odsev
Uvodnik
3
Gledam nazaj, da vidim naprej
/î//ér je konec pouka že tik pred durmi, je pisanje »kontrolk«, spraševanje in ocenjevanje že za našimi šolarji. Izpolnili so vse svoje obveznosti, in zasluženo odhajajo na počitnice. Šolske torbe naj počakajo v kotu, učbeniki naj bodo pospravljeni v predalih. Dober dan, lahkotno poletno branje, poiščimo žogo, le kje tičijo rolerji, kaj pa kolo in gojzerji, pa nahrtnik in pohitimo v naravo... V času, ko večina že misli naprej, na počitnice in na dolgo vroče poletje, me je urednik povabil, da se nekoliko ozrem nazaj in ocenim minulo šolsko leto. Z veseljem sem mu obljubila prispevek, drznila pa si bom pogledati tudi naprej. Zgolj oziranje nazaj nima nobenega pomena, pomeni stagnacijo ali nazadovanje. Jaz se bom ozrla nazaj zato, da bom videla naprej.
Šolsko leto se sicer še ni končalo, in uradno traja do 31. avgusta, res pa je, da smo do sedaj postorili že večino vsega, kar smo se namenili. Že zgodaj spomladi, intezivno pa od začetka maja in ves junij, se pripravljamo na novo šolsko leto. Izkušnje iz minulega šolskega leta plemenitimo z novimi idejami in želimo pripraviti čim bolj pester in kakovosten, predvsem pa strokovno podprt načrt dela naše šole. Od septembra do sedaj je za nami več uspešnih akcij in nedvomno veliko opravljenega dela, res pa je, da bi na katerem področju lahko ravnali drugače, boljše, primerno času, okolju in družbi, v kateri živimo. Predvsem bi še več želeli postoriti na vzgojnem področju. Že nekaj let zapored po-
ODSEV
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Zoran Jereb
Tel.: 831 00 69, gsm: 040 835 356 zoran.jereb@siol.net
Tehnično urejanje in tisk: GRAFIKA 2000 d.o.o.,
Kersnikova 6, Dob, 1230 Domžale
Trženje: Jožica Valenčak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285
Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Trzinu
ISSN 1408 - 4902
stavljamo v ospredje oblikovanje vrednot. Vsaj moj osebni občutek je tak, da je vzgojne cilje veliko težje dosegati in tudi meriti, kot učne cilje in dosežke naših učencev. Še najlažje je pregledati pisni preizkus znanja, ga točkovati po oblikovanih kriterijih in potem iz ocenjevalne lestvice odčitati oceno in učenca »popredalčkati«. Uspešnosti vzgoje in promocije vrednot kot so strpnost, solidarnost, sočutnost, spoštovanje sošolcev in odraslih, prijateljstvo, medsebojna pomoč, odnos do družbene imovine ... ne moremo izmeriti. Učinki so vidni šele čez nekaj časa, celo čez nekaj let. Zgodi se, da danes nekaj zgradiš, pa se že jutri iz takih ali drugačnih razlogov vse do temeljev podre. Na vzgojnem področju se nam včasih dogaja kakor Klari. Saj veste - tista Klara, ki podnevi šiva, ponoči para.
Na vzgojnem področju smo tudi v šolskem letu, ki se izteka, iskali pravo mero. Včasih bolj, drugič spet manj uspešno. Pritisneš na eni strani, pa začne pokati na drugi. Vsega ne moremo uravnavati z dovoljenim in prepovedanim ali z nadzorom. Oblikovati želimo zavest učencev, kar poteka zelo počasi. Posebej želimo graditi in oblikovati samokri-tičnost in samonadzor ter otroke in mladostnike učiti, kako reševati medsebojne konflikte. Zato smo tudi začeli in uspešno razvijamo projekt medvrstniškega posredovanja ali mediacije. Borimo se proti medvrstniškemu nasilju in učence spodbujamo, da spregovorijo, se zaupajo, saj lahko strokovni delavci le na ta način ustrezno pomagamo. Kako ravnati v kriznih situacijah, kako reševati disciplinske probleme, kako delati z vzgojno problematičnimi učenci, se učimo učitelji v rednih mesečnih srečanjih z Borutom Kožuhom, izkušenim strokovnjakom in ravnateljem vzgojnega doma v Novih Jaršah. Vse to zato, da bi želi sadove svojega truda v naslednjih šolskih letih. Pa tudi zato, da ob vse težjem vzgojnem delu v šoli učitelji ne bi še bolj izgoreli.
Dilema vzgoja ali izobraževanje v osnovni šoli se je izkristalizirala v vzgojo in izobraževanje. Slednjemu dajemo ravno tako velik pomen. Poleg klasičnih oblik dela z učenci uvajamo vsako leto več projektnega dela. Učitelji skrbno načrtujejo in deloma prilagajajo učno delo za učence tako, da del snovi obdelajo v projektni obliki. Tako so v letošnjem letu naši učenci sodelovali v projektih Pasav-ček, Živali in mi, Ekošola in drugih. Sodelovali smo na mnogih literarnih natečajih in likovnih delavnicah, vendar mi prostor ne dopušča, da bi naštela prav vse, in se ponovno predstavili na regijskem in državnem tekmovanju mladih raziskovalcev. Ne smem pozabiti na klasična tekmovanja iz znanja na družboslovno-humanističnem in naravoslov-no-tehničnem področju, na katerih smo bili ponovno uspešni. Vključili pa smo se tudi v tekmovanja na splošno-izobraževalnem zabavnem področju, ki potekajo pod okriljem različnih medijev. Slovenski bralni znački, ki je med najmnožičnejšimi dodatnimi dejavnostmi na šoli, se je pridružila tudi izjemno množična angleška bralna značka, ki smo jo organizirali za učence od četrtega razreda osemletke naprej. Tukaj so še športna tekmovanja v kolektivnih športih in v posamičnih atletskih disciplinah. Nenazadnje naj omenim še sodelovanje naših učencev pod vodstvom mentorjev na prireditvah, ki so jih organizirala različna trzinska društva. V šolskem letu 2006/07 je treba izpostaviti vsaj še dve novosti. Prva je širjenje devetletke v tako imenovano II. triado. Prenova je dosegla četrti razred devetletnega šolanja. Kakor vsem učiteljem, ki so v prenovi orali ledino v preteklih letih, se je tudi v četrtem razredu prenova izkazala za zelo zahtevno in učiteljem naložila še dodatna bremena. Druga pa je odločitev, da naša šola postane »EKO šola«. Pa ne gre samo za naziv ali zastavo. Gre nam predvsem za vsebino, mišljenje in ravnanje, ki daje pečat našemu slehernemu dnevu. Naš cilj je, da eko-šola postane način življenja. Z mnogimi aktivnostmi in dejanji smo celo šolsko leto živeli in delali v tej smeri. Očitano nam je bilo, da se nismo vključili v trzinsko čistilno akcijo, pa vendar smo več kakor enkrat izpeljali interne akcije čiščenja in urejanja šolske okolice, v kar so bili vključeni vsi učenci od prvošolcev do devetošol-cev. Ne omejujemo se na enkratne akcije, pač pa želimo oblikovati visoko ekološko zavest. K problemom pristopamo sistematično s tematskimi naravoslovnimi in tehničnimi dnevi, v okviru pouka naravoslovja in tehnike, pri čemer se lotevamo tako globalnih problemov (segrevanje ozračja, topla greda ...) kot lokalnih (varčevanje z vodo, ločevanje odpadkov, zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida, varčevanje z energijo ...).
4	Uvodnik
Županov kotiček
odsev
Naslednje šolsko leto želimo dati največji poudarek ločevanju odpadkov, za kar so priprave že stekle.
Le na kratko sem preletela nekaj najpomembnejših aktivnosti, ki so dajale pečat našemu delu, pa »pouka« po urniku sploh nisem omenjala, čeprav je to glavna os, okoli katere nastaja in na katero se vežejo vse druge dejavnosti. Vse to dokazuje, da šola ne pomeni samo sedenja v šolskih klopeh, guljenja iz učbenikov in reproduciranja snovi. Ob vsem tem gre seveda pohvala učencem, ki so se aktivno vključevali v naš vzgojno-izo-braževalni program, staršem, ki so jim stali ob strani in jih spodbujali, in nenazadnje mojim kolegom, ki so vse to tako spretno načrtovali, deloma vključili v pouk ali program interesnih dejavnosti, pa tudi žrtvovali svoj prosti čas, da se ob koncu šolskega leta lahko zadovoljno ozremo nazaj. »Spet sama hvala!« Ali pa porečete: »Lastna hvala se pod mizo val'a!« Ni, da bi ob vsem tem ostali nekritični in samovšečni. Krajani, starši in učenci nam držite ogledalo in nas opozarjate na področja, na katerih niste zadovoljni. »Narobe bi bilo, če ne bi bilo nič narobe.« Ali bolje rečeno, zgodijo se nam spodrsljaji in pripeti se nam pomanjkljivost. Končno smo ljudje. Velja pa tudi: Kdor dela, greši. Če človek sedi križem rok, tudi napak ne dela. Zaskrbljujoče je, če se na napakah ničesar ne naučimo. Stremimo predvsem k temu, da pomanjkljivosti, do katerih pride, popravimo in odpravimo. Zaključiti želim optimistično, v mislih želim imeti vse pozitivno in dobro, kar smo izpeljali v šolskem letu 2006/07 in od tukaj septembra nadaljevati. Zahvala kolegom, ki so ogromno postorili v tem šolskem letu, in vsem, od občine do staršev, ki nas podpirajo, nas razumejo, nam stojijo ob strani in nam pomagajo.	Vanja Vogrin
Spoštovane občanke in občani, ko boste brali ta »kotiček«, bo že znano, kdo bo urejal Odsev naslednji dve leti. S to številko se izteka mandat glavnega in odgovornega urednika, gospoda Jereba, in občinski svet bo na šesti redni seji na podlagi razpisa imenoval novega urednika za naslednji dve leti, torej za čas do vključno junija 2009. Na razpis se je prijavilo pet kandidatov oziroma kandidatk, vendar dve kandidatki nista izpolnjevali vseh formalnih pogojev. Med ostalimi tremi je pristojna komisija občinskega sveta v skladu s svojimi kriteriji dala prednost pred gospodom Jerebom kandidatu in kandidatki iz Trzina, vendar ni dokončno odločila, in ni predlagala občinskemu svetu v imenovanje enega od njiju. Ob vsem tem sem kar zadovoljen, da o izboru ne odločam jaz, da pravzaprav nimam v zvezi s tem nobene besede (tako je bilo tudi že doslej). Zato upam, da v prihodnje ne bom več deležen očitkov, da si podrejam Odsev oziroma da je Odsev županovo trobilo ipd. Bi pa ob tej priliki vseeno prispeval k razmisleku o preteklosti in prihodnosti Odseva nekaj pomisli, ne da bi z njimi hotel kakorkoli obremeniti prihodnjega urednika ali urednico.
Urednik mora biti Trzinec?
Stališče, da urednik Odseva pač mora biti domačin, ki dobro pozna Trzin in Trzince, in lahko sam piše in privabi k pisanju sodelavce, ki bodo pisali o Trzinu in Trzincih tako, da bo Odsev Trzincem res segal v srce, je bilo razlog za vrsto očitkov gospodu Jerebu, češ da Odsev nima več tistega pravega trzinskega duha, in da ga ljudje manj berejo itd. Tako stališče je najbrž razumljivo, kolikor predpostavljamo, da Odsev ni ali da naj ne bo dodatno bojno polje, na katerem se spopadajo mnenja lokalnih politikov. Kajti če ga razumemo, urejamo in beremo predvsem kot občinski »politični« časopis, se seveda takoj postavi tudi vprašanje politične orientacije glavnega in odgovornega urednika oziroma vprašanje koga (župana, domnevno opozicijo ali domnevno pozicijo) urednik podpira. To, kot se je izkazalo že v preteklosti, ni nepomembno vprašanje. Zato ni presenetljivo, da so se že v več občinah odločili, da urejanje občinskih časopisov zaupajo kakšnemu podjetju ali poklicnim novinarjem od drugod, ki niso vpleteni oziroma politično zainteresirani za to, kar se v občini dogaja. Takšni uredniki lah-
ko bolj nevtralno in objektivno poročajo o dogodkih in tudi bolj objektivno in nevtralno odmerjajo prostor prispevkom, ki jih ob polemikah pošiljajo na uredništvo predstavniki lokalnih strank, svetniških list itd. Druga možnost bi bila, da se občinski časopis v čim manjši meri ukvarja s politiko. Misel najbrž deluje na prvi pogled paradoksalno, pa vendar je vredna razmisleka. To seveda ne pomeni, da občinski časopis naj ne poroča o političnih dogodkih, in naj striktno zavrača vse prispevke s politično vsebino. To bi bilo nesmiselno in marsikdo bi najbrž celo rekel, čemu potem sploh imamo občinski časopis. To bi pomenilo samo to, da naj časopis ne bo politično opredeljen že z osebo urednika in po svoji drži do dogodkov v občini, lokalnih politikov, strank, list. Skratka, urednik najbrž ne bi smel biti aktivist te ali one stranke ali oseba, ki je celo kandidirala na volitvah itd. Tak časopis bi moral čim bolj nevtralno poročati o sejah občinskega sveta, o delu župana in drugih organov občine, vedno stremeti za tem, da o dogodkih ali spornih zadevah objavi vsa različna stališča vseh vpletenih akterjev in da se urednik oziroma novinarji o teh, zlasti spornih, zadevah ne bi postavljali na eno ali drugo stran. V vsem ostalem pa bi naj časopis poročal o dogajanju v občini na kulturnem, športnem, socialnem, družabnem in na vseh drugih področjih, ne da bi v to vpletal politiko. Menim, da bi bil tak občinski časopis tudi v Trzinu ljudem všeč. Fraza, da morajo mediji tako rekoč »a priori« kritizirati politike, in da to v vsakem primeru velja tudi za lokalne časopise, je dostikrat samo izgovor za prikrivanje lastne politične opredeljenosti ali tudi opravičilo za nezadostno temeljitost ob preverjanju dejstev. Upam, da se bo Odsev v naslednjih dveh letih čim bolj približal ustrezni ravni politične nevtralnosti.
Kako je bilo?
Ob zaključku dveletnega mandata, v katerem je Odsev urejal g. Jereb, bi rad poudaril, da je v tem času Odsev vedno izšel v roku, ki ga predpisuje občinski odlok, ali celo kak dan pred rokom, razen če smo se dogovorili za dan ali dva zamika, ker smo želeli v številko vključiti poročilo o kakem dogodku, ki se je zgodil tako pozno, da o njem ne bi bilo več mogoče poročati v Odsevu isti mesec. Gospod Jereb je Odsev urejal profesionalno, in si ni dovolil vmešavanja v uredniško delo, česar podpisani in občinska uprava niti nismo poskušali. Vem, da so mu mnogi, zlasti v začetku, očitali, da ne spremlja vseh prireditev v Trzinu, in da ne pozna Trzina, vendar je bilo to vsaj deloma tudi posledica tega, da je sprva nekoliko težko pridobil sodelavce, zlasti tiste, ki so pred tem sodelovali s prejšnjim urednikom, gospodom Šte-betom. Kakorkoli že, sam moram poudariti, da je sodelovanje z gospodom Jerebom potekalo zelo korektno, profesionalno, kar pomeni tudi z ustrezno distanco, in da upam, da bo enako dobro teklo tudi z urednikom, ki bo izbran za naslednji dve leti, kdorkoli že bo.
Tone Peršak
Telefonske številke občine Trzin so: 01/564 45 43, 01/564 45 44, 01/564 45 49 in 01/564 45 50
Številka faksa je: 01/564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8 - 14 sreda 8 - 13 in 14 - 18 petek 8 - 13
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/564 47 30.
Občina Trzin ne sodi v Osrednjeslovensko pokrajino
Anton Peršak: »Občinam pokrajine ne bodo vzele nobenih pristojnosti, zato občinam pokrajin ne bo treba financirati. Po drugi strani pa bodo imele občine možnost, da del svojih pristojnosti prenesejo na pokrajine, in v kolikor se bodo za to odločile, bodo morale pokrajini za to seveda zagotoviti potrebna sredstva.«
Tokratni pogovor sva z županom Antonom Peršakom posvetila predvsem trenutno najbolj aktualni temi - nastajanju pokrajin. Župan pravi, da Osrednjeslovenska pokrajina (tako kot je zasnovana sedaj) ni v interesu občine Trzin, zato si bo prizadeval, da se občina Trzin v pokrajino poveže z občinami Podjetne regije, ta predlog pa podpirajo tudi župani ostalih občin te regije.
Kaj je novega pri povezovanju občin v pokrajine - kako daleč je že ta projekt?
Vlada je pred nedavnim v parlament poslala tri osnovne »pokrajinske« zakone. Prvi določa, kaj pokrajine sploh so in kakšne pristojnosti bodo imele, drugi se nanaša na volitve pokrajinskih organov, tretji pa na financiranje pokrajin. Mimogrede naj povem, da z zakonom o financiranju pokrajin še vedno niso vsi zadovoljni, je pa vseeno precej boljši od novega zakona o financiranju občin. Poleg tega pa je vlada v uradno javno razpravo posredovala tudi zakon o ustanovitvi pokrajin, ki ureja postopek ustanovitve pokrajin in tudi predlog pokrajin. Občine imamo do prvega avgusta čas, da povemo naša stališča do tega zakona. V tem predlogu so pokrajine določene še povsem enako, kot so bile v osnutku zakona, se pravi, da je predvidenih štirinajst pokrajin, med njimi tudi Osrednjeslo-venska, ki vključuje tudi Ljubljano in našo občino. Naše stališče do tega zakona smo (sicer zgolj neformalno) na občinskem svetu že začeli pripravljati in smo enotni, da predlagana vključitev občine Trzin v Osrednjeslovensko regijo za nas ni dobra iz več razlogov. Prvi je, da ta pokrajina ne temelji na tradicionalnih, zgodovinskih, kulturnih ali etnoloških osnovah. Po drugi strani bi imela MO Ljubljana v tako zasnovani pokrajini prevelik vpliv tako na političnem kot tudi na vseh drugih področjih, zato bi njeni interesi prevladovali nad interesi drugih občin. Tretji argument, ki govori proti takšni pokrajini, pa je to, da bi bile občine ob Ljubljani v tem primeru prikrajšane za veliko razvojnega denarja, hkrati pa si bo Ljubljana svojo okolico hote ali nehote podredila in tja odrivala svoje probleme. Posledica vsega tega pa bi bil bistveno počasnejši razvoj občin v okolici Ljubljane.
V sosednjih občinah se v zadnjih dneh že pojavljajo prvi predlogi, katere občine naj bi se povezale v samostojno pokrajino, nekatere občine si prizadevajo že tudi za sedež pokrajine... Kakšna pokrajina pa bi bila najbolj po meri občine Trzin?
Mislim, da bi bila za našo in sosednje občine najbolj smiselna pokrajina, ki bi jo sestavljale občine sedanje Podjetne regije in
morda še kakšna zraven (Medvode, Dol pri Ljubljani...). Med osmimi občinami Podjetne regije se je namreč v zadnjih letih že razvilo sodelovanje, potekajo pa že tudi nekateri skupni projekti. Pokrajina, ki bi nastala iz Podjetne regije, bi bila vsaj dvakrat večja od trenutno predvidene Zasavske pokrajine, zato smo župani občin Podjetne regije enotnega mnenja, da je Podjetna regija tudi sama (brez dodatnih občin) dovolj velika, da bi bila lahko pokrajina. Zato si bomo prizadevali, da to tudi dosežemo.
Kaj pa če bo država vztrajala na tem, da je pokrajin lahko le štirinajst in nastanka dodatnih pokrajin ne bo dovolila - kakšna rešitev je možna v tem primeru?
Določilo, da je pokrajin lahko le štirinajst, je politično in samo po sebi povsem nesmiselno. Če imamo lahko pokrajine s pol milijona prebivalcev na eni ter s 45.000 prebivalcev na drugi strani, potem je čisto vseeno, če imamo petnajst, šestnajst ali sedemnajst pokrajin z več kot sto tisoč prebivalci. Po mojem mnenju bi bilo najbolj smiselno oblikovati pet pokrajin - štiri nekdanje dežele in Ljubljano kot samostojno pokrajino. Če pa smo se odločili drugače, je treba občine v pokrajine povezovati na podlagi naravnih, kulturnih in tradicionalnih temeljev. Sedaj pa temu ni tako, saj
Osrednjeslovenska pokrajina obsega del Štajerske, del Gorenjske in del Dolenjske.
Omenili ste že tudi financiranje pokrajin. Se bodo te financirale iz državnih sredstev ali bodo morale za njihovo delovanje kaj prispevati tudi občine?
Ker omenjeni zakon predvideva, da se bo na pokrajine prenesel le del državnih pristojnosti, bo delovanje pokrajin v celoti financirala država. Občinam pokrajine ne bodo vzele nobenih pristojnosti, zato jih ne bo treba financirati. Po drugi strani pa bodo imele občine možnost, da del svojih pristojnosti prenesejo na pokrajine, in v kolikor se bodo za to odločile, bodo morale pokrajini za to seveda zagotoviti potrebna sredstva.
Kako pa napreduje pritožba občine Trzin proti novemu zakonu o financiranju občin?
Prejšnji teden (pogovor z županom je potekal v ponedeljek, 4. junija, op. a.) je bila javna obravnava, sedaj pa čakamo na odločitev sodišča.
Pred nedavnim so bili objavljeni rezultati raziskave o revščini v EU, ki so pokazali, da je tudi v EU vse več revnih ljudi. Podobno je tudi pri nas, saj število revnih narašča, še zlasti med starejšimi. Kako bo v prihodnje razdeljena skrb za socialno varnost ljudi
(ne samo starejših) - koliko je bo zagotavljala država, koliko občine in koliko si jo bomo morali zagotoviti sami (z raznimi oblikami varčevanja)? Kakšna bo pri tem vloga doma za starejše občane in centra za dnevno varstvo - bosta lahko zagotavljala večjo socialno varnost občanom? S tem ko smo se odločili za kapitalistični sistem, smo sprejeli tudi to, da bomo imeli majhen sloj bogatih in na drugi strani tudi nekaj revnih ljudi. Od tega, kako socialna je država, pa je odvisno, kolikšna je solidarnost med bogatimi in revnimi. Ko pa govorimo o revščini, se je treba vprašati tudi po razlogih zanjo. Tudi v naši družbi se namreč določen del ljudi odloči za življenje, ki ga večina pojmuje kot revščino, na drugi strani pa so ljudje, ki so revni brez svoje krivde ali pa zaradi nekoliko manjših sposobnosti. Po mojem prepričanju je država dolžna zagotoviti dostojno ali - kot radi rečemo - človeka vredno življenje vsem, vendar mora družbeni sistem ob tem še vedno ostati stimulativen in ljudi spodbujati k delu in skrbi za lastno socialno varnost. Na žalost pa se pri nas v zadnjem času pojavlja vse več primerov, ko ljudje, ki niso revni, izkoriščajo instrumente za pomoč
revnim. Mnogo je tudi primerov, ko ljudje javno priznavajo, da se delo ne izplača, ker je mogoče enako dobro živeti tudi s socialno pomočjo države, velik problem pa je nenazadnje tudi siva ekonomija... Drug vidik, ki ga je pri tem treba izpostaviti, pa so demografski trendi. S to problematiko se v naši občini spopadamo tako, da smo se odločili za gradnjo doma za starejše občane. Tako kot v drugih občinah se namreč tudi pri nas že (ali pa se še bodo) povečujejo potrebe po raznih oblikah pomoči starejšim občanom. Za gradnjo doma za starejše občane v našem okolju pa smo se odločili še iz enega pomembnega razloga - in sicer zato, da bi starejšim občanom omogočili, da starost preživijo v domačem okolju in da se jim v tretjem življenjskem obdobju ne bi bilo treba seliti v drugo, neznano okolje, kar je stresno za vsakogar, za starejše ljudi pa še toliko bolj.
