St. 30.
V Trstu, v saboto 15. julija 1882.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V edinosti Je moH«.
»EDINOST« izhaja 2 krat na tedan vsako sredo in aaboto o poludne. Cena za vse leto je G gld , za polu leta 3 gld., za četrt letal gld. SOkr. — Posamezne številke se dobivajo pri opravnlštvu in v trafikah v Tr»tH po & kr., v Gorici in v Ajdovščini po G kr. — Naročnine, reklamacije in inserata prejema Opravntitve »vit Zonta 5«.
Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vi« S. Lazzaro« Tip. Huala; vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Jnserati (razne vrste naznanila in poslanice) se zaracunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Nekaj o glasovitem 19. § temeljnih zakonov kot avstrijsko-slovanskem paragrafu.
Spis. Mestoselskl.
Politični časopis jo politično-vzgojevanjska vad-nica za narod, on bralca uči, kako naj bode kot državljan v svojem pravokrogu, t. j. v zantevanji ali uživanji svojih pravic svoboden in pravičen, kajti to je njegova prava in edina svoboda. Ako tedaj vem, kaj mi je v državi prejemati in činiti in ako se za oboje z vso silo potezam, tedaj sem politično zrel človek, pošten, svoboden uživalec in izvrševalec. To je ona svoboda, po katerej narodi, udani poštenim svojim vodnikom, hrepenć, ne pa razuzdanost, ali brezpo-stavje, kakor jih mnogo blodi o svobodi. O tej se res dan danes največ govori in piše, a pri vsem tem je ta stvar najmanj jasna. Svoboda — ne brezzakoniti stan — edino je srečonosna. Do česa pa imam v Av-striji pravico, to stoji v temeljnih zakonih zapisano v velikanskih obrisih, za katere je država italc poroštvo prevzela. Temeljni pravi se jim, ker ne sme biti v Avstriji ni zdaj ni v -prihodnje postave dane, da bi ne bila spočeta v duhu njihovem. Oni so tedaj ozbiljni duhi, Čuvaji s pravice mečem v roki in takoj pripravljeni, da vsako zastrano ali vsak zvijačni poskus, bodisi tudi le dvoumje, odstranijo. Oni zapopaaajo neka na-turna, neodpravljiva in nezamolkljiva prava. Abotno je potem takem reči, da prosti človek, recimo kmet, ne potrebuje zakonoznanja, ali kar bi bilo v dotičnem obziru vse jedno, da ne potrebuje umetnosti branja,
G ostavimo: časopisov, po kutorili mu jo mogočo po-tično usvestiti se. To znanjo pa mora se v meni iz-premeniti v prepričbo, tako sme biti in ne drugače,
Jaz moram biti v gorejtiem zmislu svoboden držav-jan. Ta zlati stavek bodi oisle moj drugi, vedno me budeči jaz, moja politična vest, moj politični časomer. Posestnik n. pr. mora meje svojega poljskega imenja na tanko poznati, drugače je vedno v nevarnosti, da on v sosedovo, sosed pak v njegovo posestvo zajde; češ, to je moje, na tem smem delati, kar in kakor mi ljubo: svobodno mi je. Dobro. Baš tako ima vsak državljan svoj pravokrog, v katerem se mu je svobodno gibati, in v kateri se mu nema nikdo zaletavati. Zatoraj je baš prostaku pridno prebirati in izkoristiti si politična glasila, ki pa imajo tudi dožnost, svoje bralce zvesto, nesebično, odkrito in v ljubezni podučavati o političnih in občedržavljanskih stvareh. Opozorovanja na javna prava od strani časopisov, kder
Podlistek.
Trst in okolica.
(Zgodovinske črtice, spisuje M. Skalovič.)
(Dalje.)
Cesar vshodno-rimski (bizantinski) Justinian (527-—565), ki se je prej /.val »Upravda«, in bil sin kmeta »Iztoka« in »Vilenice«, toraj nedvomno Slovan, — pošlje slavnega poveljnika Beltzarja (Ve-ličar) na Italijo. Ta pridobi Istro 1. 539, in ker je Trst spadal pod Istro, prišel je z drugimi primorskimi mesti vred pod bizantinsko oblast. Belizar premaga gotijskega kralja Vitigesa ter mu vzame glavno mesto Raveno 1. 540. Tukaj se ustanovi cesarsko namestništvo ali »ravenski eksarhat«.
Za Belizarjem pride v Riveno drug slavni vojskovodja Slovan Narzes (—. Narezec, kajti bil je skopljenei; — evnuehus —) v Italijo, ter nadaljuje vojsko proti Gotom, dokler jih popolnem ne po-tolče (1. 55l2.), in ostane sain gospodar na Talijanskom. Po 61. letnem vladanji Gotov nastane sedaj vshodno (bizantinsko grško) vladanje. Narzes je dosti pomagal Oglejčanom, nove zidove in hiše sezidal, in posebne pravico Oglejčanom podelil, da bi jih nazaj v mesto privabil. Ali le 13 let (od 1. 555—568) so bili VBhodno-rimski cesarji gospodarji lepe Italije. Njihov namestnik (eksarh) Narzes je jako ostro vladal ter velike davke nakladal, in se a tem ljudstvu zameril. Imol je mnogo zavidljivcev, ki so ga pri nastopniku cesarja Justinjana, pri Justinu zatožili, in ta pokliče Narzesa v Carigrad. Pa, mesto da bi se ves razkačeni Narzes vrnol domov, pošlje longobardskemu kralju Alboinu naj-lepSega sadja, poročevaje mu, naj čem preje pride ter si osvoji deželo Italijo, ki tako lepo sadje rodi.
in kader ni še žive zavesti, to so prava dobrota, zlati vredne budnice za narodovo uho. Tako smo nedavno dočakali tole: ko je »Slov. Nar.« opozoril na peticijsko pravo (11. g tem. zak.), nastal je po tej iskri živahen ogenj na strehi političnega našega poslopja, korpo-cijskih peticij je otšlo na kupe. In vendar ni to Čisto nič kaj novega, ker tudi pred uzakonitvijo tega prava niso bile feticije prepovedane. To pa kaže, kako malo si znamo Se izkoristiti to, kar nam gre.
Ustavni zakoni obsegajo vodila za razvoj države, pa tudi, kako je mogoče v njej živeti. Oni imajo pozor imetij na drž avo kot najvišje občinstvo, kar je postalo v državi ono pravo, katero se da izsiliti. Temeljni za, koni določujejo prava, ki vsej državne j skupnosti, pa tudi posameznim državljanom gredd. Oni so in imajo biti podloga svobodnemu razvoju, ter so sprejeti v kon-štitucijske listine ali v posamične temeljne postave. Po njih se ima ravnati vse državno postavodajalstvo in upravstvo, po njih se im% vzakoniti vse zasebno in upravno pravo. Ena primera: Recimo, ako bi se našle v tem al! onem zasebnem ali upravnem zakonu katere določbe, ki so proti temeljnim postavam, ni treba, da se prekličejo, ker bi bile uže same ob sebi neveljavne.
Glede zadržaja in namena je 19. g temeljnih zakonov, ki v svojem jedru izreka postavno enakopravnost vsem državnim narodom in nedotakljivo pravico, s katero sme vsak narod svojo narodnost in svoj jezik ohraniti in razvijati, izmej vseh ostalih paragrafov najbolj znamenit, najdaljesežen in v svojej naturnosti najbolj človečansk in ie v Avstriji v tem smislu nov, daje večina temeljnih zakonov vsnj nekoliko bilo zapopadenih v prejšnjih postavah. Da je omik a mogoča le v narodnem jezici, to je stavek, ki ne potrebuje dnknz-j. i« *o. g k..a<> -r o»o j o a. ci»>.u pot, v katerem priznava enakopravnost deželnih jezikov: v šoli, uradu in javnem živenji.
