GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVIII. KAMNIK, 25. JANUARJA 1988 Oj, >ve ion inji ilii pai S seje predsedstva OK SZDL »Sliši naj se glas ljudi!« ipii To so besede predsednika občanskega komiteja ZKS dr. Via-| "'rf'mira Breznika na zadnji seji ^predsedstva občinske konference *'ZOJL, kjer so člani dali soglasje j p* "'kotniku za izvedbo kandida-d ff'jskih konferenc in volitev vod-osi*'ev skupščin in predsednika tepredsedstva SRS. Poleg tega so Vpodprli sklic javne tribune, kjer iroina/ bi naši občani razpravljali Ki ^nutku ustavnih sprememb. ^b Javne tribune bodo odprte za 'IL"vse občane, ki jih zanimajo """ustavne spremembe in želijo konstruktivno sodelovati pri oblikovanju mnenj našega okolja 0 predlaganih ustavnih spremembah. Obravnava naj bi bila čim bolj množična, da bi se dejansko slišal glas vsakega občana; s tem ih tfbi tudi zanikali trditve ostalih de-lših'ov Jugoslavije, da so mnenja ia Slovenije o najpomembnejših ^vji^fepih jugoslovanskih politikov le plod vodilne strukture naše re- avjpublike. ogi, ™jj Nekateri razpravljala so imeli šinsna ^J' °b tej točki pomisleke, eiJ^eš: zopet bo šlo za obravnavo hlpfi vnaprej odločenih stvari mnogo i°Ui^asa m tudi denarja. Sedanja nejustava je po mnenju nekaterih i. I* članov predsedstva kar dobra, le če bi jo vsi upoštevali. To pa je predvsem stvar naše miselnosti, politične kulture, tega pa ne spremenijo nobeni zakoni in spremembe. Peter Sitar, član predsedstva in direktor Menine, je tudi dejal, da se takrat, ko bi zaradi krize morali vse svoje interese in energijo vlagati v razvoj, v iskanje rešitev izhoda iz krize, ponavadi vedno pojavijo obrobni problemi, ob katerih naša družba izgublja vse preveč energije. Na seji predsedstva občinske konference SZDL so člane tudi seznanili z rokovnikom za skorajšnje kandidacijske konference in skupščinske volitve. Postopki naj bi bili enofazni (samo ena kandidacijska konferenca), občinske kandidacijske konference pa bodo predvidoma med 14. in 16. marcem. Ker v republiki še vedno niso usklajeni vsi postopki, bodo slednje podrobneje obravnavali le v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja in v volilni komisiji pri OK SZDL, člani predsedstva pa bodo o tem obveščeni pismeno. ROMANA GRČAR Vabilo za pohod na Oseke Ob 44-oblelnici borbe na Osekah vabimo vse občane, še posebej mladino, da se v čim večjem številu udeležite spominskega pohoda na Oseke - M eni u a planina. Pohod bo v nedeljo, 7. februarja 1988. Spominska slovesnost bo ob 11. uri. Vabljeni! KO ZZB NOV Tuhinj I Razdelilna transformatorska postaja (gradbeni del je že 1986. leta j naredil Graditelj) stoji na podgorskem polju ob kamniški progi. Foto: ROMANA GRČAR Otvoritev razdelilne transformatorske postaje Novo razdelilno transformatorsko postajo so v omrežje priklopili že lani, 22. decembra je bil namreč njen tehnični prevzem, uradno pa so jo otvorili 19. januarja. Transformatorska postaja je v krajevni skupnosti Podgorje (ob kamniški progi), pomeni pa pomembno pridobitev za našo občino, saj nam zagotavlja dovod električne energije najmanj za nadaljnjih SO let. Skupni investicijski stroški za razdelilno transformatorsko postajo (RTP 110/20 kV) so bili 1,47 milijarde dinarjev, denar pa je v celoti zagotovilo elektrogospodarstvo Slovenije (ELES) in delovna organizacija Elektro Ljubljana. Pri investicijskih sred- stvih niso sodelovale niti delovne organizacije niti občina Kamnik kot celota. Na otvoritvi se je zato predsednik skupščine Anton I pavk- zahvalil investitorjema, da sta se za tako pomembno naložbo (danes bi taka transformatorska postaja stala okrog 5 milijard dinarjev!) odločila prav v naši občini. To je na otvoritveni slovesno- Starši, preberite! Vsi, ki imate otroka, starega od treh do petih let in ne obiskuje vrtca, ste že bili vabljeni, da otroka vpišete k cicibanovim uricam. Pogrešali smo vas in vašega otroka, zato vas ponovno vabimo, da se nam pridružite. Vaš otrok preživlja predšolsko obdobje doma, v družini. Družina je majhen kolektiv, majhna skupina in tudi dobiva otrok prva spoznanja o odnosih med ljudmi. Za življenje pa je potrebno veliko izkušenj in prav je, da si jih pridobi v otroškem kolektivu. S cicibanovimi uricami želimo pomagati otroku, da si bo te izkušnje pridobil čimprej in to s pomočjo igre. Otroci so se radi igrali že od nekdaj. Otroku je igra glavna dejavnost in nenadomestljiva potreba. Ža njo potrebuje čas, prostor, spodbudo in druž- bo. Vsi, ki imamo otroke radi, želimo, da bi bil naš otrok srečen. Rad se igra sam, še rajši pa se igra z vrstniki in prav v tem je sreča. V cicibanovih uricah bodo otroci poslušali pravljice, naučili se bodo igre, otroške pesmi, telovadili bodo in risali. Preživeli bodo vesele urice zunaj doma. Vse to bo v njih samih spodbujalo nove odnose, odnose med vrstniki, kar jim bo dalo nove izkušnje za kasnejše življenje v družbi. Cicibanovc urice so enkrat tedensko v popoldanskem času in so brezplačne. Oglasite se na upravi vrtca ANTON MEDVED, Kidričeva 23, kjer bomo vašega otroka vpisali in boste dobili še ostala navodila. PRIČAKUJEMO VAS! VVO ANTON MEDVED KAMNIK ■ K. S programsko volilnih sej 00 ZKS Kritične, vendar tvorne razprave Čl Z* decembrske programsko -~olilue sgjg osnovnih organizacij -^KS v naši občini so značilne \'cer zelo kritične, tudi v lastno OVkolje usmerjene razprave, kipa 1 Mjub temu ne zanikajo vsega do-^ieneg« in pomenijo tehten pri-l]Bfevek k nadaljnji prenovi zveze \f0munistov. V mnogih osnovnih l^Hanizacijah so komunisti meni-a,i' da vsesplošno kritizerstvo in j^ahdušje ne peljeta k rešitvi iz ^e(l»njega položaja, pač pa le af*vzeta aktivnost vseh za odpra-rf° nakopičenih težav. V tem srni-so poudarili, so ohrabrujoča Odločna In jasna stališča sloven-JP*I» vodstva Zveze komuni-te"0'', ki jih je treba v celoti podati, rs Res je, da so sedanje težke r|>OHere in tudi slabi zgledi neka->'erih najbolj odgovornih članov ^Kj začeli razjedati aktivnost in "*0,i° v marsikateri osnovni orga- nizaciji in je zaradi tega preneka-teri komunist zapustil vrste ZK. Čeprav marsikdo težko razume tako odločitev nekdanjega sekretarja OK ZKS in hkrati bivšega predsednika občinskega izvršnega sveta, ali bivšega sekretarja osnovne organizacije ZK in podobnih funkcionarjev, je to ven-drle dejstvo, ki ga ni moč zanikati. Vseh teh izstopov seveda ni mogoče zaviti v geslo »sopotnikov v ZK ne potrebujemo«. Mnogo je bilo kritičnih pogledov na to, koliko lahko član ZK v osnovni organizaciji ali pa kot delegat dejansko vpliva na najpomembnejše odločitve v občini, republiki in federaciji. Skoraj enoten odgovor je bil: čedalje manj. Čeprav so se komunisti v nekaterih delovnih organizacijah spoprijeli z lastnimi težavami in pro- blemi - ali kot so poudarili v Eti, naj bi ne naštevali več sprejetih sklepov, pač pa naj bi preštevali le uresničene, le dejanja - so marsikje precej formalno pre-mlevali le od zunaj poslana gradiva, mimo njih pa so šla pomembna vprašanja v lastnem kolektivu. Na vprašanje, ki so si ga postavili komunisti v Eti, ali dovolj poznajo in opozarjajo na probleme v lastni delovni organizaciji, bi verjetno marsikje morali odgovoriti negativno. Med taka vprašanja vsekakor sodijo nadaljnja perspektiva rudnika kaolina v Rudniku kaolina in kalcita, zapiranje v tozde in problemi delitve OD v Titanu, neoblikovane delegacije v osnovni šoli Duplica in podobna vprašanja, ki bi jih lahko našli v marsikateri osnovni organizaciji. Vsaj kolikor je bilo razbrati iz razprav, so se temeljiteje obrnili k razmeram v lastnem okolju komunisti v osnovnih organizacijah v krajevnih skupnostih. V Tuhinju, kjer so vse družbeno politične organizacije in društva zelo dejavni, so menili, da aktivnosti komunistov ni moč meriti s številom sestankov osnovne organizacije, pač pa z njihovo delavnostjo v društvih in organizacijah. To so sami pokazali v praksi. V Zapričah so ocenili vzroke za neuspel referendum o krajevnem samoprispevku v tej krajevni skupnosti. Menijo, da bi pri oblikovanju programa razvoja morali med seboj povezati vseh pet mestnih krajevnih skupnosti, saj gre za potrebe in interese mesta kot celote. V Mekinjah so menili, da ne bi bilo prav, če bi se osnovna organizacija ZK opredeljevala do zaupnice občinskemu izvršnemu svetu, pač pa so to prepustili delegatom v zboru krajevnih skupnosti. Komunisti v SENŠ Rudolfa Maistra so ocenili, da je bila njihova pobuda o