Jf. flitftL-dtv/l Slovensko-nemški J\M. Velja zvezan v platnenem herbtu 18 novih kraje. V Beca. Na stroške c. k. prodajnice šolskih knjig. 1862. V očitnih šolah se smejo, ato cesarsko-kraljevo ministerstvo posebej ne dovoli, samo predpisane, s štempeljnom šolsko-knjižnega prodaja zaznamovane bukve rabiti. Tudi ne smejo dražje biti, kot je na pervem listu postavljeno. t a i u e o a 2. D n in, un. on en, na, ne, no! ni, i no, u no, e no, o no, o na, u na, e na, e na^ u ne, o ne, o ni, e ni, u ni, u na, nu na. 3. m m um, me, mi, u mi, i ma, i me^ na ma, ma na, ma- Slov.-nemški. Abecedn f. Krain. 1 ma. nima, nimam, me ne, mi ne, mi nem, a men^ 0 na i m a, um i mam, 1 ma mo, u ne mu, i mena, e ma in mi na. 4. * r ar, ur u ra, me ra, me ri, merim, miri, mirim, rim, urim, miru, miren, mir, rinem, moram, morem, omara, rame no, rumeno, on no ri, na ra me, u ra mi ne, o na u mi ra, ne ma ram, on ni ma me re. * v v, vi, ve, ve ra, ve mo, vem, vam, vir, vari, nov, no vi, no vi na, vino, e va, re va, mer va, ver var, nevar no, no vo svi no, va ri re vo, rav na ni va, nevar na ra na. 6. , C ce na, ra ca, mu ca, ov ca, car, cev, cin, no vi ca, no-vi nec, ve nec, ri vec, ne* mec, norec, recimo! mera, me ri ca, ne ver ni ca, naramnica, imamo ven- ce, mirna^ ovca, mi vemo no vi ce, mi ca ima e no ra co. 7. v / C ce, cevo, ce mu? rece, rec. več, mec, meči, mečem, moc, moči, o ci, no ci, nočem, nic, cic, uci, ovčar, ov ëi ca, ro či ca, cer va, cer na, ve cer, véc no, čez-na noc, ne more reci, in vec reci, ne rečem nic, ovčar noce vina, cic nima nic. 8. d S os, as! se, sa, si, si na, nosi, nos, nas, nase, m- se, seme, sečem, senca, senčica^ serce, ser na, sir, sin, siv, sim, nosim, visim, sam, sa va, so va, me so, me sar, sa ni, sa mec, samci, o sem, o sa, ro sa, ro si, čas, česen, mece sen, sem miren, na ra mi no sim, se u či. če sa? ce sar in ce sa ri ca. 9. j S uš, še, na še, na ša, va ša, ma ša, mi ši, ru ša, su ša, su šim, šimen, šivam, naš, i mas, mo raš, reš', veš ? vo šen, ser šen, mu ši ca, na vi ša vi, ni maš U ma, nova maša, v ušesu mi šumi, reši nas! 10. z Z z, iz, za, mi za, mi zar, zor, zo ra, zi ma, se zi, vez, voz, razu mem, o znani mo, z o čmi, z no sam, zo ri se, ru me no zer no, iz če sa? mi zar ne se meso. še ne znamo, ona šiva sa ma za se. 11. z Ž že, re že, re žem, ri ža, ro ža, ne ža, ve ža, vi ža, ži va, ži vi na, ži ma, žir, mož, nož, no ži ca, no ži- v» V • V V • v • v • v cica, rožic, ro zi ci, zi vez. se ver že. z no žem režem. u na že na i ma o sem si nov. mi že i ma mo ž i vež za zi mo. 12. / 1 al, ali, moli, milo, malo, le, lev, les, leseno, selo, šilo, las, laž, lan, lani še, ze len, ze li še, luč lo či, li ce, li si ca, le vi ca, slavec, sla na, sli na, slon, smo la, zlo, žli ca, mlin, mli nar. le se na mi za. ma lo so li. že na la že. šo la mi ne. le si ca lovi male živali, z u šes mi sli šim. ma lo las ima. 43. / b oh, bo, bom, o ba, zo ba, zobam, zobec, zob, bob, rob, roba, robim, robec, riba, žaba, sebe, berač, bo ri še, ne bo, bo le zen, brana, blazina, oblačilo, brez, brus, bri sa lo, re bro. bli zo, slab, zbor, be la ro ži ca. lu na na ne bu. ze be me. v šo li be re mo. u či li se bo mo. ni za nobeno rabo. ribic lo vi ri be. v o ma ri so o bla ei la. 14. / J? po, pa, pas, paša, papir, up, upam, pipam, sipam, rop, ropamo rep, repa, sapa, li pa, li pan, sip, si pa, peč, pe čen, pečem, peča, pešec, pero, pelin, cep, pi šal, po lic, poleno, apno. žveplo, pleva, plani na, pra se, pre pe li ca, per si, serp, pše ni ca. ri ba pla va. sa pa pi še. pre pe va per vo pe sem po šoli. po noči spimo, lepi venec imam. pes ren či. pi smo pi sem na lep pa pir. 15. / d da, de, do, ud, od, sod, so dar, sad, sa dež, madež ve dež, vid, vi dim, vo dim, so dim, re dim, se dim, rad, ra do, ru da, ru dar, zidar, ded, med, me den, led, le den, vo da, vo den, rod, so sed, sod ba, dobim, pa dem, po do ba, dlan, dno, dnar, dva, dvor, dren. dež pa da. da ni se. na nebu so zvezde, voda iz vi r a iz vrel cov. dre vo i m a de blo. se dlar de la sedla, zidar zida zidove, do bro dre vo sad ro di. 16. / t ta, to, ti, te, te la, le to, žito, silo, sitar, siten, sit, nit, lot, ži vo t, tat, m a ti, mo la ti, mo li ti, no si ti, ti pam, po ti ca, te sar, zlat, vrat, brat, cvet, svet, smet, list, mast, čast, stan, star, ste na, ste za, stvar, po vest, šti ri, ster nad. se stra ši va. te ta mo li. lu na sve ti. ve ter močno vleče, pastir pase. mla tič ži to mla ti. vert-nar z lo pa to de la na vertn. sa mo le po o bla-čilo te ne bo častilo, mo ras pri den bi ti. 17. / f fara, faraon, zafir, funt, fant, fantin, fantič, trava, dru ži na, fi lip, per stan, fužine, praprot, fer fo-le ti, fer fe ta ti, med ved. fi lip se le p6 ve de. vert-ni ca cve te. fran ce pi še. ce la fa ra že li. pri den fantič se rad uči. zrelo žito se v snope zve že. cent ima sto funtov, funt i ma dva in tri de set lo tov, 18. / J ji, je, aj! oj! jojlloj, moj, moje, meja, reja, šoja, ja ma, ja vor, jež, je ča, jeza, jezero, jesen, jelo, jelen, jedro, jermen,zdaj, jajce, zajci, dvajset, vijolica cvete šoja je ptica, zajec je boječ, iz rož se venci pletejo, je- sen in javor nam dajeta listje, slavec le po po je« mo ja ma ii ši va jo in delajo nove srajce. 19. / S ga, rog1, rogat, bog, bogat, log, no ga, no go vi-ce, nogo vi car, gos, goša, go ra, o go re lo, go ri ca, go ba, go spod, go spa, nag vaga, šega, sluga, mi gam, bezeg, mo zeg, mnogo, bla go, sneg, ger-lo, bo ga boječ, glas, glava, gli va, megla grad, grom, groza, grojzd, gnoj, i gla, i gra, go lo glav» jagode, so ni de če. čas na glo mi ne. bog je vsega mo go cen. či ga ve so gosi? noge me bole. po zimi gre sneg. lagati je gerdo in pregrešno, gos i ma dve no gi. ov ca i ma šti ri no ge. 20. / h ah! oh! oho! uho, lah, mah, meh, muha, streha, vi har, jer har, me hur, hud, hudo, hudoba, hiša, o reh, je sih, le nuh, gluh, grah, greh, smeh, hlad, hlod, hled, hlev hram, hrana, hrast, hrib, hrup. hvala bod' bogu! duham z nošam, hrast, je drevo, vi har bu či. var no hodim. pes ren či, gluh ga ne sli ši. o re hov in drugih ter dih reci ne grudi! se stra ho di z ma ter jo na terg, in se uči blago po zna va ti 21. / k k, ko, kopač, kosec, ko lar, ko žuh, ko ri to, rak, ra kam, jo kam, po kam, se kam, mi kam, mo žak, ju nak, zrak, vi sok, ši rok, mle ko, mla ka, ku ra, ku-ga> sod nik, red nik, dimnik, pe tek, de ček, do bi-ček, moker, davki, človek, krava, kra ča, klaja, klas, knez, klin, klet, kmet, križ, klop, krop, je klo, ste klo, kniga, žensk, nemšk. ko lar de la ko la. ko vač jih o kuje. kaj imaš, klobuk ali slamnik? koza ska če. mle ko je be lo. kak šna je kri? šin ko vec je pti ca. kra va je do ma ča ži vi na. bog za vse Slov.-nemški Abeoedn. f. Krain. , 2 sker bi. su knar tke su-kno. ta pe sera je krat ka. kra ve in ko ze nam daje jo ve li ko slad ke ga mle ka. 22. / y> nj* molj? bolj, kralj, ljub; dol, gol, vol, kol, pol, dal, žal, žel, zal, cel; konj, manj, zanj; lan, dan, sin slon, člen. Natisne in pisne slovenske čerke. Samoglasnice. A, a. E, e. I. i. 0, o. U, u* a. S, e» (sf o. <4. # Soglasnice. B, b. C, c. Č, č. D, d. F, f. M % e. t l M G, g. H, h. J, j. K, k. L, L & r M /. J, / c/č, /. / M, m. N, n. P, p. R, r. S, s. /H. ''fiCo, 'ti. /i . M Š, š. T, t. V, v. Z, z. Ž, ž. , o. /. , -v. z. 2jc>, A na. Av stri ja. Blaž. v Bri gi ta. Ce-ci li ja. Ce lo vec. Ceh. Cič. Doroteja. Du naj. E va. Ev ro pa. Fric. Fi lome na. Gaš per. Gra dec. He le na. Hor vaš ko. I zi dor. I za be la. Ja nez. Jor dan. Kranj sko. Ko ro ško. La ško. Lju bij a na. Mu ra. Mar tin. Ne ža. Na za ret. * O ton. O ti li ja, Pra ga. Polj sko. Rim. Ro za li ja. Sa va. Si-naj. Ši men. Sta jer sko. To maž, Triglav. Ur ban. Ur ša. Vo ger sko. Vezuv. Za greb. Zir. Žab ni ca. 25. U če nec se u či. če sa se u či? U če- y nik nas u ce. Si var ši va. Kmet or je, vla či, se je."