Imate kakšen podatek o tem, koliko trzinskih občanov živi na pragu revščine ali celo pod njim in kakšni so vzroki za to?
Vemo, da je nekaj občanov v naši občini revnih zato, ker so se odločili za tak življenjski stil, nekaj med njimi pa je revnih
tudi brez lastne krivde. Vsekakor pa ta odstotek ni velik, saj v naši občini tudi brezposelnost ni pereča in po zaslugi tega nimamo veliko socialnih problemov.
Za prihodnje leto država napoveduje ukinitev sofinanciranja pomoči na domu, zaradi česar bi se tovrstna pomoč utegnila precej podražiti. Bo občina občanom lahko zagotovila tovrstne storitve po dostopnih cenah tudi v prihodnje (morda s povečanjem občinskih subvencij)?
Upam, da država svoje namere le ne bo uresničila - pa ne le zaradi naše občine, ampak zaradi vseh občin v državi in vseh uporabnikov pomoči na domu. Po drugi strani pa je pomoč na domu storitev, ki jo uporabniki do neke mere morajo sami plačevati, saj ta storitev nadomešča nekoga drugega (včasih so za pomoč starejšim skrbele družine same, ki so bile veliko večje, kot so sedaj, in jih je sestavljalo tudi več generacij). Cene teh storitev so sicer takšne, da si jih lahko privoščijo vsi, ki imajo kolikor toliko normalne pokojnine, drugim pa z nekoliko večjimi subvencijami že sedaj pomagajo občine.
Besedilo in foto: Zoran Jereb
Prve informacije o oskrbovanih stanovanjih
Ker se v Trzinu že pojavlja zanimanje za najem oskrbovanih stanovanj, sem pri Nepremičninskemu skladu PIZ d.o.o., ki bo ta stanovanja zgradil in tudi oddajal, pridobil nekaj prvih konkretnih informacij. Če pa vas s tem v zvezi zanima še kaj, mi to sporočite in bom na vaša vprašanja poiskal odgovore.
Nepremičninski sklad PIZ d.o.o. je družba, katere osnovni namen je zagotavljanje namenskih in oskrbovanih najemnih stanovanj za upokojence in druge starejše osebe. Edini ustanovitelj in družbenik družbe je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Nepremičninski sklad je lastnik 2.952 namenskih najemnih stanovanj v 119 krajih po vsej Sloveniji, med njimi je tudi 90 oskrbovanih najemnih stanovanj v Celju, Ljutomeru, Logatcu, Mariboru in Novi Gorici. Oskrbovana stanovanja so arhitektonsko prilagojena za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi. Namenjena so starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene in ekonomske razmere to dopuščajo. V njih lahko najemniki dobijo pomoč določene ustanove 24 ur dnevno.
Oskrbovana najemna stanovanja v Trzinu bodo locirana na območju soseske T3, kjer bo v povezanem objektu tudi enota doma za starejše občane in del objekta s tržnimi stanovanji, vsak del pa bo imel ločen vhod. V delu objekta z oskrbovanimi najemnimi stanovanji bo skupaj 14 stanovanj, 2 garsonjeri (veliki 32 kvadratnih metrov), 4 enosobna stanovanja (velika 38 kvadratnih metrov) in 8 dvosobnih stanovanj (velikosti 46 do 56 kvadratnih metrov). Ta del objekta bo obsegal klet, pritličje, dve nadstropji in mansardo ter bo opremljen z dvigalom, skupnim prostorom za druženje in skupno kolesarnico. V stavbi bo tudi enajst pokritih parkirnih mest, namenjenih najemnikom oskrbovanih stanovanj.
Vsa oskrbovana stanovanja bodo imela balkon in shrambo, opremljeno kuhinjo in kopalnico ter napravo za klic v sili 24 ur na dan. Najemniki bodo lahko po svojih željah in potrebah proti plačilu koristili storitve enote doma starejših. Najpogostejše storitve so
pomoč v oskrbovanem stanovanju (dnevno prinašanje obrokov hrane, vzdrževanje osebne higiene, gospodinjska pomoč, čiščenje, pranje in likanje...), nudenje zdravstvene obravnave in storitev ter pomoč pri ohranjanju družabnih stikov. Stanovanja so prilagojena za potrebe starejših oseb in so prednostno namenjena starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere dopuščajo samostojno bivanje.
Najem bo stal od 173 do 300 evrov na mesec
V skladu z investicijskim programom bo znašala najemnina za garsonjero približno 173 evrov (41.458 tolarjev), za enosobno stanovanje približno 198 evrov (47.450 tolarjev) in za dvosobno stanovanje (veliko 56 kvadratnih metrov) približno 300 evrov (71.892 tolarjev). Poleg najemnine najemnik plačuje obratovalne stroške in strošek klica v sili. Najemna pogodba bo sklenjena za nedoločen čas.
Začetek gradnje objekta je predviden v naslednjih mesecih, gradnja pa bo predvidoma trajala 15 mesecev. Prednost pri najemu bodo imeli prebivalci občine Trzin, vloge za najem bo Nepremičninski sklad zbiral z javnim razpisom, ki bo objavljen spomladi prihodnje leto. Javni razpis bo objavljen v glasilu občine Trzin, dnevnem časopisju, na internetni strani www.ns-piz.si, informacija pa bo objavljena tudi v reviji Vzajemnost. Pred tem datumom vlog žal ni možno oddati.
Oskrbovana najemna stanovanja Nepremičninskega sklada predstavljajo precej več kot le domače štiri stene. Predstavljajo temelj za varno in zadovoljno starost - najem za nedoločen čas, koriščenje pomoči in različnih storitev. Najemnikom nudijo številne prednosti ter omogočajo aktivno in samostojno življenje v tretjem življenjskem obdobju.
Dodatne informacije: Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana, telefon: 01/ 300 88 11, spletna stran: www.ns-piz.si.
Zoran Jereb
Novi urednik Odseva je Miro Štebe
Na 6. redni seji so se trzinski občinski svetniki spopadli z zelo zajetnim dnevnim redom, saj so obravnavali kar petnajst točk, dve pa bodo dokončali še na naslednji seji. Vas, spoštovane občanke in občani, pa nedvomno najbolj zanima, kdo bo naslednji dve leti urejal vaše glasilo. Svetniki so s prepričljivo večino to delo ponovno zaupali Miru Štebetu.
Največ časa in pozornosti so na tokratni seji svetniki posvetili drugi obravnavi predloga novega statuta Občine Trzin. Burno razpravo, ki se je razvila na to temo, so povzročile spremembe statuta, ki jih je vanj po prvi obravnavi (tako kot je tudi napovedal) vnesel župan Anton Peršak. Po več kot enournem prerekanju je župan drugo obravnavo predloga statuta prekinil in jo prestavil na naslednjo (julijsko) sejo.
JKP Prodnik poročal o svojem lanskoletnem delu
Na seji so svetniki obravnavali tudi poročila koncesionarja (JKP Prodnik) o kakovosti pitne vode v občini Trzin, o izvajanju oskrbe s pitno vodo in stanju hidrantov, o odvajanju odpadnih voda ter o ravnanju z odpadki v občini Trzin. Aleš Stražar, Inge-borg Waschl in Matej Kovačič, predstavniki JKP Prodnik, so v svojih poročilih povedali, da je:
•	kakovost pitne vode v občini Trzin že nekaj let nespremenjena in dobre kakovosti, da pa so v njej še vedno sledi atrazina (posledica uporabe pesticidov na kmetijskih zemljiščih), čeprav je uporaba slednjega pri nas že pet let prepovedana;
•	da je poraba pitne vode v občini Trzin podobna kot v zadnjih letih, lani pa so bile izgube vode bistveno manjše kot v prete-
klih letih. Približno petina vodovoda je v Trzinu še vedno salonitnega, vendar to na kakovost pitne vode ne vpliva. Hidrantno omrežje je v dobrem stanju, enako pa velja tudi za oba vodohrama. Edini problem, ki se pojavlja v vodovodnem sistemu, je pesek, zato koncesionar porabnike vode prosi, da ga o težavah s peskom v vodovodu sproti obveščajo;
•	kanalizacijsko omrežje je v Trzinu dobro urejeno, količina odpadne vode pa se v zadnjih letih ne povečuje. Med projekti, ki jih bo treba v prihodnjih letih izvesti na tem področju, je Ingeborg Waschl izpostavila izgradnjo zadrževalnega bazena, ki pa je sestavni del obnove in rekonstrukcije CČN Domžale - Kamnik in dogradnje manjkajoče komunalne infrastrukture (o čemer smo v Odsevu že pisali). Matjaž Lo-borec, svetnik LDS, je v zvezi s kanalizacijskim omrežjem opozoril na velik problem, ki ga - vsaj v nekaterih delih občine - predstavljajo podgane, vendar od predstavnikov JKP Prodnik ni dobil trdnih zagotovil, da bo ta problem v kratkem času učinkovito rešen. Svetniki so ob tem sprejeli tudi ceno odvoza blata iz greznic in malih čistilnih naprav, ki sedaj znaša 32,9 evra za kubični meter;
•	v zvezi z ravnanjem z odpadki so predstavniki JKP Prodnik med drugim povedali, da je pri uvajanju ločenega zbiranja bioloških odpadkov prišlo do manjše zamude, zato se bo ločeno zbiranje in odvažanje bioloških odpadkov pričelo jeseni. Podjetje si bo - po besedah Mateja Kovačiča - še naprej prizadevalo tudi za sodelovanje s trzinskim vrtcem in šolo, kjer želijo otroke navajati k ločevanju odpadkov. Dr. Draga Kostevca, svetnika liste Za zeleni Trzin, je ob tem zanimalo, kako je v Trzinu z disci-
plino pri odlaganju odpadkov na ekološke otoke, Kovačič pa mu je odgovoril, da imajo s tem tudi v Trzinu precej težav, vendar jih rešujejo s pogostejšim praznjenjem zabojnikov in čiščenjem otokov.
Julija se bo predšolska vzgoja podražila za slabe tri odstotke
Na tokratni seji so se svetniki seznanili tudi z delovanjem Ljubljanske urbane regije (LUR) oziroma z realizacijo Regionalnega razvojnega programa (RRP) za obdobje 2002 do 2006 ter s temeljnimi projekti novega RRP za obdobje 2007 do 2013. Župan Anton Peršak z učinkovitostjo dosedanjega dela LUR ni zadovoljen, s tem pa se je strinjala tudi nova direktorica LUR mag. Lilijana Madjar, ki je povedala, da je od 48 projektov, koliko jih je bilo pripravljenih, ostalo nedokončanih kar dvanajst. Razlogi za to so predvsem kadrovska podhranjenost LUR, pomanjkanje sredstev in malo možnosti za prijave naših projektov na evropske razpise. V novem RRP, ki ga sestavljajo projekti v skupni vrednosti neverjetnih 836 milijonov evrov, je najpomembnejši prav gotovo projekt prenove ljubljanskega mestnega in primestnega potniškega prometa, ki je izjemno pomemben tudi za občino Trzin. Med ostalimi točkami tokratne seje je treba omeniti vsaj še to, da so svetniki sprejeli sklep o ustanovitvi novega delovnega telesa občinskega sveta, in sicer komisije občinskega sveta za informiranje. Poleg tega so sprejeli tudi odstop Lilijane Smrekar, dosedanje svetnice SD, s funkcije občinske svetnice. Julija pa se bo podražila tudi predšolska vzgoja, in sicer se bo program za prvo starostno skupino podražil za 2,9 odstotka, za drugo starostno skupino pa za 2,85 odstotka. Varstvo otroka v prvem starostnem obdobju po novem stane 401,66 evra, v drugem pa 291,21 evra.
Zoran Jereb
Svetniška vprašanja in pobude
Tudi na tokratni seji so svetniki in svetnice občinski upravi postavili nekaj vprašanj in pobud.
Jožico Valenčak, svetnico županove Liste za trajnostni razvoj Trzina, je zanimalo, kako napreduje projekt izgradnje trzinske obvoznice in kako kaže z obnovo Grajske ceste. Podžupan in svetnik LDS Franc Mušič ob tej priložnosti občane obvešča, da si lahko na Občini ogledajo projekt rekonstrukcije obnove Mengeške ceste, katere obnova naj bi se sicer začela jeseni, vendar se ob tem projektu pojavljajo določeni problemi. Peter Kralj, svetnik liste Za zeleni Trzin, je ponovil vprašanje, ki ga je zastavil že pred nekaj meseci, in sicer ga je zanimalo, kdaj bodo svetniki obravnavali DIIP za rekonstrukcijo Mengeške ceste in kdaj investicijski program izgradnje doma starejših občanov. Natalijo Chvatal, svetnico liste Za zeleni Trzin, je zanimalo, koliko bo stala obnova vodovoda ob Mengeški cesti in ali držijo govorice, da občina načrtuje izgradnjo stanovanjskih blokov tudi med bloki T3 in potjo, ki vodi do šole. Dr. Drago Kostevc pa je vprašal, v kakšni fazi je trenutno postopek vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Zanimalo pa ga je tudi, zakaj svetniki niso bili posebej vabljeni na slavnostno akademijo ob letošnjem občinskem prazniku, za katero bi -po njegovih besedah - učenci OŠ Trzin lahko pripravili boljši kulturni program.
Štebetovo kandidaturo je podprlo kar devet svetnikov
Kot sem zapisal že v uvodu, so svetnice in svetniki za glavnega in odgovornega urednika Odseva v naslednjih dveh letih imenovali Mira Štebeta, ki je s predlaganim programom dela prepričal kar devet svetnikov. Za tako močno zaupanje svetnikov mu iskreno čestitam in mu želim uspešno delo. Istočasno pa se zahvaljujem vsem, ki ste v času mojega urejanja Odseva kakorkoli sodelovali pri njegovem nastajanju.
Področje družbenih dejavnosti -Andreja Kočar in Marjeta Trstenjak
Področje družbenih dejavnosti na Občini Trzin pokrivata svetovalka župana za družbene dejavnosti Andreja Kočar (dipl. org. menedžmenta) in - od prejšnjega meseca - tudi referentka III Marjeta Trstenjak (ekonomski tehnik). »Področje družbenih dejavnosti je tako po zakonodajni plati kot tudi po obsegu nalog zelo široko in zelo raznoliko, saj zajema predšolsko vzgojo, področje osnovne šole, sociale, kulture, zdravstva, športa in dejavnost društev. Najino delo obsega vodenje investicij, skrb za javno mrežo oziroma podeljevanje koncesij na področju predšolske vzgoje, osnovne šole, zdravstva in sociale, spremljanje zakonov in podzakonskih aktov z navedenih področij, pripravo občinskih predpisov in gradiva s področja družbenih dejavnosti za obravnavo na sejah občinskega sveta, vodenje postopkov v zvezi z izdajo soglasij javnim zavodom na področju imenovanja ravnateljev, sistemizacije delovnih mest v vrtcu, izplačila povečane delovne uspešnosti ipd.,« o svojem delu pravita Kočarjeva in Trstenjakova.
V okviru pristojnosti, ki jima jo nalaga zakonodaja, sodelujeta tudi z javnimi zavodi (največ z Osnovno šolo Trzin in vrtcem, Osnovno šolo Roje, Knjižnico Domžale, Domom počitka Mengeš in Zdravstvenim domom Domžale), v okviru posameznih nalog in projektov pa tudi s Centrom za socialno delo Domžale, Muzejem Kamnik in občasno tudi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. »Skrbiva pa tudi za financiranje dejavnosti omenjenih zavodov v okviru zakonskih obveznosti, v nekaterih primerih pa tudi nadstandardnih programov. Poleg tega pa tudi za financiranje dejavnosti društev in na področju športa tudi za izvedbo javnega razpisa za izbor izvajalcev letnega programa športa (s pomočjo zunanjega sodelavca),« pravita sogovornici.
Področje predšolske vzgoje
Na področju predšolske vzgoje imata poleg investicij in zagotavljanja sredstev za izvajanje dejavnosti precej dela tudi z vodenjem postopkov določitve plačil staršev (ki ga bo avgusta v celoti prevzela Marjeta). »To delo letos zahteva precej več časa, saj mora občina po novem vse dokumente, o katerih se vodi uradna evidenca, pridobivati sama, vendar na podlagi pooblastila vlagatelja. Tu gre za dohodninske odločbe, potrdila o premoženjskem stanju (avtomobili, plovila ipd.) To pa pomeni, da trajajo postopki v zvezi z znižanimi plačili za vrtce precej dlje kot prej, saj mora občina pred izdajo odločbe zaprositi druge organe
(davčna, Upravna enota, Zavod RS za zaposlovanje) za podatke iz njihovih evidenc, kar tudi vzame nekaj časa, je pa res, da to za občane pomeni prihranek časa in poti,« pojasnjuje Kočarjeva. »Na področju predšolske vzgoje skrbiva tudi za financiranje dejavnosti, poleg trzinskega vrtca tudi za vrtce iz drugih občin, na način plačevanja razlike med ceno programa in plačilom staršev. V poletnih mesecih so se v preteklosti na Občino starši obračali tudi zaradi uveljavljanja rezervacij v vrtcu, zdaj pa smo postopek poenostavili in lahko vse v zvezi z rezervacijo uredijo v vrtcu, razliko v plačilu pa poravna občina. Enako velja za uveljavljanje rezervacije zaradi bolezenske odsotnosti.« Na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva je bilo doslej izvedenih že kar nekaj večjih investicij. »V letošnjem letu pa bo obnovljena atletska steza, razpis za izbor izvajalca se bo iztekel v juniju, dela pa se bodo pričela predvidoma do konca julija. Za ta projekt sem pripravila prijavo na razpis Fundacije za šport, kjer smo uspeli pridobiti 33.000 evrov. Letos sem skupaj s šolo projekt zamenjave poda v šolski telovadnici prijavila na razpis ministrstva za šolstvo in šport, odgovor pa še čakamo. Za manjše projekte tudi sama izdelam dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), o katerih je v letošnjem letu veliko govora. V letu 2008 se bo začela pripravljati tudi investicijska dokumentacija za novogradnjo vrtca Žabica v Mlakah, za kvalitetno izdelano investicijsko dokumentacijo pa bo potrebna vsaj idejna zasnova, še bolj verjetno pa že kar idejni projekt. Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekti za izvedbo se bodo predvidoma izdelali v letu 2009. V letošnjem letu bomo naročili tudi strokovno ugotovitev prostorskih potreb vrtca na podlagi demografske analize in obstoječih prostorov, kar se bo vse skupaj odrazilo v programski nalogi za izgradnjo novega vrtca,« pravi Andreja Kočar.
Področje socialnih pomoči in štipendij
Pri dodeljevanju socialne pomoči ob rojstvu otroka je sedaj postopek nekoliko enostavnejši, saj vlagatelji po novem izpolnijo samo obrazec, ki vsebuje tudi pooblastilo organu za pridobitev podatkov. V obrazec pa je treba vpisati še podatke, ki so potrebni za to, da Občina lahko zaprosi druge organe za dokumente (EMŠO, davčna številka, naslov stalnega bivališča) in lahko potem odloči o vlogi (podatki o številu družinskih članov). »Ta obrazec je mo-
žno dobiti na vložišču, na internetni strani Občine Trzin, z mesecem majem pa jih pošiljamo hkrati s čestitko novorojencem, za kar poskrbi sodelavka Nuša Barlič in uredi tudi vse v zvezi z enoletno naročnino na eno od revij za starše ali knjigo spominov, ki jo podari Občina za vsakega trzinskega novorojenca,« dodajata sogovornici. V zvezi z dodelitvijo občinske socialne pomoči (na primer za nakup šolskih potrebščin, plačilo šole v naravi ali drugega organiziranega letovanja s strani ZPM ali šole, plačilo šolskega kosila in pomoči ob drugih življenjskih stiskah, povezanih z denarnimi težavami) se lahko občani obrnejo na Center za socialno delo, kjer vodijo postopek do priprave predloga za dodelitev pomoči, ki ga obravnava občinski odbor za družbene dejavnosti, socialno delo in dejavnost društev. »Na podlagi njihove odločitve izdam odločbo ter pripravim nalog za nakazilo, ki ga izvede finančna služba,« pojasnjuje Kočarjeva. V delovno področje omenjenega odbora pa spada tudi podeljevanje občinskih štipendij za nadarjene in štipendij za otroke iz manj premožnih družin. »Tako so se v lanskem letu trem »starim« pridružili štirje novi štipendisti. V letošnjem letu pa bo razpis za štipendije objavljen predvidoma v oktobrskem Odsevu,« dodaja Kočarjeva.
Področje zdravstva in skrbi za starejše občane
Na področju zdravstva Andreja in Trstenja-kova izvajata naloge v zvezi s financiranjem Zdravstvenega doma Domžale na področju investicij in investicijskega vzdrževanja v skladu z odlokom in zakonom, pa tudi nekaterih nadstandardnih programov (kot sta na primer klinični pregledi dojk in specialni pedagog). Ena od njunih nalog je tudi urejanje obveznega zdravstvenega zavarovanja za občane brez dohodkov in premoženja. Zavarovanje se uredi na podlagi vloge občana, mi pa poskrbimo za prijavo na Zavod za zdravstveno zavarovanje. V teh primerih je občina zavezanec za plačilo. »Trenutno mi največ časa vzamejo priprave na gradnjo enote doma za starejše občane v Trzinu, ki je že po vrednosti in po zahtevah gradnje uvrščena med večje in zahtevnejše projekte. Svoje pa doda tudi usklajevanje z ostalimi investitorji; ta blok bo namreč sestavljen iz treh med seboj popolnoma ločenih enot, in sicer: dom za starejše občane, oskrbovana stanovanja in tržna stanovanja. Vsi trije deli pa se bodo gradili hkrati. Oskrbovana stanovanja bo gradil Nepremičninski sklad pokojninskega in in-
validskega zavarovanja, tržna stanovanja pa Kraški zidar. Pri gradnji doma za starejše občane ves čas sodelujemo z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in Domom počitka Mengeš,« je povedala županova svetovalka za družbene dejavnosti. Dom počitka Mengeš od lanskega leta v občini Trzin izvaja tudi pomoč na domu starejšim in invalidnim osebam. »Vsako leto nam dom posreduje v potrditev ceno za izvajanje pomoči na domu, ki jo pregledam, po potrebi uskladim in tak predlog pripravim za obravnavo na seji občinskega sveta. Na podlagi tega pa pripravim tudi pogodbo. »Za koncesijo na tem področju se zaenkrat nismo odločili, ker smo z Domom počitka Mengeš kot izvajalcem zadovoljni tako na občini kot tudi uporabniki teh storitev. Za informacije v zvezi s pomočjo na domu se občani lahko obrnejo na Dom počitka Mengeš, osnovne informacije pa lahko dobijo tudi pri meni,« pravi Kočarjeva.