Ker zadevlje ta § najsvetejše avstrijsko-slovanske stvari: narodnost, jezik, omiko, bodočnost in obstanek, smeli bi mu rečii
»slovanski paragraf« in število, s kojim je ^družen, imenovalo bi se lekko •zlato slovansko število*. In zares; ni ga paragrafa temeljnih zakonov, ki bi bil kakor ta tolikrat naveden, v pomoč in za pričo poklican pioti zoprnikoin. On je avstrijskim Slovanom Čudodelen lek za dolgo
frej prejemane rane, svetli majak v duševnem našem ivenji, rešilna zvezda. On je preblagi duh, ki razbija okove, v kojih je, zakovan po nasprotnih sitnikih, ječali še ječi slovanski duh, in ki ko sodnjedanska trobenta buči: »Vstajaj slovanski rodU — Paragraf 19.je ko Mojzesova zdravjedajalna bronasta kača, vkojomi
Alboin ni dolgo premišljeval, ampak uže 1. 568 se napoti iz sedanje ogerske dežele, kder je takrat bival, z vsem longobardskim narodom proti Italiji. Novejši talijanski pisatelji vsi vprek trde, da je Alboin na vrliu Nanosa zagledal Italijo (friulsko ravan, in morje), in da je vskliknol: »Moja je!« A mnogi drugi pa trdo, daje Alboin skoz Koroško prišel, ter na vrhu gore Matajur fMonte maggiore), Kateremu ondotni Slovenci pravijo »Baba«, gledal Italijo, in po sporočilu pisatelja Pavla diakona najprvo mesto: Cividale (»Cevdat, staro mesto«) zasedel, kar se nam dozdeva verjetniše, kajti, ako bi čez Nanos (mons regius) bil prišel, zasedel bi bil najprej Oglej. A razlili so se kot hudournik polagoma čez Friulsko, čez Kras, Istro, in potem po vsej severnej Italiji, kder so mesto Pavijo po triletnem obleganji užugali, ter izbrali si jo za stolno kraljevo mesto. Da bi Longobardi bili Trst napadli, oropali in razrušili, kakor meni Kandler, o tem se ne nahaja izvestnega poročila, a verjetno je. Mesta so bila v vednej nevarnosti, in mnogi so takrat pobegnoli z vso družino in premakljivim premoženjem iz Trsta v Koper (kakor otok?J in Benetke, iz Ogleja v Grad (Grado) in naprej v Benedke. Longobardi niso bili vešči morju in so se rajši kopnega držali. Primorska mesta: Ravena, Benedke, Grad, Trst, Koper so Še ostale Bizantincem, pa vendar so iz onih mest mnoge plemenite obitelji pribegle v Benedke. J. Kukuljevič Sakcinski pravi: »Žitelji (stanovnik!) beneškega mesta so bili še v 16. stoletji večinoma Slovani, a poitalijanili so se vsled zakonov, običajev, verstva in drugih pritiskov. Iz Trsta so se v Benetke preselili: Abramo, Albatii (iz Kopra), Barba, Barbani, Barbarigo, Barbaro (preje zvani Magadesi ali Mangodosi), Barbolani, Belo-selo, (iz Kopra, Bocho, Boncil, Bonzi, Burdealdi, Burichaldo, Bussi, D'agnusdei (Danusdio, Donusdio,
Slovani zaupljivo upiramo svoje oči, on je »veliko pismo« v trdno poroštvo slovanske bodočnosti in obstanka v Avstriji; on je ustava v ustavi, slovanska z&riia, napovedajoča jasni veliki dan naše omike, veliko ustajenje slovanskega duha!
Zares, 19. § temeljnih zakonov je naš mogočni rešitelj; on j« slovansk, ker Nemcu v Avstriji gani bilo treba, uživajočemu vselej one pravice glede njegove narodnosti in jezika. —
In zdaj naj bi mi Slovenci še delali čuda pred našimi egiptovskimi Faraoni, da smemo se opravičeni upotiti v obečano deželo omike? Ne, nikakoršnih dokazov ni nam več treba, in radi prepuščamo njihove mastne lonce onim podmitljivcem, ki so odpadli in za hrbtom katere bogato obedujoče ekscelence čakajo, da košček ulovš. Gotovo pa je, da so očitni in Bkrivni izdajalci veliko pripomogli, da 19. § ni mogel še vsega nam zaželenega sadu prinesti.
Devetnajsti § je skoro edini, ki ne potrebuje nobenega komentara; tako naraven in jasen je. Poglejmo le prva 2 člena:
a)	»Vsi državni narodi so enakopravni, in vsak narod ima nedotakljivo pravico do obvarovanja in go-jevanja svoje narodnosti in jezika«.
b)	»Država priznava enakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, v uradu in javnem živenji.«
Ali ne zveni to ko večna resnica? Ali se more kako misel prostejše, določniše brez dvoumnih izrazov povedati, nego se izraža ta paragraf? Resnično, on se je o rojstvu konštitucijonalne Avstrije sam ponujal koti najvikši zahtevek v temeljnih zakonih. Brez njega bili bi lehko avstrijski Nemci, Slovani pa nikakor ne v konštitucijjonalnej Avstriji. Ali prav za
prav; avstrijski Nemci hi tudi brezi tega paragrafa ne imeli začem tozm, aa ne uživajo v tem obziru konŠtitucije, ker so imeli uže prej nedotakljivo pred-stvo. Nič novega jim toraj ni bilo s tem paragrafom zagotovljenega. Kako dalekosežen, velevazen, duha-polen, rekel bi. kulturnozgodovinsk pa je ta paragraf, razvida se iz tega, da \adevlje on cele narode, sosebno avstrijske Slovane, v tem ko se ostali paragrafi temeljnih zakonov pečajo po večjem delu le s zagotovili glede osobe ali društva. Tolažil no je, da so naši bratje Čehi zadobili narodno vseučilišče, tolažeč mora biti za nas pravosodnjega ministra ukaz, naj se slovenske vloge slovenski reševaio, da-si se mu še zadosto smešno ustavlja tu pa tam kak uradniški pri-tlikovec so svojim mogočno ubranim obrazom.
Prvi člen 19. § izreka enakopravnost vseh narodov mnogojezične Avstrije, in ta izrek je bil potreben kakor 2. g temeljnih zakonov, ki pravi: »Pred postavo so vsi državljani jednaki«, s kojim so se
Donusdei, iz tržaške okolice; imeli so južnoslo-vanski grb Garaselo (iz Kopra), Gradenigo (Gradnik slavna rodovina iz Grada), Mazzaruoll, Morosini (iz Dalmacije, pred Morlaki, imeli so v vlasti veliko gradov), Preli, Rebolini, (Rabolini) i drugi«. (Arkiv za poviest. jugosiav. I. 38.). Saj je tudi glavna stran Benetek proti morju še dan-denes: »Riva dei Schiavoni« (slovanska obal).
Uže takrat, ko je Atila (453) razdejal oglejsko mesto, zbežalo je veliko njih v Grad (Grado), kder je uže 1. 407 oglejski škof Augustin dal sezidati (itrdnjavo: grad). Talijanski in za njimi nemški pisatelji zanikajo, da bi to tako očividno slovansko ime bilo našega jezika priča, ampak trde, da je popačeno od: »aque gradatae«, kder so uže Rimljani imeli pristanišče za svoje brodovje. A sam Dandolo (cronica) pravi: Premožnejši Oglejci so prišli h kraju: aquae gradatae, kder so na bregu močno trdnjavo zgradili (castrum speetabile) ki se (menda?) od vode imenuje Gradus«. (Czornig: Gorz. p. 218.) Ta preložba se nam še bolj čudna zdi, nego ona, da so »Senožeče« nemško ime: »Seno-nensitz« (Valvazor XIII. B. p. 26.) Gradus, Grado, grad, ni italijansko, ni latinsko, kajti v najstarejšej grajskej kroniki (Chronicon sagorninum) se ime Grad ne sklanja, nego vedno je Gradus, ali pa »gradense castrum«, »altis moenibus decorata« (visokim zidovjem obdano) »arx maxima (močan grad). S. Krizogon (Križman) pa bratje sv. Kant, lvocijan, Kancianila in njih učitelj Prot so bili mučeni blizu Ogleja na vshodnjej strani na kraju, kateremu so pravili: »ad aquas gradatas« (na bregu), a Grado stoji na nasprotnej južnozapadnej strani Ogleja, in nema nijedne sv. Kocijanu posvečene cerkve.
(Dalje prihodnjič,)
odrle in omahnole v?e bivše privilegije, ali pa kako .^iBtih zakonov, ki določuje: »Javne sluibe so vsem državljanom pristopne. Ptujci morajo svoje avstrijsko državljanstvo dokazati« — samo da zadnji § nema proti 19. S toliko določene pomerube, glede tega namreč, ker je vendar možno zgoditi se, da se najboljši prosilci zavrnejo zgoli zato, ker niso dotičnim imenovalcem po godi — iz narodnostnih ob žiro v ! kaka krivica, v pričo katere si mora boginja pravice zakriti oči. A baš v tem sta imela ta dva §§ enako osodo pod prejšnjimi vladami: slovenskemu narodu niso bile pri-voščene; dobrote 19. paragrafa zato, ker je — slovenski ^ Gesa pa hočemo, in kedo nas v tega dosegi zadržuje? Mi hočemo to, kar je naravno zagotovljeno v 19. g temeljni!) zako«ov.