~Mli nar me lje. Tka lec tke. Mi zar mi za ri. Lo vec lo vi. Pa stir pa se če do. De te spi. Hla pec or je-Mla ti či mla ti jo ži to. Ri bič lo vi ri be. Ko sec ko si tra vo. Te ri ce ta re jo. Pes la ja, ren či, cvi li. Mač ka mi-jav ka. Ko nj rez ge ta. O sel ri ga. J£ra va in vol mu ka ta. Ov ca be-ke ta. Svi nja kru li. Med ved go de. Volk tu li. Lev rjo ve. Le si ca la ja. Ku ra ko ko da ska. Pe te lin po je. Kro kar kro ka. Go lob gru li. Ža ba re glja. Ce be la bu či. Ve ter pi ha. Bur ja tu li. Vo da šu mi. Grom do ni. Voz ro po ta. Mlin me lje. Dre vo raste. Ura bi je. Dež ver ši. Ke ti na rož lja. O genj go ri, žge in pe če. Soln ce si je. Lu na sve ti. Zvezde se bli ske ta jo. Sre bro se bli ši. Kaj se še bli ši? Vi jo lica cve te. Kaj še cve te? 26. * Sneg je bel. Kaj je še be lo? Vo glje je čer no. Kaj je še čer no? Nebo je modro (pla vo). Kaj je še modro? Kri je rude ča. Kaj je se rude če? Kaj je ze le no? Tu ren je vi sok. Kaj je še vi so ko ? Ko lo je okroglo. Kaj je še okroglo? Pe rd je lah ko. Vol na je meh ka. Svinec je težek. Kaj je svinec? Če mu je ? Vo da je bi str a. Če mu nam je vo da? Vo do pi je mo. Ve mu nam je še ? Kaj ži vi v vo di ? Ime nuj raz lič ne vo de ! Kamen je ter d. Kje se dobiva? Čemu nam je kamen? Miza je lesena. Kaj je še leseno? Peč je ze lez na. Kak sna je še peč? Kdo dela peči? Iz česa? 27. Konj je do ma ca zi val. 1 me nuj vse do ma če zi va li! Ce mu nam je kra va, vol, ov ca, konj, ■pes, mačka, kura? Krava nam daje dobro mastno mleko. Kaj se iz mleka na reja? Iz mle ka se na reja si ro vo ma slo ali pu ter. Kaj še? Slavec, je ptica. Imenuj prav veliko ptički Kje žive ptiči cel S čim so po krite? Zakaj je Bog ptiči ce ustvaril? Su ka jeri ba. Ri ba i ma plavute in pli tve. Čemu? Nektere imajo luskine, ne ktere so gladke. Imenuj več rib! Kje ži ve ri be? Če mu so? 28. J« jf/an je c/pe v o. ¿%0pad/ye /ee de e/fte ve'. de c/peu^e rat-c/et^u^e? M do c/fe ve d m -¿t* ve nt na, de rfA, ve ta, m/a e ve da ra d/e^o fie ver a. re v ¿o d/a/? den da i/ pode ^alf/rtn? ma nam jte d/ov /ed ? /pa d/o vej?a /e da de ¿a^e do c/apft (/o^e za do de, d/aj/e en ce ¿fpe. mu ^e de /fra d/ov ¿d? ¿en dac/ fo de /rad/? ^e mu do ded'de? (£?e mu ze /c*c/? Jffan ye rad/ /e na. áo de/>re c/e- /eeye /an? &e da^e /re e/o /fe mo ft/a/ no en fio d/ec/tyec o/f/e Áo? c^tne-ney več pad/ rfn, á/e fe ra d/eyo /e/ en fio yo ^ee? w* ftfy en ^ j 29 &be /e zoye ret c/á. ¿e Pee c/a /¡v m ra ye naj jfo^ zna na ra cÁ ? 'So/a /o, dre /fro', Áo //& ve na a /e dee ^er, zé ¿e zo, cen\ díte nec, ze vo dre /fro. tStte ra ye noy ¿o red/ ny da? Ši>e /f zo ye ny Ao rid/ ny da ree c/a ez mee/ vdeÁ. de ez zé /e za, dre dr a, z/a/a naprav ^a? e//a Vde /o? t da ye zt na. dna ye de? # ■ v v / / / y ?e da e ma vec raz e/et /iov. C? me- 25 V ftty^t^f (&emu je vdaA faz c/e/eAt de v- uda ¿¿m faz e/e/nty c/e? ¿ffie fi fo do c/ifct c/e /ajo /to at l Se? cTz ceda? de tMe (/o jfe va ? Ao de a /tno, o /it' Aa /tft/fau^a f 30. Člo rek je kro na stvar je nja. Iz že sa je člo vek? Kte ri so po gla vit ni de li te le sa? Gla va, vrat, te lo, ro k6 in no ge. Kte ri so pa de li gla ve ? vra tu ? ro ke ? no ge ? Če mu so nam o či, nos, u še sa ? Kaj vi di mo v šo li ? v cer kvi ? v izbi? v kuhinji? na dvoru? v hlevu? na ver-tu? na polji? v ho sti? na ne bu ? í. ^ -Oís i u e v a 2. ai ei eu au 3. U inf an, et, eine, ein, na! neu, eine neue, einen neuen, et, ein, nein! neu, neun, nun. 4. — Hl am, im, in, um, ei, ein, mein, meine, in mein, mai, an meine, im mai, amen. er, euer, euere, eure, ei, ein et, ei er, ei ne ueu e, ei uer neu en, ein neu er, ein e rei ne, ein reiner, rein, mir, nur, arme, arm, mein arm, eine mau er, ein maurer, rorn, raunt, ein etmct\ 6. m>r, Don, öom, neu, mein, von mir, neun ei er, m mir, meine arme, meinem arme, m, turnt, rein, ntauer, mauern, t>or einer mau er, t)or rom, tiox einem ei mer* 7. \ • tt> tt)ö? mir, mar, mer? roem? mv neu, mein, ttmrm, ein reiner mein, einem reinen weine, im räume, mit meinen, mit maren atm, mit mar matm, mem mar matm ? 8. ^ t iau, eile! eine leier, eine meile, eine meile, eine enle, leimen, leim, lein, einerlei, etle, ulme. einmal, mir eilen, mir leimen, mir meinen, mir lernen, mein mein mar lau, lerne! 9. h afc, afeer, oft, öfter, oben, efcen, ekt, nefcen, mefcen, ein mebet, lein me kr, refce, neM, frauen, ein bau er, mei fcet, metö, ein ihm, etn Uli im laube, laub, tauben, erbe, lobe! bei mir, Dor einem bäume, in einer laube, mir leben, mir loben, mir bleiben, t>or einem ra ben* 10. > b ba, bu, Deine, Dein, bir, ber reine mein, ber bau men, bei be bau men, rebe! mer mar babei? bu ober ein anberer? ber boben, baben, ein bab, ein rab* v oben, broben, um, brum, bauern> ein born, ber munb, eine na bei, ber neib, bein leib, bei ne lei ben, meibe meine laube! oben an bern boben, mer mar ba? IL y t toben, taube, taub, tobt, reiben, trei ben, meit unb breit, ber bo te, so raunt, träum, arnt, etne trau&e, ber ort. lernet er? alte leute reben. er rebete nur ein mort eilet mei* ter! eile mit n>eile! fcoten man* bern. er meint mir Meifcen treu, fcete unb arbeite! mar ber min* ter marm, mirb ber fcauer arm. 12. / J f § f fb, fei, feine, rafen, reifen, Don feibe, ftlfcer unb eifen, an beiner feite, erfcfett unb linfen, fein hxu> ber, unfer ixt ter, e$, aus, ein Iaue3 i>ab, maus, meiß, eine meiße manb, buge, reiftet unb Zeigen, reifen unb meifen, eine tnafjl mein, auften, brau gen. le fet met ter, aber laut l mir la fen, er laê, aber maš? maê faufet fca? bet minb faufet er laê ba£ Mît♦ er M ee let fe, mir lafeti & laut ber minier mar balb auê. e£ muß fein, er muß eš le fen. Reibet braußen! mer aß birnen? goß Du? 13. / f auf, lauf! ein faben, ein fauler im fee, mir rufen, auf bent fei be, t>er mar me o fen, freunb unb feinb, ber fuß. mer rufet bort? birnen faulen balb. mar um lau fen mir ? er lau fet auf unb ba Don. mer feilet m ei fen? maê buftet ba? eine rofe buf tet man lobt ben fleiß. $a W I)o! Inn nnb I)er, |mt nnb Ijanfce, ijafet nnb tyen, ¿e i>a! twlmt? «wtyet? ba£ I)au$, am fytlfe, 5alt! herein! lauf hinaus! nwimt? mir Metfet I)an3 nnb mar £eifl i)ä le meine I)anb! i>cr ^trt n>eifcet, et bat einen ijunb* mt tuft? bet t>atet mft mn ruft bet t>a ter ? et ruft ben imnb* m n>at bet Jnmb? 15. f fai fet, !au en, bet fori), Mt o bet warm, bet mi$t Mt, forn unb fetn, bet Da fen in bet manb, fein finb. met tan et? ïxrê finb fau et. î>ott ftnb hi ne ftit feu. ftnï> baê bei ne fleibet? fei banfftat! et txanî auf bet ftanf. ba$ finb mx ftanf. fret t>a ter minft, bet fieine fnafte tauft ftetftei. 16. / i je, je ne, ja unb nein, jeneé ftauê, je net atme jafoft, in jetufalem, jebeš finb, bet jufteí, tt>o ftnben mit un fe te jan fe? fant bet fttu-bet t>om tyaufe? ja! jofef mat ein ju be. in bem malbe lauft bet tyafe. je net ftaum tyat fein lauft, je net ftunb fteifft. eê ftnb tauften in bet laufte, mo mat jene ftau? baê mat ein juftel! je fué be te te oft ftete je ben aftenb! ju baê Detfaufte jefum ben ju ben. Slov. nemški Abecedn. f. Krain. 