Področje športnih dejavnosti
Še letos se bo Andreja Kočar skupaj z Odborom za kulturo, šolstvo, šport in dejavnost društev lotila tudi priprave novega pravilnika za vrednotenje športnih programov. Pri tem delu bo - kot pravita - nujno potrebna in dobrodošla pomoč trzinskih športnih društev, da s svojimi izkušnjami in znanjem prispevajo k temu, da bo nov pravil-
nik tak, da bodo z njim v čim večji meri zadovoljni. »V letošnjem letu se bodo nadaljevala vlaganja v otroška igrišča, in sicer z zasaditvijo dreves na igrišču v T3 in ureditev drenaže okrog dveh vrtiljakov v ŠRP Mlake. Pobuda za ureditev navedenega je prišla tudi že iz svetniških vrst. Zasaditev in drenažo bomo izpeljali predvidoma v mesecu oktobru,« je napovedala Kočarjeva in dodala, da v njuno področje dela spada tudi skrb za lokalne kulturne spomenike, priprava dokumentov, da se ti spomeniki razglasijo za spomenike kulturnega pomena, kar je pogoj, da za njihovo obnovo Občina lahko kandidira za dodelitev državnih sredstev. Poleg vse navedenega pa Andreja Kočar in Marjeta Trstenjak opravljata še vrsto tekočih mesečnih opravil: pripravo nalogov za nakazila dotacij društvom, javnim zavodom, za plačila računov za vrtce, oskrbnine v domovih za starejše, pomoč na domu, dodatna sredstva šolam in vrtcu ter ostale račune s področja družbenih dejavnosti pa tudi pripravo nalogov za nakazilo za štipendije in prispevkov v obvezno zdravstveno zavarovanje.
Ob koncu je Andreja dodala še naslednje: »V trzinski občinski upravi sem zaposlena od leta 1999, ugotavljam pa, da je dela sedaj veliko več, kot ga je bilo takrat. Predvsem je veliko več administracije v smislu poročil ministrstvom, priprave raznih pro-
gramov in podobno. Tudi za prijavo nekega manjšega projekta na razpis je treba pripraviti veliko dokumentacije, kar pa ni vedno sorazmerno z vrednostjo projekta. Pa tudi zakonodaja na področju sociale, zdravstva, kulture, predšolske in osnovnošolske vzgoje, kulture je zelo obsežna, eno področje pokriva več zakonov in podzakonskih predpisov, tako da ni enostavno poznati vse, dodatni problem pa so tudi neprestane spremembe zakonodaje. Zgodilo se je celo to, da je Ministrstvo za šolstvo in šport objavilo spremembe pravilnika za določanje plačil staršev za vrtec v mesecu decembru, starši pa so vloge oddali že v novembru. Ministrstvo je brezkompromisno objavilo, da spremembe veljajo z dnem objave in da moramo občine vse starše pozvati k dopolnitvam vlog. Rok, do katerega so morale občine določiti plačila, pa je bil 31. januar, in je bil praktično neuresničljiv. To je občinam povzročilo veliko dodatnega dela, pri starših pa precej nezadovoljstva. Sicer pa je delo na področju družbenih dejavnosti po vsebini obsežno in ravno zaradi tega tudi zanimivo. Največji izziv mi predstavljajo investicije, katerim zadnje čase namenjam največ časa, zato je pomoč sodelavke Marjete pri tekočih zadevah nadvse dobrodošla.«
Andreja Kočar, Marjeta Trstenjak in Zoran Jereb
Občinski svetniki (6): Anton Kralj (Lista za trajnostni razvoj Trzina)
Če bi imeli več denarja, bi lahko naredili še več
Tokrat vam predstavljamo svetnika iz Liste za trajnostni razvoj Trzina, Antona Kralja, ki v trzinskem občinskem svetu deluje že drugi mandat, peto leto zapored. Bolj redkobeseden, a zato nič manj aktiven, je najin pogovor začel z besedami: »Pa saj me v Trzinu že vsi poznajo!« Za tiste, ki ga še ne, pa nam je vseeno zaupal nekaj malega o sebi in svojem življenju.
»V politiki nikdar prej nisem bil aktiven, Listi za trajnostni razvoj Trzina pa sem na povabilo ostalih članov pred petimi leti pridružil zato, ker je nestrankarska in ker sem imel občutek, da lahko pripomorem k razvoju naše občine,« je opisal svoje začetno delo v občinskem svetu, kjer že peto leto deluje v Odboru za družbene dejavnosti. Čeprav ga zanimajo različna področja, si je doslej največ prizadeval prav za dobrobit mladih, otrok in športnikov, zato med pomembnejšimi dosežki minulega mandata izpostavlja prav povečanje in ureditev šole, ureditev otroških in športnih igrišč in druge investicije s tega področja. »V Trzinu je bilo že zelo veliko narejenega, seveda pa bi lahko naredili še marsikaj, ampak bo zdaj še težje, ko nam je država z
Anton Kralj je občinski svetnik že peto leto.
novim zakonom o financiranju občin vzela toliko denarja. Glavne naloge tega mandata so izgradnja doma za starejše občane, ureditev infrastrukture (predvsem cest in obvoznice) in pa sprejetje prostorske strategije, čeprav se je zdaj zadeva zaradi spremembe lokacije pokopališča nekoliko zapletla,« pravi oče dveh deklic in mizar po poklicu, ki kot samostojni podjetnik dela v svoji domači mizarski delavnici. Delo v občinskem svetu v tem mandatu sicer poteka produktivno, čeprav - kakor opaža - v pri-
merjavi s prejšnjimi štirimi leti tudi bolj konfliktno.
V zasebnem življenju se rad ukvarja s športom, predvsem je ljubitelj gora, aktivno pa deluje tudi v lokostrelskem društvu Samokres. In zakaj so Trzinci lahko zadovoljni, da je bil izvoljen za občinskega svetnika? »Dobro poznam Trzin, Trzince in njihove želje, in si bom prizadeval, da bomo naredili čim več za kakovosten razvoj naše občine.« Besedilo in foto: Jasna Paladin
Opravičilo in pojasnilo
V prejšnji številki Odseva sva z Jasno Paladin pri predstavitvi občinskega svetnika dr. Draga Kostevca nekatere njegove odgovore na vprašanja skrajšala brez njegove vednosti. Pri tem je bilo nekaj dejstev izpuščenih, nekaj stališč okrnjenih in nekaj misli izraženih drugače, kot jih je izrazil on. Kogar zanima celotno besedilo, ki ga je dr. Drago Kostevc pripravil na zastavljena pisna vprašanja, si ga lahko prebere na spletni strani skupine Za zeleni Trzin www.zazelenitrzin.si. Za storjeno napako se bralcem Odseva in dr. Dragu Kostevcu iskreno opravičujem.
Zoran Jereb, urednik
Proslava ob letošnjem občinskem prazniku občine Trzin
Letošnji občinski nagrajenci (od leve proti desni): Krešimir Keresteš, prejemnik bronastega priznanja, Franc Kurent, prejemnik srebrnega, in Franc Brečko, ki je v imenu OŠ Trzin prejel letošnje zlato občinsko priznanje.
V ponedeljek, 14. maja, sta KUD Franca Kotarja in Občina Trzin pripravila 9. slavnostno akademijo občinskega sveta občine Trzin ob občinskem prazniku občine Trzin, na kateri so bila podeljena tudi letošnja občinska priznanja ter (za lanskoletne športne dosežke) dve športni znački. Spremljajoči kulturni program so pripravili mešani pevski zbor trzinskega društva upokojencev, pevski zbor OŠ Trzin, recitatorji KUD Franca Kotarja in Emil Milan Kuferšin.
Slavnostni govornik je bil na letošnji slovesnosti častni občan in podžupan občine Trzin Franc Mušič, ki je v svojem govoru -tako kot je ob takšnih priložnostih običajno - predstavil največje dosežke občine v preteklih letih in načrte za prihodnje. Med najpomembnejšimi investicijami je podžupan najprej omenil izgradnjo prizidka k šoli, s katerim je občina brez finančne pomoči države kapaciteto vrtca povečala za štiri oddelke, zato je sedaj v vrtcu dovolj prostora za vse trzinske otroke. »Komunalna oprema je v naši občini zgrajena v celoti, zaključili smo tudi z urejanjem parkirišč, plin smo zagotovili vsem porabnikom, ki so ga želeli, zaključili smo tudi prvo fazo izgradnje športnega parka, ki že služi svojemu namenu,« je povedal Mušič in dodal, da bo treba vse te pridobitve v prihodnje tudi vzdrževati, to pa bo zahtevalo precej finančnih sredstev. Seveda se v govoru podžupan ni mogel izogniti lanskoletnim spremembam zakona o financiranju občin. »Te spremembe so naši občini odvzele približno milijon evrov, ki smo jih nameravali vložiti v nadaljnji razvoj. Na spremembe tega zakona smo sicer vložili protestno noto, vseeno pa smo načrtovane investicije že prerazporedili na daljše obdobje. Kljub temu pa to projekta izgradnje doma in varovanih stanovanj za starejše občane ne ogroža. Gradnja se bo začela še letos, saj smo sredstva za ta namen privarčevali že v preteklih letih. Želimo namreč, da tudi starejšim občanom čim prej omogočimo življenje v domačem okolju,« je zagotovil podžupan in nadaljeval: »V rojstni hiši našega rojaka Ivana Hribarja, ki smo jo že odkupili, bomo po obnovi uredili njegovo spominsko sobo, ki bo popestrila našo turistično ponudbo.« Podžupan se je nato v svojem govoru dotaknil tudi cone, ki je občini Trzin prinesla današnjo prepoznavnost, nujno pa potrebuje še en vhod. »Po zaslugi te cone imamo v občini približno 640 podjetnikov in gospodarskih družb, ki občini zagotavljajo 1.600 delovnih mest. Zaradi na-
črtnih vlaganj v naši občini brezposelnosti praktično nimamo, in to nam je v ponos in vzpodbudo.«
Med investicijami, ki občino še čakajo, je izpostavil rekonstrukcijo Mengeške ceste in obnovo Ljubljanske, pa tudi dokončanje del na Kmetičevi, kjer bo železniški prehod zavarovan z zapornicami. »Poleg tega bomo dograjevali kolesarske steze in dokončali izgradnjo športnega parka, v načrtih pa imamo tudi izgradnjo doma za potrebe gasilcev in civilne zaščite, obnovo kulturnega doma ter še veliko drugega, saj je želja zelo veliko.« Pred koncem je podžupan izrazil priznanje celotni občinski upravi ter novoizvoljenemu občinskemu svetu, ki se - po njegovih besedah - dobro usklajuje in dogovarja. »Vsak občinski svetnik je zavezan k temu, da pripomore in deluje v prid in razvoj Trzina. Moja želja je, da se vsi zavedamo potrebnega truda in strpnosti za želen uspeh,« je ob koncu svojega nagovora dejal Franc Mušič in pohvalil tudi županovo naklonjenost do društev, ki združujejo in zbližujejo občane z enakimi interesi.
Občinski nagrajenci za leto 2007
V nadaljevanju slovesnosti sta župan Anton Peršak in Jožica Valenčak, predsednica komisije za občinska priznanja, proslave in promocijo občine, podelila letošnja
občinska priznanja. Vse tri letošnje nagrajence vam bomo v naslednjih številkah Odseva podrobno predstavili, zato jih tokrat predstavljam le na kratko. Krešimir Kere-steš je bronasto priznanje Občine Trzin prejel zaradi prizadevnega dela v Orientacijskem klubu Trzin, sodelovanja z OŠ Trzin in za izjemne uspehe na mednarodnih orientacijskih tekmovanjih. Franc Kurent je srebrno priznanje dobil za trud, ki ga vlaga v ohranjanje trzinske tradicije, prazničnega izročila in oživljanje nekdanjega vaškega življenja. Že dolgo je aktiven tudi pri gasilcih, sodeluje pa tudi pri številnih humanitarnih in cerkvenih organizacijah ter v turističnem društvu. Znan je tudi kot odličen igralec (za kar je prejel tudi številna priznanja) in dolgoletni pritrkovalec. Franc Brečko, ravnatelj OŠ Trzin, pa je v imenu šole prejel zlato priznanje, ki ga je komisija za občinska priznanja, proslave in promocijo občine šoli podelila ob letošnji 120-letnici šolstva v Trzinu. Športni znački občine Trzin pa sta za lanskoletne športne dosežke prejela zakonca Doroteja in Ivan Juretič. Tudi njiju vam nameravamo predstaviti v eni od naslednjih številk Odseva. Ob koncu velja omeniti še to, da je bila slovesnost zelo dobro obiskana, kar je vsekakor treba pohvaliti.
Besedilo in foto:
Zoran Jereb
odsev
Deveto srečanje v spomin na NOB
Druženje za vse, ki imajo pozitiven odnos do NOB
V soboto, 12. maja, je Združenje borcev in udeležencev NOB Trzin ob pomoči Občine Trzin organiziralo že deveto tradicionalno tovariško srečanje borcev in udeležencev NOB, ki je tudi letos privabilo blizu dvesto udeležencev in obiskovalcev, ki jim ni vseeno za našo preteklost.
Srečanja v Trzinu se že vrsto let udeležujejo nekdanji borci, njihovi svojci in drugi krajani iz Trzina in vseh občin nekdanje skupne občine Domžale. Tudi letos je bilo mogoče opaziti tako stare borce kot mlade obiskovalce, predstavnike občine in številne goste, pod odrom pa je svoj prostor ponosno zasedlo osemnajst praporščakov sorodnih organizacij iz številnih okoliških krajev.
V pestrem kulturnem programu, ki ga je tudi letos vodil Boris Kopitar, so se predstavili veterani Godbe Mengeš s kapelnikom Vinkom Sitarjem, pevci Mešanega pevskega zbora Žerjavčki in recitatorja Emil Milan Kuferšin in Nežka Andrejaš. Posebej pa so se tudi letos za svoj nastop potrudili učenci Osnovne šole Trzin, ki so pod vodstvom mentorice Marjane Ipavec prikazali svoje glasbeno in pesniško znanje. Nina Novak Božič je tako recitirala pesem Pomladna hvalnica, ki jo je napisal Tine Šinko, Silvo Komatar pa je zbrane nagovoril s kiticami Hej, ljudje, prisluhnite malo. Iris Učakar in Tjaša Šinkovec sta na violono in prečno flavto zaigrali in nato še zapeli Sivo pot, Alen Peric pa je zbrane navdušil s svojim bobnarskim mixom. Kako so člani združenja veseli vseh mladih v svojih vrstah in na prireditvah, ki jih pripravljajo, sta poudarila oba slavnostna govornika, tako predsednik Združenja borcev in udeležencev NOB Trzin Maks Ce-rar kot tudi župan Tone Peršak.
Če se ne znamo opredeliti do preteklosti, nimamo prihodnosti
»Vesel sem, da smo se ponovno zbrali, da počastimo vse te praznike, povezane z našo preteklostjo in samostojnostjo, ki jih praznujemo v teh dneh - dan upora proti okupatorju, praznik dela in 9. maj, danes dan Evrope, nekdaj pa dan zmage,« je zbrane nagovoril župan, ki vsako leto podpre omenjeno srečanje. Poudaril je, da je dogodek izredno pomemben, saj narod, ki se odpoveduje svojemu spominu in preteklosti, izgublja svojo identiteto. »Narod, ki se ne zna pozitivno opredeliti do svoje preteklosti, nima ponosa in identitete. Mnogi večji narodi se niso uprli okupatorji - mi smo se! Danes se zdi, da na to nismo več ponosni, da imamo pomisleke, namesto da bi ta zgodovinska dejstva zapisali na zastave in nanje
opozarjali vsak dan. Vsega tega se moramo spominjati in zato se tudi srečujemo. Nasvide-nje prihodnje leto.«
Združenje v svoje vrste vabi tudi mlade
V lanskem letu je vlada sprejela zakon o društvih, s katerim je organizacija dobila novo ime - Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Da bi članstvo organizacije kar najbolj pomladili ter spomine na preteklost negovali tudi v prihodnje, v organizacijo sprejemajo vse občane, ki imajo pozitiven odnos do NOB, pa čeprav niso bili borci ali udeleženci narodnoosvobodilnega boja. Prav mladih članov si v organizaciji najbolje želi tudi Ada Lovše Mušič, ki kot tajnica združenja že dvajset let skrbi, da vse poteka tako, kot mora. »V združenju je nekaj več kot štirideset članov in letos smo se razveselili osmih novih. To ni politična organizacija, temveč organizacija, ki vzpodbuja domoljubje, le-to pa med nami vse bolj izginja. To našo preteklost, zgodovino naših babic in dedkov, si želimo bolje približati mlajšim generacijam, zato
Društveni prapor je tudi letos ponosno držalo osemnajst praporščakov.
si prizadevamo, da bi se o tem več govorilo tudi v šoli. Seveda so vsi mlajši toplo vabljeni v naše vrste,« pravi Ada Lovše Mušič, ki je v združenje, katerega najstarejši član šteje 82 let, vključena že od leta 1962. In kakšne so pravice oziroma dolžnosti članov? »Mlade, ki so že tako precej obremenjeni s šolo, skrbi, da jih bomo v združenju kar zasuli z delom, pa ni tako. Vsi člani se enkat letno družimo na tem dogodku, vseh, še posebno najstarejših, se spomnimo ob novem letu, rojstnem dnevu in drugih praznikih, od umrlih borcev pa se poslovimo z govorom in vencem.«
Besedilo in foto: Jasna Paladin
Iz govora predsednika združenja Maksa Cerarja:
»Na tem srečanju se spominjamo dogodkov za leta nazaj v preteklost, vse do leta 1941, ko je bila od fašističnih enot okupirana naša domovina Slovenija. Teh dni nikakor se moremo pozabiti, saj so bili to dnevi gorja in trpljenja, strahu in okupatorskega nasilja nad ljudmi. Naš narod se je že leta 1941 odločil, da doseže osvoboditev domovine. Izkazal je svojo domoljubno zavest, poslušal glas OF Slovenije in se uprl krutemu sovražniku. Boj proti sovražniku je bil še težji zaradi izdajstva domačih po-magačev, ki so okupatorju pomagali celo v oboroženih akcijah prosti lastnemu narodu. To je eden od najtežjih zločinov in se ga ne da izbrisati. Boj za izgon okupatorja z naše zemlje je bil krvav in težak, iz dneva v dan težji in krutejši. Zahteval je ogromno žrtev. Skupaj z antifašističnimi silami smo dosegli izgon okupatorja in uresničili željo, da bi bili svobodni, kar so si Slovenci doma in po svetu vedno želeli. Da, priborili smo si svobodo! Kaj je svoboda, ve šele tisti, ki kdaj ni bil svoboden. Vsa ta leta smo bili svobodni, pa vendarle nam je nekaj manjkalo, manjkala nam je samostojnost. Leta 1990 je naš narod občutil preveliko izkoriščanje srbskega hegemonizma in prevlade nad Slovenci. S plebiscitom, na katerega so se odzvali skoraj vsi državljani Slovenije, smo izglasovali in dosegli osamosvojitev in samostojnost Slovenije. Z uporom in junaštvom naših teritorialnih enot proti enotam - v tistem času že sovražne - jugoslovanske armade se je slednja morala umakniti z naše zemlje. Umik JA je bil herojski dosežek teritorialnih enot in naše diplomacije. Da, postali smo samostojna in v svetu priznana država Slovenija. Boj za svobodo, svoboda Slovenije, boj za osamosvojitev in samostojnost ter nastanek države Slovenije so zgodovinska dejstva, ki so med seboj izrazito povezana. Vsa ta navedena dejstva nam nalagajo, da ne smemo nikdar pozabiti na to našo preteklost, zato se tu srečujemo in spominjamo naše vloge in dejavnosti. To je naša zgodovina.«
Popravni izpit
Poletje in čas počitnic je pred vrati. Večina otrok in mladostnikov se že veseli sončnih, poletnih dni, ki obljubljajo marsikaj: nova prijateljstva, potepanja izven meja Slovenije, poležavanje na plaži, družinske izlete, sončne zahode, neskončne pogovore in druženje z vrstniki...
Kot kaže, pa bo letošnje poletje za ose-mnajstletnega Juša precej drugačno. V znamenju knjig in učenja. Najverjetneje bo tokrat on poskrbel za družinsko poletno razvedrilo, popravni izpit. Juševo popuščanje v šoli je močno presenetilo očeta. Juš je bil vedno vzoren, vesten učenec, nikoli odličnjak, vendar večjih problemov z njim ni bilo. Osnovno šolo in prve tri letnike srednje šole je izdelal brez težav. Starša niti vedela nista zanj. Tudi drugi, sošolci in vrstniki, so ga imeli za zanesljivega, pridnega učenca, ki nikoli ne zataji. Domače naloge je imel vedno narejene in pri pouku ni nikoli manjkal. Letos pa je zaškripalo. Juš se je v zadnjih mesecih začel zapirati vase. Veliko časa je preživel v svoji sobi pred knjigami, tako da sta oče in mama mislila, da se uči. Pa saj se je, vendar je bil z mislimi vedno nekje drugje. Pri Tini, njegovi bivši punci. Nikakor je ne more preboleti. Zdi se, kot da se mu je podrl svet. Minilo je že skoraj pol leta, odkar ga je zapustila, vendar on še vedno upa, da bo prišla nazaj. To so bili nepozabni časi. Ona je bila edina, s katero se je lahko pogovarjal o življenju, o sanjah in tudi o svojih stiskah. Veliko sta se smejala in se skupaj zabavala. Res je bil srečen. Vedel pa je, da je mama ne sprejema, zato jo je le redkokdaj pripeljal domov. Njemu mama ni nikoli nič rekla, vendar pa so njeni prezirljivi pogledi na Tino in njena redkobesednost ob Tinini prisotnosti povedali vse. Juš je doma večkrat omenil Tino in se s starši želel pogovarjati o skupnih načrtih za prihodnost, ki jih ima z njo, a je ostalo brez odziva. Spoznal je, da za tovrstne pogovore v njihovi družini ni ne prostora niti časa. Čutil je, da so to tako imenovane »tabu teme«. Očeta so vedno zanimale le sinove ocene in to, kako imajo v šoli opremljeno računalniško učilnico. Želel je vedeti, ali imajo najsodobnejšo programsko opremo in kakšen je profesor računalništva. Tudi on je namreč svoje življenje posvetil poučevanju računalništva in je zelo priljubljen in ugleden predavatelj, predan svojemu poklicu. Na temo »računalnikov« sta se s sinom zelo dobro ujela. Tako je verjel oče. Juš pa je imel vedno občutek, da oče z njim tekmuje, mu skuša dokazati, da je boljši od njega in da ga on ne bo nikoli dosegel, kaj šele presegel. In če Juš česa ni vedel, se mu je oče
Center za družinsko terapijo kamnik tel: 040 188 047
posmehoval in se čudil njegovim luknjam v znanju.