(Konec prihodnjič.)
Slovesno vmešcenje tržaškega župana.
dne 13, t. m.
Točno opolndne je prišel namestnek nj. eks. baron Pretiš v mestno zbornico spremljan od obeh podpredsednikov mestnega zbora. Galerije so bile polne in sicer tako, da kakih 400 ljudij ni moglo več noter, — svetovalci so bili vsi navzoči, vladala je slovesna tihota, ko jame govoriti namestnik. Govor namestnikov je bil lep, dobro premišljen, govoril ga je prepričevalno in gorko, rekel je, da se bode letos praznovala v Trstu petstoletnica, od kar je Trst pod Habsburško dinastijo, katera je za to mesto tako skrbela, da je to mesto moglo na stran po-tisnoti iz konkurencije mogočne druge tekmovalce in če bo letos ljudstvo iz vse Avstrije vrelo v Trst, da se veseli tržaškega napredka, tedaj je to znamenje, da Trstu ne bode nikoli odtegnena ona zdatna podpora, katere potrebuje, da se vzdrži na vrhuncu svojega trgovskega položja. Odobraval je, da Italijani varujejo lep svoj jezik in kulturo, a tudi someščanom drugih narodnosti naj bodo zbor pravičen in liberalen in naj ne pozabi gojenja tudi skupnega državnega jezika, posebno pa naj napreduje šolstvo, a v takem zmislu,,da bode odgojevalo Avstriji dobrih pa-trijotov. — Ce bode treba obrtnijske šole, hoče namestnik podpirati z vso močjo nje ustanovitev. Občinske stvari naj se vodijo natančno, a treba je tudi Še marsikatere nove naprave, posebno pa bi bilo čas, da se reši prašanje zarad vode. Namestnik je nadalje zagotovil, da hoče, dokler ga milost Nj. Veličanstva pusti na čelu te dežele, vedno odkritosrčno podpirati interese tega njemu presrčnega mesta, njegove druge domovine. Konečno je priporočal 6e županu v gorkih besedah, naj bode nepristransk uže zato, ker je izvoljen enoglasno od vseh strank in izrazil zelje, da bi vedno vladale dobre razmere in soglasje mej županstvom in vlado, na kar hoče on vedno delati. — Čudili smo se, da ta posebno Italijanom tako laskav govor, ni bil od njih sprejet ni v
•rhrtrti ni n i ailrariji i nnim i>i'i7norj»»>, b-alm«<Sr>jarj«»
je vreden; namesto glasnih, močnih -Evviva — klicev, slišalo se je na galerijah samo neko hrkanje. — Omeniti je treba tudi, da so progresovci uže 2 uri pred sejo oblegli in napolnili galerijo, da drugo ljudstvo ni moglo gor, nego v prav malem številu. Da bi bil g. namestnik tako gorke in lepe besede govoril Slovencem, gotovo bi našel bil hvaleznišiodmev.
Po tem nagovoru jo zaprisegel g. namestnik g. župana Bazzonija, kateri se potem zahvali g. namestniku za laskavo priznanje in lepo obečanje, zagotavljajoč ga vedne udanosti do slavne dinastije in izražajoč željo, da bode starešinstvo v soglasju z vlado skrbelo za boljšo bodočnost dežele, katere bla-gostan zdaj peša vsied predrugačenja trgovske sisteme. On se nadeja, da razstava in druge vladne namere Trstu prineso velike koristi in da bode vlada mestu pomagala, da se izvije iz finančnih neprilik, v katerih se nahaja, starešinstvo hoče Štediti, a do take me|e, da ne bode žaljeno dostojanstvo mesta. Končal je se zagotovilom, da bode starešinstvo vedno visoko držalo svoje dostojanstvo in neodvisnost glede sklepov, kakor tudi narodni svoj značaj.
Ko je župan izgovoril, začela je galerija na vso moč ploskati, gospod namestnik pa je precej potem odšel spremljan od župana. Ko se župan vrne, poprime besedo prvi podpredsednik, g. Dimmer in čestita županu v imenu vsega zbora; nadalje pa omenja, da naše mesto je prav zdaj v krizi, katera odloči, al Trst pade, ali pa postane še mogočnejši, nego je bil dozdaj, zbor mora torej vse moči napeti, da se nevarnost odstrani, in če se to posreči z edinjenimi močmi, bode to najlepši odškodovanje za to slavno starešinstvo.
. Na ta og°vor konservativnega Dimmerja ni bilo tudi nič ploskanja, pač pa je kak pobalin na galeriji poskusil sikati, a slišal se je na galeriji nek osamljen »močan« protest in videla se je neka mimika kakor s pestjo, na kar je bilo precej zadušeno vsako sikanje.
Naposled se je zopet zahvalil župan dr. Bazzoni in omenil zaslug poprejšnjega I. podžupana dr. De-facisa in se priporočil novima podžupanoma za zdatno pomoč. S tem se je končala vsa ceremonija k malu po enej u H popoludne.
i tarIf° J® župan otšel, pač so mu na velikem trgu kričali »Evviva«, a onega entuzijazma ni bilo, kakor pred tremi leti, ko mu je »mob« celo spregal kočijo in ga peljal proti domu. Sploh se je vršila stvar brez posebne demonstracije.
Nj. eks. g. namestnik govoril je izvrstno glede materijalnih interesov Trsta, le zdi se, dasejeskorej preveč laskal Italijanom, preveč povzdigoval njihovo narodnost itd., Na vsak način jo zaslužil gosp. namestnik v zboru najtopleišo zahvalo za njegov glede materijalnih interesov tržaških pomenljiv govor, a hvaležnost, kje je? Mi znamo ceniti stanjenamest-iovo, kajti težko je braniti Slovana takej galeriji,
EDINOST.
kakoršna je bila zadnjič in v zboru tudi vemo, kaka je.
Mi se protivimo vsakemu protiavstrij^kemu gibanju v Trstu, mi ne jenjamo biti zvesti cesarju ii državi, ako nas še tako zatajevajo, kajti Slovana ni treba prositi, da je patrijot; a tudi nekaterih Italijanov, katerih je zginljivo malo v Avstriji, ni treba toliko prositi, in kolikor bolj jih bomo prosili, manj bodo priznavali resnično prizadevanje vlade za koristi Trsta, to se je uže pokazalo, pa se Še pokaže. Mi nismo nasprotni takim Italijanom, kateri hočejo živeti z nami enakopravno, kakor udje ene družine, naše Avstrije. Toda protestujemo denes, kakor smo protestovali uže pred volitvijo. da župan tržaški, razni odbori in drugi merodajni krogi tukaj vedno govore le o enej in edinej dornačej opravičene] narodnosti v Trstu. Tudi mi smo tukaj in terjamo priznanja na glas. Saj nas priznava vladar sam In njegova vlada.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Naučni minister, laron Conrad, je izdal ukaz zastran jezika pri državnih preskušnjah na češkem vseučilišči. V tem ukazu je naročeno, da mora vsak dijak, vsaj iz enega predmeta opraviti državno preskušnjo v nemškem jeziku. Da bi tudi za Nemce na Češkem veljal enak ukaz, da morajo namreč vsaj iz enega predmeta opraviti preskušnjo v češkem jeziku, potem bi to bilo prav, sicer pa ne moremo umeti, zakaj se Slovanom vodno sili nemščina. To pač ni enakopravnost, i nikakor no moremo odobravati naredeb, ki dajo prednost onemu, ali druzemu jeziku; s tacimi naredbami se tudi ne dela za pomirenje mej narodnostmi.
Minister Kalag namerava baj6 mnogo sedanjih uradnikov v Bosni nadomestiti z drugimi. Ta minister dela tudi na to, da bi se Bosna in Hrcegovina k malu popolnoma z Avstrijo združili.
Delelni zbori, ki niso zborovali zadnjo dni, skličejo se na 6. septembra t. 1. — Goriški in tirolski deželni zbor sta se danes zaprla.
V tirolskem deželnem zboru se jo tudi stavil predlog, naj se podeli volilna pravica onim, ki plačtgejo 5 gld. neposrednjega davka, a ni obveljal, ker je manjšina zapustila zbor, da potem ni bil sklepčen. O ti svobodnjaki, kako ljubezen imajo do preprostega ljudstva!