ustanovitvi krožka »Trenutek, ki ga živimo« med učenci zelo dobro sprejeta. Pogovori o žgočih problemih in dilemah sedanjega časa so prilagojeni željam mladih. Na programsko vodilnih sejah seveda ni manjkalo kritičnih pogledov na širša družbena vprašanja in probleme zunaj lastnega okolja. Poudarili so potrebo po večji, enotnosti v zvezi komunistov, terjali, da vodilni družbeni delavci pogosteje prihajajo med ljudi, da se v javnosti bolj predstavijo tudi naši dosežki, ne pa, da tudi nekateri vodilni vse od kraja kritizirajo in podobno. Ne samo v resolucijah in sklepih, pač pa v praksi bo treba spremeniti našo kadrovsko politiko, da bodo na odgovorna mesta prišli mlajši, strokovno usposobljeni ljudje. F. S. sti ponovno poudaril profesor dr. Albert Čebulj, Kamničan, strokovnjak na tem področju, ki je obenem tudi prvi dal pobudo za gradnjo transformatorske postaje in na energetski skupnosti že pred skoraj desetimi leti povedal, da je v bodoče vprašljiva zanesljiva preskrba Kamnika z električno energijo. Predlagal je ureditev električnega nizkonapetostnega omrežja v notranjem delu Kamnika in dograditev kamniškega 20 k V - omrežja. Dr. Albert Čebulj nam je ob otvoritvi povedal nekaj podatkov o gradnji: »Elektro Ljubljana-okolica je iz sredstev amortizacije obnovila celotno nizkonapetostno omrežje kot prispevek k obnovi mesta ob 750-letnici Kamnika. Za dolgoročno, zanesljivo preskrbo Kamnika z električno energijo so zgradili dvosi-stemski daljnovod 110 kV Domžale-Kamnik, ki je bil dokončan aprila 1980. leta. Tako gradnja v Domžalah kot v Kamniku je bila postavljena na prvo mesto novogradenj. Zaradi znanih re-strikcij pa je bilo vse za nekaj let odloženo. Gradnja je potekala več let. Decembra lani pa je bil opravljen tehnični pregled dalj-novodnih polj 110 k V za dvosi-stemski daljnovod Dožale--Kamnik. S tehničnim prevzemom naše razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 k V in začetkom njenega rednega obratovanja, pa je bil že decembra odklopljen 35 kV daljnovod Kle-če-Kamnik, ki je nad 30 let napajal našo občino z električno energijo iz Kleč. Trenutno sta v RTP Kamnik transformatorja 110/20 kV z močmi 31,5 in 20 MVA. En sistem 110 k V Domžale-Kamnik dela za sedaj še z napetostjo 20 kV, dokler ne bodo povezani vsi odvodi na novo RTP. Transformatorji v Kamniku so regula-torski in bo s tem imel Kamnik na 20 kV - zbiralkah stalno napetost 20 kV. Danes je obremenitev Kamnika 20 MVA. Nova RTP Kamnik je zgrajena za moč 70 MVA, ki se jo doseže lahko samo z rutinsko zamenjavo trans-formatorsih enot. Sicer pa je kamniška postaja daljinsko vodena iz Domžal, torej v njej ni stalno zaposlenega nobenega delavca.« ROMANA GRČAR Kamničani pomagali Murski Soboti w w Družbenim dejavnostim se ne obeta nič lepega Murska Sobota je ena tistih občin, ki jo je lansko poletno neurje s točo močno prizadelo. Ce ne prej, se v nesrečah hitro pokaže, kako znamo biti solidarni do prizadetih. V prvi polovici januarja so bili predstavniki kamniške občine na obisku v občinski organizaciji Rdečega Križa v Murski Soboti, kjer so v pogovoru sodelovali predsednik OO RK Avgust Koren, sekretarka OORK Marija Zadravec in sekretar občinske konference SZtiL Jože Stvarnik. . ' predsednikoma socialistične ^že jn rde.Č£ga križa naše občine. Davorinu ijGregoriču in dr. Y;Vflinjjifu Brezniku, so pred-stavniki'Murske Sobote pojasnili, da takratna solidarnostna akcija zbiranja pomoči za prizadete v neurju ni bila prva na njihovem območju, kot vse doslej pa je bila tudi ta uspešna. Poleg denarja, ki se je zbiral na žiro računu republiškega Rdečega križa, so nekatere občine še dodatno nakazale denar neposredno na občinski odbor Rdečega križa v Murski Soboti. Od zbranih 110 milijonov je republiški Rdeči križ nakazal Murski Soboti 50,7 milijonov dinarjev, devet milijonov dinarjev pa so zbrali v murskosoboških delovnih organizacijah - bodisi v materialu bodisi v denarju. Kamničani so v posebni nabiralni akciji (denar so nakazovali direktno na žiro račun OO RK Murska Sobota) zbrali 2,7 milijona dinarjev. V Murski Soboti so nam povedali, da so naše pomoči zelo veseli in obenem prijetno presenečeni, da se še najdejo ljudje, ki ob takih trenutkih ne pozabijo na sočloveka v stistki in to pokažejo tudi s solidarnostnim zbiranjem sredstev. Kamniška občina je po njihovih besedah ena redkih izjem, ki je imela še dodatno akcijo. Marija Zadravec, sekretarka občinskega odbora Rdečega križa v Murski Soboti, je tudi razložila, za kaj vse so porabili zbrani denar. »Naših 65 krajevnih odborov Rdečega križa je ponovno doka- Vtok je sicer že nekaj časa v težavah, vendar Horst Hafner, direktor tovarne poudarja, da je njihova kriza pogojena s splošno jugoslovansko in da je treba resnično revolucijo narediti predvsem v naši miselnosti, v navadah. Nenehno opozarja tudi na red in disciplino na vseh področjih našega življenja, predvsem pa v tovarni. \, i Zandelavpe je Horst Hafner včasih prav zato preveč samovše-čen.'tremžflff'da' menda pusti do besede feViaie strokovnjake v delovni organizaciji. Seveda je direktor zanikal to mnenje in dejal, da tako govorijo predvsem tisti, ki jim ni nič do razvoja Utoka in ki niti malp, ne, čjjtjjo pripadnosti delovni organizaciji. Tudi slednje, je poudaril Horst Hafner, je boleča točka idaftašhjih dni. »Ljiiđjč se Čutijo več nikakšne pripadnosti kolektivu. Takoj, ko se pokaže možnost, da bi drugje zasluži^ bolje, brez pomislekov zapustijo,:, tovarno. V začetku osemdesetih let, ko je šlo Utoku dobjj^ - takrat so iz vseh delovnih o/ganizacij drveli k nam!« Čeprav sem v Utok prišla pov-prašaUe o trenutnem poslovanju in izgledih za rešitev njihovih ekoloških težav, se je direktor razgcnopril tudi o vsesplošni, zgrešeni miselnosti jugoslovanskih politikov. Tako kot nam je potrebna tržna ekonomija, je slo- zalo, da znajo v takih akcijah hitro ukrepati. Po pregledu nastale škode so naše ekipe ugotovile, da je na Goričkem kar nekaj kmetij, ki jih je neurje s točo popolnoma uničilo. Najbolj je bila prizadeta hiša v Donji Slaveči, v kateri stanuje mati samohranilka z osmimi otroki in bolno materjo. Kdo drug, če ne ona, je v tistem trenutku najbolj potrebovala pomoč. Tudi predsednica republiškega Rdečega križa Ivica Žni-daršič, ki si je ogledala škodo na omenjeni kmetiji, je predlagala, da bi Valeriji Žohar iz Donje Slaveče 27 s solidarnostno zbranim denarjem zgradili novo hišo. Pri zidavi so pomagali vsi - od sosedov do naših mladincev in aktivistov Rdečega križa, za nabavo gradbenega materiala v Donji Slaveči smo namenili 36 milijonov dinarjev, ostali denar pa porabili za nakup živil, strešnikov. Predvsem je šlo tu za premestitev najhujših težav ob nesreči. Ljudem ste tudi vi, v Kamniku, po- venskim proizvajalcem potreben jugoslovanski trg. »Utok je izgubil v tej situaciji vsaj dve tretjini jugoslovanskega trga zaradi nelikvidnosti kupcev, manjšega povpraševanja po usnjeni konfekciji in upadanja kupne moči. Prav zaradi teh gibanj se bo naša firma še bolj preusmerila v izvoz, seveda pa bodo morali biti naši izdelki še kakovost-nješi in programi še bolj skrbno izbrani za potrebe tujega trga.« Poleg preusmeritve na izvoz bodo v tovarni usnja delno tudi zmanjšali obseg proizvodnje in spremenili selekcijo izdelkov v korist bolj iskanih na trgu in proizvodov, ki jim zagotavljajo večjo akumulacijo. Osnovni poudarek v tem letu bo po besedah direktorja torej na kakovosti in visokem dizajnu njihove usnjene konfekcije. Čeprav se je kupna moč potrošnikov precej zmanjšala, pa v Utoku ugotavljajo, da pri tovrstnih izdelkih cena ni prepreka; najpomembnejša je kakovost izdelka. Za tak izdelek kupujemo tudi kakovostnejše kože, je dodal direktor. Kaj pa slaba kakovost kož (prebodenih s trnjem), uvoženih iz neuvrščenih držav (kompenzacijski posli)! »Kože iz Kenije so bile včasih res manj kakovostne, vendar pa je treba vedeti, da se da z visoko tehnologijo ter kančkom iznajdljivosti tudi iz slabega materiala magali, da so preživeli, da niso bili lačni. V imenu vseh lahko rečem, HVALA!