Iz življenja slovaškega učitelja. Crta. Spisal Aliquis. Posl. Podravski. V dovolj temni, z otroki kar prenapolnjeni šoli je sedel na vzvišenem mestu za mizo Poničan. Bledo njegovo lice je izgledalo nekako bolestno. Njemu nasproti je tiho stala blizo enajstletna dekliea ter upirala y učitelja avoj pogled. BNu, Zuzka," povej današnjo nalogo iz zgodovine", ji reče tiho učitelj. BArpad a hofoglalov", je začela, a potem naenkrat umolknila. ' BNu, le dalje", ji prigovarja učitelj, »toda to ni hofoglalov, marvež honfoglalo." Nekoliko v prednji klopi sedečih otrok ae je nasmejalo na te besede. »Arpad a hofoglalov,*1 začne deva zopet tišje in pobesi oži . . . ničesar več ni bilo moči spraviti iz nje. Bčemu ne govoriš?" BProsim vaa, gospod učitelj, nisem ae mogla naučiti, ker nimam madjarake čitanke." BA kje pa neki je?" MOče so jo pograbili včeraj, ko sem se učila pri mizi ter jo vrgli v peč." Učitelj, že nekoliko razjareD, zakliče: BA čemu so to učinili ?" BDa se naj rajša učim katekizma, sy. pisma, računati in peti in da čemu me mučite s tem, ko pa tega ne razumem." Ostali otroci se jaraejo smejati. nTiho!" zakriči učitelj in jezno pogleda po otroeih, pri 6emer tudi ne- pozabi zamahniti parkrat po mizici, da je kar odmevalo — na to pa si otare z dlanjo čelo. Otroei utihnejo. nKaj ji naj rečem?1' si misli, Bsaj pravi prav!" Na to pa vstane, stopi dol ter gre k nji. BTo, kar je po postavi predpisano, se moramo učiti. Zaraditega povej očetu, naj ti kupi novič madjarsko čitanko, sicer če ne boš znala, te moram kazuovati." nTo se ne zgodi," se oglasi zunaj neki glas in potem urno odpre duri ter stopi v sobo tridesetleten kmet visoke rasti. Lice mu je kar gorelo od jeze. BJaz sem gospodar svojega otroka", nadaljuje še z močnejšim glasora. nMi vas plačarao, torej morate tudi učiti naše otroke kakor doslej v slovenščini.. ." nDovolj je!" mu seže učitelj v besedo. BZnano vam je, da je zakon potrjen od kralja, da moramo učiti v madjarskem jeziku, zaraditega zakonu ne moremo nasprotovati, sicer pa se itak trudim, da učim po slovensko kolikor mi je le mogoče in kolikor dopuščajo moje moči." nAko ne bi hoteli, pa tega ne bi delali. Kdo yam naj ukazuje, ako v&a pa mi plačamo? .. ." nEesnica je, da nas vi plaSujete — toda znano yam je; da mi, učitelji, moramo izpolnovati postavo, sicer nas poženo ven iz šole. Eaj boste imeli od tega! In karn naj grerao potem? To vam še na misel ne pride, kam naj grem jaz potem z ženo in otroki, ko nas poženo ven na ulieo? Na koga se naj potem oprem? — Na vas? — Saj yaše geslo je doslej bilo samo to: ,Kadar eden odide, pa pride drugi, samo da je le učiteljl" Vi ai s tem ne olajšate, ko dobite drugega, ki ne bo imel sočutja z yami. Saj sem tudi jaz Slovak: kost iz vaše kosti, ki hočem in si prizadevam ohraniti to, kar se da ohraniti. Ali me mar ne poznate?11 BZnano mi je, da ste bili svoje dni, toda sedaj ..." nadaljuje Štrba že tišje in mirnejše. ,,Kaj sedaj?" zakliče učitelj že nekako jezno, Btorej vi, ki me poznate že kakih petnajst let, vi mi ne verjamete ? Vi, ki ste se mogli prepričati o tem na vsakem koraku ? Torej si vi mislite, da je moje prepričanje, rnoja vest takšna kakor obleka, ki jo je moči izpremeniti in obleči, kakor ee komu poljubi. Hej! Tega nisem zaslužil od vas, takšao nezaupanje in zanikanje! Nadejal sem se, da mi boste vi še podpora, obramba v teh hudih čaaih . . . tu pa me grajate še yi ter mi grenite s tem življenje," reče ter se obrne stran od njega. BSaj jaz, gospod učitelj," nadaljuje Štrba že prijateljsko, nne bil bi zoper vaa, ker ,jaz vem, da nam niste škodovali in da ete otroke dobro učili, toda vedite, da to zamore človeka re8 razvneti. Ko pridem na večer z dela domov, pa mi otrok že sedi za mizo ter nekaj čveka in čveka. Naj me zadene kap, ako od tega le betvico razumpm. Pa ga vprašam: nu, Zuzka moja, česa se tolik učiš! Enkrat mi odvrne, da fidras,*) drugikrat, da tertenetem**) in sam zlodi vedi, časa neki vse!" BVendar, Zuzka!1* jo sprašujem dalje, kaj pa je to? čemu je to? Ali ti to znaš?" Pa začne in pove dve, tri besede, a potem ,ne ve več. Ali pa veste gospod učitelj, iaj jetonič?! A pri tem se mi jame otrok