Mej gališkim deželnim, namestnikom i« metropolitom Sembratovičem jo vstal razpor. Pravijo, da je vzrok temu razporu pravda o veleizdaji, ki so zdaj vrši v Levovu; toliko jo gotovo, da so jo deželni namestnik na Dunaji pritožil zoper Sembratoviča, i da je poslednji poklican v Rim ad audiendum verbum.
Rusini snujejo novo stranko, katere program je popolnoma nasproten onemu, po katerem delajo sedanji rusinski državni poslanci. O svojem oklicu priporočajo ljudstvu, naj hrbet obrne sodanjim državnim poslancem, ki hodijo s centralisti, najhujšimi sovražniki rusinskega ljudstva. Na dotičnom pozivu je podpisanih 200 osob, večidel duhovnikov, profesorjev, notarjev, učiteljev, županov itd. — To je vesolo znamenje, a nepričakovano ni, ker sedanja njihova po'itika je bila nenaravna, Rusinom škodljiva v gmotnih zadevah i strupena njihovoj narodnosti, temu jo dokaz nemško vseučilišče v Craovicah. Rusini ne morejo biti tako slepi, da ne bi tega sprevideli i dolgo no more trajati, ko zapusti levičarje ter se pridružijo državnega zbora sorodnikom.
Vnanje dežele.
Skoleljeva nagla smrt jo vse rusko ljudstvo protresla; vsi Časniki so polni hvale o njem ter izjavljajo svoje sožaljenje. Ruski car sam je njegovoj sestri telegrafiČno izrekel sožaljenje ter pristavil, da jo njegova izguba ruskej armadi nenadomestljiva. Ukazal je tudi, da so ima vojna korveta »Vitjasi« vprihodnje imenovati »Skobeljev«.
Prihodnji teden pride v gostinske toplice na Solnograškem zopet 85 letni nemški cesar Wiljelm, kder se suido z našim cesarjem.
Nemška narodna stranka bo imela jutri zbor na Dunaju. Pričakujo se obilo vdeležitve; pl. Walterskirchen bo govoril o Članu 19. državnih osnovnih zakonov.
Turški sultan pošlje na Dunaj posebnega poslanca, ki prineso našemu cesarju veliki kordon lmtiaz-reda.
Turški sultan jo zopet odslovil nedavno imenovanega prvega ministra Abdurrahmana ter na njegovo mesto poklical prejšnjega načelnika v ministerstvu Said pašo. Na Turškem je vreme zelo spremenljivo.
V Dublinu so nabiti plakati, ki obečajo 20.000 lir št. onemu, kdor naznani morilčo lorda Cavendish-a in g. Tomala Rourke-ja.
Vsled naglega bombardiranja Aleksandrije ro jo pričelo po vsej Evropi živahno gibanje. Itaiija, Francija, Španija, vso nagloma oborožu-jejo svoje vojno brodovje, bojć so, da jim svojevoljno postopanje Angležev ne nakloni v trgovini škode.
Vse oči so obrnene v Egipt. Poročili smo' uže zadnjič, da so Angleži 11. t. m. začeli bombardirati trdnjavo pred Aleksandrijo i da so vsi Evropci se izselili iz Egipta. Zadnja poročila o tem donašajo to lo važnišo stvari: 10. t. m. je deželni namestnik Aleksandrincem z nabitimi plakati po hišnih voglih naznanil, da so Angleži napovedali vojno egiptovskej vladi in da jutri zarana začnd streljati. Namestnik svari prebivalce, naj ne hodijo k trdnjavam in k luki, ako jim je drago živenje. — Turški sultan je protestiral zoper streljanje, ker bi to njegove vladarske pravice hudo razžalilo, ali angleška vlada so ni ozirala na ta protest. Angleški admiral Seymour jo 11. t. m. zjutraj k malu po 7. uri začel streljati z vojnih ladij : »Alexandra«, »Sultan« in »Superb« na trdnjave, katere so takoj začele odgovarjati; potem so streljale tudi vse drugo ladij o; uže 20 minut po začetem streljanji sto bile razrušeni dve trdnjavici, »Pharos« je bil ves razstreljen in »Marsa« in »Elkanat« sta k malu potom v zrak zletela. Okoli 10. ure je tudi trdnjava »Aida«, ki stoji blizu palače namestnega kralja, v zrak zletela. — Ljudstvo jo bilo vso preplašeno, vse jo iz mesta bežalo, ali pa v kletih se poskrilo, le Arabi paša ni izgubil poguma, ampak rekel je. da so neče udati ter da se bo do zadnjega bojeval. Popoludne so vojno ladije popolnoma razrušile še druge zunanje trdnjave. Naitrdovratnišo se je branil grad »Napoleon« nad mostom, na kateri so Angleži vse popoludne streljali. Egiptovskega kralja palača je voČ ur gorela. Sueški kanal varujete dve francoski ladij i, trgovinskim ladijam pa so jo priporočilo, naj ne hodijo vanj. Egipčanov je mnogo padlo, Angleži imajo le 40 mož ranjenih.
12. t. m. so razvili v Aleksandriji nad mestom belo zastavo v znamenje, da so hočejo udati, a tomu in bilo tako. Arabi paša je to znamenjo porabil, da je vojake poklical iz trdnjav, ter se ž njimi proti Kairu napotil. Zdaj pa je v mestu nastala groza; gorelo jo užo ua mnogo krajih, odprli so ječe hudodelcem, ki so v družbi z divjimi Beduini začeli po mestu pleniti, rušiti moriti in hiše požigati. Evropski del mesta je razvalina Sto Evropcev, ki so pobegnoli v poslopje otoman-sko banke, razsekala je na kose zverinska drhal; mnogo družim se jo posrečil ubeg na morski breg, od kodar so jih razposlani čolni na ladije oteli. — Arabci pravijo, da imajo 2000 mrtvih in ranjenih. Lepo jo bilo mesto Aleksandrija, zdaj je prazno, zdaj ga ni već, v malo urah ga je uničila vojna furija. Ali z Aleksandrijo ni padel Egipt, treba bo tja poslati vojaških čet, da zasedejo doželo; ali so o tem zedinijo vlade, kdo ve ; ali padec Aleksandrije ne unamo mej Muhamedani ljutega fanatizma i srditega vojevanja, komu jo danes to znano !
Dopisi.
Vz tržaške okolice, 10. julija.
Zopet sem čital v vašem cenjenem listu dopis, ki pravi, da so v Barkovljah dve gostilni tabor Irredenti, ena na Greti, druga pa na zgornjej cesti. No, jaz pa znam Se za tretjo. Nje vlastnik pa ni gazda kući, ampak le prost oštir, in kar je še Več »puro sangue di Vipacco«. Ta pa ni na Greti niti na zgornjej cesti, ampak pri morji skoraj tik žganjarije tukajšnjega capoville. Dobro vemo, da se je pred volitvijo tudi tukaj vino za Gesare-jev denar pilo, in da je omenjeni oštir eden izmej glavnih Irredentarskih stebrov. Odlikuje se pa s tem, da se v njegovej družini le italijanski govori. Druga reč je pa še le neki bore zidar, J. Brus, tudi ta je delal na vse kriplje, čeS, on mora le za svojega gospoda gledati. Po krčmah se ta mož vriva mej narodne poštene volilce i se i
EDINOST.
njimi prepira. Res je, da je pri svojem »gospodu« Cesare-ju uže delo imel, a naj premisli omenjeni zidar, da se mu je dosti boljše godilo, dokler je na železnici delo imel in narodne kratke hlače nosil. To so tedaj glavni stebri, in »Progresso« se haha z svojimi izvoljenimi kandidati I Tukaj se tedaj dobro vidi, kakovi ljudje so progresovci. S tem sem dovolj
Eokazal, kakove izdajice so mej našim poštenim „udstvom, in čas je, da se iztrebi ljulika iz pšenice.
Domobranac.
IZ kopcrsk^a okraja«
(Voda, buben, učiteljsko zborovanje v Lokvi).
Dolina ima v dolenjem kraji vasi lep vodnjak z izvrstno vodo; te dni so vrli Dolinčanje Še jednega napravili. Slo je kopat prostovoljno, iz lastnega nagiba, 10 mož v hrib nad vasjo. Vdobivši primerno vode, napeljejo jo po kanalu, kateri je mnogo truda stal, na trg sredi vasi. Veselo voda šumlja prav izpod spomenika v diko, ponos in neprecenljivo, korist Do-linčanov. Navod k temu je dalo onih 10 mož (.1. Slavec, J. Lovriha, A. Foravs, A. Sancin, J. Prašelj, J. Stranj, R. Kočevar, M. Sancin, P. Kocijančič, A. Prašelj, J. Parovel), pripomogla je zdatno tudi občina in č. g. dekan, kojemu del vode v kuhinjo teče.