« Marija Zadravec je še povedala, da so prizadetim občanom pomagali delavci Murske Sobote z enodnevnim zaslužkom in prostovoljno pomočjo in prispevki spkrajanov. Pohvalna in, spodbudna pa je vsekakor pomoč Kamničanov, ki so od kraja nesreče tako oddaljeni, pa vendar so tudi iz lastnega žepa nakazali denar in na ta način zbrali 2,7 milijona dinarjev. Predsednik OO RK Kamnik, dr. Vladimir Breznik, je dejal, da je vesel srečanja s Pomurci, saj le neposredni stiki z ljudmi iz drugih občin omogočajo izmenjavo konkretnih izkušenj in še boljše odnose med dvema občinama. Če ne drugega, bi veljalo tudi v naši občini preskusiti, koliko so mladinci v naši občini pripravljeni pomagati v hribovskih, oddaljenih krajih, kjer v glavnem živijo stari, onemogli ljudje. ROMANA GRČAR Sredstva za splošno in skupno porabo bodo tudi letos omejevana, zato bo družbenim dejavnostim, nekatere so že to leto zaključile z izgubo, še teže. Njihova glavna naloga je tako sedaj predvsem izdelava programa ukrepov in aktivnosti za uskladitev potreb z materialnimi možnostmi. Za normalno izvajanje programov bo po besedah vodje strokovne službe SIS družbenih dejavnosti, Jožeta Zagorca, zmanjkalo vsaj 25 odstotkov potrebnega denarja. Kljub temu pa so republiška priporočila še vedno: zmanjšati število zaposlenih in zvišati normative. Po novem bo zbirna prispevna stopnja precej večja, za okrog 10 odstotkov. Vendar pa jc treba takoj povedati, da nas novi prispevki ne bodo udarili po žepih. Že pri januarskih osebnih dohodkih bo šlo za vse prispevke, skupaj s kulturo in telesno kulturo, kar okrog 43 odstotkov bruto osebnega dohodka. Do tolikšne spremembe v zbirni prispevni stopnji je prišlo zaradi dveh razlogov. V začetku januarja je republiška skupščina sprejela dopolnitev zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti, po katerem bomo letos prispevke za kulturo in telesno kulturo še plačevali iz bruto osebnega dohodka in ne iz do- hodka delovne organizacije, kot je bilo sklenjeno konec lanskega leta. Najbolj sta se povišala prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, in sicer z dosedanjih 13,70 odstotka bruto osebnega dohodka na 19,71 in prispevek za zdravstvo, ki je bil doslej neznaten, odslej pa bo v Sloveniji povprečno znašala prispevna stopnja okrog 10 odstotkov. Stroški za zdravstvo se bodo povečali tudi zaradi izvajanja ukrepov za zavarovanje pred AIDS-om, predvsem pa na račun zvišanja prispevkov za bolnišnično zdravljenje. »Ker so do 15. decembra že bile pripravljene prispevne stopnje, izračunane po lani sprejetem sistemu, bomo sedaj morali najprej nazaj v preračunavanje nove zbirne prispevne stopnje. Spremembe obračunskega sistema so povzročile le zmešnjavo,« je povedal Jože Zagore. Dodal je, da so izgledi, da bi letos v Kamniku dokončali gradnjo novega zdravstvenega doma, bolj ali manj odvisni od sposobnosti gospodarstva, da poleg pošte združuje denar še za dograditev druge faze zdravstvenega doma. Verjetno pa bo s to naložbo treba počakati kakšno leto, ali pa stavbo graditi postopoma. V zdravstvu so se povišale participacije, predlagano je tudi preselili do devetdesetega leta. S tem bi bil rešen tudi problem odpadnih voda, še vedno pa bi ostali ostružki, odreznine kosov usnja. Če ne bi mogli preseliti tudi tega dela proizvodnje, bi morali poiskati možnosti za predelavo teh odpadkov oziroma v sodelovanju z ustreznimi republiškimi institucijami poiskati ustrezno deponijo. Ob tem je Horst Hafner pripomnil, da so se kmetje do nedavnega malodane tepli za te odpadke, ker so jih uporabljali za gnojilo. Potem pa so kar naenkrat razglasili, da ti odpadki vsebujejo preveč kroma in da so strupeni. Sedaj nekateri ponovno zmanjšanje pravic do zdravstvenih storitev. Tudi v šolstvu bo denarja le za redna vzdrževalna dela, kljub slabi materialni opremljenosti pa bo za ostale naložbe zmanjkalo denarja. V skladu z dolgoročnim programom razvoja šolstva v občini bo letos na vrsti prenova osnovne šole v Nevljah, v kateri sta predvideni tudi dve učilnici za otroško varstvo (vrtec). V slednjem si bo treba prizadevati za ohranjanje storitev na sedanji ravni. Kulturna skupnost bo tudi v tem letu največ pozornosti namenila sanaciji kulturno zgodovinskih spomenikov (Kavarna »Veronika«,...) in selitvi matične knjižnice Kamnik v nove prostore. V telesno-kulturni skupnosti bodo skušali čimprej priti do zazidalnega načrta za igrišča in prostor ob kamniškem bazenu, ki je po srednjeročnem planu namenjen rekreaciji. Tudi raziskovalna skupnost si zaradi skromnih sredstev ne dela kakšnih iluzij pri načrtih za delo v tem letu. Še naprej bodo podpirali raziskovalne naloge po kamniških kolektivih, če pa bo možno, bodo naredili tudi finančno konstruk cijo za izdelavo vrtine pri topleiT vrelcu v Vasenem. Raziskovalna skupnost tega seveda ne bo mogla sama financirati, zato bode poiskali sofinancerje. ROMANA GRČAF trdijo, da niso tako nevarni, kol so prvotno mislili,... stroka očitno ni enotna. Horst Hafner podpira občinske investicije, saj po njegovem vse, kar naše združeno delo sofinancira, dela za sebe. Nedvomno bomo s poštno centralo pridobili več, kot če bi zgradili novo tovarno. Neumestno bi tudi bilo zaradi težke gospodarske situacij« dokončanje zdravstvenega doma preveč zavlačevati. Tudi za semafor sem, je dejal, in pozdravil akcijo kamniških mladincev, ki so nas vse malo zbudili iz spanca »Za Kamnik ne bi smel biti problem deset milijard za semafor!« ROMANA GRČAR Odprto za mnenja o ustavnih spremembah , Kakšne bi morale biti in kakšne bodo spremembe in ali bodo dejansko mogle zagotoviti v poznejši družbeni praksi možnosti in pogoje za uresničitev nadaljnjih ciljev je vprašanje, ki si ga lahko zastavi sleherni občan tudi v naši občini. Naloga vsekakor ni lahka, saj bodo ustavne spremembe pomembna osnova in izhodišče za izhod iz sedanje družbenoekonomske in politične krize. S spremembami ustave ali podrobnejšim urejanjem posameznih zadev pa seveda ni mogoče doseči odločilnih sprememb v družbeni praksi, kjer bomo morali z vso odločnostjo dosledneje uveljaviti uresničevanje politike gospodarske stabilizacije, uveljavitev odgovornosti, krepitev materialne osnove in samostojnosti združenega dela, uveljavljanje vloge trga ter krepitev učinkovitosti političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Pri razpravah, ki bodo trajale do meseca aprila, bomo vsekakor izhajali iz temeljnih ciljev ustavnih sprememb ter na tej osnovi gradili stališča, mnenja, pripombe in predloge. V občini Kamnik bo po sprejetem programu v predsedstvu občinske konference SZDL stekla vrsta aktivnosti kot so: javna tribuna, sekcijske razprave in posveti na temeljni in občinski ravni. Da bi čim bolj prišel do izraza tudi posameznik odpiramo v Kamniškem občanu rubriko »ODPRTO ZA PRIPOMBE IN POBUDE IZ JAVNE RAZPRAVE O USTAVNIH SPREMEMBAH«; pozivamo vse občane, da v njej sodelujete s svojimi stališči in mnenji in prispevate k izboljšanju in dograjevanju ponujenih rešitev ter na tej osnovi iskanju novih za boljši jutri. R. PFAJFAR • Horst Hafner »Zamislimo se sami nad seboj« narediti dober izdelek! Iz takih čil tako na domačem kot tudi na kož delamo v Utoku predvsem tujem trgu. Vendar pa se bomo galanterijo in modne dodatke, ki morali sedaj sami veliko bolj po-v tem trenutku ponovno postaja- truditi, da bomo izdelke prodali, jo obvezni del garderobe.« ne samo z boljšo kakovostjo, am-In kako trenutno poslujejo pak tudi z dobro potniško službo, v Utoku? Torej, prestrukturiranje ljudi in »Nadejamo se, da bomo po- njihove miselnosti je zame bolj slovno leto zaključili brez rdečih pomembno kot prestrukturiranje številk. Vse plane smo dosegli, proizvodnih programov,« je po-Izvoz smo povečali za 70 odstot- novno poudaril Horst Hafner, kov, nekoliko smo premostili tu- V Utoku do sedaj po besedah di likvidnostne težave. Vendar direktorja ni bilo poskusov štraj-pa smo se odločili, da v nasled- kov, tudi zato, trdi, ker se dan za njih mesecih naredimo nekakšen dnem po večkrat ustavi v proiz-mini sanacijski program, ki bo vodnji in sproti rešujejo nastale zajel program razvoja in rešitev probleme. Se nekaj besed o nji-ekološke problematike. Dokonč- hovi ekološki sanaciji: do marca no rešitev bomo izvršnemu svetu bodo pripravili konkretne reši-pi cd loži I i do konca marca. Raz- tve, ki se sedaj kažejo v večih vojni program zajema reorgani- različicah. Selitev delovne orga-zacijo delovne organizacije, del- nizacije v kamniško tako imeno-no prestrukturiranje proizvodnje vano industrijsko cono ne pride in tudi zmanjševanje zaposleno- v poštev iz več razlogov - eden sti.