignjat Crvčkov, ki se ukvarja s co- prnijanii, njegova žena Mav- ra pa je coprnica in hodi po- noči mlest tuje krave ...« »Dovolj!« je rekel sodnik. »Mesec dni zapora!« »Zakaj?!« se je začudil pod- oficir in v dvomu razširil ro- ke. »Po katerem paragrafu?« Zdaj natanko ve, da se je svet spremenil, sploh ni več mogoče živeti na njem. Ob- hajajo ga težke, turobne mi- sli... Ko pa je stopil iz sod- nije in zagledal zbrane kme- te, ki so se živahno pogovar- jali, je iz navade, ki je ni mogel premagati, zavpil s prehlajenim glasom: »Možje, narazen! Razidite se! Zbiranje prepovedano. Zsinite domov!« HAIWOOD:J Najdeni soprog »Pravite, da je vaš mož zginil, gospa Trewis? Po- jasnite mi natančneje.« »Veste, zginil je pred tremi leti. Saj veste, kako je, če sta zakonca že deset let poročena in brez otrok. Prepiri pa to in ono ...« »Torej je bil vzrok pre- pir?« »Da. Odšel je razkačen ... Mislila sem, da se bo vrnil. No, ko ga dva tedna ni bilo, sem vedela, da ga ne bom več videla...« »Ste prijavili policiji, dai je izginil?« »Nisem. Saj sem bila že tako navajena živeti sama.« »In zakaj ste se tega spomnili sedaj, po treh letih?« jo je vprašal na- rednik Weitt. »Zaradi sorodnikov ... Zanima jih premoženje, mož pa ni pustil nobene- ga pisanega dokumenta.« »Aha, vaše premoženje je v nevarnosti. In mi naj po treh letih najdemo go- spoda Trewisa?« »Saj vam ga ni treba najti. Sploh ne. Le to ugotovite, da je živ, po- tem bom imela mir pred sorodniki.« »Oho!« se je začudil na- rednik. »Ali se vam kaj sanja, kje bi morda bil?« »Najbrž nekje tukaj v San Franciscu. Bil je tr- govski potnik. Lahko pa bi opravljal kakršen koli poklic. Take narave je ...« »Ali veste, gospa: mogo- če je, da ga sploh ne naj» demo.« »Vem. Zato pa ne bo mogel biti razglašen za mrtvega in premoženje ostane meni.« Narednik Weitt se je vrnil na postajo, premiš- ljal o tem čudnem begii in še bolj čudni zahtevi gospe Trewis. Neumno, da bi iskal, toda dolžnost je dolžnost... Tedaj ga je poklical glavni inšpektor Rennis. »Narednik, s kakšnim primerom se sedaj ukvar rjate?« Weitt mu je povedal o gospe Trewis. »Kar pustite to iskanje,« mu je rekel inšpektor. »Zakaj?« ise je začudil narednik. »Veste, gospod Trewis sem jaz, bivši mož gospe Trewisove. Zdelo se mi je najbolje, da izginem. Ti- stega usodnega dne mi je žena v mleko dala strup. Le po naključju ga je po- pila njena ljubljenka si- amska mačka .. .« Ljudska modrost Dober nauk do smrti ne škodi. Gorje onemu, ki ga ljud- je pomilujejo. Ne klesti drevesa, pod Merim počivaš. Dober izgovor, čeprav je k trte zvit. Gospodje, kakor hočejo, ubožci, kakor morejo. Hiša razdeljena — razpa- da kakor zapuščena. Dober je domek, če ga Udi ni več kot za en bobefc. \ ^spodinja pridna tri og- podpira. GEORGE B. SHAW: O brezdelnih bogatinih (Nadalč^vanje in konec) Le tako si lahko pojasnimo sicer čisto nerazumljivi odpor lastniškega razreda zoper vsak poskus, da bi bilo delo v par- lamentu zadostno plačano, čeprav imajo sami poglavitna me- sta v parlamentu, čeprav so sami bili častniki v armadi, so storili vse, da častnik ne bi mogel živeti s svojo plačo, če- prav so se tepli za vsak sedež v parlamentu, so odklanjali, da bi država plačevala poslance in njihove volilne stroške, čeprav so videli v diplomatski službi rezervat za svoje mlajše sinove, so vendar stavili pogoj, da ne more biti sprejet noben mladenič, ki nima vsaj štiristo funtov last- i»ga dohodka. Borili so se in se še borijo, da od politič- nega dela nihče ne bi mogel živeti, sicer bi se uprava Odprla tudi revnim, oni pa bi bili ob svoj monopol. Ker pa delo pri upravi države mora biti opravljeno, ga hiorajo opraviti sami, če ga nočejo prepustiti drugim. Zato najdete bogatine v parlamentu, v diplomaciji, v vojski, v pravosodju in krajevni samoupravi, da ne govorimo o Upravljanju njihovih posestev. Ljudi, ki tako delajo, prav- zaprav ne moremo imeti za »brezdelne bogatine«, žal pa Opravljajo to delo pri vladanju s predsodkom v korist pri- vilegijem svojega razreda, da lahko ta lenari. Zaradi sploš- ne koristi bi bilo dosti bolje, če bi se zabavali kakor Večina njihovega razreda, vladanje pa rajši prepustili dobro plačanim uradnikom in ministrom, ki bi varovali koristi •vse_.dižajffi___________________ _________. . žene brezdelnega razreda je nekoč krepilo njih delo: ro- dile so otroke in so gospodinjile. Dandanes pa se jih mno- go zateka h kontracepciji (ki ji pravijo tudi kontrola roj- stev), pa ne da bi rodile omejeno število otrok, temveč da bi se temu sploh ognile. Staromodno domače gospodinj- stvo se vse bolj umika življenju v hotelih in stanovanjih s služinčadjo ali pa prevzamejo to delo dame, ki jim je to poklic in so nekako ravnateljice zasebnih hotelov, če bi bila to navadna delitev dela, ki bi omogočila ženi, da bi se ta posvetila kakšnemu poklicu, bi še šlo. Kajti marsikatera ženska ni prav nič sposobna za gospodinjstvo in zato prav tako malo sodi v kuhinjo ali otroške sobe kakor — po splošni sodbi — moški. Pri ženskah z nezasluženimi in čezmernimi dohodki pa omogoča ta način popolno jalovost in iskanje ugodja, s čimer se mnogo bogatinke prav do skrajnosti okoriščajo, ker drugače ne znajo. Seveda je zmeraj nekaj primerov, da izredni možje in žene z zadostnim nezasluženim dohodkom, s katerim bi lahko brez dela živeli, delajo več ko tisti, ki od dela žive, ter porabijo večino svojega denarja za napredek sveta. Flo- rence Nihghtingale je v krimski vojni organizirala bolniško službo. Prepričevala je okorele vojaške zdravnike, oprav- ljala neprijetno in nevarno delo v lazaretih, ko bi doma lahko udobno živela brez dela. John