Buben v Dolini! Kaj bodo komedije? povpraševali so otroci; komedije, komedije in paše — lekakošne! odgovarjali so se solznimi očmi prestrašeni in obupni roditelji. Eksekutar veleva: krave na trg. Od strani so stali mesarji iz Kopra in Milj veselo v govedo prežeč. Objokanega ljudstva poln trg; dražba se začne za ostale davke.
Upije se: kedo da več? prvo, drugo in--, i
--n.; še en krajcar, sliši se tolažljivi glas čest.
g. dekana; i--n, i--n tretje. Gosp. dekan
odšteje eksekutarju denar in dotični kmet žene kravo v hlev. Tako je rešil velikodušni g. dekan obupnim kmetom vse krave, niti ene govedi niso mesarji odgnali, odšli so z dolgim nosom.
Dolinčani! ta dogodek naj vas uči 1.) skrbeti, osobito v boljših letinah, da se zaostali davki poravnajo in novi pridno plačujejo 2.) spoznati, kedo je vas prijatelj, ki vam vedno dobro želi in očetovsko za vas skrbi, ali oni, ki vam hrbet obračajo in se vašej nesreči posmehujejo, ali oni, ki Vam za dušo in telo vrata na stežaj odpirajo? — Jaz mislim, da se vam vendar enkrat oči do dobrega odprćl — V dan 6. t. m. je bilo v Lokvi na Krasu učiteljsko zborovanje. Vdeležilo se ga je 20 društvenikov. Predsednik otvori ob 10. uri zborovanje s primernim na-
f;ovorom; pozdravi goste iz Kranjske, tržaške okolice n Istre. Preide se na dnevni red. Tajnik prebere zapisnik prejšnjega zborovanja. G. Kantč je razpravljal: 1.) O zgodovini v ljudskej šoli splošno, 2.) Kako so zgodovina v ljudskej šoli poučnje. Drugi, praktični del je bil jako zanimiv in podučljiv, a v prvem delu se je g. referent previsoko nad ljudsko šolo vspel, kar je tudi debata pokazaia.
G. Hrovatin je nas seznanil z raznimi boleznimi v ljudskej šoli. Pokazal je nam više bolezni. Pogrešali smo le, kar je glavno, poduka o načinu, kako taiste odpraviti ali vsaj kolikor toliko zmanjšati. Debata je v tem nekaj popravila.
O petju v ljudskej šoli se ni razpravljalol Razni nasvčti. G. Kan tč vpraša, ali so stenske table potrebne, zbor pritrdi. Društvenik iz Istre interpelira predsedništvo, zakaj se udje k zborovanjem pismeno ne vabijo, in ali se misli še nadalje protipostavno ravnati. Predsedništvo zagotovi, da bo ude k zborovanjem prihodnjič pismeno vabilo.
Določi se za prihodnje zborovanje v oktobru Nabrežina. Predsednik zatvori zborovanje s trikratnim slavov8klikom na presvitlega vladarja. Potem je bil skupen obed. Tu se je prepevalo, napivalo, govorilo. Mej govori je vzbudil splošno pozornost oni g. Hro-vatina. Govornik poživlja tovariše k pristopu v ko-persko učiteljsko društvo. Vpiše se jih koj 10, reci deset. Slava vzajemnosti! In ti, bratovsko učiteljsko društvo na Krasu, rasi, cveti, rodi obilo dobrega sadu!
Domače in razne vesti.
Cesarjev dar« Presv. cesar je podaril pogo-relcem v Velikem Cerovcu 500 gld. podpore.
Mil. škof dr. Jan. Glavina je odložil svoj prinod v Trst na 29. dan t. m. Slovesna inštalacija pa bo 6'. avgusta. Tako se nam poroča iz duhovnih krogov.
Razstava. Stavbe in priprave za razstavo so končane. V G mesecih se je tukaj izvršilo tako ogromno delo, da vsi zvedenci sodijo, da se kaj enakega v tako kratkej dobi ni nikder še storilo. In to se mora priznati: delo je delalcem v čast. Razstavna poslopja niso le velikanska, temuč tudi primerna in krasna. Zdaj pa se vozi dan na dan is? vseh pokrajin velike Avstrije in Ogrske n a stotine zabojev blaga za razstavo, in v prihodnih 14 dneh se vse vredi in vsaka stvar na svoje mesto postavi. Oj, to bode Še dela! — Odbor je v zadnjem času vse oskrbel, da dohajajoči obiskovalci dobe dostojna in cena stanišča. Razven prostorov v gostilnicah je na razpolago preko 1000 sob. katere so ponudili zasebniki. Gene so vsem trdno določene, in poseben odsek bo stanišča nadzoroval, in tujce goljufije varoval. Za tramvaj, omnibuse in flakerjo je določil magistrat za čas razstave nov vozni red. in za zadnje tudi nove tarife; katerih se bodo morali strogo držati. Vsak prestopek se bo ostro kaznoval. — Po najnovejšej določbi pridejo iz Pulja ob razstavi tri velike vojne ladije.
Občni zbor »delniškega podpornega društva« bo jutri popoludne ob 7. uri v »Rosseti-jevej« dvorani.
Begunov iz Egipta je dozdaj na 10 parnikih v Trst došlo nad 2500.
Pazite decet Morda se v nobenem avstrijskem mestu ne potepa toliko otrok po ulicah, kakor
v Trstu. Kako slabe ima to moralne nastopke, to vsak vidi. Pa tudi dosti nesreč se godi. V četrtek je padel tak fantič Anton B. v kanal, in malo da ni utonil, predno je prišla pomoč!
»Operata- ln Slovenel. Pri laškem društvu »Operaia Triestina« je gotovo polovica ali celo dve tretjini Slovencev in vendar list »Operaio« v laškem jeziku izhaja ter grdi pri vsakej priliki Slovence. Ali se tega ne sramujejo oni slovenski udje, ki nosijo denar v društveno denarnico, iz katere se umazani časnik plačuje, da grdi one, kateri ga plačujejo, namreč slovenske ude »Operaia«. Slovenci ne bodite ovce, ne trpite, da bi vas lahonski kričači na limanice lovili i vam se rogali. če prav jim polnite denarnico. Ćas je, da se probudite in otresete lahonski jarem, ki vas žuli. Naj bodo Lahi pri Lahih, Slovenci pa se morajo družiti se Slovenci.
Občinske volitve v Spletu bodo od 17. 22. julija. Na laškpj kakor na hrvaškej strani je silna agitacija. Da se zabranijo nemiri, dobii je novi okrajni glavar baron Conrad 2 kompaniji lovcev in 120 Žan-darjev na razpolago!
»Slovenska Matica«. V prvej seji novega odbora so bili izvoljeni per acclamationem: za prvo-sednika g. župan Peter Grasselli; za I. podpredsednika prof. Marn\ za II. podpredsednika prof. Leveč; za blagajnika g. Ivan Vilkar; za ključarja g. prof. Wiesthaler in ravnatelj Praprotnik; za pregledovalca društvenih računov g. L. RobiČ; za verifikatorja gg. katehet Kriič in prof. SenekoviČ. — V književni odsek so bili izvoljeni: gg. Erjavec, Hubad, dr. Jeglič, Klun, Kržič, Leveč, Marn, Pleteršnik, Praprotnik, Senekovič, Stegnar, Suklje, Tomšič, Urbas, Vavru, Vodušek, Wiesthalcr, Zupančič; — v gospodarski odsek: gg. Grasselli, dr. Jarec, Klun, dr. Poklukar, Robič, Tomšič, dr. Zupanee.
Družba sv. Mohora ima letos 24.422 udov. Po škofijah jih spada: na ljubljansko 9308, na lavan-tinsko 7997, na goriško 2793, na krško (koroško) 2395, na tržaško 1317, i na druge Škofije G32.
Jezik v ljudskej Soli. Hude borbe imajo naši bratje na Štajerskem za narodne šole; povsod in najbolj ob nemškej meji jim vsiljujejo nemški jezik v šolo, zloglasni »Schulverein« trosi v ta namen vžlasti za podkupljenje učiteljev mnogo tisočakov na leto. Prav razveselil nas je toraj glas, da je mnogobrojen učiteljski zbor v Ptuji zadnji teden z veliko večino izjavil, da se ima vsaj prva štiri leta v šoli učiti samo slovenski jezik.