« Za rešitev likvidnostnih te- je pomanjkanje denarja za gradi-žav so v Utoku naredili še dodat- tev nove tovarne, drugi pa vrni-ni akcijski program, na osnovi tev spornega dela zemljišča kme-katerega bi se sčasoma rešili pre- tijstvu. Ena od rešitev ekološke velike zadolženosti. Za reorgani- sanacije Utoka je preselitev mo-zacijo tovarne so predvideli dve krega dela proizvodnje v eno od možnosti - prehod na enovito usnjarn v sosednji republiki, ki delovno organizacijo ali skrčitev ima ustrezne čistilne naprave. To tozdov na proizvodni in marke- bi bila obenem tudi prostorska tinški del. Trenutno v Utoku na- sanacija, saj bi pridobili prostor meravajo vse podrediti čimvečji za druge potrebe. Med drugim bi akumulativnosti delovne organi- na delu Utokovega dvorišča zacije. . končno našli tudi več prostora za »Ta trenutek v našem kolekti- parkiranje. Če bo taka oblika savu še niso nujni prisilni dopusti, nacije sprejeta, bodo proizvod-ker imamo še vedno dovolj naro- njo po njihovih predvidevanjih Pri struženju kož pride do ostružkov, ki so po mnenju nekaterih strokovnjakov strupeni zaradi prevelike količine kroma. 37 Za obstanek na kmečki zemlji sta potrebna ljubezen in trdo delo Pred sedmimi leti smo v našem glasilu pisali o korajžnih fantih, ki so redno delovno razmerje zamenjali z delom na kmetiji. Tu sedaj opravljajo težko in odgovorno delo. V Tuhinjski dolini sta tak pomemben korak napravila Ivo Orehovec iz Zg. Motnika in Tone Drolc z ženo Jelko iz Okroga. Orehovec pred domačijo Pogoji dela, gospodarjenje in družbeno vrednotenje kmečkega dela so se v začetku osemdesetih let izboljšali, sistemske rešitve so nakazovale razvoj kmetijske proizvodnje. Čutiti je bilo, da ima naše kmetijstvo vendarle boljšo perspektovo in pridobiva družbeno veljavo. To so bili temeljni razlogi nekaterih naših občanov, da so delo v gospodarskih organizacijah zamenjali z znatno težjim, na kmečkih posestvih. Zanimalo nas je, kako so v svojih odločitvah uspeli, kako P" njihovem mnenju danes družba obravnava kmetijstvo, zlasti v sedanjih težkih gospodarskih razmerah. Želeli smo zvedeti 0 njihovih načrtih, pa tudi o težavah, s katerimi sc spopadajo vsak dan, ko kmetijci-zasebnega sektorja bijejo trd boj za enakovredno vrednotenje njihovega dela z družbenim. Šli smo po sledeh našega zapisa, ki smo ga objavili pred skoraj sedmimi leti. Tokrat smo obiskali Iva Orehovca in Toneta in Jelko Drolc. Ivo Orehovec (slika) iz Zg. Motnika s svojo družino gospodari na posestvu, velikem 25 ha, od tega ima 8,5 ha njiv in travnikov, ostale površine pa so mešani gozdovi. V gospodarskem poslopju - hlevu redi okrog 30 glav govedi, poleg tega pa še 3 prašiče za domač zakol. Ob gospodarskem poslopju stojijo trije silosi. Polje obdeluje v glavnem s stroji, traktorjem, ima pa skoraj vse Priključke, kot so; nakladalka, trosilka gnoja in druge, zato je. skupaj z družino, kos obilici dela. Poleg žene Marije in njunih dveh otrok živita na kmetiji še starša, tako da družina šteje šest članov. Od zadnjega zapisa v letu 1981 seje družina povečala za enega člana. Vsi imajo polne roke dela m stanujejo v hiši. zgrajeni 1963. leta. Orehovčeva kmetija je usmerjena v živinorejsko predvsem mlečno proizvodnjo. Letno oddajo zbiralnici okrog 60.000 litrov mleka in kake tri tone mesa. Zanimalo nas je, zakaj se je •vo odločil za kmetijsko delo, ko Pa je bil prej zaposlen, nazadnje v Kamniku. Na dveh stolih ne ntoreše sedeti, če hočeš biti dober delavec in gospodar, do zemlje pa moraš čutiti ljubezen in spoštovanje ter biti pripravljen na trdo delo od zgodnjega jutra do poznega večera, odgovarja Ivo. Delo na kmetiji je dinamično m pestro, toda izredno odgovorno. Rediti 30 glav živine je velik zalogaj, ki ga zmore le tisti, ki s takim delom živi. Tudi živina zahteva red in časovno določena posamezna opra\ ila. priprava krme pa je tvegana zaradi visokih cen. ki po pravilu presegajo normalni dohodek. C ena mleka, na tej kmetiji je to glavni proizvod, do nedavnega ni pokrivala stroškov reje živine. Zadnja podražitev mleka le deloma pokriva stroške, vprašanje pa je. koliko časa. Ivo, kot dober kmetovalec in gospodarstvenik pravi, da so pogoji za razvoj kmetijstva odvisni od gospodarske in cenovne politike. Za sedanji čas ne bi mogli reči, da je šla politika na roke kmetijstvu. Industrijski izdelki, zlasti krma za živali, umetna gnojila, strojna oprema in drugo potrebno za kmetovanje, so občutneje dražji, kot so kmečki pridelki. Po njegovem mnenju bi morali cene kmetijskih pridelkov določati na tržišču. Tudi politika regresov ni na mestu, saj ta ne spodbuja k boljšemu delu. Kljub jasnim stališčem o kmetijstvu in njegovem razvoju pa, trdi Ivo, take opredelitve največkrat ostajajo le napisane na papirju. Teorija je bistveno drugačna od prakse. Orehovčeva kmetija kar dobro sodeluje s kmetijsko zadrugo v Kamniku, ki nudi pospeševalno službo, repro material in zagotavlja prodajo pridelkov. Za graditev gospodarskih objektov gospodar koristi kredite hranilno kreditne službe za kmetijstvo in gozdarstvo v Domžalah. Kreditiranje postaja vse težje in nezanimivo zaradi visokih obresti, ki jih s ceno pridelkov ni več mogoče v celoti pokrivati. Odprto ostaja vprašanje amortizacije, ker je dohodek od kmetije premajhen. Naš sogovornik sc sprašuje, kaj bo potem, ko bo treba opraviti večja popravila na zgradbah ali zamenjati stroje in naprave. Taka in podobna vprašanja mu rojijo po glavi, pa nanje ne zna odgovoriti. To ga resno skrbi, pa je kljub temu velik optimist in ne bo odnehal. Za delo na kmetiji se je odločil s srcem, zato mu ni žal truda in žrtev. Taka kmetija lahko živi samo, če delaš intenzivno vseh 365 dni na leto. Ni si mogoče privoščiti dolgega oddiha in nesmiselno je kmetovo delo primerjati z osemurnim delovnikom v industriji. Finančna obremenitev kmetije je zato velika. Prispevki za pokojninsko zavarovanje naraščajo in jih komaj še krijejo, medtem ko davek na kmetijo ni tako velik. Kmetija je na hribovitem območju, kar zahteva veliko več dela kot v nižinah, pa tudi donosi so bistveno manjši. Pri nas v Jugoslaviji, pravi Ivo, se bojimo, da bo kmet obogatel, nočemo pa priznati, da napreden kmet skoraj vsa ustvarjena sredstva vrača nazaj v kmetijo, za osebno porabo pa zelo malo, ker bi sicer ogrozili trdnost kmetije. Čeprav ima mladi Orehovec polne roke dela na kmetiji in mu pri tem pomagajo še vsi ostali člani družine, skoraj ne bi mogel živeti samo od živinorejske proizvodnje, če ne bi del finančnih bremen pokrival z lesom, kar sicer velja za vse gorske kmetije. V dokaj dolgem in sproščenem pogovoru smo premleli še vrsto vprašanj, ki bi sicer zanimala naše bralce, pa jih bomo obdelali kdaj drugič ob drugačni priliki. Korenine je ta družina pognala dokaj globoko, kmetovanje jim je potreba, zato se pridružujemo tudi Ivovemu optimizmu, da bo kmetovanje postalo donosnejše in vredno jutrišnjega dne. Ivo Orehovec je aktiven v krajevni skupnosti Motnik. zdaj je predsednik krajevne konference SZDL. Prodoren in aktiven je tudi \ pogovorih, ko teče beseda o kmetovanju, zlasti so tehtne njegove misli in mnenja o kolo-barjenju. Pogoji dela na kmetiji so danes bistveno težji kot leta 1980, ko seje Orehovec odločal za kmetovanje, a še ni razmišljal o umiku. Takih vztrajnih kmetovalcev bi potrebovali več. ki vedo kaj znajo in kaj hočejo. Brez dolgoročnejše sistemske opredelitve pa se tudi s takšnimi gospodarji kmetijstvo ne more razvijati. Kmetijstvu je treba dati jasnejšo in perspektivnejšo smer. Mladi in vztrajni kmctovlaci bodo kos vsem nalogam, čeprav perspektiva ni poovsem jasna, in bodo orali ledino in utrjevali temelje sodobnega in umnega kmetovanja. Med take spada tudi Ivo Orehovec iz Motnika in mu tudi mi želimo uspeha. Tone Drolc z ženo Jelko spada tudi v skupino kmetovalcev, ki so delo v industriji zamenjali s kmetovanjem. Posestvo na Okrogu št. 12 je veliko 54 ha, njiv je le malo, 9 ha je pašnikov na Menim planini, gozda je okrog 30 ha, ostalo pa so travniki. Kmetija redi 8 glav goveje živine in konja, za obdelavo pa imajo traktor, nakladalko in še nekaj drugih priključkov. Redijo še 3 prašiče, namenjene za domačo porabo. Tudi ta družina se je v tem času povečala še za enega člana skupaj s Tonetovimi starši jih je šest. Za kmetovanje sta se z ženo odločila zato. ker sta želela nadaljevati očetovo pot in zato, ker ne moreta živeti brez zemlje; to ju je iz rednega delovnega razmerja potegnilo na kmetijo. Tone je bil zadnja leta pred osamosvojitvijo zaposlen pri komunalnem podjetju v Kamniku. Odločitev ni bila lahka, čeprav delo na kmetiji ne teče tako, kot sta