3 17. ? Ö aug, lag, mag, gut, gib, gaul, beine äugen, jeben tag, lang ge* nug, neigen, geigen, beugen, tau* gen, mit ben äugen, fage ja! gebet gern! mir wirb e$ bang, auf beut boben lag ber bogen, ber fcater gab mir einen bogel. ber bo gel legt ei er. ba lag beine geige, beine leute geben gute gaben, ftnb ba3 junge bafen? ba$ laub tmrb gelb. ba$ l)au$ wirb gebaut jener fleißige fttabe beißt georg. 18. ^ 3 1% sunt, sur, seit, saum, saun, reis, geis, geisen, sunge, sänge, sauf, ber seifig, sur seit beé ¿orneé, gan¿e, tan¿e, lause, malse, marse. Der bäum bat 3»ei ge- baé nabele bols gibt fyan* er bat ein barteé bers- mern legt man ben saunt an ? e£ gilt nur pan ¿ig freu ¿er. ber arst bei let ben fran fem baé einen glans* mo ftnbet man baé fals? í>aíte beine smtge im saunte! 19. ' r $ raupe, lampe, meé pe, peter mtb paul, pul ber unb blei, pubel unb mop£, ber pfab im malbe, ber sopf auf bem fopfe, ber bampf, ba£ pferb bor bem Pfluge, ber faf ti ge ap feL mer poltert? er leibet feinepeüt-auf bem beben lag eine pau fernab mar in jenem topfe? er treibt ba$ £ferb. ba£ £ferb muÇ man Pflegen, ein centner ï>at tymt* bert ¿fmtb. ber fam}>f mar !)ei§. mo tum lebt ber £fau? 20. ^ pu quer, quaí, qualm, bequem, qua* fen, ber run be na£f, ein beque* meé fíeib, baê qua fen im fum* £fe, parteé |jol¿, qua brat, morauS be rei tet man ben quarf ? e$ bampft ber qualm, man falbt ba£ fyaupt ber arme barbt bort lag ein querbanb. mer merft ba$ garn? er leibet mit er gebung grofk quälen, in jenem borf ijeijt man mit i)oU unb torf. ber molf lebt milb im malb. ben gang be* legt man oft mit qua bern. ' / * taucb, miti), nad), nacjjt, et^en unb bu$en, etn fettf)ter bad), bet fuc($ unb bet lucb$, ba$ n>etd)e tt)a$3, »it iadjett, fed$ odjfen, id) metdje ntcbt-ba$ ftnb lad)t eš ftadjt auf bet macbt. b<*t et fetn tud) ? ba la$ etne letcfje. man podjet an bem bau fe, ma $e auf. tdj gebot dje getu. baš beti d)en buf tet. fauft et ben bo gei nt$t ? etn bt$ tet taudj bet^t (¡ualm. wet btrgt ftcb bott ? e$ bttngt but$ rnatf unb bem. mš macbt man auš bet mtl$? 22. m fd)on, f$attbi$ um! bafen bo mg naften, ba$ fanfte fdjaf, ftW unb froW, frt m ft We, píe ft We, bet frof$ qua let, mer fc^reifet ferner? fc^o ue bet ue fleiber! fiei ne fin ber fdjla fen gern, gu te men Wen fragen fid) nï$t. im fea $e re get ft<$ friW bet ftf$. am fea cfje iau Wet and) ber frofd). bet tiWier madjt tifcf)e. bet Wnei* ber Der fer ti get flei ber. gu te ten te ma $en fei neu fdja ben. bem WmeWier traut man ni^t. ein gu te$ finb ge Çotd^t ge Wminb. e$ mar eine $eiße fcí>íad)í. er Wnardjt, Ijotd)! er ¿eitWt baš £ferb. fíatW ui$t î er rutWt au3. 23. t fp ift, aft, taft, oft, mofi, erft, Çerfe, tyerfeft, aft unb ¿meig, bu le feeft. tm lb fceft e* ifí fut fier. ber frerg ifí fielt, m m fier ifí Don fíein. baš fernem gibt mrê bor fíen, Ijafï bn mid) m fían ben? baê obfí ifí reif, an bent a fíe ifí ein nefí, in bent ne fíe ifí ein ei. bu fíamjtfefí mit bent fuß. eê reißt ber fíruntyf. trinffí bu n>etn? nad) ber nmrfí í)at man burfí. mí ifí in bett fírom ge fprun gen ? er fpridjt nicOté! mx ifí ba? ber fne$t f^al tet ber fpet^t po> c^eí an ben bäum, n>aš mag er fueren? bu fyridjfí fein mort ber i)Mtb lauft ber ftur nad). auš bem fírau cí)e bringt ber *>oget, fmfd)! 24. X m fe tir unb mar, ftr unb fertig. xa m ifí in baš Çaué ge gan gen. in bem la ben |>at je beé bing feine tare, ttwé bauet man mit bet ad)ft ? bet lam if* ein ftf$. mat ift mein fremtb. anê bem toa^fe macbt man hx-$en. icb fau fe nacb bet ta te. baé tab beilegt fid) um eine adjfe. tetteê ift ein petfifdbet name. íDeutfdje 5Dtncf= uní» S^tiftbuc^flûbcn, 21 a. mb. Œc- Sb. 91 G* a- 3t. Z7/ // Si* & t fèl mm♦ 9T ti. ^ m ffl^, Vf». ®fâf}. ^ ^ 9yj/ï. a® to, n^ (tony, s* ^^rfrJ ßr Sin ton, An ton; Sar ba ra, Bar ba; S)o triiniC, Dominik; ©iiflž, Elija; granfo Frančiška; ©e otg, Juri; .geintid), Henrik <5&tijiof, Krištof; Sgna^, Ignaci; %atob Jakob; Karol; 2ufa§, Luka; 9)larifl Marija; 9ftfoiau§, Miklavž; £)§ fat, Oskar *JJe ter, Pe ter; 9io dju8, Rok; @e ba fti an, Bost jan; So bi a§, To bi ja; lir fu la, Ur ša; SSe to ntfa, Veronika; 2BiIt)elm, Vilhekn; £et£e§, Kser kses; n Ca ha ri ja. 27. sD-O- aa ec oo ie S)a8 <£mat, las; bet ©taar, mrena; bet om orel se tudi z mer ho vi no ži vi. S)a§ Sfleet ift fal^ig, morje je slano. 5)ie %la fdje ift leet, skle ni ca je praz na. £)ie @ee le ift utt ftecb (icf), dusa je neumer jo Ča. Stuf ber 2ßie fe ift Diel Äiee, na trav ni ku je ve Ii ko detelje. Einige beeren finb giftig, nektere ja go de so stru pe ne. ®er <8cf)nee fdjmiijt, sneg kopni. ®ic S8ic ne raadjt nig, če be la de la med. trinfe fein SSier, ola*) ne pijem, ^ier liegt ba§ Rapier, tukaj le ži papir. Sie $ifdje ^aben Siemen, ribe imajo plitve. 28. ef) ifj uf) leto; baS Sttelji, moka; bo§ £)|jr, uho; bie S)o|)Ie, kavka; ber sin; bie krava; ber <3tul)l, stol; bie ©ifenitaljn, že lez ni ca. ®te ©efafjr naf)et, ne varnost se približuje. S)ie ¿olji ift gtoj}, število je veliko. Ste be bie 2Bal)r ijeit, go vo ri res ni co! S)ie 3Jiiicf) ift na&rljaft, mleko je tečno. £)er Se^rer leljrt, učenik uče. Ser SBinb ireijt fait, veter mer-zlo pi ha. S)ie Solj ne Ijat @cj)o ten, bob i ma lu ši ne. S)ie ^o§ten finb fcijttmtj, o glje je čer no. *) ol ali pivo. ®et Stoter ermahnt i>ic^, oče te opominjajo, ^oige i&m, ubogaj jih! S>ie W)X ffef)t, ura stoji. 29. ^^ ^^ ie!> etlj aul) ti) S)a§ SSie^, živina; ba§ ©eroeif), rogovi le; ba8£f)ai, dolina; Die M), potreba; ba8$l)0r, vra ta. Stuf ber 5öiefe fte&t man SBlumen, na travniku se vidijo cvetice. Söeldje, ktere? ®et $irfdj f)at ein ©e toeilj, jelen ima rogovi le. S)er 9torb minb ift rau§, sever je mer zel. (šž trauet, rosi. Sie Äuf) ift ein $au8t&ier, krava je do ma ča ži val. 30. H tttro «n tt Ser @tatt, hlev; bie ©rille, muren; bie ©alle, žolč; ber Gimmel, nebö: ber Jammer, kladvo; bie @onne, solnce; ber fSJtann, mož; ber $ert, gospod; ber 9iarr, norec; baS ®e-fdjkt, po so da. ©te Äu gel rollt, o bla se ta ka. ©a8 Somm ift fanft, jag nje je po hlev no. ©a§ @d)af gibt üttä äöoi le, ov ca nam da je vol no. ©ag fyeu er brennt, ogenj ige. Ser ©onnet fradjt, grom bobni. ©ie ¿aube girrt, go 16b gergota. Sie ßanne ift toll, verč je poln. ©er $unb bellt unb fnurrt, pes laja in ren 6i. ©a§ 3tnn ift ein 3Jie tali, ein je ru da. 31. f 88 PP ff (f«) tt ©er 3lf fe, o pi ca; bie ©g ge, bra na; bie Sippen, ustnice; bie Rappel, topol; ba8 SBSaf-fer, VO da; ber Äef fei, ko tel; ba§ Statt, list; ber ©Otter, rumenjak; bie Otter, gad. ©Ott fyat aiteg erfdjaffen, Bog je vse u stva ril. ©u bift nafS, mo ker si. ©i ni ge fdje Ijaben ©puppen, nektere ribe imajo luskine. 2lu§ SÄeffing madjt man Seudjter, iz medi se na reja jo svečniki, ©ie ©djmetteti finge flattern, metulji ferfrajo. ©ie ©ceniti te rinnen fdjnetben ben Joggen, ženjice žanjejo rež. ©a§ Söaffer entfpringt auž üuet ien, voda izvira iz vrelcov. ©ott tuei^ aüe§, Bog vse ve. ®r toetfs fo gar, ttm$ bu benfft, on ce 16 vö, kaj misliš. U (tf) 35 ($) Ser ŽKocf, suknja; ber SMifr, blisk; bie 5?atgc, mačka; ber^ucfer, sladkor; bie©tocfe, zvon. bli^t, bliska se. 3d) jittere niefjt bor ®onner unb pred gromam in bliskam se ne tre sem. $)ie ©on ne ftidjt, soln ce pe če. 3dj fc£)itJitje Dor $itje, od vročine se potim. l£f fen fc^merft mir nicf)t, jed mi ne diši. 2)er Sifc^ ift ec fig, mi za je vo gla ta. S>ie 3ie ge mecfert, koza meketa. ®ie $atje Erafct mit ilj ren $ral len, mač ka pra ska s svojimi krem plji. 33. 