»Kmetski prijatelj«, tako se imenuje polu-mesečnik, katerega bo izdajal od 16. t. m. v Celju slabo-glasni dr. Glantschnigg zoper naše narodne časnike, in to s podporo vseh kosmatih nemčurjev na Slovenskem. Bolje bi ga bil krstil: •Kmetski zapeljivec«! Vsak zavedeni Slovenec vrže to spako v ogenj.
Hiš je v vsej Cizlitaviji 3,998.284 nastanjenih in 151.118 nenastanjenih.
Podmol mej Angleškim in Francoskim, katerega je ustavila angleška vlada iz bojazni, da bi utegnola francoska vojska skoz podmol na Angleško udariti, začeli so zopet delati in delo gre jako vpešno i naglo od rok. Prodrli so uže 1880 metrov daleč, in sicer 1400 metrov pod morjem. Vsak dan prekopljejo 25 metrov. Zadnje dni so se dela začela tudi od francoske strani.
Prebivalstvo evropske Rusije. Po zadnjem štetji ima evropska Rusija 74'/, milijona prebivalcev. Po narodnosti je 54 milijonov ali '73% ftusov, 7% Poljakov, 4% Tatarov, 5.3% Finov, 4% judov, 4% Li-tavcev, 1.3% Nemcev, 1.5% drugih narodnosti. Ve-likorusov je 49°/0, Rusinov 20% in Belorusov 3%.
Časnikov izhaja na vsem svetu okoli 23.290, v Evropi 13,600, v Aziji 388, v Afriki 50, v Ameriki 9129 in v Avstraliji 100. Od onih, ki izhajajo v Evropi, tiska se jili na Nemškem 3770, na Angleškem 2509, na Francoskem 2000, na Italijanskem 1226, na Av-strijsko-ogerskem 1200 in na Ruskem 500.
Najbogatejši mož na svetu, Amerikanec Vander-bilt je prišel te dni v Pariz. Njegovo premoženje znaša okoli dve milijardi 500 milijonov frankov.
Amerikanska razsodba. Ana Hugen, necega trgovca soproga v Novem Jorku, tožila je Carolla in Hiersfelda, da njenemu soprogu toliko žganja prodajata, da zanemarja svoja opravila, pri katerih je poprej po 24 dolarjev na teden zaslužil, i da soprog tudi njo tepe, ko pride pijan domu. Porotniki so izrekli, da imata zatoženca plačati tožiteljici 400 dolarjev odškodnine in pristavili, da bosta žganjarja Še v veliko večjo kazen obsojena, ako bi gosp. Hugena še kedaj s žganjem upijanila. — Ta amerikanska razsodba je gotovo pravična i pametna, i prav nič ne bi Škodovalo, ako bi se tudi pri nas tako sodilo.
Gospodarske in trgovinske stvari,
Potreba ene banke v Trstu v podporo trgovcev v južno-slovanskih deželah.
(Konec.)
Banka bi morala biti osnovana na delnice najmanj po gld. 100—, katere bi morale biti vezane na ime in ne bi se smele prodajati brez dovoljenja od-borovega, to zarad tega, da ne bi prišla stvar iz • narodnih rok. Delničarji bi morali biti po vsehjužno-Blovanskih deželah, da se tako povsod širi zanimanje za to narodno podjetje. Vplačevanje bi se moralo vršiti v obrokih.
Delokrog banke bi moral biti tak le:
1.) Posojevati denarje proti menjicam v prvej vrsti delničarjem. 2.) Eskomptirati tuje dobre rae-njice. 3.) Posojevati denar proti drugim zastavam, obligacijam in drugim vrednostim. 4.) Posojevati denar na blago. 5.) Dotirati in podpirati založne na deželi. C.) Preskrbavati izterjevanje menjic in nakaznic. 7.) Oddajati rimese na druge banke. 8.) Izpla-
čevati nakaznice drugih bank. 9.) Morala bi banka dobrim posestnikom posojevati manjše svote proti menjične) zavezi dven ali treh dobrih posestnikov. 10.) Morala bi sprejemati tudi majhne vloge na knjižit e, kakor to delajo hranilnice in denar tega hranilničnega oddelka posojevati tudi na hipoteke. 11.) Dobro Id tudi bilo, da bi se napravil oddelek za male obrtnike in delalce, tako sicer, da bi se obrtnik ali delalec zavezal plačevati po 20 do 50 soldov na teden skoz 5 ali 10 let in da bi se takim malim obrtnikom, delalcem dajala primerna posojila na menjice z 2 ali 3 podpisi v menjičnej zavezi. S takim oddelkom bi se prišlo na pomoč malej obrtniji in naučilo bi &e delalca in malega obrtnika, da hrani in si kaj prihrani za starost in slabše čase.
Blizu tak bi bil delokrog banke, ki bi imela pospeševati slovansko trgovino in blagostan ter neodvisnost slovenskega naroda v Trstu. Odbor te banke bi se moral voliti vsaj za 2 leti in bi moral obstati iz devetorice dobrih Slovanov, večinoma trgovcev, kateri bi se morali vrstiti v poslovanju, torej stanovati v Trstu. Tukaj imamo prav dosti izvrstnih in bogatih Slovanov, a ti so večinoma apatični za vse »lomače stvari in bolj se boje zameriti tukaj gospo-dajočej svojati, nego pa kak revež, oni so v očigled bogatiji zgubili vsako pravo veselje in pogum za delovanje na narodnem polji, in prav od te strani bo imelo podjetje največje težave, — mej tem ko ne bi bilo tako teško, najti potrebnega kapitala.
Akcijski kapital naj bi znašal do 250,000 gld., a začelo naj bi se delovanje, kakor hitro bi bilo skupaj 50,000 gld.
Uradni notranji jezik naj bi bil hrvatski, na zunaj naj bi se držalo vodstvo trgovskega običaja: vsakemu svoje.
Delovanje banke naj bi bilo razširjeno čez vse južno-slovanske dežele in v vsakem mestu naj bi imela banka zanesljivih poverjenikov. Od čistega dobička banke naj bi se vsako leto oddalo nekoliko odstotkov za povzdigo narodnega napredka. —Tako osnovana banka bi pravi blagoslov bila za vse južne Slovane in morala bi več pomagati za razsvoj in napredek južnih Slovanov, posebno v Trstu, Istri in Dalmaciji, nego vsa druga društva; s takim zavodom bi si Slovan k malu pridobil veljavo na obalih Adrije.
Ker pa je ta predlog našel povsod, koder se je o njem govorilo, nastopljejše priznanje, ker je posebno v notranjih deželah mnogo trgovcev, kateri so se poprijel! te ideje in kateri uže teško čakajo, da se vresniči, zato je odvisno le še od tržaških slovanskih trgovcev prve vrste, katerih je tukaj dosti, da beseda postane krv in meso. — Naj zatorej nekateri gospodje v Trstu otresejo malomarnost in indiferentizem, in naj se oklenejo dobrega, pa jako častnega posla.
Mnogo tržaških trgovcev išče česti v drugih odlikovanjih; a čast, katero bi jim dajal narod za tako zdatno pomoč, taka res zaslužena čast, bila bi več vredna, nego vsaka druga. — Tudi je pomisliti, da vlada denes ne bi nasprotovala, ampak podpirala take vse česti vredne težnje, ona jih mora podpirati v svojem lastnem interesu, ona mora delati na to, da se na Jugu trgovina in obrtnost razširi in utrdi, ona mora tudi podpirati slovanski element sploh, ker le na tak način se ne bode jej bati za južne meje našega carstva, in le tako naveže po najkrajšem potu podonavske dežele na Avstrijo ne le v političnem, temuč tudi v gospodarskem zmislu.
Nadejamo se torej, da bodo merodajni gospodje v Trstu to stvar ozbiljno preudarjali in precej začeli delati na izvršitev zavoda, ki mora imeti prihodnost. — Ako bo potrebno, prenesemo kedaj kasneje tudi pravila take banke.
Kavo je nek mornarski kapitan na otoku Korčuli v Dalmaciji zasijal; iz Indije prinesel jo je za seme. Kakor dalmatinski list »Dalmata« poroča, dobro se je obnesla, zrna so bila popolnoma enaka semenu, okus in duh se ni razločil od prave indijske kave. Dobro bi bilo, da bi vlada v to svrho kak poskus naredila na dalmatinskih otokih: Vis, Lezina Korčula in Lakroma, kder je kaj milo podnebje.
