Demokratična ali nedemokratična prosvetna uprava. Odkar so nam vzete šolske korporacije in zastopi, smo prešli od si^tema demokratične šolske uprave ik absolutističnemu. avtokratskemu prosvetnemu sestavu. Ukinjene so nam bile vse iposvetovalne šolske korporacije. v katerih smo imeli svoje legalne zastopnike. okrajni in višji šolski svet in usoda.vse prosvete je bila izročena iz rok demokratične sestave v roke samaodločujočih poedincev. ki so postali absolutni gospodarji nad šolstvom in učiteljstvom. In tako podlago moramo smatrati z,a preozko. ker lahko preide v samovoljo. Le krajni šolski sveti so še ostali v svoii dosedanji sestavi. da v njih in potom njih še vedno lahko rujejo gotovi elementi proti napredku in neodvisnosti šole in proti učiteljstvu ter parirajd vsako učiteljevo prosvetno izvenšolsko delo, ker isto ne prija in zmanjšuje vpliv duhovščine. Ingerenca krajnih šolskih svetov na učiteljska imenovanja je sicer odvzeta. a kaj. ko je mesto nje nastopila še kvarnejša oblika »krajevnih zaupnikov« >na učiteljska imenofvaTi.ia. tako da niti ne veš prav s kako tajno roko imaš pravzaprav opraviti. če kocnpetiraš ali če si premeščen. Uradne učiteljske konference ne morejo delovati, da bi dajale smernice in iniciativo za napredek prosvete in šolstva. ker nimafo gmotnih sredstev, kar še potencira kvarno strara odprave gori navedenih zastopov. S pomočjo tega se je v prosvetni upravi potencirala zgolj personalna pditika. W često duši in ovira delo za otvči napredek. Pri prosvetni upravi pišejo le dekrete, začetek in konec so le 'nameščamja ini premeščanja. In vendar bi bil že skrajni čas, da pride v sedmem letu nove države lahko tudi osnovnošolsko učiteljstvo že enkrat do mirnega strokovnega. poklicnega. kuiturnega in prosvetnega dela. Edino gospodje profesorji so še tako srečni, da lahko mimo izvršujejo svoj poklic in se jim ni bati večnih stanovskih vznemirjan.i. _ Številni dopisi od naših dobrih članov in brezdvomno dobrih delavcev za naciomalno in državno konsdidacijo nam pričajo. da bo zaman vse naše prizadevanje spraviti naše članstvo do oim višje stopnje aktivnosti v kulturnem in prosvetnem delu. dokler ne bo njihovo delo našlo zaslombeinpodpoTe pri prosvetni upravi in dokler prosvetna uprava ne bo zagotovila učiteljstvu popolno neodvisnost v službi in pri prosvetnem delu. Kolt velikoovirotemu smatraimo preobloženje prosvetne uprave s persomalijami. Tudi z bičem se učiteljstva ne bo spravilo nMi do poklicnega še manj do prosvetnega dela. Pa naj se dobi potem še tako vestno sestavljene pregledne pole o klasifikaciji učiteljstva na tri stopnje ali jpa še več. to ne bo spravilo učiteljstva v pozitivno smer. Tudi lepodoneči odloki. brez pczitivne podpore in opore s strani šolske uprave ne bodo pomagali. Dajte si uradno ;poročati in ugo-toviti pri kolikih kulturnih. prosvetnih in nacionalnih društvih je učiteljstvo član; pri koilikih društvih je v odborih in kaka pazitiviia in aktivna mesta zavzeima!; pri kolikih gospodarskih društvih se udejstvuje; pri koliklh knjižnicah sodeluje. čitalnicah itd.; koliko izda od svojih mesečnih dohodkov samo za članarino pri nacionalnih društvih in seštejte celokupno vsoto, ki jo izda učiteljstvo za to — primerjajte jo z drugimi stanovi; dajte si poročati, koliko časopisov si vzdržuje učiteljstvo iz svojih sredstev, koliko izda za knjige zanadaljno izobrazbo; koliko svojega prostega