't JU H H a ¡1 it &ti $)et 33ad), potok; bie SBac^e, potoki; ber ©acf, žakelj; bie @acfe, žaklji; Me @age, žaga; ba8 Sorf, vas; t>ie ©orfer, vasi; i)er Some, lev; ba§ £ud), sukno; i)ie £udjer, su-kna; bie ŠBu cf)er, bukve; bie 3tiif>e, repa; bie aSrucfe, most; ber SScutm, drevo; bie $aume, drevesa; bie $aufer, hiše; bie SMufe, miši. Sie Šifte fmb grün, veje so zelene. Sie tfljr fdjlogt, ura bije. Sie 9Mgbe fyinnen, dekle predejo. Ser Sag ift fd)toul, dan je soparen. Sie äßölfe Ijeulen, volkovi tulijo. Sie$röfcf)e qua fen, žabe regija jo. Saš cfyen läuft I)er um, miš ka te ka o ko Ii. Ser Äa-fer ift ein 3n feft, ke ber je žu žek. Ser So)) fet jnadjt bie £opfe, lončar dela lonce. 28or au§ mad)t er fte, iz česa jih dela? SBaš für ein $e fd^irr mad)t er nocf), ka ko po so do še de la ? Sie Sftadjte finb tang, noči so dolge. Söann, kdaj? Sie tnten unb bie ®anfe freffen Börner, race in gosi zo bije jo zernje. Söärett unb SBöife leben in SG3äIbern, medvedje in volkovi ži ve po gojz dih. Sa§ ©e bau be ift neu, poslopje je novo. Sie £5cf)fen Ijaben Börner, voli imajo rog<3. 3Ba3 madjt man au§ «gor* nem, kaj se dela iz rogov? Ser Sanbmann pflügt unb fä et, kmet orje in se je. SEBo toacpt ba§ Sttooš, kj^ raste mah? Saš £)Ijr §ört £o ne, uho sliši glasove. Ser üKüiler ma^It ba§ SJielji, mlinar melje moko. Sie 3Mcfen fum= men, komarji brenči. af\ ölj üf) Sie Štljre, klas; bie Ära|e, vrana: bet $af)n, petelin; bie^ne, petelini; ber @oijn, 34. sin; bie @of) ne, si no vi; i>er gtulj ling, po mlad; Me Studie, stoli; bie #|ner, kure; Me iiulje, krave. «Pfetb §at ei ne Sttalj ne, konj i ma grivo. S)er$a|n fra^et, petelin poje. ®ie$lume bliii)t, cvetica cvete. S)ie Žaglof)ner ntaJ)en, najemniki kosijo. 3m $erbfte toirb e8 v je se ni je hladno. fe le, štej te stole! S)ie 9M)ten tt)ad)fen auf ben tcfern, ko re nje ra ste po nji vah. ©e tool) ne bidf) (m Stein lid) feit, pri va di se sna žno sti! Za vaje v branji in pisanji, in za kazavni poduk. i. Človek. ©cr SKenfdj. Duša, bie ©eele; teló, i)er 2eib ($orper). Glava, ber ííopf; rokó, bie $anbe; noge, bic $ufse. Vrat, ber gerlo, bie ^ei)[e; tilnik, ber šftacfen; persi, bie SSruft; rebra, bte Stippett; herbet, ber 9tübt; lice, bie SBange; nos, bie 9lafe; usta, ber SJiunb; ustnice, bie Sip* pen; brada, bog £inn; čeljust, ber Äinnbatfen; zobje, bie Ba^ne; jezik, bie ßmijt; nebó, ber ©aumen; golt, ber @tí)íunb; tilnik, baš ©enicf; možgani. ba§ $irn. Lahko pogledujemo, mir fönnen bie Slugen öffnen. Lahko zamižujemo, toit fönnen bie Slugen fdjliejjen. To se godi s trepavnicami, biefež gefcl)iei)t mit ben Siugentibern. Spredaj iz trepav-nic vejice mote, »orne an ben Slugenlibern jteljen Me Sfagenhrimpetn Ijerbor. Nad očmi so obervi, iiber ben Stugen fitib Me Stugenbrauen. Uho je votlo, baš £f)r ift i)ol)L Zdravi ljudje imajo rudeče lica, gefunbe Seute ^oben rot^e SBangen. Zobje so beli, Me 3aljne finb Z jezikam govorimo, mit ber ¿mige fpred)en mir. Govori vselej le to, kar je res, Tebe ftetš nur bo§, ma§ ma^r ift. Kadar zjutraj vstanem, se umijem, in si lase poravnam. Potem molim. Večkrat povzdigujem svoje oči proti nebesam; v nebesih je naš dom. Nikoli ne bom kaj tacega storil, da bi se ne upal gori pogledati. Nikoli nočem jezika napek rabiti; kdor laže ali kolne, ta se Bogu in staršem zameri. 3. Roke in noge. ©ic fjiinbc unb bie fiife. Rama, bie Sldjfet; laket (komolc), ber (šli-bogen; roka, bie $anb; persti, bie ginger; nohti, bie 9iitgel; dlan, Me fiacfje $anb; pest, bie gauft. Stegno, ber ©djenfel; koleno, ba§ $nie; pišal, bfl§ @c§ienbein; meča, bie SBabe; gleženj, ber £nocf)ei; noga, ber gufc; peta, bie $erfe; podplat, bie ©oljle; persti (na nogah), bie 3eijen. Imam dve roki, iti) |abe ¿toei $anbe. Imam dve nogi, iti) |abe jttei $üj3e. Na vsaki roki je pet perstov, ort jeber £anb finb fünf Ringer; namreč, namlicj}* Palec' Stoumen; kazavec, ber Zeigefinger; sredinec, ber 9Jiitteifinger; per-stanec, ber ©olbfinger; mezinec, ber £>ljrfinger. Vsak perst ima noht, jeber Singer Ijot einen sjioget. Z rokami lahko delam, mit ben Rauben fann iti) arbeiten. Z nogami lahko hodim, mit ben tii^en fann i4 ge&en. Pobožni sklene in povzdigne svoje roke pri molitvi. Dobrodelni daje ž njimi revežem dari; tat pa tudi krade z rokami. Svoje roke hočem le za dobro rabiti. Nočem razposajen biti; z noži, vilicami in s škarjami se nočem igrati. Kako lahko bi se vrezal, zbodel, ali bi si celo nogo zlomil! To bi me bolelo, in bi še lahko kruljev postal. Vsaki dan bom Boga zahvalil, ker mi je dal zdrave ude. 4: Zunanji počutbi. $ie «uferen Sinne. Vid, ba§ ©eftdjt; sluh, ba§ ©ei)ör; okus, ber ©efdjmacf; voli, ber ©erud); čut, ba8 ©efülji. Vidim z očmi, idj fe&e mit ben Siugen. Tinta je černa, bie Sinte^ ift jcfjltmr^ Sneg je bil, ber Sdjttee ift toeifj. Žveplo je rumeno, ber 3cfjtt>efel tft gelb. Kri je rudeča, ba§ SSiut ift rotf). Trava je zelena, i>a§ ©ra§ ift griin. Slepec ne vidi, ber SSlinbe fie^t nicf)t. — Slišim z ušesmi, icf) J)ore mit ben Ogreti. Slišim govoriti, icf) pre reben. Otrok veka, t>n§ $inb fcijreit. Žalostni zdihuje, ber £rautige feufjt. Veseli uka, bet $roi)iicf)e jaudjjt. Gluhec ne sliši, ber &aube Ijort uidjh Mutec ne more govoriti, ber @tumme fanti nid)t fpredjen. Gluliomutec ne sliši, in.tudi ne more govoriti, ber £aubfiumme fann nic£)t iioren unb aud) nicf)t fprecfjen. — Okušam z jezikam, icfj fcfjmecfe mit ber ^unge. Med je skladak, ber ^onig ift fu}5. Jesih je kisel, ber ©ffig ift fauer. Žolč je grenek, bie ©a£Ce ift bitter. — Voham z nošam, i d) dedje mit ber ?cafe. Vertnica lepo diši, bie Stofe ift toof)irieci)enb. Vijolica malo diši. pa prijetno, bag ŠMcfjen buftet fcijitnicf), aber iingeiieljm. Merhovina smerdi, ba§ 2ia§ ftinft. — Čutim po vsem životu, id) fufjfe am ganjen Seibe. Sirovo maslo je mehko, bie ^Butter ift ireidj. Kamen je terd, ber @tein ift fjart. Juha je gorka, bie @Uppe ift marm. Led je merzel, ba§ ift fait. Kako nesrečen je pač tisti, ki nima vseh poČutkov. Slepec ne more viditi zlatega solnca. ne prijazne lune, ne svitlih zvezdic; on ne vidi krasnih cvetic in brezštevilnih žival; on tudi ne more viditi svojega dobrega očeta in svoje skerbne matere. Gluhec ne sliši pti- cev peti, in ne sliši prijetne godbe; tudi svojih ljubih staršev ne more razumeti. Mutec ne more povedati kaj bi rad, in ne more z drugimi otroci govoriti. O Bog, kako hvaležen sem ti, da vidim, slišim, in da morem govoriti! 5. Šola. £>ie @d}ule. Učenik, bet Seštet; učenec, bet @d)tiiet. Miza, bet ¿ifdj; šolska tabla, bie ©cfjultafel; kreda, bie ^teibe; goba, bet @cf)ttamm; klopi, bie SSanfe; bukve, bie SSuc^et; plošica, bie boben; strop, bie S)eer ©tttnb; zid, bie «Kauer; streha, t)Q§ ©adj. Hišne duri, bie -£>au8ti)üt; veža, baš 93or§au§; klet, ber ¿Met; stopnice, bte «Stiege; izba, bie ©tube; eumnatä, bie Äammer; stene, bieäöjntbe; okna, bie$enfter; kuhnja, bie Äürfje; peč, "bet Ofen; ognjiše, bet $etb; dimnik, ber 9iaucf)fcmg; podstrešje (na izbi), ber S)ad)boben. Izba ima štiri stene, bö8 Limmer fä biet SMnbe. Okna vdeluje steklar, bie $eufter mad)t ber ©tafer ein. Šipe so previdljive, bie ^enfter^ Reiben finb burdjficfjtig. Stena je neprevidljiva, bie SBrtttb ift unbttccfjftdfjtig. Oče odprejo okna, bet SSater öffnet bte $enfter. Sapa se izčisti. bie Suft wirb erfrifdjt. Peč je iz ila, bet Ofen ift au8 £i)on. Na ognji šu kuhamo, auf bem .