zakonca načrtovala. Na tej kmetiji je glavni vir dohodka gozd, manjši del pa iz živinorejske proizvodnje. Kmetija je usmerjena in bi bilo po njuni oceni mogoče prirediti do 20 glav živine. Na Okrogu so že pred leti, kmalu po osamosvojitvi, zastavili temelje za novi hlev in za gradnjo novega doma. Stanovanjska hiša je že nekaj let pod streho, za nadaljevanje pa je zmanjkalo denarja. Pogoji gospodarjenja in odnos družbe do kmetijstva se je, meni Tone, v zadnjih letih bistveno poslabšal v škodo kmetijstva, zato sta oba pred veliko dilemo: vztrajati na kmetiji in nadaljevati z očetovim delom ali pa poiskati drugačno zaposlitev. Gospodar zagotavlja, da bo cela družina vztrajala, čeprav finančno stanje kmetijo pritiska. Na kmetiji delata cele dne- jJrolčevi pripravljajo drva Silosi za krmo ve, pri tem jima že tudi pomaga 12-letni sin, ki hoče biti že kar velik in poskuša voziti tudi traktor. Ob našem obisku so vsi trije, kljub slabemu vremenu in megli, padal je rahel dež. pripravljali drva za prodajo. Povečanje staleža goveje živine in s tem tudi boljšega izkoriščanja možnosti, bo mogoče po zgraditvi novega hleva in Tone upa, da bo z ugodnejšimi krediti uspel v bližnji prihodnosti. Pogoji kmetovanja na Okrogu so težki. Kmetija in zemljišča so na višini 800 metrov, zato ni mogoče pričakovati pridelave poljščin, razen za lastne potrebe. Osnova je lahko le živinoreja in seveda gozdna proizvodnja, brez katere nobena kmetija ne bi preživela. Že nekaj let kmetijstvo nazaduje, družba pa ne kaže dovolj pripravljenosti pomagati, razen deklarativno, zato je preživetje vse bolj vprašljivo. Davščine res niso velike, zato pa so prispevki in pokojninsko zavarovanje visoki, skoraj 300.000 din trimesečno. Dohodek je na tej višinski kmetiji mogoče ustvarjati le dobrega pol leta, zato, kakor pravi Tone, bi v zimskih mesecih še kako prav prišla kakšna dopolnilna proizvodnja na domu. Kmetija sodeluje s kmetijsko zadrugo, ki mu pomaga pri nabavi materiala, pri nabavi strojev, pri prodaji mesa, sodeluje pa tudi z gozdnim gospodarstvom pri prodaji lesa. Pri delih na kmetiji po svojih močeh pomagata tudi Tonetova starša, si dela kar lepo porazdelijo. Vas Okrog ima 16 hiš in je od glavne ceste oddaljena 4 km, od zbiralnice mleka v Tuhinju pa kar 7 km. Med živahnim pogovorom je prišla do izraza ugotovi- tev, da je bilo kmetijstvo v znatno ugodnejšem položaju v osemdesetih letih, da pa se sedaj vse bolj pogreza v brezperspektivnost. Družba bo morala, trdi Tone, spremeniti svoj odnos do kmetijstva, če želimo skladen razvoj gospodarstva v celoti. O teh vprašanjih v zadnjem času govorijo na vseh nivojih/tipa"! da ne bo ostalo le pri dobrih željah. Gorska kmetija zahteva vztrajnosti in odločnosti in trdega dela tudi zaradi geografskih pogojev. Obdelovanje kmetije ni možno v celoti s stroji, ampak kar velik delež odpade na ročno delo. Tone in Jelka sta prežeta z optimizmom in kot zagotavljata, ne bosta odnehala. Pri njunem delu jima že prihaja na pomoč tudi sin, ki zna za svoja leta, že kar krepko zgrabiti za delo. Raste torej že tudi nov rod, ki bo nadaljeval z začetim delom. Ni skrbi za prihodnost, če bo družba znala mladi rod pravilno usmerjati in jim zagotoviti boljšo perspektivo. V tem zapisu smo predstavili nekaj vtisov o življenju dveh kmetovalcev, ki sta krepko pljunila v roke in ki, kažeta, da bo tudi kmetijstvo končno le našlo samega sebe in ob družbeni pomoči bo zagotovljena ugodnejša prihodnost teh in drugih kmetovalcev, ki se borijo z enakimi ali podobnimi težavami. Verjetno vam bomo o nekaterih kmetovalcih še pisali, saj je kmetijska problematika danes nadvse pomembna. Zagotoviti dovolj hrane, zagotoviti stalen vir za preživljanje tudi industrijskega delavca pa je naša skupna skrb, ne le posameznih pionirjev, ki orjejo ledino novih odnosov in se borijo za družbeno uveljavitev kmetijstva. STANE SIMŠIČ SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi 23. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev družbenih stanovanj zgrajenih s sredstvi solidarnosti Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno-varstvenih pravic in sklepa Odobra za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu RAZPIS o zbiranju vlog za dodelitev solidarnostnih stanovanj i. Upravičenci do solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine, ki živijo v težkih materialnih razmerah in to: - delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD in delovnih skupnostih - občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešile svoje stanovanjsko vprašanje v OZD in delovnih skupnostih - občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja - upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje borci NOV - starejši in za delo nesposobni občani Vse kategorije upravičencev do solidarnostnih stanovanj morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da prosilec ali oseba, ki bi z njim uporabljala solidarnostno stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju - da prosilec ali oseba, ki bi z njim uporabljala stanovanje in lastnik ali solastnik stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hišice na območju SRS in SFRJ - da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Kamnik in da na tem naslovu tudi dejansko stanje - da prosilec ali član njegovega družinskega gospodinjstva ni neupravičeno nezaposlen - da KS ali DO, kjer je prosilec zaposlen da pisno mnenje o vlogi prosilca - da skupni čisti dohodek prosilca in članov družinskega gospodinjstva ne presega 50% povprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem oz. pred vselitvijo v stanovanje - da skupni čisti dohodek samskega prosilca ne presega mesečno 70% povprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem oz pred vselitvijo v stanovanje - upoštevajoč določila 95. čl. Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno-varstvenih pravic, velja za mlade družine, da morajo le-te kandidirati na natečaju in izpolnjujejo pogoje natečaja, če njihov skupni čisti dohodek na družinskega člana ne presega 70% povprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem oz. pred vselitvijo v stanovanje da prosilec ne stanju v stanovanju, iz katerega se je predhodno že kdo preselil v stanovanje, kupljeno iz sredstev za solidarnost; to določilo ne velja za stanovanja v družbeni lastnini, ki so bila imetnikom stanovanjske pravice dodeljena z odločbo. Prosilci morajo k vlogi za natečaj priložiti: 1. Potrdilo o številu družinskih članov in od kdaj stalno prebivajo na območju občine Kamnik. 2. Potrdilo o času skupne delovne dobe za prosilca in zakonca. 3. Potrdilo o osebnem dohodku za celo leto 1987 vseh članov gospodinjstva, oz. tudi za krajše obdobje, če so se zaposlili po 1. 1. 1987 pa do dneva razpisa. 4. Potrdilo o premoženjskem stanju oz. o dohodku od tega premoženja. 5. Dokazila o preživnini za otroke pri materah samohranilkah. 6. Potrdila o morebitnih boleznih oz. stopnji invalidnosti prosilca in ostalih družinskih članov. 7. Mnenje delovne organizacije, krajevne skupnosti, društva upokojencev, oz. Občinskega odbora ZB NOV glede na status prosilca. , i j , 8. Družine, ki živijo v izvenzakonski skupnosti morajo,,to dokazati z mnenjem pristojnega organa, oz, Centra ža socialno delo Kamnik IV. ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ Prosilci morajo vložiti prošnjo in vso zahtevano dokumentacijo za stanovanje v 30 dneh od objave razpisa, to je 24. 2. 