0 pogozdovanji Krasa okoli Trsta, smo uže večkrat govorili. Danes naznanjamo, da je glede na veliko potrebo in korist pogozdovanju odbor določil 300 goldinarjev \a premije, in sicer se bodo delile premije od 40—80 gld. onim posestnikom, ki zasadijo vsaj 20001,1 metrov zemljišča, in premije od 25—40 gld. tistim, ki ga zasadijo do 2000D metrov. Potrebna drevesca se pri odboru brezplačno dobivajo. Nasad mora do oktobra prihodnjega leta dovršen biti, takrat se bodo premije delile.
Mokrotne kleti so gospodarjem velika nadležnost, ker v njih k malu vse splesni ali zgnjije. Zoper vlažnost, ali mokrot je dober pomoček ta—le: Prah iz klorkalcija (ki se dobiva v drogerijah) se natrosi na desko, ležečo na podstavi, in nekoliko nagneno. Na spodnjem koncu se podstavi skleda. Klorkalcij vso mokroto v kleti nase potegne, in potem drči kaši podoben, počasi v skledo. Ako se »kaša« potem na solncu ali pri ognju posuši, more se klorkalcij zopet rabiti dvakrat in tudi trikrat, dokler klet ni suiia.
Muhe so poleti kaj neprijetne v sobah, kuhinjah in hlevih. Nek francoski gospodarski list svetuje, naj se rabi zoper nje ricinovo drevo (božja roka, ltlešče-vina), ki se nahaja tu pa tam tudi po naših vitih. Muhe, ki na veliki cvet te rastljine sedejo in sok pijejo, naglo mrtve na tla počepajo.
Poslano. *)
Konečni odgovor g. Dr. Kosu, gimnazijalnemu učitelju v Gorici, na njegovo »Poslano« v »Soči« dne 8. julija t. 1.
Nii res, da ste mi povedali one žaljive besede samo kot prijatelj prijatelju. V prepiru z menoj ste
*) Za spise pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Ured.
EDINOST.
lih izpregovorili in porabili ste jih celo za opravičence svojih takratnih sicer kaj čudnih trditev. Ta neresnica se Vam je uže pred Vašim »Poslanim« vpričo nekaterih kolegov žavrnila od osebe, ki je bila pri najinem besedovanji navzoča, in — vender jo Še širite v javnosti. Tudi sučete svoje besede, kakor se Vam ljubi. Rekli ste »delal«, kar Vam priče dokažejo, trdite pa pozneje, da ste rekli samo, »pomagal«, kar bi bila sicer nova neresnica, kakor se sami lahko precej prepričate.
Zahvaljevati se Vam pa moram za Vašo očetovsko skrbljivost, s katero mi hočete kakor svojemu sinčku koristiti, da se za naprej pri svojem Šolskem poslovanji ogibljem napak. Sinček mora biti očetu hvaležen. Za zdaj ne morem svoje hvaležnosti drugače izpolniti, nego da Vas opozarjam da grdo kvarite slovenščino po svojem »Poslanem«.
Odločno pa moram odbiti Vašo milost, ki mi jo skuzujete, da me ne potisnete še globokeje v blato, kakor bi to bili po svojih nazorih leho storili. Bivši ljubljanski kazinar naj sploh ne govori o blatu.
Toliko za vselej osol)i, ki mi neče nikakor imenovati obrekovalca, ki se toraj brati ž njim.
V Gorici, 12. julija 1882.
Rajmund Cuček.
Tržno poročilo*
Po nekaterem blagu je bilo prošli teden živahnejše prašanje, posebno po žitu.
Kava. — Mala živahnejša kupčija, sosebno u finih sortah, vsled česar je mogoče, da kava Ceylon, Portoricco in Moka poraste. Moka stane gld. 132 do gld. 135.—, Ceylon plant. gld. 80 do gld. 128.—, Portoricco gld. 86 do gld. 93.—, Si. Domingo gld. 06 do gld. 60.—, Rio gld. 39 do gld. 62.—, Santos gld. 50 do gld. 62.
Sladka Skorja gld. 53 do gld. 54.—, poper fin Singapore gld. 71 do gld. 72.—, Batavia gld. 66 do gid. 67.
Sladkor. — Mlahova kupčija tukaj, akoprem so v Pragi icene nekoliko nategniie. Sladkor v Stokih gld. 35:/„ do gld. 37.—, v kosih gld. 33l/, do gld. 35.
Olje. — Nekaj več naročeb iz notranjih dežni, sicer pa omejena kupčija. — Prodalo se je nekaj čez 100 ki vintalov finega namiznega po gld. 48 do gld. 62.—, nam znega pa je šlo nekoliko sodov po gld. 38 do gld. 42.—, bombažno olje velja gld. 33'/, do gld. 35.
Sadje. — Skoro nobene kupčije, cene nespremenjene, brže šibke.
Riž. — Mlahova kupčija. Italijanski velja gld. 13»/., indiški gld. 12 do,gld. 1 $/
Petrolje. — Se precej trdne cene vkljub pičli kupčiji; imetniki uzdržujejo. ker jih je malo. — De-nes stane gld. 9.40 do gld. 9'/,.
DomaČi pridelki. — Malo prašanja. — Gene fižola so le bolj nominelne in se nijso skoro nič premenile od zadnjič. Maslo gld. 70 do gld. 102, čespe gld. 15 do gld. 16l/a.
Žito. — V Pešti so cene zadnji čas nekoliko poskočile, kar je tudi na Trst uplivalo, denes pa je zopet tam in tukaj manj prašanja in vtegnejo cene zopet slabše postati. — Pšenica gid. 10.80 do gld. 12.—, koruza gld. TL do gld. 8.40, oves gld. 8 do gld. 8'/?.
Les. — Pod uplivom dogodkov v Aleksandriji nij kupčije. Kupuje zdaj le kak spekulant, Če dobi blago pod ceno.
Seno in slama. Seno je sopet v slabem obrajtu, rene niže. — Seno stane gld. 1.20 do gld. 1.50, slama gld. 1.10 do gld. 1.30, škopa gld. 1.60.
Da ne bi bile kake pomote in prepiri, naznanjamo, trgovcem, da so naše cene, borsne cene, da je torej naravno. da nastavlja komisjonar za 2 do 4 /0 vile cene, ker on mora tu.de imeti polten dobiček.
Borsno poročilo.
Zadnje tri dni so kurzi bili vedno nestanovitn i, vsled egiptovskih zmešnjav; v sredo so pali, četrtek so bili sopet trdneji, petek sopet slabeji. — Vendar pa nijso varijacije tako velike, da bi prouzročile kako finančno krizo; vsled zadnjih poročil iz Egipte, da se bode stvari sopet vredile brez občnega vznemirjenja, so se borse sopet pomirile, vendar pa so kurzi denes niži in mlahovi, še celo oni državne rente, mej tem ko so valute nekoliko poskočile.
Dunajska bona
dne 14. julija.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77	gld.	— lcr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 77	u	80 »
Zlata renta..........94	»	90 »
1S6U državni zajem.......131	»	25 »
Delnice narodne banke.....824	»	— »
Kreditne delnice........317	»	25 »
London 1U lir sterlin......120	»	80 »
Napoleon...........9	»	5$'/,»
0. kr. cekini.........5	»	G9 »
100 državnih mark.......59	»	— »
Ste v. 150.
Razpis natečaja.
Za službo definitivne učiteljice III. reda pri me-šavitej ljudskej šoli v Dolini s slovenskim učnim jezikom. — Dohodki ustanovljeni so zakonom 3. novembra 1874, in 10. decembra 1878.
Natečajiteljice imajo poslati svoje prošnje podpisanemu, potem svojih oblastnij v Štirih tednih po uvršten ji tega natečaja v listu »Edinosti«.
C. k. okrajni šolski svet v Kopru 30. junija 1882.
Predsednik Bosizio.
Naprodaj j©
hiša z vrtom
in drugim zemljiščem v obsegu 2000D sežnjev v Lo-kavcu pri Ajdovščini. Blizo hiše je studenec z izvrstno bistro vodo, ki^ ima zdravilno moč. Proda se tudi hiša sama in zemljišče po kosih. Natanjčni pogoji zvedo se v gostilnici »Cittt di Gratz« Via Ireneo, št 507. v Trstu.