§etbe Poleti toir. Stopnice derže v klet, bie stiege fü^rt in ben Mer. Kako dobro je, da morem v hiši stanovati! Če gre dež ali sneg, se notri obvarujem. Če je mraz, se lahko notri pogrejem. Ko je noč, lahko notri mirno in varno spim. Pa, se tudi varujem, de v hiši kaj ne poškodujem. Na oknih se ne igram, ker se lahko vtarejo. Z vratmi ne derleskam; po zidu ne risam. Moji ljubi starši imajo radi čedno hišo; nočem jih žaliti. Družina. ftamilie. Oče, bet 33atet; mati, foic SJiuttet; sin, bet go^n; hči, bie £ocfjter; brat, ber SSruber; sestra, bie ©djtoeftet. Stari oče, ber ©rojttiater; stara mati, bie ©rojsmuttet; vnuk, bet ®nfel; vnuka, bie ©ttfeiin. Stric (ujec), bet £>nfel; teta (ujna), Die £ante; stričnik, bet SJleffe; stričnica, bie Vidite; bratranec (sestranec), bet SSettcr; bra-tranka (sestranka), bie Saje. Hlapec, bet Jčnecf)t; dekla, bie 9ttagb. Oče in mati se imenujejo starši, 3Sater unb SMtet Ijeifien Šlltetn. Moji ljubi starsi mi dajo veliko dobrega, meine lieben Štftern geben mir Diel ©utež. Zahvalim se jim za to, idj banfe iijnen bafut. Hlapce in dekle imenujemo posle, bie $ned)te unb bie SHgbe nennt man Sienftboten. .Jez sem še mlad, icf) bht nocf) jung. Moja teta so stari, meine Snnie ift alt. Oče so močni, bet Sater ift ftarf. Stari oče so slabi, ber ©rofmater ift fcf)ttmcf). Stric so zdravi, bet £>nW ift gefunb. Stara mati so bolni, bie ©rofsmutter ift franf. Mati kličejo, bie fDlutter ruft. Otrok spi, ba8 $inb f^iiift. Hlapec mlati, ber ¿Čnedjt brifdjt. Dekla hodi po vodo, bie Sttagb i)olt ba§ SSoffet. Moji starši me imajo zel6 radi. On! mi ¡akerbe za živež, za obleko in izreja. Ako sem priden, jih zelo veselim. Tudi jez hočem svoje starše serčno ljubiti. Hočem jih ubogati, in nikoli ne žaliti. Otroci, kteri svojih staršev ne ubogajo, niso srečni. „Spoštuj očita in mater, da boš dolgo živel, in da se ti bo dobro godilo na zemlji." Tako Bog otrokam zapoveduje. Molitev za starše. fezne lettej/u o-ce; oce mete/ V&e zc/cy o/ra^a me / a duye dfatve /tvojem /e, e/o^ta z tte/e, dpecnt 7etta*nod/, z/epa en ¿(o/en wcc* c/etJ» en J/n c/cjf me ujfopaf- <5$oreYe tfi/e jem ez ^w/fezrte / 8. Pohištvo, ©as Simrnergcrat^. Miza, ber £ifdj; stol, ber @tul)(; klop, bie SSanf; omara, ber Naften; ključavnica, bag (gdjiofS; ključ, bet @cfjiüffel; ogledalo, bet Spiegel; ura, bie llljt; podoba, ba§ SSilb; polica, bflž ©eftett; skrinja, bet ic ^piatte; skleda, Me ©djfiffel; torilo (skledica), bie ©djafe; penjenica, ber €d)aum* loffei; kuhavnica, ber ¿Čocfjloffei; sklednik,- ba§ ©¿juffefgefiell; kuhinjska omara, bet $iicf)enEaften; burkle, Me ©fengabei; kuhinjske kleše, bie ^euetjange. Dreva gore, ba§ brennt. Plamen šviga, bie giamme iobert. Pepel tli, bie Slfdje gfimmt. Les pokeče, ba§ fuiftert. Kadi se, e§ raudjt. Mati kuhajo, bie SMter fodjt. Juha hlapi, bie @uppe bampft. Dekla posodo splak-nuje, bie SDiagb fputt ba§ ©efcfjitr au§. Kuhavnica je lesena, ber $od)loffei ift bon ^olj. Trinog je Železen, ber ©teifuj? ift au§ ©ifen. Kotel je kufren, ber tfeffel ift au§ iiupfer. Kufrene posode rade za'rjave, bie Eupfetnett ©eftfjirte rofteu getn. 'Rja na kufru se imenuje zeleni volk, bet Stoti ara £upfct f)eijit ©runfpan. Strupen je, er ift giftig. V kuhnji ima deček malo opraviti. Deklica pa ima v nji več dela; ona mora vsako posodo poznati, in mora tudi vediti, Čemu je vsaka; ona mora v kuhnji na vse gledati in se kuhati učiti. Vso posodo je treba snažno imeti. Mati vsako saboto vso kuhinjsko posodo prav čedno pomijejo in lepo osnažijo, zato da je v kuhnji zopet vse prav čedno. f Jed in pijača. @peift unb £ranf. Kruh, baê SSrot; juha, bie @uppe; meso, baê ^ieifcf) ; zelenjad, baê ©emûfe; močnate jedi, bie StteJjlfpeifen ; pečenka, ber SSraten ; kuretina, ba§ ©ejïûgei; divjačina, baê SSilbbret ; sadje, baê £)bft; mleko, bie SJiiidj; maslo, baê ©dfjmatj; slanina (špeh), ber [ ; jesih, bet 6f]tg ; voda, baê SSaffet; ol (pivo), baê SSiet ; vino, ber SBeiit; kava, bet ^ajfee; sladkor, bet Mleko je tekoče, bie ©MM) tffc fluffig. Sir je terd, ber ^afe ift feft. Kruh je okusen, baê SSrot ift fd)macEf)aft. Juha je mastna, bie ift fett. Sladko mleko je zdravo, fflfe SDHIdj ift gefunb. Nezrelo sadje je nezdravo, unreifeê £>bft ift utigefuttb. Hladno vodo rad pijem, frifcfjeê SBaffet trinfe icf) getn. Voda žejo ogasi, baê SBaffer lôfdjt beu Šurft. Kruh se iz moke peče, baê SScot toitb auê 33îe|t gebacfen. Daj revežu kruha, reidje bem Slrmen baê SStot. Jed in pijača ohrani telo, in ga stori močnega. Toda zmerni moramo biti. Nezmer-nost zdravju škoduje. Pri vsaki keršanski družini pred jedjo in po jedi molijo. To je lepo; saj je Bog, kteri nam daje jed in pijačo. Neumna živina gré za svojim živežem, in dalje ne misli, človek ne sm£ tako delati. On v^, kdo ga živi in nasiti, in mora zato Bogu hvaležen biti. Molitev pred jedjo. 0 Bog! to vse daješ nam ti, Kar vsaki dan nas preživi, Požegnaj svoje dare milo, Da k zdravju bode nam teknilo! Molitev po jedi. 0 Bog! s pijačo in jedjo Nasitil si nas milostno; Zato iz serca zapojemo, Za dare hvalo ti dajemo! 11. Obleka. ©ie $leiimug. Suknja, bet &tocf; plajš, bet Sftantel; život-nik, bie SESefte; hlače, bie SSeinfleiber ($ofen); ruta za vrat, ba§ $aistlld); ovratnik, bie <§ai£S= binbe; nogovice, bie «Strumpfe; srajca, ba§ ^>emb; hlačniki, bie .gofentrdget; rokovice, bie -gumb* fcf)ui)e; klobuk, bet-gmt; kapa, bie £appe čepa, bie^iaube; čevlji, bie <2d)uf)e; škornje, bie Stiefe.I; žepna ruta (žepni robec), ba§ £afd)entucf). Suknja je tesna, ber 3?oSd)uIje madjt ber <8d)ufter. Škornje so stergane, Me ©tiefei finb jetriffen. Z obleko se telo pokriva in greje. Otroci imajo radi lepe oblačila. Kdor pa hoče dolgo lepe oblačila imeti, jih mora skerbno varovati. Lepa in čedna obleka lepša telo. Vendar pa tudi ni prav, če bi bil človek zavoljo lepe obleke prevzeten in necimern. Obleka ne stori človeka umnišega in boljšega. Pametni ljudje ne gledajo na lepo obleko, temoč le na lepo obnašanje. 12. Postelja. 5D«6 »ett, Posteinjak, bie SSettftätte; slamnica, ber ©tro^facf; žimnica, bie 2Jhttra|e; rjuha, ba§ Sein-tud); odeja (kovter), bie ®eenfe; grablje, ber Stedjen. Serp je kriv, bie @idje[ ift frumm. Kosa zvenéi, bie <2enfe Eíingt. Je za košnjo, fie bient jum Sttaíjen. Seno je suho, ba§ $eu ift trocfett. Snop šumi, bte ©arbe raufd)t. Krave in konji pojedó čez zimo veliko sena. V skednju je spravljeno. Tudi žito spra-Slov.-remški Abecednik f. Krain. 5 vijo v skedenj, kadar pride mlatva, Poletu in jeseni je v skednju vse živo. Seno in snopovje notri vozijo in skladajo; mlatici pridno mlatijo in s cepci pokajo, da jih je veselo gledati in poslušati. 14. Hlev. Det ®taU. Jasli, bie Grippe; gare, t>ie 9taufe; korito, bet. £tog; koš, bet $utterforb; gnojne vile, bie üDiiftgabei; gnojne nosilnice, bie SDlifttrage; gnoj, bet ©finget; gnojnica, bie SÄiftlacfje. Kolarnica, bet SSagenfcfjuppen; voz, bet SBagen; oje, bie £)eici)fel; vaga, bie SSage; os, bie SIcfjfe; kolesa, bie Diabet; sora, bie $uge; legnarji, bie SBagen* baume; štanga, bie Scf)tt)ebftange; ročica, bie Seifte ; lojtra, bie Seiter; koš, bie $Iecf)te; žerd, bet SQ3ie§= baum; zavornica, bie Sperrfette; cokla, ber 9iab* fc^u^; sani, bet Scf)litten. Konjska oprava, ba§ $fetbegefc£)itt: ujzda, bie «gtaiftet; berzda, bet 3oum; komat, ba§ Kummet; stranice, bie Seiten* blattet; žili, bie Stränge; vojka(vajet), baSSeit* feil; sedlo, ber Sattel; pas, ber ©utt; podprog, ber $aucf)gurt; stremen, bet Steigbügel; ostroga, bet Sporn; bič, bie $ßeitfdje. Volovska oprava, baš £>d)fengefd)irr: jarem, ba§ Sodj; jarmovka, ber Socfjtiemen. živina je v hlevu, ba§ ift im Stoße, iz jasel, e§ frifät au§ bet Grippe. Pred bie- vam je dvor, bor bem Statte ift bcr $of. Hlev se počedi, bet Stali mitb gereiniget. Gnoj se pokida. bet 9Jiift ttritb meggefdjafft. Os je ravna, bie 5ldjfe ift gerabe. Jarem je kriv, baž 3od) ift frumm. Konj voz vleče, ba§ ^fetb ¿iei)t iien SBagen. Po zimi se s sanmi vozi, im SBintet faijtt man mit Scptten. Živina potrebuje svetlobe in zraka ravno tako, kakor ljudje. Zato so po hlevih okna in veternice, ktere se morajo večkrat odpe-rati. Ravno tako je tudi potrebno, da se gnoj iz hleva večkrat pokida. Včasih grem v hlev, kadar dekla krave molze, ali kadar hlapec konje cedi. Varujem se pa, da se ne omažem, in da kravam, volam in konjem preblizo ne pridem. Lahko bi me bercnili ali pohodili. 