1988. Prošnja in dokumentacija, oddana po tem datumu, se ne bo upoštevala. Prednostni vrsti red velja do dokončno oblikovanega novega prednostnega vrstnega reda in se v času njegove veljavnosti ne more spreminjati. Prošnje in vso dokumentacijo lahko prosilci vložijo samo osebno na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8. Obrazce za prošnjo, ki jih je treba izpolniti, in vse informacije daje strokovna služba SSS občine Kamnik - SGK Kamnik, Steletova 8, soba št. 15 Za določitev povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji se upošteva poročilo Zavoda SR Slovenije za statistiko za leto 1987. Predsednik odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu TAJČ Peter. I. r. Hura, počitnice! Zimske počitnice bodo tovarišicam in tovarišem pomirile živce, učencem, dijakom in študentom pa vlile moči za drugo naporno šolsko polletje. Odšli smo na ulico, seveda pred začetkom počitnic in nekatere vprašali, kako bodo preživeli teb nekaj pouka prostih dni. Grafična razstava Dušana Lipovca SILVA POGAČAR: Odšla bom k sestri in ji pomagala paziti njeno dva meseca staro hčerkico, pa tudi za smučanje na Krvavcu bom našla čas in denar. Zatem grem še za nekaj dni na vikend h kolegici. TOMAŽ PETEK: S prijatelji bomo igrali nogomet in monopoli, predvsem pa bom skušal pozabiti na šolo, saj so počitnice najlepši čas v vsem šolskem letu. MATJAŽ KRAMAR: Če bo zapadlo kaj snega, se bom smučal in sankal na Poljanah ter na ulici, drugače bom gledal televizijo in se malce učil, da bo v drugem polletju uspeh v šoli še boljši. JANEZ MUŠIČ: Med počitnicami bom pri stari mami v Novem trgu, kjer se vedno kaj zanimivega dogaja. Med vsemi običajnimi stvarmi, ki jih bom počel, bo tudi učenje, saj bosta dva tedna počitnic kaj hitro minila! MILI KRT: Prvi teden bom preživela kot pravi smučar in turist. Odšla bom v Sarajevo, kjer bo gotovo dovolj snega za smučanje in tudi časa za obisk znamenitosti tega starega mesta. Potem pa grem v Semič, kjer bomo v naši zidanici s sošolkami preživele- zanimiv teden dni. TADEJ PREGELJ: Že komaj čakam, da se bodo začele zimske počitnice, saj se bom lahko po mili volji sankal in smučal, seveda če bo zapadlo kaj snega. Drugače bom počitnice preživel tako, da se bom zunaj igral in prebral tudi kakšno zanimivo knjigo. JANEZ VOVK: Teden dni bom smučal na Voglu, zatem grem še s kolegi na Veliko planino, kjer se bomo zabavali v prijateljevi koči. Če pa bom imel v šoli kakšen cvek, se bom za vse to lahko obrisal pod nosom! ALEŠ PERKO: Predvsem se bom smučal na Krvavcu, ki pa ima že zelo malo snega, zato si želim, da bi zapadlo še kaj novega, sicer bodo smuči precej razbite. Skratka, skušal bom za dva tedna pozabiti na šolo! JANEZ BALANTIČ Pogovor z obrtnikom Srečom Krmavnarjem Vsak izdelek je majhna inovacija Srečo Krmavnar iz Komende je obrtnik že dvanajst let. Z ženo Slavko imata v Sadarjevi ulici v Komendi delavnico, v kateri delajo skoraj noč in dan. Njuna dejavnost vključuje finomehani-ko, orodjarno in livarno. Prav zaradi slednje je treba takrat, ko je peč prižgana, podaljšati delo tudi v popoldansko delo. Vendar se štirinajst delavcev ne pritožuje. Zakaj se le bi, saj imajo urejene delovne pogoje, ne prezahtevno delo (seveda pa morajo biti strokovno usposobljeni zanj — ključavničarji, orodjarji), dobro se razumejo s šefom, pa tudi plače niso slabe. Srečo Krmavnar tudi sam nenehno nekaj dela: razvija, riše, razmišlja, meri. Vse svoje izdelke namreč zamisli sam. »Ideja je moja, potem pa jo skupaj z delavci, orodjarji razvijemo do konca«. Nič koliko izdelkov se je že porodilo v njegovi glavi, predvsem take vrste, ki jih večje firme ne delajo, ker se jim baje ne splača, recimo kakšne posebne maloserijske ključavnice. Srečo, ki se je za ključavničarja izučil v industrijski šoli Iskra v Kranju, se je zaposlil v Titanu in sčasoma postal visokokvalificirani ključavničar. Tam je ostal petnajst let, potem pa je šel na svoje, kot se temu pravi. Že prej je imel šest let popoldansko obrt, potem pa se je nabralo toliko dela, da se je posvetil samo še delavnici. V začetku je delal enostavne ključavnice, danes pa skoraj nimamo prostora, da bi našteli vse njegove izdelke. Nekatere ključavnice Srečo Krmavnar malodane edini izdeluje. To so ključavnice za grebe-' nasto stikalo (dela jih za »Rade Kortčar«, ki jih je prej uvažal iz Francije). Zanimive so še ključavnice za zaklepanje koles (na cilinder ključ ali na številke), za zaklepanje prtljažnika za smuči (te dela za obrtnike, ki izdelujejo take prtljažnike) in na tanko žično vrv za za zaklepanje smuči, jadralnih desk in podobno. Posebno mesto v tej zbirki ključavnic ima prav gotovo ključavnica za električno zaklepanje telefona. Tudi to je razvil sam, naročilo pa je dobil iz Iskre Telemati-ke, za katero je naredil tudi 500 prototipov. Po prvih dobavah pa se iz Iskre niso več oglasili. Prej so govorili o velikih količinah, ki jih bodo potrebovali, ko so zašli v gmotne težave, pa so vse obljube ostale le v zraku. »Takole obrtnik večkrat tvega, da bo zapravil mnogo denarja za razvitje nekega izdelka, ki potem ne zaživi na trgu. Sicer pa se je prodaja mojih izdelkov na splošno malo ustavila. Podjetja (dela predvsem za Iskro, Rade Kon-čar, Energoinvest, IMP in manjše delovne organizacije) ne naročajo več na zalogo - nič več ni naročil za 1000, 2000 ključavnic, ampak se čedalje pogosteje zgodi, da dobim naročilo za 44 ključavnic, na primer, in 11 ključev. Tudi pri meni se namreč pozna omejevanje investicij - delam pa v glavnem elemente za elektro opremo. Na splošno je kovinsko-predelovalna industrija - v to spadajo tudi moji izdelki - padla v nemilost predvsem zaradi velikih cenovnih nesorazmerij. Določeni materiali in električna energija so se podražili za več kot 60 odstotkov, izdelkom pa ne morem dvigniti cene. Kljub trenutnemu slabemu položaju, v katerem sem se znašel, pa bom vseh štirinajst delavcev skušal obdržati čim dlje. (Predpisi obrtnikom narekujejo, da delavca ne smejo odpustiti prej, dokler jim promet rapidno ne pada najmanj pol leta).« V livarni delajo pri Krmavnar-ju nekatere usluge tudi za druge (vlivanje cinkovih zlitin), recimo polizdelke za razne tovarne. Za vse izdelke sami skonstruirajo in naredijo orodje. Srečo Krmavnar je tudi predsednik obrtnega združenja v Kamniku in član komiteja za družbenoekonomski razvoj za področje obrti v občini. O politiki, predvsem davčni, Srečo, tako kot marsikateri obrtnik drugod v Sloveniji, nima nič pohvalnih in optimističnih besed. »Davki niso problematični, vsi obrtniki se zavedamo, da moramo oddati del svojega dobička družbi. Iz dneva v dan pa so večji problem in breme za obrtnika razni prispevki. V naši občini so to v zadnjem času prispevki za povezovalnico, zdravstveni dom, pošto, bazen... Nič ne rečem. Tudi to mora biti. Samo, koliko bomo lahko še obremenjevali obrtnika? In kako se naj delegati, ko gre za kakšen nov prispevek na skupščini obrtnega združenja, kjer je 40 članov (ponavadi pa jih pride slaba polovica), o tako pomembnih vprašanjih odločajo v imenu 560 obrtnikov (ki imajo v naši občini zaposlenih okrog 450 delavcev). Prispevke plačujemo po razredih (glede na čisti dohodek obratovalnice). Se vam ne zdi, da prihaja tudi tu do nelogičnih rešitev? Več narediš, več prispevaš (kje je potem stimulacija za obrtnike?) Če je Že tu progresivna lestvica, zakaj ni tudi pri osebnih dohodkih, ki se priznajo obrtniku. Zakaj pa se tu prizna vsem enako - in to banalnih 70 odstotkov republiškega povprečja. Torej, če kdo ne ve - to je priznani neobdavčeni osebni dohodek obrtnika, ki je za vse enak. Pri- spevki gredo danes že v tako višino, da na delavca pride skoraj toliko prispevkov, kot je višina plače. Vsa stvar je prišla že do takega nesmisla, da so prispevki večji, kot je največji odstotek davka na skupni dohodek. Pa še to - danes plačujemo že prispevke od prispevkov - od bruto osebnega dohodka namreč plačujemo še posebne prispevke, obračunavajo se od dohodka obratovalnice. In še ena nelogičnost. Tisti, ki imajo več zaposlenih in ki ustvarijo veliko sredstev za osebne dohodke, plačujejo ogromne prispevke. Samo za Zvezo obrtnih združenj v Sloveniji bom za leto 1987, na primer, plačal 300 starih milijonov«. Kot predsednik občinskega obrtnega združenja pa je Srečo Krmavnar dejal, da so do nedavnega v izvršnem svetu obrtniki imeli svojega predstavnika. Če ga sedaj nimajo, bi vsaj radi vedeli, kdo tam zastopa njihovo področje. »Takrat, ko nas potrebujejo, nas obrtnike vabijo s parolo, da smo tretja najmočnejša delovna organizacija v občini. Želimo, da se nas tako obravnava vsak dan.« Sicer pa si Srečo Krmavnar želi, da bi v Jugoslaviji končno sprostili uvoz nadomestnih delov, saj bodo njegovi stroji, kot pravi, v kratkem popolnoma amortizirani. »Ravno v naši branži moraš imeti največ začetnega kapitala za uvoz dragih strojev, prav uvoz teh strojev pa je prepovedan. Ko bi dovolili vsaj uvoz stare opreme.