Rusktn je objavljal poročila, kako je porabil svoje lepe dohodke in kaj vse je storiJL da, bi dokazal,, da je vs:aj.'9n pošten delavec in skr- ben upravitelj enega dela ljudskega premoženja, ki mu je pripadal. Ljudje tega kar niso mogli razumeti in so menili, da ni čisto pri pravem. Ko je pozneje kakor Jonathan Swift zapadel melanholiji in obupu zaradi pokvarjenosti in neumnosti kapitalistične civilizacije, so si veselo zatrjevali, da se niso o njem prav nič motili. Ko smo tako izčrpali pomen besed »brezdelni bogatini« in smo dodobra spoznali, da »brezdelen« ne pomeni, da nič ne dela (kar ni mogoče), temveč da ne dela nič korist- nega, da samo zapravlja in nič ne ustvarja, lahko pritakne- mo ta vzdevek razredu, ki šteje v skrajnem primeru de- setino prebivalstva. Da lahko vztrajajo v brezdelju, mora ostalih devet desetin živeti v tako popolnem suženjstvu, da njih sužnost kot taka sploh ni uzakonjena. Lakota zadosti kroti reveže, da ne nalaga njihovim gospodarjem nobene tistih obveznosti, zaradi katerih so sužnji za lastnike tako dragi, še več, revne ženske bi se bridko pritoževale, če bi se kakšna bogatinka zgolj zaradi zdravja lotila navadne- ga dela. Kajti zdelo bi se jim, da bogatinka odjeda revam kruh. In zdaj prihajamo do viška ironije vsega tega. Marsi- katera razumna ženska, ki ironije niti ne voha, bo rajši rekla, da je to božja sodba. Ko smo dovolili tem ljudem zavidano prednost, da smejo imeti dosti denarja in nič dela (naš prismojeni recept za popolno srečo in polno svo- bodo), spoznamo, da smo jih napravili kilave in nezdrave; namesto da bi lena.rili, vedno kaj delajo, da bi »ostali zmožni« za brezdelje. Namesto da bi delali, kar se jim po- ljubi, se navezujejo na utrudljiv red, ki mu pravijo družba in zabava, če bi kaj takega skušali vsiliti navadni služki- nji, bi vam pri priči odpovedala, trapist bi postal brezbož- nik, samo da bi se rešil. Samo del vsega tega, indijanski del, odkriti povratek k preprostemu življenju, k lovu, stre- ljanju in življenju na deželi, je znosen. Pa še za to moraš biti po poli divjak, da se ne naveličaš. Toliko o početju brezdelnih ljudi! DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK-vsak četrtek 60.000 izvadm/i ZAHVALI ZAHVALA Iskrena hvala vsem sorodnikom in sovaščanom za vso izkazano po- moč ob nenadomestljivi izgubi moje žene in skrbne mame sedmim otrokom PAVLE ŽABERL roj. Močnik Prav posebna zahvala še vsem, ki so darovali vence, sladkogorskim pevcem, čč. g. župniku za poslo- vilne besede, zdravnikom in strež- nemu osebju, predvsem pa prima- riju kirurškega oddelka celjske bolnice. žalujoči mož Henrik Žaberl z otroki. Dolga gora pri Ponikvi. ZAHVALA Vsem, ki ste darovali vence in spremili našega nepozabnega sina. brata in strička BRANKA Z E L I C A na poti v prerani grob — iskrena hvala. Obenem se zahvaljujemo za poslovilne besede šefu G. O Laško tov. Kmecl-ju. Hvala vsem za sočustvovanje in izražena so- žalja. Neutolažljivi: mama, ata, bratje, sestre, svaki, svakinje in drugo sorodstvo. Blanca, Jurklošter, Laško, Celje, Miinchen. M A L i OGLASI PRODAM liLEKTRICNO bas kitaro (oblika violine) znamke »EKO« prodam za 1600 ND. Peter Tušnik, Celje, Trubarjeva 53-B. FIAT 600 prodam zaradi gradnje. Naslov v upravi lista. STAVBNO parcelo. 3C0 metrov od železniške in avtobusne postaje Polzela prodam. Naslov v upravi lista. NOVE preobleke za fiat 750 pro- dam. Celje, Skvarčeva 3. ENONADSTROPNO, takoj vseljivo hišo z gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjakom v centru Vojnika prodam. Primerno za obrtnika Vprašati v Vojniku 64. ZARADI prezidave ugodno pro- dam gospodarsko poslopje 14 x 10 metrov (pod s parno — 3-latniki), leseni del in strešno opeko. J Vovk, Ostrožno 83 a. LEPO zazidljivo parcelo v vilski četrti Celja prodam. Naslov v upravi lista. 9S BASNO harmoniko »Melodija«, 7 registrov prodam. Pepi Kuz- mički, Celje, Mariborska c. 152. POSESTVO vseh kultur na sončni legi blizu avtobusne postaje Za- bukovca prodam. Cena ugodna. Naslov v upravi lista. DOBRO ohranjeno motorno kolo NSU prima prodam ugodno. — Selčan, Vrunčeva 25/B. NEDOGRAJENO hišo, 5 minut od postaje Celje prodam. Naslov v upravi lista. TAKOJ vseljivo hišo 92 arov zem- lje, elektrika, voda, 20 minut od avtobusne postaje prodam. Cena 18.000 ND. Ogled vsak dan. Jože Kočar, Trnov hrib 34, Laško. KOiVIBINTRAN voziček, stajico-ko- šarico in brzi šivalni stroj »PFAF« prodam. Naslov v upra- vi lista. ŠKROPILNICO »Rossenbauer« za traktor — kompletno, odlično ohranjen motor in črpalko aa škropilnico »Vermorel« prodam. Naslov v upravi lista. FI.AT 750 z novim motorjem pro- dam tudi na ček. Rom, Čopova štev. 4. PARCELO za vikend hišice ob Sa- vinji v Malih Bralovčah pro- dam. Naslov upravi lista. 100 L dobrega jabolčnika proda poceni: J. šulgaj, Polule, Vego- va 4. FIAT 600 generalno popravljen, prodam za 600.COO SD. Možnost plačila tudi s čekom. Ogled pri Ivanu Naraksu, Dobriša vas 51, p. Petrovce. TOVORNI avto znamke »Steyer« prodam. Zaposlitev zagotovljena za stalno. Naslov v upravi lista. 