V zadnjem času pa je oče ostal brez sogovornika. Juš je postal pravi čudak, velika zguba; samo še vegetira, živi iz dneva v dan, gleda TV in se za nobeno stvar ne zanima več. Postal je prava družinska sramota. Tudi za negativne ocene mu ni mar; pravzaprav čisto vseeno mu je. Če bo popravni izpit, bo pač popravni izpit. Počasi izgublja tudi stike z vsemi starimi prijatelji, s katerimi se je včasih veliko družil. Bega od ene dejavnosti do druge in ne ve, česa si v življenju sploh želi. V učenju ne vidi več nobenega smisla, utrujen je od vseh naporov in pritiskov. V sebi čuti obup in razočaranje nad življenjem. Najraje bi se pogreznil v zemljo ali zbežal na drug konec sveta.
Naš Juš je postal grešni kozel zablokirane-
ga družinskega sistema in razklanega odnosa njegovih staršev. Je nosilec težkih, neizgovorjenih čutenj. S svojim vegetiranjem in neuspehom v šoli nehote dela svoji mami in očetu veliko uslugo. Ker se morata starša sedaj ukvarjati z razvajenim pu-bertetnikom, se jima ni potrebno soočiti z njuno osebno in zakonsko stisko. Strah, sram in žalost so čutenja, ki so globoko zasidrana tako v mami kot v očetu. Ta čutenja so pretežka, da bi se z njima soočila, zato raje vso pozornost usmerjata na sina, ki s svojim neodgovornim ravnanjem v njima vzbuja jezo, prezir in bes. Sin Juš pa ob taki pozornosti in skrbi čuti nevzdržno stisko, ki ga duši in mu preprečuje, da bi v sebi razvil talente, ki so v njem. Počuti se samega, nerazumljenega, vedno bolj nevrednega, krivega in nemočnega, da bi kaj spremenil.
Če pogledamo resnici v oči, Juš res ne bo zmogel sam zlesti iz mlakuže, v kateri se je znašel. Popravna izpita, ki mu grozita, sta v resnici popravna izpita njegovega očeta in mame. Popravna izpita iz starševstva ter iz njunega zakonskega odnosa.
Metka Mejač Toplišek,
spec. zakonske in družinske terapije
Breze, javori, gaber in lipa
Otroško igrišče bodo nova drevesa kmalu povsem zasenčila (foto: Zoran Jereb)
Občina Trzin je bogatejša za kar nekaj mladih dreves. Na otroškem igrišču ob športnem parku je bilo namreč letos spomladi posajenih deset novih dreves - tri breze, šest javorov in en gaber.
Ob letošnjem dnevu zemlje pa je župan Anton Peršak (v sodelovanju s podžupanom Francem Mušičem in turističnim društvom) ob športnem parku posadil še eno lipo, z namenom, da bi se okrog nje zbirali občani in »ob tem kakšno pametno rekli«, ter na ta način opozoril na pretečo nevarnost onesnaževanja našega planeta.
Marjeta Trstenjak in Zoran Jereb
odsev
Predstavljamo vam letošnje občinske nagrajence
13
Krešimir Keresteš, dobitnik bronaste plakete
Občine Trzin
Krešimir Keresteš, predsednik Orientacijskega kluba Trzin, je za svoje športne dosežke in za prizadevno delo društva, ki ga vodi, letos prejel bronasto plaketo Občine Trzin. »To priznanje me je kar presenetilo. Za razpis sem sicer vedel, ker smo bili člani o tem obveščeni, nisem pa vedel, da je bila vloga tudi vložena. Nekaj dni preden sem prejel povabilo na slovesno podelitev, sem šele izvedel, da sem bil izbran za bronasto plaketo,« je povedal Keresteš. Ker smo nameravali Orientacijski klub Trzin predstaviti v eni od naslednjih številk Odseva, to priložnost izkoriščamo zato, da ob predstavitvi Krešimirja Keresteša nekaj več napišemo tudi o tem klubu.
Kaj vam to pomeni?
Moram povedati, da je to edino priznanje, ki sem ga prejel za težko ponovljiv dosežek na lanskem Svetovnem prvenstvu v precizni orientaciji. Mislim, da je to priznanje, ki sem ga dobil tudi za uspešno delo in vodenje Orientacijskega kluba Trzin, hkrati priznanje za celoten klub. Veseli me, da znate to v občini Trzin ceniti in da je priznanje namenjeno športu oziroma športni panogi, ki je v Sloveniji še precej nepoznana. Zato se ob tem javno zahvaljujem tudi vsem članom kluba, sponzorjem, Občini Trzin in predvsem Turističnemu društvu Kanja iz Trzina, s katerim zelo dobro sodelujemo.
Pojavlja se očitek, da je to družinski klub. Če je, kdo ga vodi in od kod ideja?
Orientacijski klub Trzin je bil ustanovljen pred slabimi tremi leti. Ustanovni člani Anja Babič, Mateja Keresteš in jaz smo se
z orientacijskim tekom že prej ukvarjali in smo bili pred tem člani ljubljanskega Orientacijskega kluba Tivoli, medtem ko Niko Čižek iz Domžal še ni bil član nobenega kluba in si je kot invalid želel aktivneje ukvarjati le s precizno orientacijo. Delovanje vodstva Orientacijskega kluba Tivoli je bilo slabo in zato ga je kar nekaj članov zapustilo, predvsem tisti, ki so bili zagnani in so imeli veliko idej. Nekateri so se priključili drugim klubom, drugi so ustanovili nove. Nazadnje je kakšno leto ali dve pred ustanovitvijo Orientacijskega kluba Trzin nastal Orientacijski klub Komenda, ki takrat ni deloval samostojno, ampak vzporedno, kot nekakšno hčerinsko podjetje Tivolija. Zato so se razmere v Tivoliju občutno poslabšale. Ker pa je to bil predvsem moj pogled na takratno situacijo, smo z mojo partnerico Anjo in sestro Matejo začeli iskati nov klub. Po preselitvi v novo okolje
Krešimir Keresteš v svojem elementu. (Foto: arhiv Krešimirja Keresteša)
smo se odločili za ustanovitev novega kluba.
Ja, slišal sem že za očitek, da je naš klub družinski. To nam lahko očitajo predvsem tisti, ki so člani takšnih društev, ki imajo dolgo tradicijo. Težko je pričeti znova, še posebej pa z dejavnostjo, ki je mnogi ne poznajo. Nekoč so bili pobudniki za ustanavljanje društev razne inštitucije. Zato društev, kot so na primer taborniška, planinska, gasilska itd., ob močni podpori njihovih zvez in lokalnih skupnosti, ni težko ustanoviti. Društva, ki tega nimamo, moramo najprej zagotoviti trdno vodstvo s skupnimi cilji. Ker zakonodaja od društev danes zahteva, kot da gre za mala podjetja, je težko pričakovati, da bo vse potrebno delo opravil kdorkoli, ki za dejavnost društva nima interesa. To delo opravljamo predvsem ustanovni člani, na katere se lahko zanesem. Ostali člani so nam v veliko pomoč predvsem pri organizaciji tekmovanj, sicer pa se ti tekmovanj najraje tudi udeležujejo.
Mnogi, ki orientacijskega teka ne poznajo, ne vedo, da je ta primeren za družinsko aktivnost. Tekmovanja v orientacijskem teku se lahko udeležimo vsi v svojih starostnih kategorijah, lahko pa ga tudi združimo z
družinskim izletom. Zato so v tem športu družine zelo pogoste in zaželene.
V Trzinu so številna društva, pa vendarle uspehi in rezultati dela niso primerljivi z vašimi. Lahko to malo pokomentirate?
Ne vem, kako delujejo druga društva v Trzinu, vendar smo si za normalno delovanje v našem klubu morali najprej zagotoviti osnovna sredstva. Za orientacijski tek so potrebni primerni tereni, predvsem gozdovi, tako kot so pri nekaterih drugih športih potrebna igrišča in dvorane. Dejavnosti brez posebnih kart, ki se izdelajo predvsem za ta namen, ni mogoče izvajati, kot ni mogoče na igrišču igrati košarke brez žoge. Takšne karte, ki imajo označene vsako jamo, vsak večji štor, celo prehodnost gozda, ki so tako podrobne, da pri orienti-ranju v naravi izničijo vpliv sreče, niso poceni. Teh ni mogoče dobiti nikjer, treba jih je izdelati. V začetku sem sam risal karte, šolske še vedno, za pomembna tekmovanja, kjer se uporabljajo karte večjih območij, pa najemamo strokovnjake iz tujine. Tudi gozd sam ni dovolj za izvedbo tekmovanj, ampak je potrebno tudi nekaj znanja in dela, da se proge trasirajo in v gozd postavijo kontrolne zastavice. Sedaj smo si z delom prislužili nekaj sredstev, predvsem z organizacijo tekmovanj in z nekaterimi projekti, ki jih je sofinancirala Fundacija za šport. Tako smo prišli do osnovne opreme, ki nam omogoča izvajanje naše dejavnosti. Rezultati, ki jih dosegamo, so posledica našega dela, ki ga skušamo opravljati čimbolj strokovno in temeljito.
Je to vaša služba ali hobi?
Orientacijski tek imam rad, zato sem temu približal tudi svojo službo. Po izobrazbi sem diplomirani inženir geodezije, svoj hobi pa profesionalno opravljam kot kartograf na Geodetskem zavodu Slovenije. Možno bi bilo opravljati tudi drugačne službe, ki bi se bolj ali manj navezovale na orientacijo. V tujini bi bilo možno opravljati določena strokovna dela za posamezne klube ali celo reprezentance ali tudi izdelovati karte. Da pa bi postal profesionalni športnik, je zame prepozno, in v Sloveniji v tej športni panogi, verjetno še kar nekaj časa, tudi nemogoče. Tudi klub deluje po načelu prostovoljnosti. Celotno delo opravljamo v svojem prostem času, zato ga za druge aktivnosti ne ostane nič.
Kakšni so vaši načrti za naprej?
Šele zdaj imamo pogoje, da lahko začnemo delati z mladimi in si tako povečamo
14
Predstavljamo vam letošnje občinske nagrajence
odsev
članstvo. Po Florijanovem sejmu smo začeli s šolo orientacije. To je tečaj, kjer začetnike naučimo orientiranja v naravi s karto in kompasom, kasneje, na klubskih treningih, pa se bodo ti skozi različne vaje naučili še marsičesa in izpopolnili svoje znanje. Tako bodo na tekmovanjih še hitrejši. V klubu se prek Orientacijske zveze Slovenije trudimo, da bi uveljavili tudi šolski orientacijski tek. Tako bi učencem osnovnih šol približali orientacijski tek, orientiranje in gibanje v naravi na način, da bi tega lahko izvajali tudi med poukom športne vzgoje in celo pri drugih predmetih. Načrtov je veliko, o njih si skoraj ne upam govoriti. Vesel pa sem, da smo si v klubu zastavili že kar nekaj akcij, ki postajajo naša stalnica. Tako lahko vsako leto računate na to, da bomo Florijanov sejem popestrili s promocijskim tekmovanjem v orientacijskem teku, mogoče pa tudi v precizni orientaciji. Smo edini orientacijski klub v Sloveniji, ki ima v svojem članstvu tudi invalide, ki se ukvarjajo s precizno orientacijo, zato tej orientacijski panogi posvečamo posebno pozornost. Smo organizator državnega prvenstva v precizni orientaciji in ligaškega tekmovanja na državni ravni, ki se imenuje Slovenska Pre-O liga. Ta tekmovanja štejejo tudi za skupno Slo-vensko-hrvaško Pre-O ligo. Naše najpomembnejše tekmovanje v orientacijskem teku, ki ga bomo letos že tretjič zapored organizirali v Trzinu, je »Jesensko O-srečanje«. Medtem ko si želimo, da bi precizno orientacijo organizirali tudi drugi orientacijski klubi, bo Jesensko O-srečanje vedno ostalo v naši domeni. Tudi nivo tega tekmovanja se iz leta v leto povečuje. Prvo leto je bilo to v OIC Trzin promocijsko tekmovanje, lani pa so se ga udeležili tekmo-
valci že iz šestih držav. Potekalo je na pobočjih Visokega hriba okoli OIC Trzin. Letos bo tekmovanje štelo tudi za Slovensko orientacijsko ligo in bo potekalo po Dobravah, v gozdu med Mlakami in OIC Trzin. Za naslednje leto načrtujemo, da bi bilo to tekmovanje hkrati eno izmed tekmovanj za Pokal treh regij, avstrijske Koroške, italijanske Benečije in Julijske krajine ter Slovenije, ki bi se ga udeležilo okoli 300 tekmovalcev. Izkušnje s tako veliko organizacijo imamo, saj smo lani organizirali tudi Državno prvenstvo v šprintu, ki je potekalo po mestnih ulicah Pirana. Ob tako velikih organizacijskih zalogajih si želimo, da bi od tega imeli nekaj tudi občani. Želimo si dobrega sodelovanja predvsem s šolo in z Občino Trzin. Upamo, da bo Občina kmalu sprevidela, da imajo od tako velikega števila tekmovalcev mnogi korist in ne le sponzorji. Tekmovalci ne pridejo le tekmovat, ampak tudi radi kaj pojedo, se ustavijo še za kakšen dan več, ob večdnevnih tekmovanjih tudi prenočijo. Če pa jim znamo pokazati zanimivosti kraja, si bodo te z veseljem tudi ogledali. To ne velja le za tekmovanja, ampak tudi za treninge, trening kampe, reprezentančne priprave, šolske izmenjave itd. Moji osebni športni načrti pa so sedaj predvsem usmerjeni na Svetovno prvenstvo v precizni orientaciji, ki bo avgusta v Ukrajini. Moj cilj je uvrstitev med najboljših deset, trudil pa se bom za čim boljšo uvrstitev.
Kaj konkretno je vsebina vaših aktivnosti in komu je namenjena?
Orientacijski tek je športna oblika orientacije, ki se odvija predvsem v naravi. Primeren je za vse starosti, ne glede na fizične
sposobnosti posameznikov. Pomembnejše je gibanje v naravi, kot pa sam tek. S to športno panogo se resnično lahko ukvarjajo vsi, od najmlajših do najstarejših. Zato so na tekmovanjih temu primerno razdeljeni v kategorije, ki se delijo po spolu in starosti. Nekatere kategorije pa se delijo tudi po zahtevnosti. Poleg vseh naštetih kategorij obstajajo še posebne kategorije za začetnike, otroke in rekreativce. Medtem ko se nekateri zaradi zdravstvenih težav ne morejo ukvarjati z orientacijskim tekom, jim je na voljo precizna orientacija. S to se lahko ukvarjajo tudi invalidi, ki pri tem povsem enakovredno tekmujejo z zdravimi. Obstajata še dve orientacijski panogi, ki ju podpira Orientacijska zveza Slovenije in mednarodna zveza International Orienteering Federation. To sta smučarska orientacija in orientacija z gorskimi kolesi. Dejansko gre za »orientacijski tek« na smučeh in »orientacijski tek« s kolesi. Čeprav se načrtno s tema panogama ne ukvarjamo, so vrata kluba odprta tudi za tiste, ki bi jih zanimali tudi ti športni panogi. Prav tako si želimo, da bi se Trzinci z orientacijskim tekom ter s precizno orientacijo bolje seznanili. Oba so lahko do sedaj spoznali na Florijanovem sejmu, v Odsevu prek naših člankov in nagradnih iger, predvsem pa tudi na vseh tekmovanjih. Zato si želimo, da bi se Jesensko O-srečanje uvrstilo tudi med tekmovanja za Športno značko Občine Trzin.
Prepričana sem, da smo z današnjim razgovorom odpravili vse dvome o vsebini in ciljih ter vaših prizadevanjih. Iskrene čestitke.
Meta Železnik
Jože Jerman, planinec, jamar in popotnik
V okviru letošnje vaje trzinske Civilne zaščite je del programa izvajala tudi devetčlanska ekipa Društva za raziskovanje jam Simona Robiča Domžale. Prikazali so reševanje z višin. Iniciativo za to je dal naš krajan Jože Jerman, tudi sam pripadnik tehnično reševalne enote CZ Občine Trzin in JRS (Jamarske reševalne službe), ki ima v Sloveniji sedem centrov, vanje pa je vključenih 54 operativnih reševalcev, ki so tako rekoč dežurni ves čas in pripravljeni na klic.
Zakaj ste želeli prikazati v Trzinu prav to vajo?
Da dokažemo, da vsako življenje lahko rešimo s pomočjo vrvne tehnike.
Je s sistemom vrvne tehnike možno reševanje povsod?
odsev
Predstavljamo vam letošnje občinske nagrajence
15
Da, prav to smo želeli pokazati. Žičnico, po kateri smo v nosilih in reševalnih rutah (sedežih) spuščali namišljene ponesrečence. Posebnost našega reševanja je, da so vedno živa, to pomeni, da je pri osvajanju veščin oziroma tehnik reševanja vedno prisotna živa oseba, nikoli na primer vreča cementa. Vsaka vaja zahteva prisebnost, maksimalno koncentracijo in organiziranost.
Kaj je moto takih vaj?
Bistvo demonstriranja teke vaje je, da se jamarji - reševalci predstavimo zunaj, izven jam, na dnevni svetlobi, sicer nihče ne bi mogel zaznati našega podzemnega delovanja. Moto takih vaj je tudi in predvsem mladim pokazati zanimivosti in potrebe po vključevanju v raziskovanje podzemnega sveta.
Zakaj?
Desetletna statistika potrjuje, da je bil od 23 žrtev različnih jam le eden, ki je bil jamar, ostali so bili naključni obiskovalci oziroma raziskovalci.
Vidim, da ti na področju jam ne zmanjka snovi za pogovor. Pa vendar bi te ob zaključku pogovora vprašala, kakšni so tvoji osebni in društveni načrti za naprej?
Skoraj nič nismo rekli o jamarju - raziskovalcu, to je o dejavnosti »za dušo«, in jamarjih čistilcih podzemlja in varuhih pitne vode. Neosveščeni ljudje odmetavajo v naravi v brezna in jame najrazličnejše odpadke. Tam se nahajajo podzemni vodotoki in taka onesnaženost, skrita očem povzročiteljev, udari nazaj skozi kuhinjsko pipo, in to ne le njihovo, temveč vseh nas.
Upam, da bomo v prihodnosti nadaljevali pogovor prav na temo varovanja okolja. Hvala, ker si si vzel čas, bodi še naprej uspešen in srečen v svojem podzemlju. Da si vanj »zaljubljen« in da ti izpolnjuje »praznino«, dokazuje tudi tvoja pesem.
Meta Železnik
(foto: arhiv Jožeta Jermana)
Si dober poznavalec slovenskega podzemnega in gorskega sveta. Kako bi opisal okolico Trzina?
Trzin leži na obrobju kraških osamelcev Dobena in Rašice. Tu imamo registriranih približno dvajset jam oziroma brezen, ki v bistvu nevarno prežijo na mlade avanturistične raziskovalce. Take mi izšolamo prav zato, da preprečimo nesreče.
Ko poslušam tvoje prepričljivo nizanje pomena jamarske dejavnosti, se mi zdi, kot da to počneš že od rojstva. Od kod in od kdaj navdušenje za tovrstni hobi?
Ne vem natančno. Vem le to, da sem od otroških let velik ljubitelj narave in verjetno se je moja jamarska strast kalila skozi leta mojega planinarjenja. Sem tudi planinski vodnik. Ko se je v Trzinu ustanavljalo Planinsko društvo Onger, sem bil eden izmed ustanovnih članov in nekajletni vodja sekcije za varstvo narave in gorske straže.
In kdaj si zašel med jamarje?
Vse se je začelo z lepimi slikami na koledarjih, ki sem jih za službene potrebe kupoval od Jamarskega društva Črni galeb iz Prebolda. Bolj ko sem občudoval in se poglabljal v lepe posnetke, bolj me je vleklo v podzemlje, v raziskovanje čudovitega podzemnega sveta ... dokler se to moje početje ni razvilo v strast. Želja po izobraževanju, osvajanju vrvne tehnike, plezanje po jamah in spuščanje v brezna me je pred dvanajstimi leti pripeljala do Aleša Stražarja, s katerim sva dobra prijatelja. On je predsednik Jamarskega društva Domžale in sedanji vodja Jamarske reševalne službe (JRS) Slovenije. Spoznala sva se v Dolomitskih strminah Fe-rate, in to je bil povod za moje sedanje početje in vztrajanje.
Za tako zahtevno, nevarno in odgovorno početje (reševanje in raziskovanje) predvidevam, da je poleg psihične in fizične kondicije zelo pomembna tudi primerna jamarska oprema?
Tako kot na vseh drugih področjih, je bila tudi pri jamarskih opravilih na začetku enostavnejša in skromnejša oprema, danes pa je zelo izpopolnjena in kvalitetna: čelada, kombinezon, rokavice, škornji, jamarski pas z oponkami, desonder ali zavora vrvi, prsna in ročna prižema (za spuščanje in dviganje po vrvi v in iz brezna). Pomembna in nepogrešljiva je karbidna svetilka za zagotavljanje jamske razsvetljave, v primeru podhladitve pa služi kot vir toplote. V zadnjem času pa se pogosteje uporabljajo tako imenovane »ledice« - baterijske svetilke, ki imajo dolgo, nekaj dese-turno svetilno sposobnost. Ne sme pa seveda manjkati transportna torba, ki je zelo težka in moteče obremenilna, zato jo v jamarskem žargonu imenujemo »prasica« - pa čeprav je naša zvesta in nepogrešljiva spremljevalka. Poleg ostalega so v njej še pripomočki za izdelovanje skice - načrta jame: pisalo, blok kompas, meter, naklonometer, fotoaparat in še bi se kaj našlo.