Sveže
mineralne vode
vsake vrste na izbiro. Zaloga oljnih barv, Šopkov (pinzelnov);
razne baze lak itd. pri	8—1
GIOVANNI GILLIA
Via alle poste, in via Dogana na oglju. Trst.
ar Važno za kmetovalce!
Marsikateremu gotovo v veliko olajSavo prodajajo se tad i na obroke po prav ugodnih pogojih dobro znano Lanz-oTo
ročne mlatilnice.slamoreznice itd.
katerih se je v malo letih izpečalo ogromno Itevllo 98 tisoč
komadov, kar je gotovo najboljše spričevalo in priporočilo. - Tedaj na noge! Združite se po dva ali več skupni In ne zamudite ugodne prilike, kajti korist plede dela in časa je tolika, da se kupljeni stroj prav kmalu sarn izplača,
Pojasnila in ilustrovane cenike brezplačno razpošilja.
_ .1
v Ljubljani, Rimska cesta št. 19.
per Napoleoni
con preuvviso di 20	gior. H > « » » 40 »
3V » » » »3	mcsi
3V » » t »0	rnesi
Stanovanje in hrano
dobita dva dijaka po ugodnejceni pri podpisanem; v družini se govori: slovensko, nemško in laško. Več se izve v prodajalnici
4—2	Antona Konobel zraven »Hotel Evropa«.
•OOOOOOOOOO
LA FILIALE
della
BANCA UNION
TRIESTE s' oooupa di tutte le operazioni di Banoa 0 di Cambio valute.
a)	Accetla rersamcnti in conto cnrrente: Abbuonando 1' interesse annuo
per Banconote
con preuvviso d i S glor. 3'/, » » » » 12 » zii» » » » 20 »
3V » a 4 mosi fl.ssa 4 » a aei mesl ilaso
Godnimi u (lall'interosae aumentato ]e lettera in circolazi ona con 6 giorni di praavvUo dal <i novombro a. u. quollecoa 12 giorni dni 13 giorni a ijiuilla con 24 giorni dal 2S novembre a, c.
IN 1IANCO GIRO
abbunando II 3% interesse annuo sino qualunque sorama; prelevazioni sirio a florini 20.000 a vista verso ch&iue; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamentl in apposito llbretto. > ConteKeia per tutti i versamenti fatti a qual-siasi ora d' uftieio la valuta del viedesimo gtorno.
Acraumo poi proppl oorentlstl l incasso di Camliale per Trieste, Vienna e Budapest, rilascia loro atscgnt per queste ultirne piane, ed accorda loro lafacolta di domioiliaro effelti presto la sua cassa Iraneo d' ogni »potna por ohnI*
b)	S'incarica deWacquisto e della vendita di effetti pub-blici, valute e divise, nonehe deli' incasso d'assegni, camhiali e coujions, verso l/.°/0 di provigfiione.
<•) accorda ai suoi commiUenli la facolta di deposilare effetti di aualsiasi specie e ne c tira gratis l'incasso dei coupons alla scadenza.
La Filiale della Banca Union
(Sezione Merei) s' incarica deli* acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa. consegnate, oppure polizze di carico o Warrant^*
>oooooook>ooooooo<
rzaško podjetje za telefona.
Podpisano podjetje vabi na naročbo telefbnovadov v v mestu in okolici.
A.	vod v centralno pisarno: v dolgosti do 2 k.-iornetra 90 gld. vsak nadaljni kilometer 20 gld. več.
B.	Neposredni vod mej dvema objektoma ene [ste stranke: v dolgosti 1 kilometra 140 gld. Vsak nadalji^ ^i-lometer 40 gld. več.
Naročnino je treba plačevati v četrtletnih obredih preclplačno in ne plačujejo naročniki nobenih drugih t^-0_ škov za vstanovljenje vodov, za popravljanje in vzdrževanje itd.	V
Da se more prepričati občinstvo o praktičnej vrecu. nosti teh telefonovodov napravljena je mej centralno pit. sarno (Via Canal grandeŠt. 3. IV. nadstropje) in prodajalmco\ galanterij gospodov Buich in ain (veliki trg) telefonska \ zveza, katero more občinstvo brezplačno obiskavati in poskusiti rabo telefona ob delalnikih vsaki dan od 10 do 12 ure dopoludne in od 3 do 6 popoludne.
Gospoda J. En^olhardt in I. G. Kony sta poverjenika In agenta podjetja.
Naročbe naj se z ozirom na precej začenšo prvo dobo delovanja pošiljajo v najkrajšej dobi, do 16. julija 1.1., ker kesneje naročbe se bodo le potem izvrševale, ako bode imelo društvo zadostno število reserviranib telefonovodov.
Trst, 7. julija 1882.	2-2
Tržaško podjetje za tclefbnovode.
G. k. priviligirano društvo
Riunione Adriatica di Sicurti
v Trse 11.
Zavaruje proti požarom, provo/ 1 po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v v'h kombinacijah. Glavnica In reserva društva dno 31. decembra 1881:
Glavnica društva........gld. 3,300.000.—
reservni fond od dobičkov....... G25.927.02
« « za pokritje premikanja
vrednosti efektov........ 161.500.—
Premijna reserva vsih oddelkov ... « C,638.505,—
Reserva za škode......... 284.591.—
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih........... 13,206.696.47
Skupni znesek vsih škod plačanih od
1. Ib38 do 1881.......gid. 103,255.007.57
Urad ravnateljstva Via Valdirivo, fct. 2 (v lastnej hiši). 24—1
Bolezen v grlu, kašelj, hripavost, zgnba glasu, nahod, angino, gripo. itd. ozdray!jajo naglo in popolnoma
premirani	(20-18)
hlepčki Prendini
(pripravljeni iz kasije in galuna}
SO letnn raba priča o njih izvrstnej moči, in so boljši od vsacega druzega zdravila te vrste.
Varovati se je treba ponarejenih. Ozirati se je vedno na napis
PaMit;!« D'romllnt i paziti da vsak hlepček nosi ime ii?naidatelia PRENDINI.
Prodajajo se v Trstu v lekarnici PRENDINI in vseh drugih lekarnicah po »O kr. škatljica, zunaj čolne poteze po 40 kr. in se tudi dobivajo v vseh avstrijskih in inozemskih glavnih lekarnicah.
tismm
M. Brown-ov
univerzalni prah za živino
najboljši In najgotovejSi lek zoper živinske bolezni-
Zavojček stane 1 marko s postnim povzetjem. Dobi se nepokvarjen edino le iz
Chemische Fabrik Nordend
(J. F. Vorrath & Co.)
RoNontlial bol Berlin.
Po zalogah zastopani v vsih mestih sveta. Proapekti brezplačno. — Agentje so iščejo. 12-2
Daljnogled!
Nov optičen inštrument za potovalce, deželane Itd.
Kaže na 3 do 4 jjj	ure daljave čisto
in razločno.
Ta novi dnlinofrlocl obstoji iz dveh optičnih leč, kateri je mogoče zatrditi na vsako navadno palico itd. ter bolje kaže, nego navadni daljnogledi, zarad tega je ta nova priprava obče prlpoznana in cenjena, posebno od onih. ki potujejo po deželi. O^F* Cena daljnogledov z ćtui-jem za Žep igl. 1>35, lineji jgl. lr7/5y-ftajYmeji Vvečimi optičnimi lečami fpl.
M^ Baroskop H
kaže vreme JMfanično in zanesljivo - «1. fino napravljen Jfl. S.Tft.
Prodajaltf uživajo febrlike cene za gotovo plačilo ali s povzetjem.	Naročbe edino direktno	o—-i
KLIJVGL & BAUMANN in WIEN. I., Tegetthofstr. 3.
Dr. Kat$ch*m
zdravilna kava. j
Po receptu
Dr. FERDINANDA KATSCHA v Stuttgartu
edino pristno popravljena po Henrik Franck-ovilt m1 novih v Ludwigsburg.
Popolno nadomestilo
za kavo v zrnih!
Se priporoča, pomešano z mlekom za okusen, krepiven
ljudski živež;
kava, katera ne vzdražl čutnic, pa je zelo zdrava, hranilna in lehko prebavljiva; naj-bolje se priporoča osobam, katere imajo slab želodec, tudi zarad finega kavinega duha in zelo nizke cene, ter, ker je uže brez dodatka
kavinih zrn pripravna za kuhanje. Se dobiva v vseh špecerijskih prodajalnicah v mestih in na kmetih, in tudi v mnogih lekarnah.	(10-10)
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIĆ.
No v al tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.