15. Domače živali. 2)te f>au6i<)iere. Krava, bie ; vol, bet £>cf)£; tele, ba§ $alb; konj, ba§ ^Jfetb; osel, bet ©fel; ovca, ba8 Sd)af; jagnje, ba§ 2amm; koza, bie 3iege; svinja, ba§ Stfjmein; pes, bet $unb; mačka, bie ^a|e. Petelin, bet .£>af)n; kokoš, bie $enne; piše, ba§ ^ii^niein; gos, bie ©an§; raca, bie Šinte; golob, bie £aube; pura, bie Srut^enne; pav, ber *Pfau. Krava nam daje mleko, bie $uf) gibt un§ šKilcf). Ovca daje volno, baš Sdjaf gibt SBotfe. Iz volne se nareja sukno, ouž 28oííe mac^t man £udf). Ktere domače živali dajó mesó, toeídje •gauštijiere geben §íeifdj ? Kokoš nese jajca, bie Retine íegt ©ier. Kopuna specemo, ber ^apaun mitb gebroten. Mačka lovi misi, bie ífafe fôngt »fe. Krave mukajo, bie $üf)e muljen. Tele beka (bleja), boê $aíb bíoft. Konji rezgetajo, bie ^ferbe toieíjetn. Koza meketa, bie^iege mecfert. Prešič kruli, boš ©djmein grunjt. Ovca beketa, ba§ ©cfjaf blôft. Vsi so lačni, afife íjoben .§unger. Hlapec jim polaga, ber $necf)t füttert fie. Živina nič več ne veka, bog 3Sie£) frf)reit nicfjt meljr. Petelin poje, ber .§>ai)ri frâ^t. Kokoš ko-kotá, bie $enne gocfert. Raca gaga, bie Štnte fcfinattert. Gos (tudi) gaga, bie ©an§ fc£)reit. Koklja koče, bie &rutl)enne fottert. Golob gruli, bie £aube girrt. Dekla pride, eš fommt bie ïïîagb. Jim prinese jesti, fie bringt i&neit ju effen. Vsega vriša je konec, aCfcê Sarmen ift oorbei. Domače živali se morajo lepo oskerbo-vati. Ne smejo se nepotrebno priganjati, ali se celo terpinčiti. Kdor živino terpinči, se zoper Boga pregreši. Tudi živina je božja stvar. Tudi ona čuti bolečine kakor jez. Kuretina po dnevi po dvorišu hodi. Vsaka se trudi, in si iše živeža. Se ptiči pridejo, in se med kuretino pomešajo ; tudi zanje ostane marsiktero zernice. Rad gledam te vesele živalice, in jim zernica in drobtinice mečem. 16. Cerkev. 5Die Jtitrfje. Zvonik (turen), bet £utm; zvonovi, bic ©iotfen; ura na zvoniku, bie £utmul)t. Veliki altar, bet $ocfjaltnr; tabernakelj, ba§ £abetnafel; monstianca, bie . SJionftranje ; kelh, bet $elcf); stranski altarji, bie ©eitenaltare ; britka martra, bûê iîrujifiï; podobe, bie SSilbet; svečniki, bie geudjter; lampa, bieSampe; spovednice, t)ie SBeic^t-ftu^Ie; kerstni kamen, bet Šnuffietn; kropivnik, bet 3Beif)feffei. Prižnica, bie tejel; kor, bet &|jor; orgle, bie Orgel; žagrad, bie ©afriftei. Cerkev je božja hiša, bie $ttcf)e ift ba£ ©otteê. V cerkvi se mora moliti, in bet $it$e tnujj man betert. Bog blagoslovi pobožnega otroka, @ott fegtiet ein ftommeš £inb. Cerkev ima visoke in velike okna, bie iiitdje fjat i)oi)t unb grofje $enffer. V zvoniku zvonovi visé, in bem žutme $ngen bie ©(ocfen. Zvonovi zvoné. bie ©iocfen iauten. Na altarjih stoje svečniki s svečami, auf ben Stitaren fte^en Seuc^tet mit Merjen. Cerkvene posode so pozlačene, bie ^itcSjen* gefčifse finb bergoibet. Prižnica je lesena ali pa kamnitna, bie ^anjel ift au8 obet ©teta. Orgle imajo dolge in kratke pisali, bie £rge( Ijat lange unb furje ^feifen. človek umerje, kadar Bog hoče, bet Sttenfdj ftirbt, hmnit ©ott e§ tonil. MerliČe na pokopališe pokopujejo, bie Seidjen toerben ouf bem $tiebljofe begtaften. Cerkev je naj večje in naj lepše poslopje v celem kraju. Ljudje hodijo v cerkev k sveti maši ali tudi drugikrat molit. Ob nedeljah in praznikih je božja služba slovesna. Dopoldne je velika maša in pridiga, in popoldne je ker-ščanski nauk in litanije. Cerkev se imenuje tudi hiša božja, ker tukaj ljubega Boga posebno molimo. V tabernakeljnu je sveto rešnje telo hranjeno, zato pred njim luč gori, ki se ji večna luč pravi. V cerkvi se moramo spodobno vesti. Še pred kakim velikim gospodam se ne spodobi, nerodno se obnašati. Bogu pa, ki je naj večji gospod nebes in zemlje, gre naj večja čast in hvala. Kdor za božjo hišo ne mara, Je hudoben. Hudobneža pa bo božja šiba zadela. 17. Prebivališe. ©er SBoljnort. Vas, ba§ ®orf; terg, bet SDiarft; mesto, bie ie @tanbe. Mašnik. bet «Ptiefter; učenik, ber Sef)tet; kmet, bet SSauet; zdravnik, ber SIrjt; sodnik, ber Siidjter; kupčevavec, ber ¿Čaufmann; vojak, ber iirieget (@oibat); rokodelec, ber ^anbmerfer; umetnik, ber ^unfifer; urednik, ber SSeamte; služabnik, ber ©iener; mornar (brodar), ber €d)ifftnann; voznik, ber §ul)rmann; pastir, ber $irt; dninar, ber Sagloijner. Kmetovavec polje obdeluje, ber Sanbmann bebaut ba§ $elb. Kupčevavec kupuje in prodaja, ber .ftaufmann fauft unb toerfauft. Vojak se bojuje za cesarja in domovino, ber @oibnt fampft fur ben ^aifer unb baž SSaterianb. Pastir pase, ber $irt tteibet. Zdravnik bolnike ozdravlja, ber Sirjt f)eiit bie ^ronfen« Mašnik skerbi za srečo naše duše, ber ^riefter forgt fur baš .§ei( unferer <3eeie. Stanovi so mnogoteri. Bog je prav modro tako naredil, da človek človeku služi, in da eden drugemu pomagamo. Bog vsakemu človeku kak poseben stan odloči. Naj bo kdo v visokem ali v nizkem stanu, na tem vse ne stoji. Le to je imenitno, kako kdo dolžnosti svojega stanu spolnuje. V vsakem stanu človek lahko srečno živi; v vsakem lahko dobro dela in se večno izveliča. Nobenega človeka ne smemo zavoljo njegovega nizkega stanu zaničevati. Vsaki stan dela k pridu vseh ljudi in k časti božji, k zveličanju svoje duše. Rokodelci. £>ie $)aiti>tt>et!er. Mlinar, ber SMlIet; pek, bet SMer; mesar, bet §ieifci)er. Krajač, bet ©cijneiber; Čevljar, bet ©cfjufter; klobučar, bet ^utmac^er; tkalec, bet SBebet; suknar, bet Sudpadjer; barvar; ber gatber; lterznar, bet Mrfcfjner; strojar, berKot^ gatbet; zidar, bet SJžautet; tesar, bet 3itttmet* mann; mizar, bet Sifdjiet; kovač, bet Scfjtnieb; ključavničar, bet <3cf)loffer; steklar, ber ©lafet; lončar, bet $afnet; kolar, bet SBagnet; sedlar, ber «Sattler; vervar, ber @eiier. Mlinar melje moko, bet SMiet ma^it ba$ spelji, Mlinsko kolo se moči, ba§ 3MI)lrab ttrirb nafg. Mlinski kamen ostane suh, bet 9Mf)lftein bleibt ttocfetl. Suknar tke iz volne sukna, bet £ud)macf)et ttiebt au§ SMe Sudjer. Tesar stavi krov na hišo, bet ^immetnianti fe£t beit ®a$ftul)t auf ba§ $au§. Mizar skoblja deske, bet £ifd)iet ijobeit bie SSretter. Lončar dela lonce, bet .gafnet Derfertiget £opfe. Kovač okuje vozove (kola), bet @ct)mieb bejcf)lagt bie SBagett. Vsak zdrav človek naj dela. Kdor noče delati, tudi ne sme jesti. Dela pa so mnogotere. Nekteri skerbd za nas živež, nekteri delajo našo obleko in stanovanje, drugi nam zopet drugače koristijo. Dobro je, da vsak človek kaj druzega dela, zato, ker vsak sam sebi ne moro vsega narediti, kar potrebuje. Vsi pa tudi moramo med sabo postrežljivi in pošteni biti. Vsak mora natanko spolniti to, kar obljubi, in ne smo nobenega prekaniti. Kdor je pošten in zvest, ga bodo tudi vsi ljubili in mu zaupali. 