« Verjetno so to zaenkrat, kot pravimo, le pobožne želje komendskega obrtnika, ki pa se je pred slabo bodočnostjo te branže zavaroval s tem, da je sina preusmeril s ključavničarstva na elektrome-haniko. ROMANA GRČAR Od 8. januarja do 12. februarja 1988 je v Stolovem Interieru na Duplici na ogled pregledna razstava grafik Dušana Lipovca od leta 1973 do 1986. To je njegova prva razstava grafik. O svojem grafičnem delu nam je akademski slikar Dušan Lipovec povedal: »Ob slikarstvu sem se vsa leta mojega likovnega ustvarjanja ukvarjal tudi z grafiko, največ že kot študent na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Tu so me grafiko poučevali profesorji: Marjan Pogačnik, Bogdan Boršič in Zvest Apollonio. Leta 1977 sem za teoretski del diplomskega izpita na ALU obdelal grafično temo v diplomski nalogi z naslovom »Začetki moderne slovenske grafike«. Od leta 1973 do sedaj sem ustvaril okrog petdeset različnih grafičnih listov, katerih izbor obsega pričujoča razstava, vsebuje pa skoraj vse umetniške grafične tehnike, visokega, globokega in ploskega tiska v črno-beli ali barvni izvedbi. Razstavljene so grafike v sledečih tehnikah: linorez, lesorez, suha igla, jedkanica, akvatinta, vernis mou in kombinacije teh tehnik, dalje različne izvedbe litografije, sitotisk ter monotipija. Vsebinsko in formalno razstava seveda ni enotna, saj zajema grafična dela iz različnih obdobij mojega ustvarjanja; od realističnih variant, fantastike, historičnih spogledovanj, krajinskih preoblikovanj, eksperimentalnih iskanj, vse do bližine abstrakcije. Tematsko je predstavljena figu-ralika, pejsaž, znak-simbol, dekorativne izvedbe, do spogledo- d u š a n LIPOVEC 197: m N: vanja z ljudskim likovnim izročilom. Grafike sem razstavljal tudi na nekaterih pomembnejših skupinskih razstavah: - Razstava mladih slovenskih umetnikov, Razstavišče R. Jakopič, Lj. 1980 - Izbor slovenske male grafike, Kranj, Beograd, Maribor, 1980 - Mala grafika na Gorenjskem, Kranj, 1981 - Razstava grafike »Mali format«, Beljak (Villach), Avstrija, 1983 - Intergraf, mednarodna grafična razstava, Videm (Udine) Italija, 1981, 1982 - Razstava grafične kolonije Gevgelija, 1983 - Razstava grafične kolonije Smederevo, 1986 - IV., V., VI. trienale sodobne jugoslovanske grafike, Bitola, Skopje, 1981, 1984, 1987.« V. M. ^ooocooaccoocoooecccoocoooeocooooooocccooiv GLEDALIŠČE RAZKRIVA IN ODKRIVA ŽIVLJENJE, ČE GA HOČEMO IN ŽELIMO SPOZNA-(VA)TI... Priložnost za to imamo, kajti slovenski Taiijini hrami nam s svojimi najboljšimi predstavami prihajajo takore-koč na dom - ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK RAZPISUJE GLEDALIŠKI 8 ABONMA V KAMNIKU '88 PETEK - POPOLDANSKI PETEK - VEČERNI 1. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, LJUBLJANA Fadil Hadžić, ORHIDEJA. Režija Iztok Tory. 2. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Alenka Goljevšček, OTROK, DRUŽINA, DRUŽBA. Režija Zvone Šedlbauer. 3. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE, KRANJ Dominik Smole, ANTIGONA. Režija Matjaž Zupančič. 4. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE, NOVA GORICA Gregor Strniša, LJUDOŽERCI. Režija Mile Korun. 5. DRAMA SNG, MARIBOR A. T. Linhart, TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI Režija Vinko Mćderndorfer. 5. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEUE Tone Partljič, ŠČUKA, DA TE KAP! Režija Franci Križaj. CENA ABONMAJSKE VSTOPNICE v spomladanskem delu sezone znaša 12.000 din, BALKON 10.000, (6 predstav), DIJAKI, ŠTUDENTJE IN UPOKOJENCI IMAJO 30% popusta! UGODNOST ZA INDIVIDUALNE ABONENTE - možnost plačila v DVEH OBROKIH! Abonmajske vstopnice bodo na voljo na sedežu ZKO Kamnik, Titov trg 20 (nad Galerijo M. Maleš), od 18. januarja do 5. februarja 1988 vsak delavnik od 8. do 14.30 ure, ob sredah do 16. ure. S n INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel. 831-616! 8 § Ljubitelji gledališča in vsi, ki bi to radi postali, PRI- 8 SRČNO VABLJENI! Srečo Krmavnar v delavnici • Ob dvajsetletnici folklorne skupine Kamniška Bistrica Novo priznanje v mednarodni areni Organizacijski komite mladinskega svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah, ki bo v začetku letošnjega februarja v Seefeldu v sosednji Avstriji, je v program zaključnega gala večera za vse udeležence prvenstva uvrstil tudi tri samostojne nastope Folklorne skupine Kamniška Bistrica iz Kamnika. Izbor seveda ni naključen, saj predstavlja novo mednarodno potrditev dvajsetletnega organiziranega dela te folklorne skupine, ki jo, roko na srce, v vlogi »ambasadorja* naše kulture, tako dragega nam Kamnika, vse preslabo poznamo. »V elitni mednarodni konkurenci pomeni nastop na tej prireditvi, ki jo bo v celoti posnela avstrijska televizija, zapis pa posredovala v številne druge dežele, potrditev kakovosti naše skupine in hkrati svojevrsten izziv, ki se mu je ob tem, da organizator nosi vse stroške, težko upreti,« pravi dolgoletni predsednik FS Kamniška Bistrica, njen umetniški vodja, koreograf in organizator Franc Poljanšek. »Naše ohranjanje izvirnih ljudskih izročil Kamnika in njegove okolice - gre nekako za porečje Kamniške Bistrice, po tej reki si je namreč folklorna skupina tudi nadela ime - dobiva tako v ljubiteljski kot strokovni javnosti vse boljše ocene in ugodne kritike in komentarje; pri tem je v mislih ne le domače okolje, temveč širši prostor, ki sega preko republiških in državnih meja.« Dvajsetletno organizirano delovanje skupine je seveda terjalo mnogo trdega dela, skrbi, odrekanj, vztrajnosti, pogosto tudi trme in neuklonljivosti - vse to so zahtevale številne raziskave terena, neposredni stiki z ne vedno najprijaznejšimi in praznično razpoloženimi ljudmi, potrebne in nepotrebne poti pri nabavi garderobe, problemi in skrbi z društvenimi prostori, pa vaje, vaje - šele po vsem tem so lahko sledili uspešni nastopi. »Od začetnih, z današnjimi očmi gledano resda morda nekoliko plahih pojavljanj v javnosti, pretežno v domačem okolju,« nadaljuje strokovni vodja kamniške skupine, »se je FS Kamniška Bistrica vse bolj prebijala v od-mevnejši prostor, odzivala se je najrazličnejšim vabilom - od sodelovanja na sindikalnih, krajevnih, občinskih, regijskih, republiških in zveznih, pa do mednarod- nih prireditev. Nedvomno je vsak nastop zahteval dosti truda in naporov, pa vendar nekateri ostajajo med spominskimi zapisi izrazitejši od drugih: mednje sodi, denimo, nastop .Kamniške Bistrice' pred maršalom Titom, bilo je to na zaključni slovesnosti štafete mladosti leta 1969 v Beogradu, pa udeležba na ugledni vsejugoslovanski Smotri folklore v Zagrebu (1971,1973), na Jugoslovanskem saboru folklore in glasbe v Beogradu (1973), nastop na Srečanju evropskih komunističnih partij v avstrijski Vrbi (1980), na mednarodnih folklornih festivalih v Kopru (1971) in zamejski Gorici, pa udeležba na Balkanskem folklornem festivalu na Ohridu (1983), gostovanje v s Kamnikom pobratenem ho-landskem Ulftu in Gendringnu ' (1982)...« Folkloristi »Kamniške Bistrice« se prav tako radi spominjajo pobratenja s folklorno skupino »Ogranak seljačke sloge« iz Lu-poglava (1974), pa s folklorno skupino iz hrvatskega Nedclišča (1974), številnih nepozabnih srečanj s skupinami iz domačega okolja, iz ožje in širše domovine ter iz tujine - le kdo bi jih mogel našteti in prešteti... Čeprav je pravzaprav težko tehtati posamezna doživetja dvajsetih let in jih med seboj primerjati, se kamniški folkloristi s prav posebnimi občutji med svojo kulturno bero spominjajo tudi snemanja posebne oddaje za TV Ljubljana, vsakoletnih nastopov na tradicionalnem prvomajskem delavskem srečanju v Kamniški Bistrici; posebno težo pa imajo, razumljivo, uspehi zadnjih let, med katere prav gotovo sodi prvo mesto na Tekmovanju folklornih skupin alpskih držav v Trentu v Italiji (1986), udeležba na Folklornem festivalu podonavskih držav na Madžarskem (Baja, Pecs, Kalos-ca, Szeksza - 1987), izbor za nastop na Dnevih slovenske folklore v Cankarjevem domu v Ljubljani (1987), pa tudi vabila za gostovanje v Franciji, Turčiji, Švici, na Sardiniji povedo svoje, čeprav se jih skupina zaradi dragih prevoznih stroškov ni mogla udeležiti ... »Sliši se morda neskromno, vendar je treba reči, da je kamniška Bistrica' z rezultati dvajsetletnega dela dosegla ugled pri strokovnih folklornih organizacijah in združenjih doma in tudi drugod; najbolj ponosni pa smo na to,« pripoveduje Franc Po- Odmevi, polemike... Silvestrovo na Veliki planini Minilo je še eno leto. Kako, koliko je bilo uspešno, je že skoraj zastarelo vprašanje. Bolje se }e vprašati, kako bomo začeli v novem letu, da se na koncu leta ne bomo zopet razočarano gledali in se spraševali: »Kaj smo sploh naredili...?