75 AROV travnika v Zadobrovi pri Celju, ob cesti primemo za gradnjo prodam. Naslov v upra- vi lista. NOVO HIŠO z velikim vrtom v bližini mesta prodam. Naslov v upravi lista. MOPED 2 brzini prodam, šarlah, Ul. bratov Kresnikov 34. OSEBNI avto VW 1200 letnik 1963 prodam. Drago Kosaber, Celje. Selce 38. HISO, gospodarsko poslopje, 2,5 ha zemlje, prodam ugodno za- radi bolezni. Naslov v upravi lista. NEMŠKI strojček »Colibri« za po- biranje zank prodam. Informa- cije: KNEZ, Celje, Breg 42. OTROŠKI italijanski športni vozi- ček prodam ugodno. Jelič. Celje, Vrunčeva 35 blizu gostilne Mi klavžin. PršKO za podvodni ribolov pro- dam. Jurent Kancijan, Celje. Trubarjeva 55 A. DVE sobni lončeni peči in kopal- no peč z baterijo in tušem po- ceni prodam. Naslov v upravi lista. VW 1200 letnik 1961-62. prevoze nih 54.000 km, z novim motor jem prodam ugodno. Cvetko Verdnik, Slovensko ljudsko gle- dališče Celje. NSL PRIMO 150 ccm v voznem stanju prodam ugodno. Stevan Farbaš. Rečica ob Savinji 23. ITALIJANSKI POLAVTOMATICNl pralni stroj RIBER s centrifugo, skoraj nov, prodam. Ogled vsak dan v Celju, Tomšičev trg 12, II. nadstropje. KRAVO simentalko, dobro mle- karico, s teletom prodam. Rudi Gajšek Vrbno 31, Šentjur pri Celju. NOV VOZIČEK, železne osi, no- silnost 200—300 1^ prodam ugodno. Janžekovič, šmarjeta — Mariborska c. 218. ENOSTANOVANJSKO hišo z go spodarskim poslopjem. vrt, brajde ob lepi cesti prodam. Ce- na ugodna, vseljivo po dogovo- ru. Samo resni kupci pridejo v poštev. Ogled vsak dan od 16. ure dalje, Fanl Divjak Celje Pečovnik 16. ZEMIJIŠCE z uto v bližini mesta prodam. Naslov v upravi lista KUPIM GARAŽO na Otoku kupim. Jazbin- šek, Vojkova 5 od 6—14- na te- lefon 25-54. ZAPOSl ITEV FRIZERKO dobro, s 3-letno pra- kso sprejmem takoj. Stanova- nje, hrana preskrbljena. Plača lepa. Jože Krenker, frizer Pe- trovce. KVALIFICIRANO vrtnarsko po- močnico za prodajo vrtnarskih proizvodov na trgu sprejmem. Stanovanje in hrana zagotovlje- na. Ponudbe pošljite na naslov: Vrtnarstvo Bizovičar, Ljubljana, Kolezijska 16. STANOVANJE SOBO in kuhinjo s souporabo ko- palnice in stranišča v najbližji okolici Celja prodam. Prednost imajo starejše osebe brez otrok. oziroma najboljši ponudnik. Pi- smene ponudbe na upravo lista pod »Sončna lega«. ZAPOSLENEMU DEKLETU ali di- jakinji nudim stanovanje z vso oskrbo. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO stanovanje v Celju s stanovanjsko pravico, iščem. Nu- dim visoko nagrado. Naslov v upravi lista. DEKLETA sprejmem na stanova- nje. Jožica Stilin. Celje, Kovi- narska 10. FANTA sprejmem na stanovanje. Bližina mesta. Naslov v upravi lista. SOBO oddam snažni ženski. Ki- dričeva 20 — blizu Samopostrež- ne restavracije. NAGRADO 200,000 do 300.000 SD dam za sobo in kuhinjo. Naslov v upravi lista. RAZNO GARAŽO iščem. Naslov v upravi lista. NUJNO potrebujem 20,OoO ND po- sojila za dobo 2 let. Garancija zelo urejeno posestvo. Za na- grado dam v last 10 arov zara- ščenega gozda Naslov v upravi lista. IŠČEM žensko za varstvo otroka za nekaj ur (lahko upokojenka). Nudim prtano ali opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. VLJUDNO prosim osebe, ki so se peljale dne 25. julija 1967 z av- tobusom, ki pelje iz Celja ob 8,10 in iz Velenja proti Šoštanju, naj se nujno javlja na naslov: Kristina Žnidar, Podkraj 24, Šentilj Velenje. OSEBO za varstvo otroka v do- poldanskem času ali za ves dan iščem. Koren, Celje, Kersnikova štev. 8. PAPAGAJCEK sivo-plave barve se je izgubil 18. aprila! Če ga morda kdo ujel, prosim naj ga vrne proti nagradi na naslov: Nerat, Celje, Miklošičeva 3 - pritličje levo. OBRTNIKI! Denar, čas in skrb si boste prihranili, če zaupate vo- denje knjig, vse administrativne posle, kakor tudi urejanje ra- znih zadev po uradih, vestni in zanesljivi osebi! Izstavim račun! Cenjene ponudbe pošljite na upravo lista pod »Pomoč obrtni- kom«. GRADITELJI HIŠ — POZOR! Iz- delujem aluminijaste karnise, okvire za rolete, razne ograje in opravljam vse stavbena klJ"" čavničarska dela. — Priporoča se; Miloš Klinar, Celje, Vrunče- va 14. -- Tel. 30-51 Obveščamo prebivalce mesta Celja in okolice, da bomo v naši novi poslovalnici v Celju, Ljubljanska c. 6 nudili naslednje usluge: — Izdelavo očal po recepturi, popravila očal, foto- aparatov, daljnogledov in drugih optičnih instru- mentov. Foto usluge v barvni in črnobeli tehniki. — Na zalogi vedno najnovejši modeli okvirjev za očala znanih evropskih proizvajalcev. Pestra iz-1 bira sončnih očal — modeli 1968. ] — Uvedena ekspresna izdelava in popravila očal. — Nudimo strokovne nasvete. i Pridite in prepričali se boste o kvaliteti naših ^ uslug. Za Vaš cenjeni obisk se Vam v naprej zahvaljuje Foto-optiško podjetje »Aba« Maribor, poslovalnica Celje Tekstilna tovarna Prebold razglaša prosto delovno mesto: VODJE SKLADIŠČA gotovega bla^a POGOJI: 1. Srednja ekonomska šola z najmanj triletno prakso. 2. Organizacijsko sposobnost. 3. Prednost imajo kandidati s poznavanjem tekstila. Rok prijave je 8 dni od objave v časopisu. Pismene ponudbe naj interesenti pošljejo upra- vi podjetja. :i Podjetje „GLIN Nazarje" bo dne 15. 5. 1968 ob 10. uri prodajalo na JAVNI LICITACIJI naslednja osnovna sredstva: lesena baraka za pisarno elevator za nakladanje desk elektromotor ELIN št. 351803, 11 kw elektromotor SIEMENS št. 256412, 1,1 kw elektromotor ELIN št. 195783, 3 kw elektromotor SEVER št. 122629, 1,4 kw elektromotor ŠKOFJA LOKA št. 8810, 4,2 kw elektromotor AEG št. 4063576, 24 KS elektromotor ELIN št. 188178, 4 kw elektromotor ASEA št. 1079348, 17,5 kw dinama št. 41659 toplovodna črpalka št. 933 toplovodna črpalka št. 943 šivalni stroj protistrujnik škarje za rezanje furnirja Ogled je mogoč 13. in 14. maja 1968 od 10. do^ 12. ure pri tov. Stanku HRENU. | ŽFK NEPTUN Celje objavlja JAVNI NATEČAJ za oddajo bifeja na Ljudskem kopališču v Celju za čas kopalne sezone 1968 Natečaja se lahko udeležijo gostinske delovne orga- nizacije in zasebni gostilničarji. Najnižja ponudba za sezono 1968 je 6.000,00 Ndin. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe do 15. ma- ja 1968 na naslov: ŽPK Neptun Celje — Ljudsko kopališče ob Ljubljanski cesti. Upravni odbor ŽPK Neptun Celje i BOLJE 10MEGA& 3. Zdra\a kozmonavtova obraza je pobelila smrtna ble- dica. Neznana sila iz večno skrivnostnih globin kozmosa je grobo vdrla v sleherni vijak lad,je, v poslednje vlakno pretresenih vesoljcev. Jean je kriknil. Človeški glas je v t«n grozljivem tre- nutku prvi pretrgal tesnobo. Vesoljca sta planila k instru- mentom. Ciikalo ju je več poraznih ugotovitev. Zveza z zemljo ,je biia prekinjena. Orientacijske in krmilne na- prave so ^Inovedale. Ni bilo treba elektronskih možgan za ugotovitev, da plujeta od tega trenutka dalje v neznano. Poslednja trdna točka je bila točka, kjer se je zgodila nenavadna nesreča. Ostala je napisana na mrtvih instrumentih. Peter jih je še vedno mrzlično preverjal. Ničesar ni bilo na njih, kar bi pojasnjevalo karkoli. Edino, kar je bodlo v oči, je bil rahel odmik od začrtane poti, toda prav rahel... Jean se je spustil v spodnji del ladje k pogonskim ra- ketam in k energetskemu viru ladje, k reaktorju. Rakete niso kazale okvar, reaktor pa je bil hladen, skoraj brez moči. Ko se je Jean vračal v gornji del, je tudi dniga'^^'^ občutil, kako zelo je slabelo srce ladje. V njene prostoi'^ se je prikradlo breztežnostno stanje. Jean je splaval sko^' odprtino v gornji prostor. To zoprno visenje v prostoii^ — kozmonavta je spominjalo na mučne dneve prvih tr«' ningov — je še povečalo občutek negotovosti, izgublja nosti. — Se da kaj storiti? je vprašal Peter. — Prav ničesar, je suho odvrnil Jean. 14 li^Oi\iK OGLASI 25. APRILA 1963 PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE JE IZŠLO DELO CHARLES DE GAlllE: VOJNI SPOMINI Prva knjiga: POZIV 1940-1942 v prvi knjigi nam avtor nazorno pojasnjuje, 2a.kaj rešitve, sprejete po prvi svetovni vojni, niso mogle zagotoviti miru na svetu in kako se je že v predvojni Franciji začela degradacija režima, Ici se ni ustavila prav do junijske kapitulacije leta 1940. Ko je francoska vlada kapitulirala, se de Gaulle ni sprijaznil s sklepom vlade, katere član je bil. Vojno je treba nadaljevati, obnoviti francoske oborožene sile — je govoril. Pogoji za to so: francoska posest, kolonije — in tja je treba spraviti mornarico, letala, ostanek kopenskih sil, vlado ter nadaljevati vojno. Vendar so ga le redki poslušali: bil je skorajda čisto sam, ob sebi je imel le nekaj zaveznikov. Za sabo ni imel organiziranega odpora v deželi in ne kreditov v tujini. Zavedal se je svojih omejenih možnosti tako doma kakor v primerjavi z Veliko Britanijo in drugimi vojskujočimi se silami. In vendar je začel politično in vojaško akcijo »Svobodne Francije«, ki je nadaljevala vojno. Zunaj metro- pole, v francoskih kolonijah, je zbral sile in s pomočjo zaveznikov stopil na pot osvoboditve. Od take poti ga niso mogU odvrniti ne močan odpor Vichyja, ne posebni interesi Velike Bnitanije, ne zveza med Washingtonom in Vichyjem in ne druge večje ali manjše ovire. In prav o teh ovi- rah in o tej začetni poti govori zelo nadrobno njegova prva knjiga »POZIV 1940—1942«. PRVI KNJIGI je dodano izredno bogato dokumentarno gradivo de Gaullovih pisem, govorov, ko- munikejev, not, poslanic in telegramov takratnim najvidnejšim politikom in vojskovodjem. Knjiga obsega posredno tudi de Gaullov 23iačaj: iz nje spoznamo avtorjevo dosledno premočrtnost, izredno vzdržljivost, politično In strateško ostroumnost m delovno sposobnost, silno natančnost, ko vodi sestanke ali akcije, ko si izbira sodelavce, ko jim daje direktive. Končno: po splošni sodbi je de Gaulle eden najboljših stilistov sodobne Francije, tako da tudi formalne oblike de Gaullovega pisanja pomagajo k temu, da se njegovi VOJNI SPOMINI zanimivo in prijetno bero. Knjigo je prevedel Bogomil Fatur. PRVA KNJIGA IMA SKORAJ 700 STRANI IN KOT PRILOGO ZEMLJEVID POSAMEZNIH VO- JAŠKIH OPERACIJ. VEZANA V PLATNO IN S CELOFANSKIM ŠCITNIM OVITKOM VELJA 100 NOVIH DINARJEV. DO JESENI JI BOSTA SLEDILI ŠE DVE. Še je čas, da se naročite na vse tri knjige DE GAULLOVIH VOJNIH SPOMINOV CENA ZA NAROČNIKE VSEH TREH KNJIG (približno 1800 strani) JE ZNATNO NIŽJA, IN SI- CER: 240 NOVIH DINARJEV! NAROČNIKI IMAJO POVRH ŠE UGODNOST 10 MESEČNEGA OBROČNEGA PLAČILA PO 24 NOVIH DINARJEV. NAROČITE SE LAHKO NA VSE TRI KNJIGE V KNJIGARNAH, PRI ZASTOPNIKIH ZAL02BE ALI S PRILOŽENO NAROČILNICO NEPOSREDNO PRI „ ^ DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.16, 6.00, 7.00 8,00, 10.00, 12.C0, 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbe- ni spored od 4.3o do 8.00. PETEK, 10. MAJA: 8.08 Glasbe- na matineja. 9.25 Slovenske naro- dne poje Ueana Bratuž-Kacjanova. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje go- ste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Leon Kocjan: Zatiranje nose- mavosti. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo. 15.20 Turistični napot- ki. 15.25 Glasbeni intermezzo. 15.45 Kulturni globus. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 človek in zdravje. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi- nute s pevko Majdo Sepetovo. 20.00 Pojo italijanski zbori. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 11. MAJA: 8.08 Glas- bena matineja. 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistič- ni napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. JožeFer- čej: Velika mlečnost krav in hitra rast mlade živine. 12.40 Popevke iz studia 14. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Od melodije do melodije. 15.45 Naš podlistek — G. McDonnel: Stari oče — II. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Spoaaiavajmo svet in domovino. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše izse- ljence. NEDELJA, 12. MAJA: 6.00-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Wolfgang Ecke: »Moj čmi vnuček«. 