20. Prebivališna okolica. ©ic Umgebungen bes SBoljnortes. Vert, ber ©arten; polje, ba§ $eib; njiva, i>er Sider; travnik, bie SSiefe; steza, ber fteig; cesta, bie «straže; gojzd, ber 3Mb; hrib, ber -£>%!; gora, ber Serg; dolina, baž Sijal. Studenec (vir, vrelec), bie dueffe; potok, ber 33tuf); reka, ber $tuf8; mlaka, bie ^fitfe; močvirje, ber ugei ift niebrig. Gora je visoka, ber 33crg ift l^odj. Steza je ozka, ber Sujjfteig ift fdjmai. Cesta je široka, bie ©trajje ift breit. Studenec je čist, bie OueGe ift flar. Mlaka je kalna, bie $fii|e ift trub. Reka r je globoka, bet $(uf§ ift tief. Potok je plitev, t,er 23acf) ift feicfjt. V reki se dečki kopljejo, im OTfe baben bie ¿čnabert. Skozi okno rad gledam. Tukaj vidim domač vertec, rumeno žitno polje, zelen travnik, temen gojzd. Gora in dolina, polje in godjzd, vse je lepo pisano. "Vse je Bog tako lepo in krasno naredil. Po svoji vsegamogoč-nosti napaja on travnik in polje, živi ljudi in živino; on daje studencu vodo, in sadje drevesu. Vse je njegovo delo. Njegova mila roka blagodaruje nas in vse stvari. Kako bi vendar tako dobrega očeta preserčno ne ljubili! 21. Živali, ©ie SIjiere. Domače živali, bie $au§tf)iere; divje zveri, bie ttrilben £f)iere: zajec, ber $afe; serna, bag 9tel); divja koza, bie ©amfe; jelen, ber «gjirfd). Ujedne zveri, bie 9£aubti}iere: volk, ber SSBolf; medved, ber Sar; lesica, ber §ucf)§'; jazbec, ber dihur, ber SItiS; kuna, ber Sttarber; lev, ber Sotoe. Ptice, bie 23ogel. Kušar, bie ©ibedjfe; kača, bie (Sdjiaiige; žaba, ber $rofd). Ribe, bie gifdje: posterv, bie gotefte; karp, ber ičarpfen; suka, ber «$ed)t; som, ber SQ3etž; mrena, bie SSarbe; klin, ber SSeifsfifd); lipan, bie Šifcfje; jegulja, ber 2lal; menek, bie 2lairaupe. Rak, bet $teb§. čebela, bie SSiene; osa, bte SBeSpe; metulj, bet (©dpetterling; muha, bte Siiege; mravlja, bte Slmeife; gosenca, bie9taupe; keber, ber $afer. Červi, bie SBurmer; polž, bie @cf)necfe. Zajec je nagel, ber ^afe ift fcf;neCf. Polž je počasen, bie ©ifjnecfe ift langfam. Volk je požrešen, ber SBolf ift geftafsig. Serna je divja, ba§ 9iei) ift toilb. Koza je krotka, bie 3iege ift ja£)m. Ovca je pohlevna, baš @d)af ift fanft. Kuna je grozovita, ber 9Jiarber ift graufam. V vodi ribe plavajo, im Sffiaffet fdjioimmen bie $ifcfje. Jegulja je gladka kakor kača, ber 2lal ift giatt trie eine ©djiattge. Rak irna škarje (kleše), ber ičreb§ bat Šdjeren. Osa pikne, bie 38e§pe ftidjt. čebela nam daje med in vosek, bie SSietie gibt un§ $onig unb 2Bad}§. Gosence so škodljive, bie Dfcaupeti finb fcfjablicf). červ lazi, ber SBurm friedjjt. Polž svojo hišo na herbtu nosi, bie Sdjnecfe trcigt iljr $au§ auf bem 3iMen. Ne ter-pinči nobene živali, puaie fein £f)ier. Bog je živali za nas ustvaril. Prav je, da jih za delo rabimo, tudi v živež kol jemo. Če nam škodo ali nadlego delajo, jih smemo pokončati. Terpinčiti pa jih ne smemo. Tudi žival boli, če ravno povedati ne more. Gerdo je živino neusmiljeno pretepati, po pseh in mačkah kamnje metati. Neusmiljeni so otroci, kteri metulje, kebre, muhe in kobilice lovijo, jim perutniee ali nogice pulijo, da ne morejo letati; ali pa kebre nabadajo, da jim mline gonijo, ter počasi poginjajo. Kdor hudovoljno živaii muči, je Bogu nehvaležen človek; njega bo on kaznoval. • 22. Ptice. SDie SSogcL Kuretina, i>a§ $au8gefiugel. Prepelica, bie 3Bacf)teI; vrana, bie kraljekavka, Me £>ol)ie; sraka, bie Šilfter; vran, bet Štabe; žolna, ber (gpedjt; kukavica, ber ¿Čufuf; papiga, ber ^apa* gei; štorklja, ber ©toni); kljunač, bie ©djnepfe; žerjav, ber Vranici); lastovka, bie «Sdjtoalbe. Slavec, bie SUfl^tigall; škerjanec, bie Ser^e; Šinkovec, ber vrabec, ber ©perling; škorec, ber @tar; kos, bie Slmfel; kanarček, ber toariett* »ogel; senica, bie 9Mfe; cizek, ber Iisec> fcer @tiegli|; tašica, ba§ Slotljfeljldjen; strešek, ber 3aunfonig. Postojna, ber Sibler; veliki sko-pec, ber ©eiet; sokol, ber $alfe; jastreb, ber £abid)t. Ptič leti, ber SSogel ftiegt. Jajca nese, er legt ©ier. Kos ima rumen kljun, bie Slmfel f)at einen gelben «Sdjttabel. Slavec poje, bie Stacfjtigaff fingt. Škerjanec žvergoli, bie Ser^e triffert. Lastovka čverči, bie ©djtoalbe jtottfdjert. Krokar kroka, ber Štabe frficjjjt. Prepelica poje, bie 2Sad)tel fcfiiagt. Štorklja ropoče, ber @tord) Elaj>* pett Vse se veselili, afiieg freuet ficfj. Nekteri ptiči v jeseni odhajajo, einige SSogel gieljen itn .gerbfte fort. Imenujejo se selivni ptici, fie íjeifjen ¿Jug-ttogel. Koliko veselja ptičice ljudem délajo! Ob juterni zori se začnejo glasiti in peti juterno pesem. Kak lepó prepeva slavec v germovju! Kako častito se škerjanček s polja kviško vzdiga, in hvali Boga! Pa tudi nam v korist je Bog ptice ustvaril. Nektere so nam v živež; druge pobirajo gosence in škodljive červe, da nam drevja in želiš ne objedó. Gerdó tedaj delajo otroci, ki pticam gnjezda razderajo, jajčica razbijajo, starke lovijo, ali pobijajo; mladiči morajo lakoti poginiti, ker revčkov nihče ne pita. 23. Rastline, ©ie $Pffon$en. Korenina, Čtie SBurjel; deblo, bet ©tarara; veje, bietfte; listje, bie Siatter (baš 2aub); berst (popek), bie £no§pe; cvet, bie SSIute; sad, bie grud) t. Drevje, bie $aume; germovje, bie 6traud)er; cvetice, bie SSIumen; zeliša, bie ^rauter; trava, ba§ @ra8; mah, ba& SJlooS; gobe, bie ©djtoamme. Vertnar sadi ohrovt, ber ©attnet pffonjt ben Ohrovt raste, ker Bog hoče, bet ^o^i tt>acf)§t, toeil ©ott e$ rail Drevo je visoko, ber $aum ift fyoä). Germ je nizek, bcr Strauß ift niebtig. Skorja je pusta, Die 9tinbe ift tauf). Listje je gladko, bie SBtätter finí) gíatt. Zeliša imajo mehko steblo, bie Kräuter fjaben einen meidjen Stangel Trave imajo bilke, bie ©rüíet |abett $alme. Mah je sadnemu drevju škodljiv, baž sótoog ift bcn Obftbaumen fdjäbiidj. Gobe imajo nad reeljem (stručkam) klobuček, bie ©djttuimme Rafeen über bem ©trunfe einen -§ut. Nektere gobe so strupene, einige Sdjmamme finb giftig. Kdo se ne veseli, ce pogleda lepe in mnogotere rastline! Na travniku vidimo čez in Čez zeleno odejo razgernjeno. Po vertih in njivah rastejo zeliša in žita, ki so nam za živež. Brezštevilne drevesa in pisane cvetice pokrivajo gore in doline. Kako mogočen, dober in moder je pač tisti, ki je vse tako lepó naredil! Vsaka rastlina nam oznanuje božjo dobroto, vsako peresce nam pripoveduje njegovo vsegamogočnost, in vsaki evet nam kaže njegovo modrost. Lahko smo mi ljudje veseli, ker smemo upati, da ljubi Bog tudi nas ne bo pozabil. 24. Drevje in germovje. Säume unb ri(^t §etbor. Je taka kakor trava, er fieljt au§ toie ©ta§. Zato se žito k travi šteje, batum recfjnet tnan ba8 ©etroibe ¿u beti ©rafertt. Bilka gre v klasje, bet $altn ftfjiefit in bie tijre. Zernje zori, bie ^ornet reifen. Žito se požanje, bal ©etraibe toitb gefdjnitten. Snop šumi, bie ©arbe raufcf)t. Bilka je sočnata bet $a(m iffc faftig. Slama je suba, baš gtrolj ift biirr. Kako veličastno se vidi polje. Tam se žito lepo ziblje, po kterem pohleven vetrič pihlja. Tukaj cvete na solčnem kraju ogeršica rumeDa kakor zlato. Tam je prijetno zelena deteljna njiva. In zopet ce vidi in sveti gosto laniše v nar lepšem cvetji. Zdi se, kakor da hi bila višnjeva odeja čez vso dolgo njivo po-gernjena. Po dolgem in širokem je priden kmetovavec vse polje lepo obdelal in v vert prenaredil. Vendar vsa človeška pridnost ne more cveticam lepote, in klasju zernja dati. Kdo je, ki vse to naredi ? 27. Rndstva. Die SKineralien. 