(3
V nedrju zemlje
s
Spet podal se bom med temne stene brezna, v notranjost zemlje sem pripravljen iti, srce veselo ali v strahu poskakuje, ko sam proti dnu temnine napredujem.
Mi zvesta spremljevalka je blatna vrv, meander, ozki rov in brezno, to je ta izziv, karbidni vonj in v siju nežne te svetlobe na stenah vedno drugačne so podobe.
Sedaj sem tu, sam v tej globeli temni; pozabiš vse, le to ti še po glavi vre, da kje se novo brezno ali rov začne, in strmiš naprej, za novimi koraki.
Prisluhnem. V daljavi ali pa v globini se sliši nežni glas, ki stalno se ponavlja, in kaplja, ki odlepi se od stropa, na isto mesto redno v tla udarja.
No, sedaj več nisem sam,
mi družbo dela padajoča voda,
ki se počasi in vztrajno zbira,
sili ven, na plan, v obliki majhnega izvira.
Še nekdo je v jami, ki nemo opazuje, ta majhen hrošč se Robič imenuje, in tu, v temnem tem podzemlju že tisočletja on kraljuje.
Se spet zazibam na viseči poti, prižmem oprijemaje se vrvi, spet sam iz temačnega kraljestva v realni svet nazaj, nazaj hitim.
Še malo truda in tu vhodna odprtina. Že zazna se vonj odpadkov in smeti, katere vesten prebivalec zemlje, si zakriva pred lastnimi očmi.
Jože Jerman
J
16
Pogovor s Čedomirjem Deletićem
odsev
Želim si, da bi ljudje na svet pogledali še s kakšne strani
Takšna je želja Čedomirja Deletića ali »Čedota«, kakor ga poznajo Trzinci, zato je doslej napisal že nekaj knjig z družbeno kritično vsebino. Življenjska pot, poklic in različne razmere so ga pripeljale do tega, da je svojo stisko in svoj pogled na svet strnil v veliko, njemu zelo ljubih aforizmov -strnjenih misli, ki povedo bistvo. V teh dneh bo izšla že njegova druga knjiga aforizmov, ki bo - tako upa avtor - ponovno dala misliti.
Čedomir Deletić, ki bo v začetku prihodnjega leta dopolnil sedemdeset let, se je v Slovenijo priselil pri osemnajstih letih, ko je iz rodne Črne gore prišel študirat v Ljubljano. »Moj brat je že študiral v Ljubljani in me je kar sam vpisal na ekonomijo, čeprav me je zanimala vrsta področij - književnost, biologija, jeziki, družboslovje ... V gimnaziji smo brali zelo veliko slovenske literature, še danes se mi zdi enkratna; Slovenci se kar premalokrat zavedate, kaj imate. Želel sem si študirati v Zagrebu ali Ljubljani in čeprav se mi je ta želja uresničila, je bilo kar težko iti od doma,« se mladostnih dni spominja Čedo, ki je študij ekonomije, čeprav je vseskozi za svoje preživetje hkrati tudi delal, zaključil med prvimi študenti v svojem letniku. Na svoji dolgi poklicni poti je vseskozi deloval v gospodarstvu, v različnih službah, v različnih krajih in danes brez pomislekov pravi, da je po srcu ekonomist. »Marsikdo misli, da je ekonomija nekaj drugega, kot je v resnici. Še zdaleč ne gre samo za denar, ampak je to široka in odprta družboslovna veda. Kapital sam po sebi nima duše in treba je delati na ljudeh ...«. Svojo poklicno pot je zaključil kot samostojni podjetnik in takrat se je tudi odločil, da napiše dve knjigi, uporabna priročnika s področja ekonomije o dokapitalizaciji podjetij in o registraciji obrti.
Veliko prelomnico je, tako kot pri številnih ljudeh, tudi v njegovem življenju povzročil razpad Jugoslavije. »V krizi leta 1990, ki je bila, po mojem prepričanju, povsem umetno narejena, sem se čez noč znašel kot tujec v lastni državi.« Razmere ob razpadu nekdanje skupne države, sprememba sistema, ki je v prvi plan postavil potrošništvo, pridobivanje bogastva in izzivanje vojn -vse to ga je vzpodbudilo, da je notranjo stisko zlil na papir in leta 1999 izdal knjigo Nevarni časi. Posvetil jo je tragično preminulemu nečaku, ki je kot televizijski snemalec na nacionalni televiziji umrl v bombnem napadu Natovih letal v Beogradu »in vsem nedolžnim in nepotrebnim žrtvam zahrbtne, nelegitimne in brutalne agresije
»Čedomir Deletić: Zakaj bi se prebijali skozi gore knjig? En sam aforizem nam lahko pove vse!«
ZDA in NATO pakta na ZR Jugoslavijo, z deklariranimi lažmi, humanitarnimi cilji in dejanskimi genocidnimi učinki.« V knjigi, ki je postopoma nastajala kar nekaj časa, odseva avtorjeva želja po boljšem, demokratičnem svetu in življenju. »Prav notranja stiska mi je dala vzgona, da sem se lotil pisanja, in ta stiska se vidi skozi vso knjigo. Ne gre za neko visoko literarno vrednost, ampak za moje osebno gledanje na aktualne dogodke tedanjega časa, ki so zamajali svet, za opis dogodkov z mojega zornega kota,« pravi Čedo in dodaja, da da knjiga politično neobremenjenim bralcem lahko veliko misliti. Njegove zanimive poglede na svet odsevajo že naslovi poglavij, kot so: »Če je cilj pravilen, je treba paziti, da tudi pot ni napačna«, »Helsinki - zgodovinska prevara in zarota Zahoda proti Vzhodu in socializmu«, »Socializem se ni izživel in propadel, bil je izdan in umorjen«, »Človek ljubi sebe in bližnjega, kapital pa samo kapital in še več kapitala« in mnogi drugi.
Druga zbirka aforizmov je tik pred izidom
Čedomir Deletič je doslej izdal že osem različnih knjig, med njimi tudi štiri družinske koledarje. V vsakem od njih je poleg splošnega, koledarskega dela zbral tudi vrsto najrazličnejših uporabnih podatkov za vsako gospodinjstvo in za splošno izobraz-
bo, kakor pravi sam, med drugim razdalje med slovenskimi in evropskimi mesti, rimska števila, različne abecede, matematične podatke in merske enote, telefonske številke in mnogo drugega, s čimer je znova dokazal svoje vsesplošno zanimanje. A še z večjim veseljem kot pri vsem do sedaj omenjenem pisanju se je, predvsem po letu 1994, ko se je upokojil, posvetil pisanju aforizmov, ki bodo v teh dneh izšli že v drugi knjigi. »Aforizmi vsebujejo tri področja: antimilitaristično, socialno in občečlo-veško področje. S tem pisanjem mi ni šlo toliko za humor, četudi nas aforizmi lahko pošteno nasmejejo, bolj sem si želel ljudi vzpodbuditi k lastnemu razmišljanju .Ljudje danes namreč slepo verjamejo vsemu. Neki zgodovinar je nekoč dejal, da je največja iluzija človeštva to, da ljudje mislijo, da jim vladajo modri,« pravi Čedo, za katerega zares lahko rečemo, da razmišlja s svojo glavo in ima tudi rad sogovornike, ki ne zamerijo in dopuščajo drugačno mnenje. Prav ekonomija mu je precej pomagala pri oblikovanju njegovega ostrega družbeno kritičnega pogleda na svet. »Kapitalizem ima že v genih vgrajen svoj lastni propad, saj nujno vodi v militarizem. Zelo čudno in žalostno se mi zdi, da se ljudje danes hvalijo z materialnim bogastvom, namesto da bi se z duhovnim. S svojimi knjigami želim opozoriti ljudi, naj na stvari pogledajo z drugega zornega kota, in četudi se z napisanim ne bodo strinjali, je pomembno to, da se zavedajo, da obstaja več različnih mnenj, da je resnico potrebno osvetliti z več strani,« pravi avtor, medtem ko lista po svoji knjigi s trnovo vrtnico na naslovnici in mi glasno prebira aforizme: »Vsak bi rad imel banko, lekarno ali vsaj pivovarno. Nobeden pa hleva. Krave so že nore od takšne politike«, »Prej smo imeli vse, razen države. Zdaj imamo samo državo«, »V pohlepu za bogastvom so ameriški iskalci zlata izkopali ozonsko luknjo« ... Čeprav ga pogosto prevzame nostalgija, je optimist, kakor hitro pristavi. Svoje delo bo Trzincem z veseljem predstavil na kakšnem srečanju, če ga bodo le povabili medse. In še misel za konec? »Izboljšajmo svet. Obstaja le en kotiček na tem planetu, ki ga lahko spremenimo - to smo mi sami.«
Besedilo in foto: Jasna Paladin
Matevž Ogorelec je zmagovalec oddaje Zvezde plešejo
Zmago si je 29-letni Matevž priboril s pevko Tanjo Žagar, le dan po finalni oddaji pa je svoje še povsem sveže izkušnje in občutke zaupal tudi bralcem Odseva.
»Za mano je ena zelo dobra in pozitivna izkušnja, čeprav še nisem čisto dojel vsega skupaj. Že povabila v oddajo sem bil zelo vesel, zmage pa še bolj, in res mi ni žal, da sem se podal v to. Bilo pa je zelo naporno, saj so nama s Tanjo treningi vzeli zelo veliko časa in energije, in sem po tej plati vesel, da je vse skupaj končano,« je svoje občutke strnil Matevž, ki se je z mlado pevko Tanjo Žagar na plesnem parketu Plesnega kluba Miki v Domžalah, kjer dela kot plesni učitelj, dobival vse od februarja, v zadnjem obdobju celo vsak dan. »Enajst nedelj sva nastopala v oddaji Spet doma z Mariom in v zadnjem času sva res veliko trenirala, saj nama ni bilo vseeno, kako bo izpadlo. Ker sva oba precej zaposlena, sva se dobivala večinoma zvečer, pogosto šele ob enajstih, tako da sva domov hodila ob enih, dveh zjutraj,« pravi in dodaja, da o Tanji lahko pove same dobre stvari. »Tanja je taka, kot jo vidimo po televiziji - zelo zgovorna in simpatična. Vesel sem, da sem imel na začetku še možnost izbire in brez pomislekov sem izbral prav njo, saj se mi je zdelo, da se bova tudi karakterno najbolje ujela.« In res se je izkazalo tako. Kot
Matevž Ogorelec ni le dober plesalec, ampak tudi uspešen modni oblikovalec.
plesni par sta navduševala od vsega začetka oddaje in kmalu sta veljala za glavna favorita tekmovanja. Energija in skladnost, ki sta jo izžarevala na parketu, je do izraza prišla tudi v zadnji, finalni oddaji, kjer sta zaplesala tango in požela najboljše ocene sodnikov in tudi največ simpatij številnih gledalcev pred malimi ekrani. Vsem, ki so glasovali zanj, se lepo zahvaljuje, da pa so Trzinci res stiskali pesti zanj, se je kazalo tudi naslednji dan, ko čestitk mimoidočih ni manjkalo.
Če je bila plesna izkušnja za pevko Tanjo nekaj povsem novega, pa je Matevž na tem področju že stari maček. V plesne vrste ga je potegnilo že pri petih letih in v sedemnajstletni plesni karieri je dosegel zavidljive tekmovalne uspehe v standardnih in latinskoameriških plesih tako doma kot tudi v tujini. Ko se je od tekmovalnega športa poslovil, je začel delovati kot plesni učitelj v Plesni šoli in Plesnem klubu Miki v Domžalah, kjer z velikim veseljem poučuje staro in mlado. Še več časa in energije pa mu zadnja leta jemlje njegov šivalno-obli-kovalski studio v Črnučah, kjer njegovo znanje modnega oblikovalca, kar je po poklicu, na lastni koži lahko preizkusijo tudi mnoge znane osebe. Šiva predvsem gala obleke za različne priložnosti, v njegovih oblekah pa se rade pokažejo Eva Černe, Katarina Venturini, Neža Drobnič, Špela Grošelj in mnoge druge. Naporni treningi in snemanja oddaj Zvezde plešejo so mimo, zdaj ga sicer čaka še nekaj obveznosti z mediji in vrsta nezašitih oblek, a vseeno si bo lažje vzel čas za počitnice. Za nagrado ob zmagi je namreč prejel potovanje v Turčijo, predvsem pa bo naslednje mesece posvetil pripravam na svojo poroko. Septembra bo namreč večno zvestobo obljubil svoji Ivi.
Besedilo in foto:
Jasna Paladin
Lepo, lepše, najlepše ...
... so besede, ki jih pogosto uporabljamo, ko ocenjujemo lastna dela ali dela drugih. Malokdaj pri tem pomislimo, koliko truda je nekdo vložil, da je delo nastalo. Dostikrat se posameznik ukvarja z idejo veliko časa, preden v njem dozori prepričanje, da je našel iskano. Potem so tu priprave, pa nabava vseh potrebnih sredstev za izvedbo zamisli, potem pride dolgotrajno uresničevanje zamišljenega in ko je delo končano, se pojavi dvom: ali je to tisto pravo?
In takrat je dobrodošlo mnenje drugih, ljubiteljev in strokovnjakov, in pričakovanja so velika, s strahom pričakovana in vsaka dobronamerna kritika je toplo sprejeta in mnenja strokovnjakov spoštovana. Pa je z lepo oceno poplačan trud? Ne; je pa svojevrstno zadoščenje, da le ni bil zaman. Za takšno ocenjevanje je najprimernejša razstava del in če je le mogoče, v kakšni spoštovani ustanovi.
Jelka Moravec - Ela je tokrat že četrtič postavila razstavo svojih del v Knjižnici Domžale. Je članica likovnega društva Se-nožeti Radomlje, kjer že pet let ustvarja in se izobražuje pod vodstvom mentorja, aka-
Tokratna likovna izpoved Jelke Moravec -Ele je bila drugačna, predvsem ekspresioni-stična, izraža pa se v močnih in živahnih barvah, zlasti se to pokaže v zanimivih novejših abstraktnih delih.
demskega slikarja Janeza Zalaznika. Njena tokratna likovna izpoved je bila drugačna, predvsem ekspresionistična, izraža se v močnih in živahnih barvah, zlasti se to
pokaže v zanimivih novejših abstraktnih delih, kjer je po njenem mnenju našla svoj pravi izraz. Po mnenju strokovnih krogov Ela izstopa med likovnimi amaterji prav zaradi tega, ker se večina drugih izogiba izražanju v abstraktni obliki, saj to zahteva mnogo več znanja in truda, kot pa izražanje in slikanje po naravi. Sicer se ni popolnoma odrekla komercialnemu slikanju, vendar jo iskanje novih poti in bolj svobodnega izražanja, ob upoštevanju in uporabi likovnih zakonitosti, vse bolj privlači in peha v neke vrsto zasvojenosti. Jelka je kot rojena Trzinka najbolj vesela, če lahko svoja dela pokaže v Trzinu, kot se je to zgodilo februarja lani, vendar so njena hotenja in cilji mnogo širše zastavljeni, zato ji povabilo v druge kraje pomeni veliko. Redno se izobražuje ter udeležuje strokovnih ogledov doma in v tujini. Strokovnemu ocenjevanju tokratne razstave se bom pač izognil, ne morem pa mimo mnenja priznane slikarke, ki si je ogledala razstavo in je vzkliknila: »Poglej te barve, nevideno!«
Besedilo in foto:
Tone Ipavec
Deveti Tek Petra Levca
V soboto, 2. junija, smo najbolj zagreti člani Športnega društva Trzin kljub dežju odšli označevat progo, saj smo vedeli, da bo na trzinski tek priromalo nekaj najbolj trdoživih tekačev, ki jih dež prav nič ne moti. Pripravili smo tek za otroke do 7 let in do 11 let, ki so tekli na 800 metrov, tek za otroke do 15 let, ki so tekli na dva kilometra, tek za ženske in mladince, ti so tekli na šest kilometrov, in seveda za moške, najdaljšo in najbolj naporno progo, ki je bila dolga deset kilometrov in pol.
Start teka je bil izpred poslopja Ivana Hribarja. Najdaljša proga je potekala po trzinskih ulicah do športnorekreacijskega parka, kjer se za šest kilometrski tek zavije desno, za 10,5 kilometrskega pa levo po trim progi do bele ceste in nato v hrib proti zgornjem Dobenu, kjer se je začel spust. Na stičišču ali po naše »trzinskem gozdnem rondoju« se obe progi spet združita. Spust se nadaljuje še mimo gradu Jable, ravnina pa za iztek in finiš pelje mimo trzinske cerkve in šole v cilj. Letošnji tek nam je poleg dežja pokvaril tudi naključni sprehajalec ali kolesar, ki je tekmovalce usmeril proti Rašici, tako da je premaknil označbo. Samo ugibamo lahko, ali je bilo to namerno zaradi teka ali je nekoga trak motil pri njegovem sprehodu ali kolesarjenju. Tek je rekreativne narave, in nanj se pridejo tekmovalci predvsem družit ob športu in zabavi, kar pomeni, da veliko hude volje kljub malo daljši pretečeni razdalji
ni bilo in tudi organizator se je odločil, da teka ne bo razveljavil. Tako smo tek zaključili s podelitvijo najboljšim. Letos je - v veliki meri zaradi slabega vremena - teklo le 54 tekačev, a da si se v takem vremenu tekel gor in dol po gozdu, je bilo potrebno veliko poguma, zato vsem, ki so progo premagali, čestitamo. Po podelitvi priznanj je potekala na prireditvnem prostoru še Trzinska pomlad.
Letošnji tek je organiziralo športno društvo samo, brez pomoči ostalih, ki so pomagali na kakšnem od prejšnjih tekov, pa še nas je bilo bolj malo, in smo morali zato krepko pljuniti v roke. Ravno zaradi požrtvovalnosti teh nekaj in ker smo jih potem poslušali, kot da bi mi namerno tekače usmerjali narobe, se vsem še enkrat zahvaljujem za vso pomoč. Tako so bili nosači težkih gasilskih garnitur in odra, usmerjevalci proge, zapisnikarji, nadzorniki, časomerilci, in še kaj bi se našlo, naslednji: Uroš Kač, Luka Šte-be, Jernej Gustinčič, Jernej Urbanc, Ivo Gubenšek, Rok Cunder, Rok Žugelj, Primož Polanc, Bine Novak in Matjaž Erčulj, nekateri od njih pa so se po pripravi odpravili še na progo kot tekači. Seveda pa se takšnih prireditev ne bi dalo izvesti, če nam ne bi pomagali tudi sponzorji, ki so bili: Občina Trzin, Okrepčevalnica Barca, Ferocom d.o.o. in Pizzeria Sestrice, prireditev pa je sofinancirala tudi Fundacija za šport Republike Slovenije.
Matjaž Erčulj, ŠD Trzin
Rezultati letošnjega teka		
Mesto Ime in priimek		Čas
Otroci 7 let in mlajši, 800 m:		
1.	Jure Gladek	2:18:07
2.	Filip Pavšek	2:25:96
3.	Jan Tavčar	2:29:56
4.	Matic Lautar	3:20:00
5.	Ura Kanduč	3:21:00
Dečki do 11 let, 800 m:		
1.	Rok Kveder	1:42:52
2.	Aljaž Pavšek	1:55:73
3.	Leon Cimerman	2:02:62
Dekleta do 11 let, 800 m:		
1.	Tina Vaupot	1:45:90
2.	Nika Jutraž	1:54:13
3.	Ana Marija Prezelj	1:55:49
4.	Maruša Pavlič	1:57:11
Otroci do 15 let:		
1.	Matej Kristan	4:47:00
2.	Zan Valenčak	5:37:37
3.	Martina Mušič	5:43:76
Mladinci 6 km:		
1.	Matej Kristan	25:47:08
2.	Rok Mušič	29:50:46
Ženske absolutno 6 km:		
1.	Alenka Arh Podbrežnik1972	29:06:37
2.	Anita Tancik1976	30:41:46
3.	Andreja Kanduč1976	32:46:64
4.	Spela Knez1977	34:09:87
5.	Nina Krnjak1976	35:44:36
6.	Marjeta Rink1953	36:45:86
7.	Milena Rakun1968	38:57:68
Moški absolutno 10,5 km:		
1.	Marjan Veršnik1959	47:00:00
2.	Stane Cimerman1967	47:11:00
3.	Sebastjan Sušnik1984	48:01:00
4.	Boris Repnik1975	49:06:00
5.	Iztok Podbrežnik1972	50:35:00
6.	Marko Povirk1965	50:43:00
7.	Edvard Huth1978	50:50:00
8.	Rok Žugelj1983	51:30:00
9.	Uroš Novak1977	51:32:00
10.	Marko Kuhar1968	52:45:00
11.	Sebastjan Kuhar1989	52:45:00
12.	Urban Gradišar1974	52:49:00
13.	Božo Končina1964	53:36:00
14.	Brane Povše1952	53:40:00
15.	Peter Pavlič1965	53:43:00
16.	Vid Jelenc1950	53:49:00
17.	Jani Muha1973	53:51:00
18.	Dubravko Gojak1976	53:55:00
19.	Jernej Urbanc1984	55:36:00
20.	Uroš Šalić1978	55:44:00
21.	Miha Horvat1938	56:01:00
22.	Grega Gradišar1976	1:00:08:00
23.	Milenko Panić1962	
24.	Uroš Kanduč1966	
25. Matjaž Erčulj1978
Šola orientacije
Po dobrih dveh letih delovanja smo si v Orientacijskem klubu Trzin zagotovili najpomembnejša sredstva za delovanje kluba in izvajanje naših aktivnosti, saj orientacijskega teka ni mogoče izvajati brez kart, kontrolnih zastavic in podobnega.
Tako imamo končno osnovne pogoje za nadaljnje delo in že smo pričeli z našo prvo Šolo orientacije oziroma tečajem orientacijskega teka. Ob Florija-novem sejmu smo privabili nekaj tistih, ki so se z orientacijskim tekom želeli bolje seznaniti. Pridružili so se nam Lara, Ula, Filip, Jakob, Martin, Aljoša in Katja. Prve korake smo opravili na šolskem igrišču v Trzinu in v športnem parku, tem pa že sledijo najrazličnejše vaje po trzinskem gozdu, kjer tečajniki spoznavajo marsikatere »skrivnosti« orientacijskega teka, kar je uspelo zabeležiti tudi kameri TV Slovenije. Več podrobnosti o delovanju Orientacijskega kluba Trzin najdete na spletni strani www.oktrzin-klub.si.