9.05 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovari- ši .. . Matevž Hace: Žaga ob vo- di. 11.00—11.20 Poročila — Turi- stični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo — II. 13.40 Nedeljska reporta- ža. 14.30—14.45 Humoreska tega tedna. 15.05 Pojo slavni operni fMivci. 16.00 Radijska igra — Pre- žihov Voranc — Mitja Mejak: »Judenburg«. 17.05 Nedeljsko špor- tno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.15 Serenadni večer. PONEDELJEK, 13. MAJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz jugo- slovanskih studiov. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — inž. Janez Ver- bič: Prav dobro seno in silaža sta osnova za uspešno rejo govedi. 12.40 Slovenske narodne ob sprem- ljavi harmonike. 13.30 Priporoča- jo vam . . . 14,35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Poje zbor »France Prešeren« iz Kranja. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj. 20.00 Sku- pni program JRT — studio Beo- grad. 22.10 Radi ste jih poslušah. TOREK, 14. MAJA: 8.08 Operna matineja, 9.25 Petnajst minut z Vaškim kvintetom in pevd. 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Franjo Tušek: Žlahtni in divji rododen- droni za vrtno rabo. 13.30 Pripo- ročajo vam . . . 14.05 Pet minut za novo pesmico. 15.20 Glasbeni int«rmezzo. 15.40 V torek na svi- denje! 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra simfonični orkester RTV Lju- bljana. 18.45 Svet tehnike — inž. Janko Čuček: Tehnika posega v naravo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Ko- drič. 20.00 Radijska igra — Eu- gene O'Neill: »O divjina«. 21.15 Deset pevcev — deset melodij. SREDA, 15. MAJA: 8.08 Glasbe- na matineja. 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Vil- ko štem: Prilagajanje poljedelst- va raameram na tržišču. 13.30 Pri- poročajo vam . . 14.35 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš podlistek — Drago Grah: De- veta nebesa I. 1600 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Naši umetniki igrajo. .. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Wolfgang Amadeus Mozart: »Re- quiem«. 21.00 »Nočni akordi«. ČETRTEK, 16. MAJA: 8.08 Oper- na matineja. 9.25 Pesmi in plesi iz Vojvodine. 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični napot- ki za tuje goste. 12.3o Kmetijski nasveti — dr. Janez Brglez; Zdra- vljenje zajedavskih boiezm pri go- veji čredi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Izbrali smo vam. 14.35 Lirika za otroke: »Mehurč- ki«. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrt- kov simfonični koncert. 18,15 Tu- ristična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler. 20.00 četrtkov večer domačih pe- smi in napevov. 21,40 Glasbeni nokturno. TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA 12 MAJA 9.10 Kmetijska oddaja v madžar- ščini (Pohorje, Plešivec) — (Beograd) 9.30 Dobro nedeljo voščimo z an- samblom Pavla Kosca in To- neta Kmetca (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd) 11.00 Proslava 13. proletarske di- vizije — prenos z Reke — (Zagreb) 12.00 Ringa raja — oddaja za otro- ke (Ljubljana) 15.30 Moto kros v Zaboku (Za- greb) 18.05 TV kažipot (Ljubljana) 18.25 Osa — zabavno humoristična oddaja (Zagreb) 18.55 Vija vaja (Ljubljana) 19.10 Gora skrivnosti —• serijski film (Ljubljana) 19.45 Filmska burleska (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beoograd) 20.45 Cik cak (Ljubljana) 20.50 Zlati zadetek — quiz (Beo- grad) 20.50 Športni pregled (JRT) 22.20 TV dnevnik (Beograd) PONEDELJEK 13. MAJA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 15.45 Ruščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Po- horje, Plešivec) (Beograd) 17.00 Poročila (Zagreb) 17.05 Mali svet — oddaja za otro- ke (do 17.30) (Zagreb) 1825 Poklicno usmerjanje (Ljub- ljana) 18,50 Reportaža (Zagreb) 19.20 Znanost in mi (Ljubljana) 19.40 Vokalno instrumentalni soli- sti: Lidija Kodrič (Ljub- ljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20,35 Mihajlo Bulgarov: Beg — TV drama (Beograd) 21.35 Oddaja resne glasbe (Ljub- ljana) 22.05 Šahovski komentar Braslava Rabarja (Zagreb) 22.20 Zadnja poročila (Ljubljana) TOREK 14 MAJA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 15.40 Angleščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Zagreb) 18.15 Telesna rekreacija (Ljub- ljana) 18.35 Film za otroke (Ljubljana) 18.50 Torkov večer (Ljubljana) 19.15 Svet na zaslonu: Afrika — (Ljubljana) 19.50 Vija vaja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.40 Okus po medu — angleški celovečerni film (Ljubljana) 22.20 Šahovski komentar Braslava Rabarja (Zagreb) 22.35 Zadnja poročila (Ljubljana) SREDA 15 MAJA 16.50 Madžarski TV pregled (Po- horje, Plešivec) (Beograd) 17.15 Poročila (Ljubljana) 17.20 Kljukec kot pestunja — zad- nja zgodba) (Ljubljana) 17.45 Kje je, kaj je (Beograd) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.15 Vija vaja (Ljubljana) 18.20 Ne črno, ne belo - oddaja za otroke (Beograd) 19,05 TV robot - glasbena oddaja (Skopje) 19.45 Vija vaja (Ljubljana) 2(!.