časa porabi za društva. pri občinskem delu itd.. itd. Po teh podatkih klasificirajte učiteljstvo in iščite poti. kalko vse to kulturno delo dvigniti. na vseh krajih naše domovine, ne pa da bi se skušalo le s premeščenji to doseči. S tem se le ubije še notranje šolsko delo, se odvzame notranjemu šolskemu učnemu delu vsa vrednost in se spravi v notranjost šolstva velik nered in nepotrebne notranje pretresljaje. Umestneje bi se nam zdelo uvesti v uradne osebne pccpisnice gornje podatke, da bomo ,na jasnem in da ne bo krivičnega podcenjevanja učiteljskega dela tudi izven šole. Prvi pogoj pa je ustvariti učiteljstvu trdni pravni položaj. urediti pravne solske in prosvetne razmere in nuino uzakonjenje šolskega zakona. da bo učiteljstvo vedelo vsaj na čem se ima gibati in na kaj se naslanjati, katere pravice ima, potem se bo lahko zahtevalo od učiteljstva, kar se je upravično zahtevati in kar učiteJjstvo zmore na podlagi pomoči in opore. ki io prejema od šolske uprave. S podceinjevanjem in briskiranjem uciteljstva na eni strani in le z velikimi gestami na drugi strani, se ne doseže nič! Nujno potrebno je urediti zadeve. ki vzbujaio nezadovoljstvo med učiteljstvoiin in ki mu jemljejo vero v zakojn in red. Člen 152. čin. zak. določa. da se penzija cdmerja z istim odlokom kakcr se izvrši upokojitev. Naši upokojenci pačakaio mesece in mesece brez akontacije in plače na svojo penzijo pri polnih službenih letih. Ureditev te zadeve ie tako nujna. da bi personalna politika moraila biti daleč za njo. Po istem člemu se ima izdati odlok o rodbinski pokojmini najkasneje v enem mesecu v zmislu zakona. a vdove morajo čakati po pol leta na odlok in izplačilo pripadajoče rodbinske pokojnine. Ureditev teh zadev bi nam vzbudHa spoštovanje do reda in zaikona. V naši upravi vlada velik in duseč birokratizem. Če prosiš v pokoj, moraš prepisovati noč in dan dekrete in priloge. da jih napraviš do 60, vdove istcrtako; uradniki izgubljajo nebroj časa samo na evidenci teh prilog. Uprava radi tega ni ravno najboljša. Tudi pred ureditvijo tega vprašania ne smejo imeti perso<nalije prednosti. kajti dobra uprava je prvi pogoi zadovoljstv.a med uradništvom in med državljani. In tako bi našteli še vse polno vprašanj, kl nujno zahtevajo dela in odpomoči. Daines stoii vse učiteljstvo pod vtisom. da smo izgubili demokratično prosvetno upravo in da je zavladal v prosvetj absolutistiani sistem. ki daje več moči mnenju poedmcev, kakor pa celoti. V mariborski oblasti se je avtokratstvo izkazalo še v toliko večji meri, da nominiranega zastopnika učiteljstva niti k posvetovanju niso pritegnili pri zadinjih imenovanjih. Tam vladajo po razdelitvi prosvetne uprave še slaibše razmere. Dolžnost naša je paziti. da se enaik sistem ne uvede tudi v šolski zakon in da se zopet vzpostavijo naša legalna zastopstva ter se uvede demokratizem mesto avtokratstva v našo prosvetno upravo, ki bo prosveto in šolstvo dvigal m pa ubijal, v učiteljstvu pa vzbujal veselje do dela. Nehati bo treba s persomalno politiko. ki jemlje mnogo časa in kreniti k pozitivnemu delu — ustvarjanju zdravih razmer! Prosvetnim delavcem je treba kazati pozitivne smeri. dajati jim je treba opore in podpore ter ustvarjati take razmere. da bodo lahko y njih delali. V učiteljstvu je volja pokazati v bližnjih letih tudi pozitivne uspehe. če bo dobilo njegovo delo tudi razumevanje pri šolski upravi in več upoštevanja.