Besedilo in foto: Krešo Keresteš, Orientacijski klub Trzin
39. atletsko državno prvenstvo osnovnih šol s prilagojenim programom
V petek, 25. maja, je OŠ Roje, ki jo obiskuje tudi nekaj učencev iz občine Trzin, na domžalskem štadionu organiziralo 39. atletsko državno prvenstvo osnovnih šol s prilagojenim programom. Tekmovanja se je udeležilo 235 učencev iz 32 osnovnih šol s prilagojenim programom, ki so se na tekmovanje uvrstili preko osmih področnih predtekmovanj. Učenci so tekmovali v skoku v daljino in višino, metu žogice in tekih na 60, 300 in 1000 metrov. Letošnja novost pa je bila demonstracijska štafeta 4 x 100 metrov. Osnovno načelo tekmovanja je bilo sicer »Pomembno je sodelovati, ne zmagati«, vendar so učenci - vsaj v tekih, ki sem si jih ogledal - tekmovali »na polno«. Kako tudi ne, ko pa si je tekmovanje prišel ogledat tudi naš šprinter Matic Osovnikar. Učenci OŠ Roje se pohvalijo z drugim mestom Mateja Debeljaka v teku na 1.000 metrov in sedmim mestom Gašperja Lovše-ta v skoku v daljino. Marko Kokalj, ki je tekmoval v skoku v višino, in Andrej Škrjanc, ki je tekel na 300 metrov, pa sta se uvrstila v zlato sredino. Ekipno je OŠ Roje zasegla odlično šesto mesto, zmago pa so odnesli učenci OŠ Glazija iz Celja.
Besedilo in foto: Zoran Jereb
Zahvala sponzorjem in donatorjem
Organizator OŠ Roje se spodaj naštetim sponzorjem in donatorjem zahvaljuje, da so s svojimi darovi omogočili izvedbo državnega tekmovanja.
AS Moto center d.o.o. Atletski klub Domžale Biotera d.o.o. Cvetličarna OMERS Elektro POČIVAVŠEK GRADBENIK HELIOS Domžale d.d. JKP Prodnik JUS Security KAM BUS d.d. Kos Blanka s.p. Kos Dare s.p. Kosec Alojz s.p. MERCATOR d.d. Mobitel d.d. Občina Domžale Občina Lukovica Občina Mengeš Občina Moravče Občina Trzin Orehek Janez s.p. Pelati d.o.o. Plastenka d.o.o. Prelovšek s.p. SAM d.o.o. Savske elektrarne ŠD Sonček T-2 d.o.o. Terme Snovik
Matej Debeljak, 2. mesto v teku na 1.000 metrov: »Vteku na en kilometer letos tekmujem že petič, drugo mesto pa je v skladu z mojimi pričakovanji, saj sem pred tekmovanjem pričakoval drugo ali tretje mesto. Tudi v prihodnjih letih bom tekel na tej razdalji, saj mi vsako leto uspe čas izboljšati za približno dve sekundi. Na letošnjem tekmovanju mi je še posebej všeč dobra tekaška podlaga, pa tudi organizacija tekmovanja se mi letos zdi boljša kot v preteklih letih.«
TRIGLAV d.d.
USKOK d.d.
WRIGLEY d.o.o.
Zdravstveni dom Domžale
ŽITO Gorenjka d.d.
ŽITO Prehrambena industrija d.d.
Telefonske številke občine Trzin so: 01/564 45 43, 01/564 45 44, 01/564 45 49 in 01/564 45 50 Številka faksa je: 01/564 17 72 Uradne ure: ponedeljek 8 - 14 sreda 8 - 13 in 14 - 18, petek 8 - 13 Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/564 47 30.
Spust po Ljubljanici
V soboto, 26. maja, smo se domžalsko - trzinski taborniki odpravili na veslanje po Ljubljanici.
Ko je bil dan zavit še v meglo, smo že pripravljali prikolico s kanuji. Vzeli smo vse, tudi našo maskoto, ki je lepo popestrila kanu. Peljali smo se proti Podpeči, kjer smo začeli z veslanjem. Veslanje je zahtevna veščina, ki jo obvladajo le izbranci, zato smo večino poti potovali iz levega brega na desnega. Da je bila pot bolj razburljiva, smo imeli kontrolne točke. Na eni izmed njih smo morali veslati nazaj in streljati z lokom, ampak puščice so bile ukrivljene... (vedno mora biti nekaj krivo). Veslali smo kar dolgo, poslušali radio in se zabavali, nakar smo se vsi obrnili in kanu je zajel vodo! Vsi mokri smo iz ne pretirano čiste Ljubljanice potegnili kanu. Zgodilo se nam je ravno na kontrolni točki, tako da so nas vsi videli ... Opravili smo še zadnjo preizkušnjo in priveslali na cilj. Vsi utrujeni smo odveslali do travnika, kjer smo pojedli sendviče in odšli domov.
Miha Karlovšek
20
Otroška olimpijada je praznovala deseto obletnico
odsev
Čestitke prirediteljem, rekordna udeležba in še vedno aktualno De Coubertenovo načelo
Sredi najlepšega izmed letnih časov je bila asfaltna ploščad pred domačo OŠ prizorišče tradicionalne (že desete po vrsti) otroške olimpijade, na kateri so nastopili nadebudni »vrtičkarji« iz enot Žabica in Palčica ter prvo in drugošolci.
Prizadevnim organizatorjem (Vrtcu in OŠ Trzin ter Športnemu društvu Trzin) je znova uspelo pripraviti zanimivo ter dobro obiskano prireditev (saj je spet padel rekord - lani 121, letos pa 123 tekmo-
valcev), na kateri so najmlajši dokazali, da pregovor »Zdrav duh v zdravem telesu« ter plemenito načelo o sodelovanju barona de Coubertena še vedno držita in veljata!
Po uvodnem častnem krogu udeležencev ob zvokih olimpijske himne, dvigu zastav ter slavnostnem nagovoru župana gospoda Toneta Peršaka so se naši mladi upi razporedili po poligonu, domiselno sestavljenem iz desetih zahtevnih vaj. Ob
Letošnja Otroška olimpijada je bila spet rekordna po udeležbi, navdušenje tekmovalcev pa vsaj tolikšno kot prejšnja leta.
izvrstni motivacijski glasbeni podlagi prizadevnega tonskega mojstra Matica Kocipra se je nato skakalo v daljino in višino, metalo žoge na koš in brcalo proti golu, tekli so med stožci in obroči, se kotalili po blazinah ter delali prevale, si podajali »staro, dobro« medicinko ... Prav vse brez izjeme pa so ponosne mamice, babice, očki in dedki pridno spremljali s kamerami in fotoaparati. No, seveda tudi letos ni šlo brez daleč najpopularnejše discipline -škropljenja z ročno gasilsko brizgalko oziroma natančnem ciljanju z vodnim curkom, kar je ob žgoči popoldanski pripeki ter temperaturi 29oC za nekatere nepazljive opazovalce pomenilo resnično osvežitev!
Po dobri urici aerobnih vaj ter spretno-stnih preizkušenj je šaljivi uradni napovedovalec Matjaž Erčulj razglasil vse sodelujoče za zmagovalce ter jim podelil za-
služene nagrade in okrepčila, nato pa so se v teku pomerili še njihovi starši. Konkurenca med starši je bila malo manjša, a borbenosti ni manjkalo. Otroško pozornost so kasneje pritegnili sladkorna pena, sladoled in kokice, starši pa so še malce posedeli, lovili sončne žarke, se med seboj pomenkovali ter uživali v zares prijetnem petku.
Skratka - prijetno s koristnim torej, doajen olimpijskega duha, veliki don Juan Samaranch, pa bi zagotovo dejal: »To so bile najboljše igre doslej«! In prav bi imel.
Gašper Ogorelec
Taborjenje medvedkov in čebelic (MC) 2007
Leto je naokoli, in kot vsako leto se tudi letos taborniki iz Domžal in bližnje okolice odpravljamo na najbolj noro pustolovščino leta, to je seveda taborjenje v Stavči vasi.
Poletni tabori so v različnih izmenah, »taborjenje MČ« pa je namenjeno našim najmlajšim (starim od 6 do 10 let) - medvedkom in čebelicam. Vsako poletje s seboj prinese obilo lepega vremena, sproščenosti in smeha, tega pri tabornikih nikoli ne zmanjka, in tudi letošnje taborjenje ne bo izjema. Dnevi na taboru bodo napolnjeni z novimi spoznanji, osvajanjem veščin, opazovanjem in varovanjem narave ter z nepozabnim druženjem z vrstniki. Seveda moramo tudi omeniti kopanje v bližnji reki Krki, ki se po napornem dnevu prileže prav vsakemu pravemu taborniku. Torej razlogov za udeležbo na taboru ne manjka, sedaj pa počakajmo še dober mesec dni, potem pa se naša pustolovščina lahko prične. Prijave so še vedno možne, več informacij o taboru pa najdete na http://rst.rutka.net. Lep taborniški pozdravček!	Maja Omahna
Beseda organizatorja
»Letošnjo Otroško olimpijado so nam malo pokvarili nesrami lopovi. Nekaj dni pred prireditvijo so nam namreč ukradli drese (spominske majice) in medalje za udeležence. Tako smo morali v zadnjem trenutku poiskati rezervno rešitev, ki pa najbrž ni bila vsem všeč. Otroci ste tako dobili majico in pijačo, kot smo obljubili, vsi ostali pa smo ostali praznih rok. Ker vem, da se prireditve ne udeležujete zaradi nagrad, ampak bolj zaradi druženja in dogodka samega, verjamem, da na nas niste bili jezni in se boste olimpijade še naprej veselo udeleževali. Za jezne pa velja opravičilo. Zahvaljujem se vsem prostovoljcem in vzgojiteljicam za nesebično pomoč in Občini Trzin za finančno podporo prireditve.«
Matjaž Erčulj, predsednik ŠD Trzin
Tudi šahisti smo počastili občinski praznik
Pred prvo potezo
V skladu z večletno tradicijo smo člani trzinskega šahovskega društva tudi letos organizirali turnir v počastitev občinskega praznika. V razpisnih pogojih smo določili, da se bo igral pospešeni šah s po 15 minutami za igralca na partijo. Tovrstna tekmovanja so v Sloveniji že nekaj let zelo priljubljena, zato se kar vrstijo, na njih se dostikrat ponavljajo znana imena. Letos nam je uspelo medse privabiti 58 udeležencev, med njimi smo gostili enega velemojstra in dva mednarodna mojstra, dvanajst pa je bilo šahistov in ša-histk z mojstrskim oziroma kandidatskim naslovom. Torej je bila udeležba kar ugledna in v tej konkurenci smo imeli Trzinci (skupno nas je nastopilo 12) v nedeljo, 13. maja, ponovno možnost preveriti naše obvladovanje kraljevske igre.
Uvodno dejanje turnirja je bil pozdrav predsednika ŠD Trzin Slavka Mlakarja, nato pa je sledil krajši nagovor trzinskega župana Toneta Peršaka, ki je simbolično povlekel tudi prvo potezo na šahovnici in s tem dal vsem sodelujočim znak za začetek igranja. Takoj za tem smo se šahisti zagrizli v borbe, ki so vseh devet kol potekale v športnem vzdušju. Med samim tekmovanjem, kjer smo nasprotnike določali po švicarskem sistemu, ni bilo spornih dogodkov, za kar gre zasluga vsem igralcem in seveda šahovskemu sodniku Aleksandru Ko-zarskemu. Iz kola v kolo je naraščala borbenost, pa tudi temperatura v dvorani, in ob pol štirih popoldne smo po skoraj petih urah igranja dobili zmagovalca. Letos si je prvo nagrado in zlato medaljo suvereno
priboril Dušan Čepon (ŠD Podpeč), ki je oddal le dva remija. Drugo mesto je zasedel lanski zmagovalec Leon Mazi, bronast pa je bil tokrat velemojster Marko Tratar. Najbolje uvrščena članica je bila Pavla Košir (ŠD Vele Domžale), nagrado za najbolje uvrščenega mladinca si je priigral Bernard Perič iz Trbovelj, pri kadetih pa je bil
Zahvala sponzorjem
Omeniti je treba tudi to, da so nam izvedbo turnirja finančno omogočili naši tradicionalni sponzorji: Občina Trzin, Buscotrade d.o.o. Trzin in Pe-cos pub. Okrepčevalnica Barca Trzin je poskrbela za odlično malico, ravnatelj OŠ Trzin Franc Brečko pa nam je dal na voljo šolske prostore, v katerih se bo, upajmo, odvijal turnir tudi prihodnje leto.
najbolje uvrščen Aljaž Abe iz Loke pri Mengšu. Trzinci smo si priigrali dve nagradi: najboljši domači šahist je bil Vinko Ur-banc (zasedel je skupno 21. mesto s petimi točkami), med igralci z ratingom do 1650 točk pa se je najvišje uvrstil Vojo Cvjetinovič. Naslov najbolje uvrščenega seniorja je pripadel Vidu Vavpetiču iz Domžal.
Turnir v Komendi
Enak praznik je teden dni zatem praznovala tudi bližnja občina Komenda in tudi tam so šahisti pripravili svoj turnir. Tr-zinci smo tja »poslali« pet šahistov, skupaj pa je nastopilo kar 50 ljubiteljev šaha. Turnir sam je potekal ob enakih pogojih kot naš in tudi jakost nastopajočih je bila podobna. Kot zmagovalec je iz bojev izšel Leon Mazi, ki je za pol točke prehitel hrvaškega šahista Ozrena Bitija, tretji pa je bil domačin Bojan Hribar. Trzinci smo pristali bolj na dnu končne lestvice, saj nobeden ni zbral niti polovice možnih točk. Pisec tega prispevka (Andrej Grum, op. ur.) sem se uvrstil na 33. mesto, tri mesta za menoj pa je končal B. Bajec. J. Andlovic je zasedel 39. mesto, sledila pa sta še I. Varga (42.) in V. Cvjeti-čanin (44.). S tem nastopom smo nekako končali pomladno sezono in naše aktivnosti se bodo znova okrepile avgusta, ko je na sporedu »domači« turnir pod pokroviteljstvom Bara Repek. Ponovno pa vse prijatelje šaha vabim na obisk v prostorih na Mengeški cesti 9 (nad Pecos pubom) ob ponedeljkih od 19. ure dalje.
Besedilo in foto:
Andrej Grum
Trzinski žerjavčki na obisku zeliščne kmetije v vasici Kolobje
e nekaj časa je med zeliščarji naših upokojencev tlela misel, da bi obiskali zeliščno »bio« kmetijo Kalan na Kozjanskem. Tako smo se na turobno jutro, 16. maja, podali na pot z željo, da bi nam bilo na našem izletu vreme kar najbolj naklonjeno.
Po programu smo najprej obiskali podzemno jamo »Pekel« pri Šempetru in si nato ogledali še Rimsko nekropolo iz drugega stoletja. Občudovali smo neverjetne umetnine iz davnih časov, ki jih je ustvarila visoko razvita civilizacija, in so v neznani zemeljski katastrofi za tisočletja potonile globoko pod zemljo. Po ogledu znamenitosti smo se odpeljali proti našemu glavnemu cilju - spoznavati in črpati iz neokrnjene narave zdravilna zelišča; pregovor pravi, da »za vsako bolezen rož'ca rase«. Triurno predavanje naših gostiteljev je prehitro minilo in ugotovili smo, da bi si za tako obsežno vsebino morali vzeti vsaj še enkrat toliko časa. Vsi udeleženci izleta smo si bili enotni, da nam je obisk kmetije
dal veliko novih znanj glede uporabe zdravilnih rož, ki nam jih nudi narava.
S prijetnimi občutki smo se poslovili od gostiteljev in se v prepričanju, da se sem ponovno vrnemo, odpeljali na zasluženo kosilo in potem proti večernim uram domov.
Franc Pavlič
Obvestilo in vabilo članom
DU v naslednjih dneh pripravlja naslednje dogodke:
•	22. junija pripravljamo piknik DU »Žerjavčki« v Dolgi dolini s pričetkom ob 11. uri
•	28. junija pa se bomo udeležili srečanje upokojencev Slovenije v Mariboru (na Snežnem stadionu)
Anketa za starše
Društvo prijateljev mladine Trzin za aktivno preživljanje prostega časa otrok med počitnicami
(jesenskimi, zimskimi, poletnimi)
Dragi starši!
Smo Društvo prijateljev mladine iz Trzina, ki za vaše otroke organizira skozi celo leto najrazličnejše delavnice, na katerih lahko veselo preživijo svoj prosti čas. Redno vas obveščamo, in vas bomo tudi v prihodnje, o vseh naših aktivnostih preko letakov, ki jih razdelimo otrokom v šoli in vrtcu.
Nemalo staršev se pred začetkom počitnic sooči z vprašanjem: Kako in kje bo moj otrok preživel del počitnic???? V DPM želimo pomagati pri reševanju tovrstnih dilem in bi bili pripravljeni v šolskem letu 2007/08 organizirati tedenske dejavnosti med jesenskimi, zimskimi ter poletnimi počitnicami, ki naj bi potekale vsak dan od 8. do 16. ure, po dogovoru tudi do 16:30 v šoli in izven nje (športne aktivnosti).
Program naj bi bil sestavljen iz različnih delavnic (likovna, športna, slaščičarska, računalniška, učenje angleščine...). Organizirali bi tudi malico in kosilo. Delavnice bodo vodili strokovno usposobljeni mentorji. Okvirna cena tedenskega programa (od pon. do petka) naj bi bila 150 evrov (od 12 do 16 otrok v skupini). Četrtino programa bo plačalo DPM Trzin za vsakega otroka. Z namenom, da se čim bolje organiziramo in prilagodimo splošnemu interesu staršev, vas prosimo, da izpolnite priloženo anketo in nam jo posredujete preko vzgojiteljic oziroma učiteljic. Z anketo bi radi pridobili kar največ informacij o tem, kaj bi vaši otroci v času poletnih počitnic radi počeli oz. kakšni so tudi interesi vas - staršev.
Pišite nam na: dpm.trzin@gmail.com Z veseljem sprejemamo tudi nove člane društva, seveda z namenom, da skupaj obogatimo program preživljanja prostega časa za NAŠE OTROKE V Trzinu! Hvala za sodelovanje !	DPM Trzin
Vabilo na družinsko kolesarjenje
Društvo prijateljev mladine Trzin
in kolesarska sekcija FELIXI Trzin organizirata družinsko kolesarjenje, ki bo v nedeljo,
24. junija 2007, ob 10. uri izpred trzinskega Mercatorja
Prijavnine ni!
•	Kolesarska proga je dolga približno 28 km in bo potekala skozi Trzin, Gameljne, Skaručno, Vodice, Mengeš, Loko in nazaj v Trzin.
•	Vozilo se bo po cestnoprometnih predpisih. Do 14. leta starosti je potrebna ČELADA, od te starosti dalje pa je seveda zaželena. Glede na dolžino proge kolesa »PONY« niso priporočljiva.
•	Za varno vožnjo bodo poskrbeli izkušeni kolesarji, ki bodo vozili na glavnini, v sredini in tudi na koncu kolone. Za morebitne poškodbe, tako tehnične kot fizične, pa bo poskrbelo vozilo, ki bo spremljalo kolesarje na poti.
•	Vabljeni ste tako rekreativci, izkušeni kolesarji in tudi tisti, ki bi radi to postali. Ne pozabite, da gre za družinsko kolesarjenje, torej otroci in starši. S seboj imejte »bidon« z vodo.
•	V primeru dežja kolesarjenje odpade.
ANKETA
Ali bi potrebovali varstvo otroka med poletnimi počitnicami 2007 in kdaj ?
•	NE
•	DA, obkrožite X za željeni teden počitniškega varstva
				
	:■_ »fij - a»; ;		SI^H ~ j'icr ;	
				
	IUÍI4UIII		!■■■■■■■	
	\		L 2 7 * 5-	
	1 J 1 B B T B		fr 7 B 9 3D 1L	
	•> IL II 11 La M LE		13 » IE Í»Tl~| 19	
	L« 17 ■ J? ZD ZL ZZ		B B. a a a b rt	
	23 Si iS a 27 & 3Í		íř » 23 K JI	
	» 3L			
Ali bi potrebovali varstvo otroka med jesenskim in zimskimi počitnicami?
•	NE
•	DA
Če ste pritrdili na predhodno vprašanje, kakšne aktivnosti bi vaš otrok najraje počel oz. jih zmore in sme izvajati ?
•	Rolanje
•	Kolesarjenje
•	Izobraževalni tečaji (jezikovni, računalniški...)
•	Plavanje na bazenu
•	Igre z žogo
•	Pohodništvo, sprehodi v naravo
•	Razne delavnice (risanje, modeliranje, slaščičarska delavnica, računalniška d., tuji jezik....)
•	Drugo:
Imate kakšne pomisleke, posebne pripombe, želje (nove oblike druženja), ideje ?
V kolikor želite, da vas posebej obveščamo (E-mail) o večin in ostalih družabnih srečanjih DPM, nam prosimo zaupajte svoje podatke.
Ime in priimek (enega od staršev): Ime in starost otrok/a: Naslov:
Telefon:	E-mail:
Anketni list lahko otrok odda svoji učiteljici.
Pišite nam na: dpm.trzin@gmail.com Z veseljem sprejemamo tudi NOVE ČLANE društva, seveda z namenom, da skupaj obogatimo program preživljanja prostega časa za NAŠE OTROKE V Trzinu!!!
û P M Plavanje, Kolesarjenje, Anketa
Tnfri -
Počitniški plavalni tečaji
DPM Trzin, ZPM Domžale in ŠD Sonček tudi to poletje na domžalskem bazenu pripravljata počitniške plavalne tečaje.
Pridružite se nam na začetnih in nadaljevalnih tečajih plavanja, ki bodo na domžalskem bazenu potekali od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure. Tečaji so namenjeni otrokom od 5. do 14. leta. V primeru neprimernih vremenskih razmer pa se bomo odpravili v Atlantis. Vsak otrok zadnji dan tečaja prejme »delfinčka« oziroma »konjička«. Tečaj bodo vodili učitelji športne vzgoje in študentje FŠ.
Cena plavalnega tečaja, ki zajema učenje plavanja, vstopnico za bazen in varstvo, je:
•	50 evrov na otroka za eno izmeno ob plačilu na dan začetka tečaja;
•	46 evrov na otroka za eno izmeno ob plačilu do četrtka za izmeno, ki sledi, na TR št. 340001001 887 368. Sklic ni potreben, za evidenco plačila pa, prosimo, navedite ime in priimek otroka in »Plavalni tečaj 07«. Kopijo plačila oddajte vodji tečaja prvi dan. Le tako vam bomo lahko izdali potrdilo o vplačilu;
•	za otroke iz občine Trzin tečaj stane 25 evrov, preostali del pa plača DPM Trzin.
•	7 evrov na dan je doplačilo za Atlantis, velja pa v primeru neprimernih vremenskih razmer (razlika v ceni karte in stroški prevoza);
•	ob prijavi dveh otrok ima drugi otrok 4 evre popusta;
•	ob prijavi za dve izmeni je popust pri drugi izmeni 4 evre.