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20,30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Rezerviran čas (JRT) 20.55 Torino: Nogomet Juventus: Benfice (EVR) 22.50 Belfegor — serijski film — (Ljubljana) 23,40 Zadnja poročila (Ljubljana) ČETRTEK 16 MAJA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Nemščina (Zagreb) 11.00 Angleščina — ponovitev — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 15.45 Nemščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Tik tak (Ljubljana) 17.30 Daljnogled - oddaja za otroke (Beograd) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18,20 Naši zbori: Nastop moškega zbora »Lira« iz Kamnika — (Ljubljana) 18.45 Kaleidoskop (Ljubljana) 19.05 Samci — humoreska (Beo- grad) 19.45 Vija vaja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Med Sočo in Dravo — pre- nos iz Plav in Dravskih elek- trarn (Ljubljana) 22.00 Biseri glasbene literature — (Ljubljana) 22.15 Zadnja poročila (Ljubljana) 22,25 Šahovski komentar Braslava Rabarja (Zagreb) PETEK 17 MAJA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Filmi iz produkcije zastava filma (Beograd) 17.50 Deček iz džungle — serijski film (Ljubljana) 18.20 Glasbeni zaslon (Beograd) 19.05 Brez parole: Učni progra ' (Ljubljana) 19.35 Niso samo rože rdeče: ' Soss (Ljubljana) 19.55 Vija vaja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Sovražnik — jugoslovr .5kl celovečerni film (Ljublja^^a) 22.05 šahovski komentar Braslava Rabarja (Zagreb) 22.20 Zadnja poročila (Ljubljana) 22,40 L. van Beethoven: Prva sim- fonija (Ljubljana) SOBOTA 18 MAJA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 14.30 Wembley: Britanski nogo- metni finale (EVR) l8,05 TV kažipot (Ljubljana) 18.30 Pustolovščine kapitana Coo- cka — serijski film (LJuih Ijana) 19.20 Naš globus — zanimivosti v svetu (Ljubljana) 19.45 Vija vaja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Mimo spite — humoristična oddaja (Beograd) ti .35 A. Puškin: Stotnikova h« — I. del (Ljubljana) ?2 35 Zadnia ooročila fLjublJanaJ — S tem strojem za pranje perila vam dajemo tudi ta rezervni del... DOLENJSKI UST ^ TEDN/K^VESTN/K-vsak četrtek 60.000 izvodov! 15 Besedo ima TONI HERCFELER »Ne trdim, da ni bilo lepo za prvomajske praz- nike — vsaj meni je bilo oba dneva; zjutraj sem potegnH tja do devete, po zajtrku pa sem za kako urco zademal še pod cve- točo jablano. To ti je uži- tek! Niže pod hišo drži ce- sta, po kateri se je ne- prenehoma valila kolona pločevine. Vi kar pritis- kajte na plin, sem si mi- slU, jas bom pa užival pod jablano. In sem uži- val! Pa tudi tisti so uži- vali, ki so »vsekali« pro- sto kar od sobote do na- slednje sobote. E, to ti je socializem — toda samo za nekatere, za tiste, ki znajo proizvodnjo organi- "zirati tako, da lahko pred javnostjo upravičijo, kako je ceneje, če ne delajo med nedeljo in nasled- njim praznikom. Me zani- ma, če bi tako »delali« tudi v primeru, ko bi imeli blokirali žiro račun ali pa SO odst. plače? Tu, v velenjski občini smo kar lepo proslavili praznik: odprli smo cesto med Šoštanjem in Gore- njem, potlej še nov lesni obrat v Velenju, po pra- znikih pa bo prišlo tudi do selitve Chrommetala v novo proizvodno dvorano ob tovarni »Gorenje«. Ri- nemo nekako naprej, če- prav ne kot bi morali in bi bilo potrebno glede na to. da se pred vrati posa- meznih podjetij v velenj- ski občini zmerom več ta- kih, ki iščejo dela,« je de- jal v razgovoru po praz- nikih Toni Hercfeler. »Nekega dne v aprilu sem želel menjati v mo- torju olje. V Velenju sem štel v AMD servis, pa so m< dejali, da oni nimajo olja Alfa D 20. Eden od fantov na servisu mi je »svetoval«, da imajo tako olje gvišno na pumpi. Kaj bi vi v takem prime- ru svetovali fantu?« »Zanj je res najlaže in najbolj čisto delo, če ta- ko »svetuje« stranki. Si- cer pa ne vem, kako bi se končalo, če bi jaz bil šef takšnega servisa,« se je odrezal Hercfeler. EFKA Družbena priznanja Konec aprila je podpred- sednik celjske občinske skupščine, Jože Marolt izro- čil 28 odlikovanj družbeno političnim, kulturnim, znan- stvenim, gospodarskim, prav- nim in telesnovzgojnim de- lavcem, s katerimi jih je od- likoval predsednik Tito za njihovo dolgoletno, uspešno in požrtvovalno delo. V uvo- dnem govoru je tovariš Ma- rolt želel, da naj bi bila ta visoka družbena priznanja ne samo zahvala za dosedanje delo, temveč tudi spodbuda za nadaljnjo drtižbeno poli- tično aktlTOost. Tako je red republike s srebrnim vencem dobil Jože Jošt, red zasluge za narod s srebrnimi žarki Fran Roš, red dela z zlatim vencem pa dr. Janez Lovšin, Vlado No- vak in Vlado Bogataj. Vtem ko je red republike z brona- stim vencem dobil Stanko Lorger, so red zasluge za na- rod s srebrno zvezdo preje- li: Drago Gregorin, Jože Un- verdorben, Simo Važič in Slavko Kokot. Z redom de- la s srebrnim vencem pa so bili odlikovani: Kari Bizjak, Franc Dimec, Stanislav Ma- rinič, Marjan Bele, Jože Do- lenc, Franc Poderžaj, Boris Strohsack, Franc Mežek, Drago Predan, Ivan Javor- šek, Mirko Trebičnik, Jožef Zupan, Pavle Božič in Vinko Jovan. Medaljo za zasluge za narod je dobila Slava Vu- čajnk, medaljo dela pa Ivan- ka Orel-Kos, Franc Kavka in Mirko Polutnik. -mb DRAGO LJUBIMKANJE Pred dnevi je italijian- ski industrijalec L. G. po obisku mokriškega gradu s sopotnico nadaljeval vožnjo z avtomobilom pro- ti Zagrebu. Med potjo sta zavila v avtoceste na ko- lo\'oz, kjer sta pustila av- tomobil. Ko sta se čez nekaj časa vrnila k avto- mobilu, je tovarnar ugo- tovil, da mu je neznanec odnesel iz denarnice 970 tisoč lir gotovine tn štiri čeke v vrednosti štiri mi- lijone 517 tisoč lir. Delavci milice in celjske UJV so že po nekaj urah odkrili storilca. Bil je mladoletnik, ki -.9 slučaj- no prišel mimo in izanak- nil denar. Toda ob pri- jetju je zatrjeval, da v denarnici ni bilo toliko gotovine, kot je navedel tovarnar. —ez STRAH IMA VELIKE OČI... 2e dolgo je znano, da tisti, ki nima čiste vesti s svojim obnaša- njem na neki način opozori nase. To vedo najbolje povedati ljudje, ki se ukvarjajo z zatiranjem kri- minala. Toda to delo zahteva po- trpežljivosti in še marsičesa. Vča- sih pa se »sreča« nasmehne v ne- vsakdanjem primeru. Tako je bilo tudi z lovom na roparja blizu Mest in je. Kmetovalec ANTON GABERŠEK, doma iz Hanjskega se je po opravljeni kupčiji vračal dosnov z večjo vsoto denarja. Med nase- ljem Belo in Mestinje pa ga je napadel neznan možakar. Gaber- šek se ni ustrašil, začela sta se prerivati, neznancu je uspelo Ga- berška spraviti na tla . . . Toda Gaberšek se mu je izmuznil in pohitel v Šmarje k miličnikom. Ti so takoj obvestili celjsko UJV. čez nekaj časa je plavo vozilo že hitelo proti Mestinju. Glej smo- lo, malo nad Mestinjem se jim je predrla zračnica. Ko so stopili iz avtomobila, da bi zamenjali ko- lo pa je iz bližjijega grma nena- doma skočil neki možakar in jo ucvrl proti železniški progi. Rek, da miličnik tudi po slečeni uni- formi ostane miličnik, je tudi v tem primeru držal. Ljudem iz celjske UJV. je namreč postalo neznančevo obnašanje sumljivo. Alojz Hrastar se je pognal za njim. Začel se je lov čez dm in stm. To, kdo je bil bolj prese- nečen, ko so neznanca pripeljali k avtomobilu, namreč Hrastar aU neznanec, ne vemo. Dejstvo pa je, da je Gaberšek v neznancu prepoznal roparja. Bil je 25-Ietni ALOJZ NEŽMAH, doma iz Zgor- njega Sečevlja pri Rogaški Sla- tini. Nežmah je pred tem pobeg- nil z delovišča celjskih zaporov, kjer je prestajal upravno kazen. Kmalu potem pa je med milič- niki začela krožiti krilatica, češ, da bodo odslej imeli lažje delo, saj se je že tudi avtomobil na- vadil iskanja kriminalcev, saj se mu predre zračnica prav tam, kjer se iskani skriva . . . Tednikova plošča v minulih dneh smo (Jq bili 30 novih naročnikoj in po pravilili naše igj^ dobi vsak deseti novi na. ročnik brezplačno čestitka v i-adiu Celje. Novi dobt niki so: GABRIEL Ro SKAR, Žepina 2, škofu vas; MATEVŽ KRIŽAN Log 65, Rogatec, in MAu! TA GOLEŽ, Proseniško 14 a, Šentjur. Vsem dobit nikom smo že pisali, pro. simo jih, da nam čimprej pošljejo svoje odgovore. Poglejmo še, kdaj bodo naši nagrajenci, ki so že poslali svoje želje, poslu, šali izbrane melodij? ALOJZ POLIČNIK, ki je izbral melodijo Pod Pon. cami, naj posluša radio Celje v petek, 10. maja. Naslednji dan, to je v soboto, 11. msja, pa bodi poslušali svoje melodije naslednji naši nagrajenci; ANTON DEŽEIAK in ANA PRESKAR. Tovari; ANTON REPENŠEK pa naj posluša našo radijslio postajo v ponedeljek, dn; 13. maja. Toliko za danes, prihod njič bomo objavUi nove dobitnike. Celje — 14 odlikovanili Za posebne zasluge pri usposabljanju rezervnega oficirskega in podoficirskega kadra Na redni skupščini zveze združenj borcev NOV je predsednik občinskega odbo- ra te organizacije tovariš Franc Rojšek-Jaka izročil od- likovanja 14 rezervnim oficir- jem in podoficirjem, katere je za zasluge pri strokovnem usposabljanju rezervnega sta- rešinskega kadra JLA odliko- val Vrhovni komandant Mar- šal Tito. Odlikovani so bili: Roman Zapušek, Filip Sre- bot, Ivan Sefančič, Jože Ma- rolt, Franc Krečič, Franc Smodiš, Jurij Bojanovič, Mi- lan ing. Fišer, Feliks ing. čer- nak, Franc Grabar, Slobodan Stojković, Ernest Bratina, Igor Belle in Franc Klepej! Čestitamo! DANES NA GLAZIJI Danes, v četrtek, 9, t. m. ob 16.30 bo na Glaziji zanimiva no- gometna tekma, v kateri se bodo srečali najboljši slovenski igral- ci, vtem ko bodo eno moštvo se- stavljali nogometaši ljubljanske, goriške, koprske in kranjske pod- zveze. bodo na drugi strani pred- stavniki mariborske, celjske in murskosoboške. LJUBITELJI NOGOMETA, POZOR! v ponedeljek, 13. maja 1968, ob 17. uri bo na sta- dionu GLAZIJA v Celju VELIKA NOGOMETNA TEKMA, ki bo nedvomno športni dogodek letoš- njega leta. Podrobnejše informacije bomo posredo- vali v obvestilih radia Celje. TEDNIK - Uredništvo tn uprava Celje, Gregorčičeva 8, poštni predal 131. Drejuje uredniški odbor Glavni urednik TONE SKOK, odgovorn) urednik BERNARD STRM<^fJ,g5J Časopis le ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal Je kot »Nova pot«, oNa delo«. »Naše delo« (1945) kot »Celjski tednik« (1948—1950) nato kot »Savinjski vestnis' .jij 1954) tn od 1955 ponovno kot »Celjski tednik« S I januarjem I9fi6 so ga ustanovile občine Celje, LaSko, Mozirje, Slovenske Konjice, Sent.!ui pri Celju Šmarje pri Jelšah "j^g^D FEDNIK Izhaja ob CetrtkUi Izdaja: CP »DELC« - delovna enota »Informacije — propaganda« Celje lisk In kliSeJl: CP »DEl.O« Rokopisov ne vračamo Cena posamezne 60 par (60 starih din), letna naročnina 30 novih (3000 starih) din, poUetna 15 novih (1500 starih) din, tujina 60 (6000) Tekoči račun 507 I 1280 - TELEFONI; uro^ 23 69. mali oglasi in naročnine 31 05. ekonomska propaganda 30-85 Radio Celje 20 09 > Tik pred prvomajskimi prazniki jc pripeljal skozi Celje Sonncnzug. s katerim se je peljalo nad dvesto avstrijskih invalidnih oseb skozi Slovenijo. Potovanje je organizirala mladinska zveza »Planika« v so- delovanju z mednarodnim rdečim križem. Na kolodvoru so popot- nike pozdravili mnogi Celjani, med njimi tudi predsednica občinske skupščine Olga Vrabičeva. V Celju je bilo na,)bolj zanimivo srečanje sester Paumsartner, ki sta se ob tej priložnosti \idtJi prvič po tridesetih letih. Kmetijski kombinat iz Šentjurja se je občanom iz Celja predstavil z novim izdelkom, ki je vsaj v dneh »pokušnje« naletel na odobravanje. Začel je namreč izdelovati kranjske klobase, ki so jih predvsem go- spodinje pohvalile, Z njimi se je predstavil v dveh Merxovih samopostrežnicah. Pred dnevi, točneje ob prvomajskih praznikih, so prebivalci |^ dobili svoj bife. Bife, ki ga vodi PANIKA INTIHAR, je soo in moderno ter estetsko urejen. Goste bo seveda zanimalo P*'^,,|)i( tudi to, kakšne so cene, pa vam naj zaupamo da smo za stiH) ^ laškega piva plačali samo starega kovača vec, kakor bi »^•'^"'J^^di čali v bifeju Merxove samopostrežnice. Vsekakor pomembna v.