11 (ilovica), bie Sijonerbe. Kamenje, bie ©teine; kremen, bet iftefelftein; apno, bet i?alf. Sol, baši @nlj. Žveplo, bet ©djtoefel; šota, bet Xotf; premog, Me €teinfoi)le. Kovine, bie SJietaHe: železo, bag (Šifetl; svinec, bag Siei; kotlovina (kufer), bag «Tupfer; ein, bag 3™n i živ0 srebro, baS duecffilber; srebro, bag Silber; zlatö, bag ©olb. v žlato je težko, bag ©olb ift fdf)tt)er. VotliČ je lahek, ber SBimSfiein ift leidet. Srebro je svitlo, bag Silber ift glanjenb. Svinec je medel, bas SBlei ift matt. Kupfer je rudeckast, bog Tupfer ift r5tf)Iicf). Sol se v vodi raztopi, bog Sal^ lögt fid) im SBaffer auf. Šipe so steklene, bie $enfter* Reiben finb aug ©lag. Steklo se ne dobi v zemlji, bag ©lag finbet man nicftt in ber ®rbe. Se v steklarnici naredi, eg toitb in ber ©lagfjutte gemalt. K temu je treba kremena soli in pepela, man braucht baju Äiefelfteine, ^afy unb 3lfd)e. Te tri reci se skupej zmešajo in raztopijo, biefe brei Sacfjen toerben unter einanber gemengt unb gefcfjmol^en. Prečudno je bogastvo natore razdeljeno. V gorah, v breznih gor in skal je veliko bogastvo skrito. Bog nam je dal moči, da ga išemo in na:demo, da ga ljudem v prid obdelujemo in obračamo. Bog je vse v natori tako naredil, da nam nič brez truda ne da, in nam pravi: „Delaj, o človek! vse na zemlji, v vodi in v zraku, v gorah in dolinah je v tvoj prid ustvarjeno." Hvalimo Boga, ki tako dobrotljivo za nas skerbi! Nebo. ©er fjimntel. Solnce, bic ©onne; luna, bet Sttonb; zvezde, Die ©terne. Bog je ustvaril solnce, luno in zvezde, ©ott fd)uf ©onne, SSionb unb ©teme. Bog je ves svet ustvaril, ©ott fdjuf bie gonje SBelt. Rekel je samo besedo, in je bil, er fprocf) ein SBort unb fie toar ba. Solace nam daje svetlobo in gorkoto, bie ©onne gibt un§ £itf)t unb SBotme. Solnce sije po dnevu, bie ©onne fdjeint am £age. Luna sveti po noči, bet SJionb leuii)tet ki ber 0ia(i)t. Zvezde so zel6 daleč od nas, bie ©terne ftnb feijr meit »on un§. Zato se nam tako maj-hine vidijo, borum erfdjeineu fie un§ fo fiein. Ves svet je velik tempel božji. Na nebu je Bog brež števila lučic prižgal. Že tavžente let svetijo na velikem prostoru neba. Kako velik in mogočen je vendar ta, ki je vse te zvezde ustvaril, in ki jih s svojo močjo ohranuje in po njih potih vodi! Ozirajte se večkrat v zvezdno nebo, in učite se velikost nebeškega očeta spoznavati in moliti. Mislite pa tudi večkrat, da gori je naša prava domovina, in da tam pravični Bog prebira, kteri bo pobožne po smerti večno plačeval. tis. JDic 3«t. Ldto, ba§ 3ai)t; mesec, bet SDionat; teden, bie 3Bod)e; dan, bet Sag; ura, bie Stunbe. čas, dneva, bie SageSjeiten; letni časi, bie Sa^tež-jeiten. Zjutrej solnce vzhaja, am SJiotgen geljt bie ©onne auf. Dan se naredi, e§ iuirb Sag. Opoldne je solnce nar višje, am Sttittag fte|t bie ©omte am pdjften. Zvečer solnce zahaja, am Stbenb geijt bie ,. 0 o. Öö. P p. ttq. Rr. » ma/o ofuntco ■tt)& ftocer/t'/t, en itoe /eyio uvet/t'/t. /(¿et/o /i /t'/a ytac /^a/artna rnoy/u nevee/ta r/e/ifioa deft, ye />#* oveyY matevt fo/t/o /eyteya vtf/t/ct / ffitiet nt' /¡¿/a nt/o/t umatana u/t neez/oe/ant*. /{¿tif/av oeye y'ttfvty v oe/b naywavt'/tt, ye ntt/an/o y#emea/t/a, //eve /u/tie do /a t/an yo/ne-tfova/a. ye ft oo/e t/emt't Jwto/tt, ye .>/nani'/d*at vni/o joda/, do ^'e ■uti/t/, t/a ae e/tt-ut/t atxot>4 vte /nd/a ■nauce / on ae imevce /ent/o a/yati, ottae*»t ///xoot, /i/eve ,te difvo nuaoe, /a t/t /41*o f>«--<*/itft." /t-ter/n ttfo/fjiita iti //. f> jiavmef uot, ^ttae a/e rte Of/fetytt, /uf/t< ce u.cerye /e /t/ et/en Jifvvtn c- >tner/ ttoenoou. J* ■n t t/m o- <> j v,te Jivf inala, 6. Uči se zgodaj. ,,Kuzek, kuzek, slišiš me! poj d' učit sedeti se!" Kaj učil se bom tak mlad ? pust' me še okol igral'! .,Kuzek, to bi prav ne lilo; staremu učit se je težko." Kuzek pridno se uči. Kmalo zna sedeti, stati, tud' zgubljeno poiskati, in veliko teh reči. Dečku Vlo ušeč je to; tud' on se uči lepo. 7. Bodi odkritoserčen. Mati so z Janezkam o mraku v hiši sedeli. Oče iz verta pridejo. Nevoljni so, in prav resno pravijo: Kaj sim na vertu vidil! Vse cvetje na mladih drevescih je poškodvano. Kdo mi je to naredil ? Tudi mati se tega prestrašijo, in Janezek ves preplašen na tla gleda. Oče ga prašajo: Ali ti veš, kdo mi je to cvetje pokončal ? Janezek vstane, svojega očeta žalostno pogleda, in pravi: Oh, oče! jez sem ga. — Starši so dečka posvarili; on pa prosi, da bi mu odpustili, voši lahko noč, in gre ihteč v svojo spavnico. Janezek je odkritoserčno govoril. 8. Bodi pošten. Jurče na cesti nožič najde. Ogleda ga, ušeč mu je; ima dve klinji in lep rog. Vzame gai gre na stransko pot, in si ureže eno palico v germovju. Po poti pride nek mož, pa dečka ne vidi. Gleda po tleh, kakor da bi nekaj iskal. Jurče ga vidi, in si misli: Gotovo je ta mož nožič zgubil. Gre k njemu, in ga praša, kaj iše. „NožiČ z dvema klinjama v belem rogu," pravi mož dečku. Jurče seže v svoj žep, in da možu nožič, ki ga je najdel. Jurče je pošteno delal. 9. Izreki. Dobro dete vboga Naglo brez odloga. Hvaležen bod' dobrotniku, Ušeč je to ljudem, Bogu. v Ce hočeš srečen biti, Se moraš mlad učiti. Kdor se pridno mlad uči, v Že za starost zdaj skerbi. Kdor laž govori, Vso vero zgubi. Ne kradi in ne zmikaj, Kar najdeš, ne potikaj! Kdor vselej dobro rad stori, Ljubezen drugih pridobi. Delaj, moli vselej rad, Srečen bodeš vsakikrat. 10. Priljudni in potrežni otroci. Popotnik je šel skozi vas. Več otrok se je igralo na poti. Ko pa ptujec bliže pride, se otroci umaknejo na desno in levo, se odkrijejo in prijazno rekô : „Dober večer!" Popotnik tudi njih prijazno pozdravi, in dalje gré. Kar se oberne in vpraša: „Ktera potderži v mesto?" Otroci glasno odgovore. „Desna pot," France pa še za popotnikam gre, in ga spremi do hribca, kjer mu je pot lahko na tanko pokazal. Ti otroci so bili priljudni. France je bil tudi še p o s t r e ž i n. 11. Dobro storiti bodi vedno pripravljen. Učenik so bili v šoli, in otroci so dohajali. Vsi so bili skupaj, ko je bil čas šolo začeti. Toda danes so bili vsi nekako žalostni in tihi, in nobeden se ne zgovarja in ne šepta. Učenik prašajo: „Kaj vam je, da niste danes nič kaj veseli, in da se tako žalostno pogledujete?" Otroci molčž. Potem reče neki deček: „Žalostni smo zavoljo Jakca, ki je zbolel." „Ali imate Jakea radi?" prašajo učenik. „Oj, prav radi ga imamo!" odgovori enoglasno rsi otroci. „Zakaj ga imate tako radi ?" prašajo zopet učenik. „Zato, ker je tako dober in ljubeznjiv," odgovori otroci. Neki deček pripoveduje: „Jez sem enkrat bukve zgubil, Jakec jih je poiskal, in mi jih je zopet nazaj prinesel." Neka deklica pravi: „Mogla sem enkrat čez eesto iti, pa velik pes je stal na poti, in zlo sem se ga bala; Jakec pa je šel a mano, in je psa v stran odgnal." Neki dragi učenec pravi: „Meni je Jakec več-.krat pomagal, če nisem mogel naloge narediti." Zopet drugi: „Jaz bi bil mogel enkrat težak jerbas na polje ne3ti, in ga nisem mogel; pa Jakec je šel, in ga je nesel z mano." Tako pripovedujejo otroci eden za drugim, in ucenik pravijo : „Veliko lepega slišim od Jakca; prav postrežljiv in pripraven deček je. On rad drugim dobro dela in pomaga. Molili bomo tedaj za Jakea, da bi kmalo ozdravil." Vsi otroci so-Živo gÍDjeni, in eni še celó jokajo. Učen i k pa mólijo naprej, in otroci za njimi glasno tako le: „O ljubi gog nebeški ! prav preserčno te prosimo, da bi dat našemu dobremu tovaršu Jakcu kmalo ozdraviti." Jakez je zopet ozdravil, in ko pervikrat v šolo pride, se vsi otroci k njemu drenjajo, ga prijazno Golobček, čedna .stvarica! vsak ljubi te in račf imi! Mi bomo tudi, kakor ti, prav pridni, čedni redno vsi. Golobček, krotka stvarica! vsak ljubi te in rad im&! Mi bomo tudi, kakor ti, prijazni z vsimi in krotki. 13. Svojemu bližnjemu dobro stori. • * t in 4te ? M W y 'a, trt ae yiper/cny uotajii. ffi» /eyi /oa defeya /vu/tct jivt' .'Tevnyo/u vtt/e, ze/e'/fne t'n yivetut: 0/, moyee /fa/na ae.rfye'ca ye. veo/ixa/ /fe/eye* Anttrfa yivott/a / fia yn nemarno, *n yn fur/t AttyieYt »« »< a-vemo cTevneyceAyioy/et/iye tt/foteyet t/ev-/a t'n dvoy /ivu/t,' — yire/omi any Aot « e/uet Aotct, fe* itecyeya r/eo^u t/a #e4ot>: „tfioa, vtewtt, t'n neat yu At ho auoy't'