Starši, omogočite svojim otrokom prijetne počitnice!	DPM Trzin
PRIJAVNICA ZA PLAVALNI TEČAJ
Prijavite se lahko tako, da izpolnite prijavnico in nam jo posredujete:
•	po telefonu (ZPM Domžale): 01/721 91 80 ali faksu: 01/721 91 85 (vsak delovnik med 8. in 15. uro.)
•	preko e-maila: sd.soncek@gmail.com
IME IN PRIIMEK OTROKA:
SVOJEGA OTROKA PRIJAVLJAM NA (prosimo, obkrožite): PLAVALNI TEČAJ (IZMENE)
1.) 2.7.-6.7. 2.) 9.7.-13.7. 3.) 16.7.-20.7. 4.) 6.8.-10.8. 5.) 13.8.-17.8. 6.) 20.8.-24.8. 7.) 27.8.-31.8. PREDZNANJE PLAVANJA
ZAČETNI	NADALJEVALNI	IZPOPOLNJEVALNI
DATUM ROJSTVA:_ DOSEGLJIV TELEFON: _
NASLOV: E-mail:
Datum:_ Podpis staršev:-
Naj občina Trzin postane območje brez gensko spremenjenih organizmov
V Sloveniji se pripravlja zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin s konvencionalnimi, ki bo verjetno prišel v veljavo konec leta 2008.
Gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) je neposredno povezano z okoljskimi tveganji. Rastline, ki so odporne na herbicide in na škodljivce, lahko negativno učinkujejo na biotsko raznovrstnost in ekološko ravnovesje. V svetu GSO pridelujejo približno deset let, v obsežnih raziskavah pa je bilo doslej ugotovljeno, da se pestrost rastlin in pestrost insektov v področju posevkov GSO bistveno zmanjša. Spremljanje zdravstvenega stanja živali, ki so jih krmili z GSO, je pokazalo zaskrbljujoče poškodbe notranjih vitalnih organov. Cvetni prah gensko spremenjenih posevkov se nekontrolirano širi in zastruplja tudi oddaljene posevke, kjer se prideluje zdrava hrana ekološko ali biološko-dinamične kvalitete in s tem onemogoča pridelovanje zdrave ekološke hrane.
O tveganjih dodatno priča dejstvo, da države prepovedujejo gojenje GSO na varovanih območjih narave (zavarovana območja in območja omrežja Natura 2000 - tudi trzinska občina ima 40 odstotkov oziroma 348,08 hektara omenjene površine) in drugih občutljivih območjih, določenih s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave zaradi možnih negativnih posledic za prosto živeče živali in rastlinske vrste ter njihov življenjski prostor.
Novembra 2005 je slovenska vlada sprejela akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015, s katerim načrtuje bistveno povečanje obsega ekološke pridelave.
Uporaba GSO bi torej v slovenskem kmetijstvu izničila ugodne razmere za razvoj ekološkega kmetijstva. Rezultati javnomnenjskih raziskav kažejo prepričljiv in vztrajen odpor večine Evropejcev do gensko spremenjene hrane, podoben pa je odziv tudi pri nas, saj ankete kažejo, da 85 odstotkov anketirancev (v anketi KGZS 2006) nasprotuje gojenju GSO. Tudi učitelji na OŠ Trzin smo pokazali svoje nestrinjanje s sprejetjem zakona o soobstoju GS rastlin s konvecionalnimi (zbrali smo podpise proti omenjenemu zakonu), v naslednjem šolskem letu pa bomo začeli s postopnim uvajanjem ekološko pridelanih živil in hrane, pridelane na integriranih kmetijah. Učence ekološko izobražujemo in osveščamo, velik poudarek pa dajemo tudi zdravi prehrani, zato je v našem interesu, da živimo in delamo v občini, ki ne bo dovoljevala gojenje gensko spremenjenih orga nizmov.
Koordinatorja eko šole Aleš Šporn in Nancy Vake
Študentski klub Domžale predstavlja in vabi na
»Kopalkanje 007«
Poletje se bliža z veliko naglico in z njim prihajajo tudi neobremenjeni, smeha polni in zabavni dnevi. Počitnice so tisti posebni čas, ko smo vsi bolj ali manj sproščeni in pripravljeni na take in drugačne odklope. Na kožo pisani odklopi, kakovostno preživljanje prostega časa in popestritev poletnih dni, vse to in še več ustvarja poletna saga elektronskih ritmov - Kopalkanje 007 na domžalskem kopališču!
Poletni festival Kopalkanje, ki ga danes lahko imenujemo tudi največji poletni festival Domžal, se je začel leta 2002 na domžalskem kopališču, kjer so že takrat gostovali priznani DJ-ji elektronske glasbe in tudi tisti, ki prinašajo nov veter na glasbeno sceno in si utirajo pot navzgor. DJ-ji so bili za vsak dogodek skrbno izbrani, poleg tega pa so odsevali trenutne trende na glasbeni sceni, program pa so vsako leto dopolnjevale različne nagradne igre in ostale zabavne vsebine (nočno kopanje in hlajenje v bazenu ...). Letos je po vsakem dogodku organiziran tudi afterparty do poznih jutranjih ur v bližnjem lokalu Fit Bar v Domžalah! Seveda pa nismo pozabili tudi na organiziran prevoz domov v radiju petnajstih kilometrov. Poletna vročica elektronske glasbe bo tudi letos pestrila, činila in kratkočasila vse navdušence tovrstnih odklopov! Zato ne manjkaj in pridi tudi ti!
Vse ostale informacije dobiš na www.kopalkanje.com. Počekiraj! In ... se vidimo!
Ana Strnad
Študentski klub Domžale
Program Kopalkanja 007
29. junij 2007: Reagge večer
Prvo Kopalkanje bo v znamenju reagge ritmov, pod taktirko JAHOP-TION CREW(DJ Jah Poh, DJ Jah Kuzzy, DJ Koksi in DJ Jimi) in DUB LAB CREW(DJ Rollking + DJ Dubbud) v prijetnem ambien-talnem vzdušju domžalskega bazena čarala občutke poletne vročice! 6. julij 2007: Drum'n'bass večer
Drugo Kopalkanje bo odmevalo v ritmih bobna in basa, za kvaliteten večer se bodo potrudili PLACE FOR BASE - P4B.nu (DJ Besso + DJ Marvin)!
27. julij 2007: R'n'B večer
Tokrat bodo na svoj račun prišli vsi tisti, ki jim mehki gibi teles in bolj umirjeni ritmi pridejo pod kožo! Da se bo to res zgodilo, bo poskrbela Kocka Crew ( DJ Zep SLO + DJ B.Visible Avstrija)! 10. avgust 2007: Chill out večer
DJ Dan Mitra bo na predzadnjem Kopalkanju ustvaril pravo chill out vzdušje , zato nikar ne manjkaj! 31. avgust 2007: House večer
Za veliki zaključek petdelne poletne sage, za zadnji odklop pred šolskim letom in za konec počitnic bodo samo za vas s house ritmi operirali:
DJ Koksi (Sound Option) DJ Greenx (Extreme Music Recordings) DJ Florex (Extreme Music Recordings) MC Release (Extreme Music Recordings)
Deveti pohod po mejah občine Trzin
Navkljub kislemu vremenu, se je pohoda po mejah občine Trzin tudi letos udeležilo nekaj zagrizenih pohodnikov. (Foto: Zoran Rink)
Letos smo se že devetič podali na pešpot po mejah naše občine. Napovedi vremenarjev so bile: dopoldne oblačno in brez padavin. Pa vendar je pohodnike presenetilo jutranje
rosenje, ki ni napovedovalo nič kaj prijetno hojo preko travnikov in po gozdnih stezah.
Kljub temu se je na zbornem mestu ob osnovni šoli Trzin zbralo 24 pohodnikov (krajšo pot pa so prehodili še trije), ki so vodenje zaupali gospodu Tomažu Kralju in Miru Štebetu. V Dolgi dolini, pri brunarici smučarskega društva Trzin, smo jih pričakali po dobrih štirih urah, kolikor so pohodniki potrebovali za dobrih 18 kilometrov dolgo pot. Ob natanko 12.15 smo jih vendarle dočakali s pripravljeno toplo malico in glasbo harmonikarja Jožeta Jagodica in njegove žene Angelce, ki ga spremlja na gudalu. Povedali so, da je bilo med hojo kar nekaj kratkotrajnih ploh, da pa so se kljub temu ustavljali ob polnih grmičkih borovnic in jih letos seveda prvič poskusili. Pri spomeniku padlemu borcu NOV Ce-netu Štuparju so, kot vsako leto, pomali-cali in zapeli nekaj partizanskih. Poho-dniki različnih starosti (od devet do pre-
ko sedemdesetih let) niso imeli težav s hojo, nobena nezgoda jih ni doletela. Nekateri od pohodnikov že zbirajo kvoto za športno značko občine Trzin, kamor šteje tudi pohod po mejah občine Trzin. Vse tiste, ki se sobotnega pohoda niso
udeležili, vabimo na ponovljeno turo v septembru!
Ob druženju so bili dobrodošli predlogi za organizacijo jubilejnega desetega pohoda prihodnje leto, ki bo spet prvo soboto v juniju.	Jožica Valenčak
In res se je zgodil en lep večer
In res se je zgodil en lep večer -Emilu Milanu Kuferšinu, rezbarju, ljubiteljskemu pesniku, pevcu, recitatorju, po poklicu pa kuharskemu mojstru - ki se nam je predstavil s svojo knjigo »Sto misli in besed« in razstavo rezbarskih del.
Lep večer zaradi avtorja samega, lep večer zaradi izbranega kulturnega programa, lep večer zaradi številnih obiskovalcev, ki so s svojo prisotnostjo izkazali priznanje avtorju knjige »Sto misli in besed« in razstavljavcu - rezbarju Emilu Milanu Kuferšinu. Čeprav smo v Turističnem društvu skupaj z Milanom to svečanost načrtovali že dobro leto, mu kasneje pomagali pri organizacijskih pripravah in iskanju sponzorjev, je bil vendarle levji delež na njem samem. Njegova odločenost, da svoje pesmi objavi v samozaložbi in se predstavi javnosti kot pesnik in istočasno pripravi razstavo skulptur v lesu (nekaj tudi v mozaiku in gobelinu), ki jih je ustvarjal najprej kot samouk, zadnjih šest let pa v skupini rezbarjev Turističnega društva Trzin, je zahtevala mnogo stroškov in časa, njegovega kot tudi njegove družine.
Emil Milan Kuferšin je predstavil svojo pesniško zbirko in rezbarske skulpture, dober obisk otvoritve razstave pa dokazuje, da krajani njegovo delo izjemno spoštujejo. (Foto: Jože Seljak)
Strokovno oceno njegovih literarnih del je v spremni besedi k njegovi knjigi zapisal Tone Peršak, pisatelj in pesnik, ki je na svečanosti v podobni luči Milana tudi predstavil. Za popotnico knjigi sem v imenu Turističnega društva zapisala: Veliko srečo imamo, da je med nami nekdo, ki ima talent in pogum v pesmi in skulpturi
upodobiti zgodbe s koreninami v ljudskem izročilu, ki so doma tu, pri nas v Trzinu in njegovi okolici.«
Na svečanosti na predvečer Milanovega rojstnega dne, 11. maja, v dvorani Marjance Ručigaj, so v kulturnem programu, ki ga je povezoval Tone Ipavec, nastopili re-citatorska skupina DU Žerjavčki z recitacijami Milanovih pesmi, ki jih je v učinkovito celoto povezala Anica Gladek, pevski zbor DU Žerjavčki ter kitaristka in pevka Silva Kosec.
Milan se je seveda zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri izdaji knjige: domačim, prijateljem, sošolcem in drugim obiskovalcem. Sledilo je odprtje razstave z več kot petdesetimi njegovimi rezbarski-mi umetninami in nagovor Marijana Vodnika. Nekatere od rezbarij so kot fotografije natisnjene v pesniški zbirki. Večer je minil v prijetnem druženju, dobrem prigrizku in rujni kapljici. Razstavo, ki je bila odprta do 31. maja, so si ogledali številni obiskovalci, tudi šolarji, katere so najbolj pritegnile podobe junakov, ki jih poznajo iz stripov. Milan, zdravja, bistre glave in ustvarjalne roke ti želimo še mnogo, mnogo let!
Jožica Valenčak
Osmi Florijanov sejem
Po ustanovitvi samostojne občine v letu 1999 je bila pobuda Turističnega društva Trzin za večjo sejemsko prireditev tudi v našem kraju pozitivno sprejeta, podprli so jo trzinski gasilci (ki so sodelovanje ponudili s Florjanovo nedeljo), nekatere druge organizacije in društva ter seveda župan občine Tone Peršak. Tako je nastal Florijanov sejem, katerega glavna pokroviteljica je Občina Trzin.
To je sejemska predstavitev domače in umetnostne obrti, ljudskega izročila, značilne kulinarike, ponudba ekološko pridelane hrane, delavnice za otroke, športne igre in predstavitev društvene dejavnosti, predvsem pa druženje ob zabavi in glasbi ob začetku pomladi in aktivnejšem športnem življenju. Poleg tega, da je Florijanov sejem večja trzinska prireditev naše občine, je zapisan še v koledarju Podjetne regije in Turistične zveze Slovenije, obiskovalce pa privabljamo tudi s programsko zloženko, ki smo jo letos natisnili v tri tisoč izvodih. Organizatorji želimo osnovno sejemsko usmeritev vsako leto dograjevati. Tako smo lani
začeli s tekmovanjem v peki potic, ki je bilo letos organizacijsko dodelano in strokovno vodeno. Revni pa smo še vedno pri ponudbi spominkov, ponudbi oziroma zamenjavi rabljene športne opreme, pa tudi odziv naših podjetnikov in društev za sodelovanje na sejmu je še preskromen. Prvi dve leti je bil prireditveni prostor ob OŠ Trzin, odtlej pa je na Ljubljanski cesti ob gasilskem domu. Tako za sejem kot gasilske svečanosti je sedanji prostor primernejši, vidnejši, všečen pa je tudi obiskovalcem. Organizatorji smo izredno pozorni na predloge in pripombe okoliških stanovalcev. Ocenjujemo, da so sprejeli to prireditev kot svojo in se jim zahvaljujemo tako za razumevanje kot tudi za sodelovanje.
Od klobas in pogač do šahovskega turnirja in -g orientacijskega tekmovanja
^ Na letošnjem sejmu je bilo 49 stojničarjev, ^ preko trideset namenjenih domači in umetnostni obrti, skupinam za ohranjanje deS diščine, ponudnikom ekološko pridelane hrane, turističnim društvom, delavni-
cam....Največ zanimanja so pritegnili rezbarji, izdelovalci čipk, narodnih noš, pletilstva, keramike...Umetni kovač, ki je sicer imel veliko gledalcev, je tarnal nad Trzinci, češ, imate pa res srečo - tako malo pod-kvic, ki naj bi to srečo prinesle, sem uspel vnovčiti... Stojnici Turističnega društva Trzin smo založili s promocijskim gradivom Trzina in Podjetne regije, kulinaričnimi dobrotami (od kruha, potic, klobas...). Ponudbo so s prleškimi pogačami in vinom obogatili tudi člani Turističnega društva iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Za hrano in pijačo
soboto pripravilo šahovski turnir, Orientacijski klub pa v nedeljo orientacijski sprint in tekmovanje v precizni orientaciji. Tudi brez zabavnega in kulturnega programa ni šlo. Na sobotni otvoritveni slovesnosti so sodelovali: župan naše občine, gospod Tone Peršak, z nagovorom, MPZ DU Žerjavčki, recitatorji in glasbeniki OŠ Trzin, glasbeniki glasbene šole L'Artko in naši mladi harmonikarji. V gosteh smo imeli dramsko skupino, ljudske pevce in godce iz Leskovca pri Pragerskem, Klub harmonikarjev Stopar iz Loke, žal pa je zaradi
in narodnih noš. Nedeljski program so nadaljevali harmonikarji in pevci KD Mihaelov sejem iz Mengša, pevci Turističnega društva iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Zanimiv nedeljski glasbeni večer je pripravil tudi Radio Veseljak z gosti iz sveta glasbe. Programski vodja sejma Tone Ipavec in voditelj po sejmu Franci Peternel sta na prizorišču in prireditvenem odru skrbela za nemoten potek programa, predstavljala stojničarje, tekmovalce, mlade glasbenike in se pogovarjala tudi z obiskovalci in tako ustvarjala živahnejši sejemski utrip.
je kot že vsa leta doslej skrbela Gostilna Narobe.
Tradicionalne delavnice Društva prijateljev mladine in Turističnega društva so letos dopolnili še nekateri stojničarji. Tako so otroci in odrasli lahko sodelovali pri izdelavi pletenja iz slame, čipk, organizirane so bile miselne igre in igre v izdelovanju figur iz papirja. Šahovsko društvo Trzin je v
slabega vremena odpadel večerni nastop glasbene skupine »Bily's privat parking«. Kot vsako leto je program Florijanove nedelje, ki ga je sestavljala povorka gasilcev in narodnih noš (v spremstvu mengeške godbe), do cerkve sv. Florijana k slovesni maši in nato koncert mengeške godbe pritegnil številne obiskovalce. Vsa pohvala organizatorjem za res lepo udeležbo gasilcev
Ne le lepe po videzu, tudi nadvse slastne so bile trzinske potice
Florjanov sejem je za nami, dobrote, ki ste jih spekle trzinske gospe, so že zaužite, niso pa pozabljene.
Vsem, letos vas je bilo kar osemnajst, ki ste se odzvale vabilu, se upravni odbor Turističnega društva Trzin ponovno zahvaljuje in že ob tej priliki vabi za sodelovanje v prihodnjem letu. Veseli smo, da smo letos uspeli zadovoljiti najrazličnejše želje in okuse, še posebej pa, da se je tudi za tekmovalni del prijavilo kar enajst pekovk s svojimi dobrotami. Tričlanska komisija v sestavi Nade Perne, Mihe Krejana in Igorja Klepa je v danih pogojih nalogo odgovorno in strokovno opravila. Odločitev ni bila lahka, a ker so imeli izdelane kriterije, je šlo tako rekoč brez težav. Ocenjevali so izgled potice, rahlost testa, enakomernost nadeva in okus. Pomembno je, da so bile potice vodene pod številkami, in člani komisije niso vedeli, komu pripadajo. Na ta način je bila kakršnakoli naklonjenost katerikoli pekovki potic onemogočena. Še enkrat iskrene čestitke in zahvala vsem, ki ste sodelovale, še posebej pa Geni Voglar za prvo mesto orehove potice in za drugo mesto korenčkove potice, Cvetki Bardorfer za tretje mesto potratne potice in Mariji Klopčič za četrto mesto ocvirkove potice. V prepričanju, da se je peka potic in ocenjevanje le-teh že prijelo, bomo letošnje dobre izkušnje v prihodnje še bolje uporabili in organizacijsko izpopolnili.
Meta Železnik
Florijanov sejem je po odzivu obiskovalcev, pa tudi stojničarjev, lepo uspel. Da je že prepoznaven, kaže obisk, ki je iz leta v leto večji. Med obiskovalci so vedno številčnejši naši rojaki, ki izkoristijo priložnost za srečanje s sorodniki, prijatelji, znanci in se zanimajo za sedanji utrip rojstnega kraja. Čeprav smo večino tistih, ki so sejem poleg pokroviteljice Občine Trzin, podprli tako finančno, materialno in moralno, zapisali v programski zloženki in smo se vsem tudi zahvalili v času sejma, naj se preko Odseva tem in vsem ostalim še enkrat zahvalimo. Brez vas sejem ne bi uspel, kot tudi ne brez vseh tistih, ki so poskrbeli za ureditev sejemskega prostora, od odra, stojnic, šotorov in druge opreme, za red na sejmu, za vodenje delavnic, za zabavni in kulturni program, za ponudbo na turistični in drugih stojnicah, za odpravo vseh tistih drobnih pomanjkljivosti, ki očem niso vidne, predvsem pa za zavzetost in ponos, da bomo in tudi smo vsi skupaj tovrstno prireditev speljali do konca brez neprijetnosti in nezgod.
Da zapis o minulem osmem Florijanovem sejmu ne bi bil enostranski, le s pogleda organizatorjev, pričakujemo odziv bralcev Odseva za vtise, predloge in pripombe, ki nam bodo pri organizaciji devetega Florija-novega sejma zagotovo dobrodošli. Nekaj teh smo že zapisali.
Vidimo se prihodnje leto!
za TD Trzin
Jožica Valenčak
Vaja
trzinske civilne zaščite
Letošnja vaja CZ Trzin se je izkazala za potrebno, a hkrati tudi za uspešno.
Med našimi krajani se često pojavlja vprašanje, če Civilna zaščita (CZ) sploh še obstaja. To je tako, kot bi podvomili v možnost pojava potresov poplav in drugih nesreč. Vse prepogosto se dogaja, da se posamezniki s cinizmom odzivajo na povabilo za sodelovanje v enotah civilne zaščite, češ, »kje imam pa čas za tako igranje«. Kaj če bi se tako odzivali športniki, ki trenirajo kolektivne športe? Neuigrana ekipa zagotovo ne bi mogla dosegati pričakovanih dobrih rezultatov. Prav tako je pri civilni zaščiti. Nujno je potrebna vaja, na kateri se člani posameznih ekip pripravljajo za čim hitrejše in pravilno izvrševanje nalog pri reševanju.
V ta namen je štab Civilne zaščite Občine Trzin 12. maja pripravil in izvedel vajo »potres«, na kateri so sodelovali:
•	dolžnostne enote CZ Trzin
•	Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Trzin
•	Društvo za raziskovanje jam Simon Ro-bič (DZRJ) Domžale
•	pripadniki enote za prvo pomoč Osnovne šole (OŠ) Trzin
•	Regijski center za obveščanje (ReCO) Ljubljana - 112
•	Rdeči križ in
•	Policijska postaja Domžale
Izvajalci smo vajo vzeli zelo resno, saj smo se želeli kaj naučiti. Ob prizoriščih je bilo kar nekaj gledalcev, med njimi tudi mladina. Policijska patrulja je poskrbela za nemoten dovoz reševalcev, gasilci so iz razbitin avtomobila (kot posledice zrušene stavbe in podrtega drevja), reševali ukleščenega voznika in sopotnika. Pripadnika dol-žnostne enote prve pomoči in ekipe prve pomoči osnovne šole Trzin pa so dokončali oskrbo poškodovancev. Gasilci so nato prevzeli vlogo vaditeljev in pripadnike tehnično reševalne enote urili za uporabo tehnike, ki je bila na voljo. Jamarji so reševali stanovalce iz zgornjega nadstropja po razpeti vrvi, ker so bila vrata za sestop zagozdena. Enota za namestitev pa je postavila šotor, klopi in mize ter vse ostalo za namestitev oseb. Po zaključeni vaji sem kot poveljnik Civilne zaščite Občine Trzin poročal županu občine Trzin, ki je pripadnike enot nagovoril in jih pohvalil, da so se v tako velikem številu odzvali na vajo. Že v sredo, 16. maja, smo na sestanku razširjenega štaba Civilne zaščite Občine Trzin analizirali in kritično ocenili izvajanje sobotne vaje »Potres«. Prisotne sem seznanil o mnenjih prisotnih strokovnih opazovalcev in opravičeno odsotnih članov občinskega štaba. Kljub temu da je bilo kar nekaj pripomb na organizacijo in potek vaje, so vsi prisotni menili, da je bila vaja potrebna in na splošno uspešna - ker: •je bil odziv pripadnikov dolžnostnih
enot, posebej pa prostovoljcev, več kot zadovoljiv,
•	so vajo prisotni opravili zelo resno in zavzeto, kar so potrdili tudi strokovni
•	opazovalci,
•	so tako pozitivne kot tudi negativne izkušnje tokratne vaje koristna napotila za nadaljnje načrtovanje in izvajanje vaj,
•	podobnih vaj bi lahko bilo še več, in si-
cer zaradi medsebojnega spoznavanja in urjenja.