^ bitev za občane Levca, prav tako pa tudi za mimovozeče pop" Atletika LUBEJEVA, VAŽIČ, LEŠEK ... v soboto in nedeljo so bila v šestih slovenskih atletskih sredi- ščih tekmovanja za člane in čla- nice, ki so veljala kot ena izmed kvalifikacij za nastop v republi- škem pokalnem finalu. V .Celju so se poleg mlajših zbrali na star- tu tudi mnogi veterani, ki so vno- vič dokazali, da so lahko kos še marsikaterim rezultatom in tek- mecem. Pri moških kaže omeniti Važiča, ki je zmagal v tekih na 1500 in 5000 metrov, Žuntar je bil najhitrejši na 10 km, drugi pa v teku na 5 km. Odličen je bil Lešek, ki je s palico skočil 440 cm. V teku na 100 m je Ko- cuvan dosegel čas 10.8. Isti tek- movalec je zmagal še v tekih na 200 ( 22.7) in 400 metrov. Pri sko- ku v daljino je Felicijan zabele- žil rezultat 678 cm. Pri ženskah je spet prednjačila Lubejeva, ki je zmagala kar šti- rikrat, in to z odličnima časoma v tekih na 100 m (11.7) ter na 80 m čez ovire (11.1), zatem v teku na 200 m ter pri skoku v daljino s 587 cm. Dvojno zmago je zabeležila Urankarjeva, in to v tekih na 400 in 800 metrov. Pri skoku v višino pa je Kelčeva pre- magala 150 cm. -mb SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Petek, 10. maja, ob 19.30: Ustinov: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ. Premiera. Premierski abonma in Izven. Vstopnice bodo v proda- ji dan pred premiero od 18.30 do 19.30 in na dan premiere dve uri pred začetkom. Sobota, 11. maja, ob 10.30: Ivan Cankar: HLAPCI. Zaključena predstava za Osnovno šolo Ža- lec. Sobota, 11. maja, ob 19.30: Usti- nov: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ. Sobotni abonma in izven. Nedelja, 12. maja, ob 10. uri: So- fokles: KRAU OIDIPUS. II. ne- deljski mladinski abonma in iz- ven. Ponedeljek, 13. maja, ob 15.30: Ustinov: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ. I. mladinski abonma in iz- ven. Torek, 14. maja, ob 15.30: Usti- nov: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ. II. mladinski abonma in Izven. Torek, 14. maja, ob 19.30: Usti- VEJ. Torkov abonma in izven. Četrtek. 16. maja, ob 20. uri: Ivan Cankar: HLAPCI. Gostovanje v Titovem Užiou. ZASAVSKI DERBI ZA HRASTNIK V šestem kolu spomladanskega dela tekmovanja v slovenski no- gometni ligi je prišlo do spopa- da obeh zasavskih ligašev. Tokrat so uspeli Hrastničani, ki so na domačem igrišču odpravili sose- de iz Trbovelj 2:1. Celje-kladivar je v igri proti mariborskemu železničarju po- slal v bfcrbo pomlajeno moštvo, ki je uspelo premagati goste s 3 : 0. Glede na to, da je Ljubljana reimizirala, je zdaj razlika v toč- kali med prvim in tretjim mošt- -vom na lestvici, torej med Ljub- ljano in Celjani le 4 točke. Vmes so iVIurskosobočani, ki imajo dve piki več kot Celjani. Na repu pa je mariborski Železničar; družbo pa mu delata Hrastnik in trbo- veljski Rudar. V naslednjem kolu bo Hi-ast- nik i.gral s Slavijo, Rudar doma s Triglavom, Celjani pa bodo na- stopili v Novi Gorici. V vzhodni skupini se je tokrat najbolj izkazala ekipa iz Šmart- na ob Paki, ki je v Šoštanju od- pravila domačine z 2 : 1. Ostale tekme so se končale takole: Ža- lec : Grafičar 4 : 1, Steklar : Fužinar 4:1, Drava : Velenje 1:5. Tekma med Olimpom in Peco je bila pri stanju 1 : 1 ter T 29. minuti igre prekinjena, ker je počila žoga pa nihče ni imel rezervne. Na lestvici še kar na- prej vodi Nafta, ki ima 27 točk, s točko manj pa sledita Steklar in Velenje. Gneča pri vrhu je to- rej izredna! M. B. Odbojka DOMAČINA PRAZNIH ROK V tretjem kolu republiške lige so Braslovčani in Gabrčani osta- li praznih rok. Medtem ko so Braslovčani izgubili s Kanalom 3 : O, so Gabrčani, na lastnem igrišču, klonili proti Izoli z ena- kim rezultatom. Po tem za vrti j a ju so Gabrčani na šestem mestu z dvema toča ma, Braslovčani pa na deveta brez pike. V nedeljo bodo Braslovčani n stopili v Jesenicah, Gabrčani pai Ljubljani proti istoimenskemu m štvti. Rokomet TOČKE ZA FAVORITE Vsi trije pretendenti za prvo mesto v slovenski rokometni ligi so zmagali tudi v šestem kolu drugega dela tekmovanja. Tako so Celjani doma premagali ve- lenjskega Rudarja 32 : 11, Ormož je odpravil Dravo, Slovan pa Tr- žič. Trboveljski Rudar je tokrat podpisal predajo v Piranu. Tu so zmagali domačini s 15 : 7. Na čelu lestvice so Celjani, t irpajo 30 točk, sledijo Ormož % Slovan 26 itd. Vtem ko je trbo veljski Rudar na sedmem mest s 17 točkami, so na zadnjem V» lenjčani s 4 pikami. V naslednjem kolu bodo Celja igrali v Trbovljah, Brežičani pi bodo gostili Velenjčane. -m! LEP USPEH STRELCEV IZ ŠTOR v finalu republiškega tekmova- nja v streljanju z zračno puško za zlato puščico so se najbolj izka- zali strelci iz Štor, ki so zasedli naslednja mesta: 4. Dečman sJ. 5. Naglic 527 , 9. Brečko 520. H Štor 520. Razen tega se je žu* iz Šoštanja uveljavi] s 523 kroji Skupni nastopi mladih Poročali smo že, da so občinska' mladinska vodstva v revirjih skle- nila za letošnje praznovanje me- seca mladosti pripraviti nekaj skupnih prireditev in nastopov. Na predlog občinskega komiteja ZMS Hrastnik so k .skupnim ma- nifestacijam v počastitev tega praznovanja povabili mladino La- škega in Žalca. Med drugim' bo v Laškem in Žalcu velika kulturno- zabavna prireditev, na kater: do sodelovale mladinske iz Litije, Zagorja ob Sav;, velj in Hrastnika. To bo tv. ložnost za izmenjavo izkusi: delu in za nadaljnje utrjt- medsebojnega sodelovanja. Osrej nja prireditev mladine iz omenf nih občin pa bo tudi na Kalu.' znani planinski postojanki savja. ^