jokati, češ, čemu se mora to učiti. — Nu, torej čemu ? Saj človek, ko bi bil tudi angel, še takrat bi moral priti ob potrpežljivost. Saj bi jim tudi jaz privošfeil, ako že v resnici hočejo tako, učenje drugpga jezika, naj ga jim Bog blagoslovi, toda nameato madjarskpga jezika naj bi se učili *) Fidras = foldrajz: zemljepig. *•) Tertenetem = zgodovina. rajši angleški, oni jezik, ki ga govore v Ameriki. Ta pa že, ta! Eo bi znali angleški jezik, bi imeli v Ameriki dvojnoteri zaalužek ... S tem jezikom bi si človek zamogel pridobiti kruha . . . Toda z madjarskim ! ? . . . Eaj mi koristi ta, ako se pa moram klatiti po širokem svetu ter si v njpm iakati živeža zase in za svojo rodovino ? Tako je torej na tem božjem 8?etu," nadaljuje Štrba, Bmi plačujemo in atavimo šole, nihče nam pri tem ne pomaga niti z enim vinarjem, vse naj plača ubogi kmet — pravice pa pri tem nirna nobene... Z Bogom!" zakliče ter 86 pri durih šp enkrat oglasi: „ Jaz pa svojpga otroka rie dam mučiti. Jaz ga živim, jaz oskrbujem. jaz imam pravico do njega!" na to pa zloputne duri za seboj tako trdo, da je kar zagromelo. BLahko grpste nekoliko ven na prosto..." reče učitelj otrokom. Otroei z veseljem slušajo dano naročilo, da se t bližnjera trenutku jaraejo igrati pod milim lebora. Učitelj vstane. Otrok niti več ne pogleda, marveč gre molče mimo njih ter stopi v sreje stanovaaje. Njegova ž?na je bila v sobi ter je ravnokar snažila pohištvo prahu. Ne reče ji ni besedice ; jame 8e učitelj izprehajati po sobi. Boke dene na hrbet. Dčiteljica je poznala avojega moža, zaslutila je takoj, da se mu je pripetilo nekaj neprijetnega in pogledala ga je z onim radovednim pogledom, ki je tako karakterističen pri skrbnih ženah. Učitelj je niti ni pogledal, a vendar je čutil, da ona upira vanj svoj pogled. Obstal je in pogledal ženo. Njegovo lice je izražalo bolest in razdraženoat. nCemu me toliko gledaš?" jo vpraša rezko in potem doda: BNikdar ne morem živeti tako, da me nekdo ne bi opazoval." Jezil se je, da ni znal skriti pred njo one neprijetuosti, ki se mu je zgodila pred trenutkom. BToda mož!" se razbuduje ta potihoma in prijazno .. . nčemu se toliko mučiš! Ali se ti je nemara pripetilo zopet kaj neprijetnega?" BNi6, glpj jo vendar!1' zakliče mož raz- dražen, nže vidim, da stojim pred preiskovalnim sodnikom." BNe govori tako," izpregovori ona potihoma in glas ji je izražal veliko bolest, nsaj veš, da ti ho6em le dobro ... Ia aolze se ji prikažejo po teh besedab y očeh. nProsim te, da mi ne začenjaš", zakH^e učitelj obupno; Bti se mi še začni jokati, sa m imam že lastne bede dovolj!. . . Nu, ker^ pa le hočeš vedeti, torej ti pa povem •* Evo, Strbova Zuzka ni znala svoje naloge in pokara sem jo ter jo vprašal čemu se je ni naučila ? Povedala mi je, da j« je oče vrgel inadjarsko čitanko v peč. K temu me je prišel še Štrba oštevat, kakor da sera jaz tpmu vzrok. To je v resniei grozeii položaj! Narod se upira proti nam, iskajoč v nas vzroka in ono tarčo, nad katero si more razliti svojo nevoljo in jezo. Država naa pa neusmiljeno pritiaka k tlom — in cerkveno pokroviteljstvo! To je že dayno odtegnilo roko od nas..." „Vendar prosim te, da mi ne tarnaš tako. Tako občutljiv pa res ne smeš biti, saj se ti vendar še ni zgodilo ničesar hudega. Znano ti je dobro, da narod, ker se ne more znositi nad provzročitelji svojega gorja, pa S6 znaša nad učitelji, toda priznati moraš, da mora pokazati svojo nevoljo na kak način." BGospod učitelj", zakliče fantin, ki atopi v sobo, Bravnokar je dospel neki goapod v šolo." BTo bo šolaki Dadzornik," reče učitelj ženi ter urnih korakov odide v učilnico, kamor 80 se otroei že vrnili. Šolski nadzornik ga je v resnici že čakal v šolski sobi. Nadzomik prične po kratkem pozdravu: BProsim, blagovolite mi pokazati, kako poučujete madjarski jezik." Učitelj molče pristopi k mizi ter mu pokaže učni načrt. B8amo toliko?1 vpraša nadzornik tpr se porogljivo nasmebnp. BProsim, dižal sem se državnega učnpga načrta ter si po mogofosti prizadeval ga izTrševati." BBomo videli. Izvolite izprašati otroke.1* Učitelj, nevoljen nad tem hladnim, gospodujočim vedenjem šolskega nadzornika. jame izprašeyati otrokp. (Dalje.)