Z več vajami se bo še tako velik »nejeverni Tomaž« prepričal, da izurjena skupina hitreje in lažje rešuje ponesrečence v naravnih in drugih nesrečah, kakor pa bi to lahko storil posameznik ali skupina, ki za reševanje ni usklajena.
Besedilo in foto: Zoran Rink
MM ■ ■ V ■	■■	a	II	■	B ■ V ■
Knjižnica prijazna tudi najmlajšim
Pred nedavnim sta se skupini Polži in Metulji v dopoldanskem času odpravili na daljši sprehod do Knjižnice Tineta Zajca v Trzinu. Ker so otroci v teh skupinah stari od dve do tri leta, sem pričakovala, da jih vodeni ogled knjižnice ne bo tako pritegnil, da bi lahko zbrano sledili, a so me presenetili.
Kaj vse je bilo notri ... Otroci so si kar sami lahko poiskali didaktične igrače, s katerimi so se igrali. Drugi so sami posegali po otroških knjigah, nam jih nosili, da smo jih skupaj pogledali in kakšno tudi prebrali. Na tem oddelku so police nižje, da otroci z lahkoto pridejo do knjig, ki so
knjig ter nad tem, da so si prav vsako lahko ogledali.
Besedilo in foto: Ana Škrlep, vzgojiteljica
Pritegnile pa so jih tudi didaktične igrače.
Otroci so z zanimanjem prisluhnili knjižničarki.
namenjene njim. Cela soba je prirejena mlajšim otrokom. V njej je tudi miza in udobni majhni sedeži za naše malčke. Knjižničarka je posebej pozdravila tudi otroke, ki že s starši obiskujejo knjižnico, in se že poznajo.
Otroci so bili navdušeni nad tolikšnim izborom
Zanimivosti iz knjižnice
Sezono pravljičnih uric 2006/2007 so najmlajši obiskovalci knjižnice Tineta Orla v Trzinu zaključili 16. in 17. maja. In veste kako? Na zelo simpatičen način. Otroci so pripravili kratek družabni program, pravljičarka Mili in knjižničarka Majda pa sta jih razvajali s tortico in obdarili s pisanimi baloni!
•	Ker se bližajo dopustniški dnevi, si bodo bralci knjižnice v Trzinu lahko izposodili knjige na daljši rok - kar za en mesec! Knjižničarka Majda in dopisniki Odseva želimo vsem bralcem lepe in pestre počitniške dni. Vsem, ki pa si želite zanimivega branja - dobodošli v knjižnici!
•	Ne prezrite pa spremenjenega urnika! Julija in avgusta 2007 bo namreč knjižnica odprta ob ponedeljkih in sredah od 14. do 19. ure, ob petkih pa od 9. do 13. Ob torkih in četrtkih bo knjižnica zaprta.
•	V mesecu maju so knjige knjižnici darovali: Alojz Muhar, družina Eberl, Andrej Kmetič, Stane Jesenšek in Vera Kužnik.	Meta Železnik
Sprejela nas je dobrovoljna gospa Majda Osolnik in nas vodila po knjižnici. Najprej smo se na kratko ustavili pri oddelku za odrasle, kjer prebirajo in si izposojajo knjige starši naših otrok, kot je povedala. Sledili smi ji do oddelka za šolske otroke, v katerem je tudi manjši kotiček, kamor se otroci lahko usedejo in berejo knjige. Tu so se posedli tudi naši otroci in knjižničarka nam je prebrala pravljico Mišek Tip ne more spati. Začela je s prijetnim uvodom, če tudi oni kdaj ne morejo spati, in takoj se jih je nekaj oglasilo, da včasih sploh ne morejo zaspati. Po prebrani pravljici nas je gospa vodila še v zadnji oddelek za predšolske otroke. Tu so se oči naših otrok na široko odprle.
Ustvarjajmo skupaj
Na sliki so izdelki članic Društva upokojencev Žerjavčki. Skoraj neverjetno, pa je le res. Na prvi delavnici še polne dvomov o svojih ustvarjalnih sposobnostih, smo postale samozavestne in polne najrazličnejših idej.
Pri delu nas usmerja in spodbuja Lidija, sicer pa smo se že vse izkazale s svojimi neponovljivimi idejami. Polne smo načrtov. Poleg nakita, ki ga imamo že kar nekaj, bomo slikale tudi na steklo, kvačkale, pletle, oblikovale cvetlice iz papirja, izdelovale voščilnice in vse ostalo, za kar bodo naše članice izrazile željo. Vesele bomo, če se nam boste pridružile še ostale. V mesecu oktobru, v tednu vseživljenjskega učenja, želimo pripraviti razstavo vseh ročno izdelanih predmetov, ki so že ali pa še bodo nastali pod prsti naših prizadevnih članic. Če imate v mislih morda še kakšno drugo idejo, na katero še nismo pomislili, jo bomo z veseljem uresničili. Pridite, brez vseh zadržkov, ob torkih ob 17. uri v društveno sobo v prvem nadstropju na Mengeški 9. Veselimo se ustvarjati v vaši družbi.
Meta Železnik
Naši izdelki s tokratne ustvarjalne delavnice (foto: Zoran Rink)
O prenašanju toplote
Vemo že, da je toplota nekakšna notranja energija snovi, da se ta energija navzven kaže kot temperatura in da je več toplote povezano z večjo temperaturo. Danes si bomo ogledali, kako obe veličini sodelujeta pri prenosu toplote med dvema telesoma z različno temperaturo. Problem lahko zelo dobro ponazorimo z dvema velikima jezeroma, enim v gorah in drugim v dolini. Vemo, da voda teče iz zgornjega v spodnjega in da se pri tem gladini jezer skorajda ne spreminjata.
Čeprav pri prenosu toplote nič ne teče, iz zgodovinskih razlogov pri prenosu toplote govorimo o toplotnem toku. Glede narave toplote ni težko razumeti, da se toplota pri stiku dveh teles prenaša s toplega na hladno, saj hitrejše molekule trkajo na počasnejše in jim pri tem oddajo del svoje energije. Če temperaturno razliko med telesoma povečamo, se bo preneslo več toplote v časovni enoti. Tej toploti v časovni enoti rečemo toplotni tok. Energija v časovni enoti pa je moč, toplotni tok torej merimo v kilovatih. Takemu prenosu rečemo konduktivni prenos, po naše prenos s prevajanjem, in na enak način se toplota prenaša tudi znotraj teles. Če je telo na enem koncu hladno in na drugem toplo, bo od toplega k hladnemu delu tekel toplotni tok, ki je odvisen od razlike temperatur, izmer telesa in od lastnosti snovi, iz katere je telo. Poglejmo si to na zgledu, ki ga vsi poznamo. Pozimi teče toplotni tok preko izolacije iz notranjosti hiše v okolico. Poganja ga razlika med temperaturo v hiši in zunanjo temperaturo. Nižja je zunanja temperatura, večji je ta tok in z večjo močjo mora greti gorilnik, da nadomesti odteklo toploto. Zmanjšamo ga lahko tako, da se zadovoljimo z nižjo notranjo temperaturo in se malo bolje oblečemo. Čim večja je površina hiše, tem večji bo toplotni tok. Ker ima pri dani prostornini krogla najmanjšo površino, bi bile glede izolacije najboljše okrogle hiše. Iz praktičnih razlogov pa izberemo kvader, od kvadrov pa je spet najboljša kocka. Če pa želimo tok zmanjšati pri nespremenjeni površini hiše, moramo hišo obleči v čim boljšo in čim debelejšo izolacijo. Narava je pri toplih sesalcih, ki živijo na hudem mrazu, poskrbela za izolacijo s plastjo tolšče. V plinih in tekočinah se toplota nasploh slabo prevaja, ker molekule med seboj niso v dobrem stiku. Vendar lahko toplotni tok v njih povečamo z mešanjem, učeno rečemo temu konvektivni prenos. Pri kon-vektivnem prevajanja nam pogosto pomaga narava s še enim pojavom, poveza-
nim s toploto. Gretje snovi je namreč navadno povezano z njenim raztezanjem; če torej grejemo zrak, se bo njegov volumen povečal, specifična masa pa zmanjšala, vsi vemo, da je »topel zrak lažji od hladnega«. Če torej grejemo spodaj, se bo zrak ogrel in dvignil, na njegovo mesto bo pritekel mrzel zrak, ki se bo ogrel in dvignil ... in tako naprej. Zato bo kmalu topla cela soba, če seveda radiator ni skrit za zaveso ali pokrit s polico. Če bi bil radiator pod stropom, bi se tam oblikoval žep lahkega toplega zraka in se prilepil na strop kot balon s toplim zrakom, soba pod njim bi pa ostala hladna. In obratno, klimatska naprava mora biti pod stropom, da hladen zrak pada proti tlem in hladi na naraven način. In kakor nam narava rada nagaja, je idealno uredila gretje in hlajenje tekočin: lonec vode na štedilniku grejemo od spodaj, kocke ledu pa plavajo na vodi, tako nam v obeh primerih konvekcija zelo pomaga. Če ne bi bilo tako, bi bilo kuhanje in hlajenje pijač nemogoče brez neprestanega mešanja. Zaradi naravnega mešanja je zrak dober prevodnik, čeprav sam po sebi slabo prevaja toploto. Če želimo narediti toplotni izolator, moramo zraku preprečiti kroženje. Na tak način dobimo večino izolatorjev: stiropor, kameno volno, okna z dvojnim steklom. Narava je pri toplokrvnih živalih poskrbela za tak izolator z dlako in perjem.
Ključno vlogo pri zapiranju toplote torej igra izolacija. Vemo, da lahko vodo zapremo v posodo. Če bi imeli podoben izolator tudi za toploto, bi jo poleti lepo shranili v hišo in brezskrbno preživeli zimo. Žal nas je pri toploti narava prikrajšala in vsi toplotni izolatorji puščajo, tudi zaprt zrak. Še najboljši bi bil brezzračni prostor, skozi njega molekule pač ne morejo trkati na sosednje telo. Zato so najbolje izolirane posode z dvema stenama, izmed katerih je zrak izsesan. Imenujemo jih termovke in v njih enako uspešno hranimo vroč čaj ali tekoči dušik. Žal pa tudi brezzračni prostor povsem ne prepreči prenašanja toplote. Toplota se namreč ne prenaša le s trkanjem molekul, temveč tudi s sevanjem, vsa topla telesa sevajo energijo v obliki elektromagnetnega valovanja. Moč sevanja je sorazmerna četrti potenci temperature in sevalnemu količniku. Temperaturo pri tem podamo v kelvinih, ki jih dobimo tako, da celzijevim stopinjam prištejemo 273. Sevalni količnik je odvisen od telesa in se bomo kasneje še srečali z njim. Zakon sevanja je s poskusi odkril naš koroški rojak, fizik, pesnik in rektor dunajske uni-
verze Jožef Štefan (1835 - 1893), teoretično pa ga je potrdil njegov asistent, avstrijski fizik in filozof Ludwig Boltzmann (1844 - 1906). Po njiju se imenuje Štefan - Boltzmannov zakon in je edini naravni zakon, ki ima ime po kakšnem Slovencu. Da je sevanje popolnoma popisano, je treba poleg moči podati tudi njegovo valovno dolžino. Radijska postaja denimo seva na eni sami valovni dolžini, prav tako laser ali mobi. Topla telesa pa sevajo na mnogih valovnih dolžinah hkrati. Odgovor na vprašanje, kako je to sevanje porazdeljeno po valovnih dolžinah, je na koncu devetnajstega stoletja našel nemški fizik Max Planck (1858 - 1947) in z njim utrl pot novi, kvantni fiziki. Za nas je danes važno le, da je skoraj samo od temperature odvisno, pri kateri valovni dolžini seva telo najmočneje. Pri nizkih temperaturah so to radijski valovi, pri višjih infrardeče sevanje, pri še višjih pa svetloba, tudi ultravijolična. Valovna dolžina vidne svetlobe je mera za fiziološki občutek barve, zato lahko po barvi razbeljenega telesa določimo njegovo temperaturo. Sonce ima na površini približno 6000 stopinj, njegova svetloba velja za belo, češnjevo rdeče razbeljena kovina pa 850 stopinj. Izkušen kovač lahko torej iz barve kovine brez termometra natančno ugotovi, kakšna je njena temperatura in temu primerno ravna. Na enak način delujejo tudi infrardeči termometri, ki merijo temperaturo teles s 'pogledom nanje'. Kakor telesa po eni strani sevajo, po drugi strani tudi absorbirajo del vpadne energije valovanja, ki se pri tem spremeni v toploto. Vsi vemo, kako prijetno greje pomladansko sonce! Ta del je podan z absorpcijskim količnikom. Ker telo ne more absorbirati več energije, kot je pade nanj, je vrednost tega količnika največ 1. Za večino snovi je zelo odvisen od valovne dolžine sevanja. Ker gre pri absorpciji in sevanju v bistvu za isti pojav, gledan z različnih strani, sta absorpcijski in sevalni količnik med seboj enaka. Telo, ki vso svetlobo vpije, ima zanjo velik absorpcijski količnik. Tako telo je črno, saj se od njega ne odbije nič svetlobe. Velik ab-sorbcijski količnik imajo torej saje, majhnega pa zrcala. Če želimo, da sneg na vrtu hitro skopni, ga potresemo s sajami, in če naj termovka res dobro izolira, morajo biti njene stene posrebrene kot zrcalo. Pravo termovko torej ločimo od ničvrednega ponaredka po tem, da njena notranjost izgleda kot zrcalo.
Drago Kostevc,
drago.kostevc@siol.net
Tatvine in prometne nesreče
Domžalski policisti so minuli mesec v Trzinu ponovno obravnavali več prometnih nesreč in predrzne nepridiprave, ki so se lotili tatvin registrskih tablic, vlomov v stanovanjske hiše in poslovne prostore, kraje okrasnih luči, tv sprejemnikov in goriva in drugih kaznivih dejanj.
6.	maj 2007
•	Prometna nesreča s pobegom
Na Mengeški cesti je prišlo do prometne nesreče s pobegom. Materialna škoda znaša okoli 500 evrov.
7.	maj 2007
•	Prometna nesreča
Na Ljubljanski cesti je prišlo do prometne nesreče z materialno škodo, ki znaša okoli 100 evrov. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog.
8.	maj 2007
•	Prometna nesreča s pobegom
Na ulici Blatnica je prišlo do prometne nesreče s pobegom. Materialna škoda znaša okoli 500 evrov.
9.	maj 2007
•	Prometna nesreča s pobegom
Na ulici Borovec je prišlo do prometne nesreče s pobegom. Materialna škoda znaša okoli 200 evrov.
11.	maj 2007
•	Prometna nesreča
Na Mengeški cesti je prišlo do prometne nesreče s telesnimi poškodbami, in sicer zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča. Materialna škoda znaša okoli 5.000 evrov. Zoper povzročitelja bo podan obdolžilni predlog.
12.	maj 2007
•	Intervencija
Občan je prijavil, da imajo v gostinskem lokalu preglasno glasbo. Lastniku je bil izdan plačilni nalog.
•	Prometna nesreča
Na Ljubljanski cesti je prišlo do prometne nesreče s telesnimi poškodbami zaradi vožnje v rdečo luč. Materialna škoda naša okoli 2.000 evrov.
14.	maj 2007
•	Tatvina
Na Kidričevi ulici je neznanec odtujil registrske tablice LJ 96-6MG. Materialna škoda znaša okoli 40 evrov.
•	Poskus vloma v hišo
Na Cankarjevi ulici je neznanec vlomil v hišo, iz katere pa ni odnesel ničesar. Materialna škoda znaša okoli 50 evrov.
15.	maj 2007
•	Zatajitev
Znana oseba si je sposodila dva viličarja, ki pa jih ni vrnila. Zoper osumljenega bo podana kazenska ovadba.
•	Tatvina
Na ulici Špruha je neznanec ukradel dve okrasni luči. Materialna škoda znaša okoli 20 evrov.
17.	maj 2007
•	Prometna nesreča
Na ulici Špruha je prišlo do prometne nesreče z materialno škodo zaradi nepravilne strani in smeri vožnje. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog.
•	Tatvina vozila
Na ulici Za hribom je neznanec odtujil osebni avtomobil znamke BMW X5, reg. št. LJ 29-9JL, črne barve. Materialna škoda znaša 41.000 evrov.
18.	maj 2007
•	Poskus vloma v poslovne prostore
Na ulici Brodišče je neznanec vlomil v poslovni prostor, iz katerega pa ni odnesel ničesar. Materialna škoda znaša okoli 200 evrov.
•	Najdeni kolesi
V potoku Pšata sta bili najdeni dve kolesi znamke Rog Holland, prvo belo vijolične barve, št. okvirja 533647, in drugo vijolične barve, št. okvirja 344742. Lastnik ju lahko prevzame na PP Domžale.
•	Tatvina delov
Na Mengeški cesti je neznanec ukradel prednje maske z žarometom za kolo z motorjem znamke Yamaha. Materialna škoda znaša 150 evrov.
19.	maj 2007
•	Tatvina delov
Na Ljubljanski cesti je neznanec ukradel okrasne letve za osebni avtomobil znamke Rover 416. Materialna škoda znaša 100 evrov.
20.	maj 2007
•	Vlom v hišo
Na Ploščadi dr. Tineta Zajca je neznanec vlomil v hišo in vzel potni list in etui s ključi. Materialna škoda znaša okoli 300 evrov.
21.	maj 2007
•	Vlom v poslovni prostor
Na ulici Hrastovec je neznanec vlomil v poslovni prostor in vzel TV sprejemni-
ke plazma znamke Philips, tip 32PF5331 »32«, ser. številk N3E0713228954, VN3E0713228948,
VN3E0713228952, VN3E0713228949, VN3E0713228955, VN3E0713228950, VN3E0713228956, VN3E0713228951, VN3E0713228953, TV sprejemnika plazma znamke Philips, tip 37PF7331 »37«, ser. številk VN1C0713025548, VN1C0713025385, TV sprejemnike plazma znamke Philips, tip 42PF5331 »42«, ser. številk VN2B0716056110, VN2B0716052358, VN2B0716052357, VN2B0716052286, TV sprejemnik plazma znamke Philips, tip 42PF9631D »42«, ser. številk QG1D0649054845, plazma monitor znamke Philips, tip BDS4241 »42«, ser. številk BD4C0706000160. Materialna škoda znaša 12.948 evrov.
•	Tatvina
Na ulici Blatnica je neznanec z bančno kartico ukradel gotovino z bankomata. Materialna škoda znaša okoli 200 evrov.
22. maj 2007
•	Tatvina
Na ulice Prevale je neznanec odtujil 30 lesenih palet. Materialna škoda znaša okoli 300 evrov.
22. maj 2007
•	Prometna nesreča
Na Mlakarjevi ulici je prišlo do prometne nesreče s telesnimi poškodbami, ker je otrok pri igri skočil na cesto. Materialna škoda znaša okoli 300 evrov.
24.	maj 2007
•	Tatvina
V	IOC Trzin je neznanec izvršil tatvino registrske tablice KP L4-658. Materialna škoda znaša okoli 40 evrov.
25.	maj 2007
•	Poskus vloma v vozilo
Na Ploščadi dr. Tineta Zajca je neznanec vlomil v osebni avtomobil, vendar se je vklopil alarm, in je vlomilec pobegnil. Materialna škoda znaša okoli 200 ev-rov.
•	Poškodovanje tuje stvari
Na Kidričevi cesti je neznanec poškodoval omarico Telekoma Slovenije d.d.. Materialna škoda znaša okoli 300 evrov.
27.	maj 2007
•	Tatvina kolesa
Na Mengeški cesti je neznanec ukradel kolo znamke Bottechia, rdeče, črne in bele barve. Materialna škoda znaša okoli 100 evrov.
•	Prometna nesreča
Na Mengeški cesti je prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja do prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami. Materialna škoda znaša okoli 3.000 ev-rov. Zoper povzročitelja bo podan obdolžilni predlog.
28.	maj 2007
•	Prometna nesreča
Na Mengeški cesti je prišlo zaradi nepravilnega premika z vozilom do prometne nesreče s telesnimi poškodbami. Materialna škoda znaša okoli 1.000 evrov. Zoper povzročiteljico bo podan obdolžilni predlog.
29.	maj 2007
•	Poškodovanje tuje stvari
Na Mengeški cesti je neznanec razbil dve stekli. Materialna škoda znaša okoli 200 evrov.
•	Izsiljevanje
Občan je prijavil, da ga neznanec izsiljuje za denar. Policija poizveduje za neznancem.
•	Zatajitev
Občanka je prijavila, da je na bankomatu pozabila denar, neznanec pa je denar odtujil. Materialna škoda znaša okoli 100 evrov.
30.	maj 2007
•	Prometna nesreča s pobegom
Na Mlakarjevi ulici je prišlo do prometne nesreče s pobegom. Materialna škoda znaša okoli 200 evrov.
31.	maj 2007
•	Poskus vloma v poslovne prostore
Na Ljubljanski cesti je neznanec vlomil v poslovni prostor, iz katerega pa ni odnesel ničesar. Materialna škoda znaša okoli 40 evrov.
•	Poškodovanje tuje stvari
Na Mengeški cesti je neznanec poškodoval lak na osebnem avtomobilu. Materialna škoda znaša okoli 200 evrov.
Tatvine goriv
V	mesecu maju je bilo na bencinskem servisu Petrol izvršenih deset tatvin goriva. Skupna materialna škoda znaša okoli 500 evrov.
Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih ali pa jim pozornost vzbudijo sumljive osebe, naj informacijo čimprej sporočijo na Policijsko postajo Domžale, tel. št. 01/724 65 80, na brezplačno št. 113 ali na brezplačni anonimni telefon 080 0 100.
Policijska postaja Domžale