« Mnogi so Novo leto pričakali kar v postelji, nekateri v družin-skem krogu, drugi zopet na raz-nih prireditvah, zabavah, »žu-rih«... Nekateri pa smo novo leto čakali in dočakali na Veliki Planini. Vzdušje v višini, v obje-mu gora je res enkratno doživetje, seveda to lažje in bolje obču-f'*, če si bolj trezen, kakor pa onemogel od pijače. Razsvetlje-"a planina je bila na Silvestrovo res še posebno lepa. V prazničnem sijaju jo je oblivala mesečina m soj zvezd jo je razsvetlil, da je bila svetla kot podnevi. Lepota narave in človeško veselje je se- veda nalezljivo, tako je še tako otožen človek na Veliki planini na Silvestrovo praznoval... Prebudilo se je novoletno jutro. Velika planina je kot mrtva spala. Nikjer žive duše. Tu pa tam se je iz dimnika vil oblaček dima. »Povzpela se bom na Zeleni rob, da bom pogledala v morje megle pod seboj,« sem si rekla. Hodim po stezi in: »O joj!« povsod je bilo polno smeti. Tam so ležale raztrgane copate in polno kozerv, papir, obžgana ruta, itd... Zakaj ti mora vse praznično razpoloženje pokvariti človeška malomarnost? Ali ni dovolj, da uničujemo nižine, polja, gozdove, ali moramo res uničiti še tisto, kar je ostalo dokaj čisto - naše gore? Ali si obmo res sami dokončno izkopali grob? Še svinja v svinjaku hodi »na potrebo« v en kot; smo res slabši kot svmje.' MAJA K. ljanšek, »da nas ima zadnja leta na .svojem seznamu' mednarodna folklorna organizacija CIOFF (Conseil international des orga-nisations de festivals de folklore), od koder dobivamo tudi največ vabil na mednarodne folklorne prireditve. Ker pa se zaradi že omenjenih visokih stroškov prevoza na mednarodne prireditve za gostovanja oz. tovrstne nastope težko odločamo - zavedamo se, da v svojem delovanju pač ne moremo iz okvirov, ki jih pogojujejo znane okoliščine, ne posebno naklonjene kulturi - poskušamo ubirati drge poti: v slogu pregovora o Mohamedu in gori; zakaj bi CIOFF raje skupin ne pripeljal k nam!? - Vidite, to pa je že drugi del odgovora, pojasnilo, zakaj si FS Kamniška Bistrica toliko prizadeva, da bi znameniti (ali prosluli) kamniški Dnevi narodnih noš, folklore in obrti dobili in ohranili značaj kvalitetne mednarodne folklorne prireditve, ki bi si to ime res zaslužila, ne pa da zaradi mlačnega in piš-mevuhovskega odnosa večine .odgovornih' kot .izvirno turistič-no-folklorno znamenitost' ponujamo mastodontske kramarsko-veselično zmešnjavo, ki prav gotovo ni nikomur v ponos. To je seveda že zgodba, ki ne zadeva samo folklore, niti najmanj pa v razsežnostih, kakršne je dobila zadnja leta, ne more biti prepuščena amaterskemu pristopu, niti prireditev kot celota, niti njen posamezni del.« Franc Poljanšek, sicer tudi predsednik Združenja folklornih skupin Gorenjske in predsednik Strokovnega odbora za folklor-no-plesno dejavnost pri ZKO Kamnik, je iz bogatih doživetij dvajsetletnega dela na folklornem področju izluščil še mnogo zanimivosti, vrednih objave in razmisleka, a zaenkrat bodi dovolj. »Mnogo laže bi nam bilo, če bi našli več sodelavcev za strokovno in organizacijsko delo; za zdaj le upamo, da bo med štiridesetimi člani odrasle in petintridesetimi mladinske folklorne skupine uspelo vzgojiti ustrezen strokovni kader: posamezne moči bi se poglobljeneje lahko posvetile raziskovanju noše, koreografiji, petju v skupini, instrumentalni spremljavi itd. - Ja, radi bi seveda tudi rešili problem društvenih prostorov, kajti dosedanji v stanovanju Poljanškovih na Molko-vi 11 v Kamniku postajajo kar pretesni... Pa...« Načrtov je veliko. Nekaj bo gotovo uresničenih, ob nekaterih pa bodo ljubitelji folklore spet ostali praznih rok. Je že tako - še sreča, da so vztrajni in potrpežljivi. Tudi v dosedanjih dvajsetih letih se niso nikoli preveč zaletavali, razen morda od utrujenosti in, seveda, razposajenosti na odru. Srečno: da bi le uspešno nadaljevali tudi v tretjem desetletju! (Obljubljamo: žile nam bodo slovesno in ponosno zatrepetale, ko bomo videli zapis na ekranu: Kamnik. YUGOSLAWIEN. To smo pa MI! TONE FTIČAR Opravičilo V prejšnji številki Kamniškega občana je spet ponagajal tiskarski škrat - pri metiranju besedila v tiskarni je pomešal oznake strani in se je tako 6. stran spremenila v 3., in obratno, tako da se je oglasna stran pomaknila v prvi del glasila. Za neljubo in nehoteno zamenjavo se opravičujemo. Uredništvo Nocoj je prav en lep večer, jutri bo svetel dan S temi verzi iz slovenske narodne pesmi se tudi iz uredništva Kamniškega občana pridružujemo iskrenim čestitkam ob 20. obletnici folklorne skupine Kamniška Bistrica iz Kamnika. Mi njim čestitke, oni pa nam Večer plesov, pesmi in melodij, ki smo ga preživeli v najlepšem vzdušju 15. januarja v veliki dovrani kina Dom. Dve polni uri, v družbi s pevci, plesalci, harmonikaši. citraši. humoristi in vsemi ostalimi, sta res kar prehitro minili; tako meni kot gledalcem v dvorani, ki so vsak nastop pospremili z burnim aplavzom. Danes je torej {okloma skupina Kamniška Bistrica sposobna za največje dosežke, kar dokazujejo uspehi na raznih tekmovanjih znotraj in zunaj naših meja. Pred peintridesetimi leti je bil duhovni vodja in nekakšen oče kamniške foklore Vin-do Dobnikar, sedaj pa že skoraj dve desetleji njegovo pionirsko delo več kot uspešno nadaljuje Franc Poljanšek. Seveda ne smemo pozabiti tudi Majde Šteblaj, kije »majhno, a uspešno vojsko« vodila pred Fran-cijem. Pa začnimo z nastopom. Ples je izraz duševnega stanja. Drugi pravijo, da je igra, tretji spet, da je najstarejša oblika umetnosti. Ljudski ples pa je predvsem obred in utrinek iz življenja naših prednikov. Ko so nekdaj v kolu držali za roke, so se s tem zaščitli pred demoni, s čim višjimi skoki in temperamentnimi gibi pa so skušali pridobiti naklonjenost narave ali zagotoviti dobro letino. Na svadbah so plesali za plodnost, z mrliškimi plesi pa so se poslavljali od umrlih. Tega danes ni več, čeprav so nam plesalci vedno znova dokazovali, da ljudske šege in navade še živijo v njihovih srcih. Plesalci tako, Tomaž Plahutnik pa malce drugače. Z nežno melodijo, ki jo je izvabil iz svojih citer, je očaral marsikatero nežnejšo čutečo dušo v dvorani. Iz zasanjanosti, ki jo je povzročil zvok citer, nas je predramila Kati Turk, ljudska umetnica, nekoč pastirica na Gojški planini. Prebrala je dve svoji pesmi, ki sta zaradi svoje preprostosti in domačnosti izvabili gromek aplavz, in v sproščenem pogovoru s podo-kničarjem Frančkom povedala nekaj smešnic. Folkloristi skrbijo tudi za podmladek in nove moči, kijih bodo nekoč zamenjale; to je dokazal nastop mladih osnovnošolcev iz OŠ Kamniškega bataljona iz Stranj. Predstavili so cem in gostu - predsedniku Združena folklornih skupin Slovenije, kije večletnim aktivnim članom skupine podelil priznanja. Še prej je v pozdravnem govoru izrazil zadovoljstvo ob uspešnem razvoju folklore na Slovenskem. Dejal je: »Ko sem pred dobrimi tridesetimi leti pogledal čez plot in se začel ozirati po našem foklor-nem vrtičku, sem v niem ugle- se nam z otroškimi igricami in plesi, ki so gotovo zahevali nemalo vaj, pod budnim očesom koreografa Franca Poljanska in mentorice Danice Boiščak. Da prireditev ni bila osiromašena, sta poskrbela kar dva narodnozabavna ansambla. Najprej se nam je predstavil Rudi Poljanšek s svojimi, zaigrali pa so nam V Tuhinjsko dolino in Kamniške gore, potem pa še Ansambel bratov Krt iz Stranj. Čeprav so bile naše dlani po vseh teh nastopih že pošteno razgrete, smo navdušeno pozdravili še foklorno skupino iz Nedelišča in Gasilsko godbo iz Stranj, kije zaradi svoje avtentičnosti in mladeni-ške zagnanosti presenetila nas vse. Fantje so bili enkratni, zato zaslužijo nekaj besed. Godbo je ustanovil ali pa prebudil Dominik Krt, kije na podstrešju Gasilskega doma našel napol uničene in zaprašene svojevrstne inštrumente, jih očedil, temeljito popravil in razdelil med fante, ki so se kaj hitro privadil nanje. Svoj nastop so končali s skladbo - Na Roblek bom odšel. Tja sicer niso odšli, pač pa so oder prepustili slavljen- dal le nekaj deset cvetočih rožic. Nocoj pa z velikim veseljem pozdravljam jubilante v imenu več sto folklornih skupin, ki delujejo na Slovenskem. Vsem je skupna ljubezen in želja po ohranitvi slovenskega plesnega in glasbenega ljudskega izročila, ki z njimi ne bo utonilo v pozabo. Zato je usmeritev foklorne skupine iz Kamniške Bistrice pravilna. Je namreč ena izmed redkih v Sloveniji, ki se je odločila za avtohtono pot, ki ponazarja pesmi, plese in običaje z ožjega geografskega območja. Skupina še vedno vztraja na začrtam poti, ker je potrdil tudi zadnji nastop. Zahvala za to velja predvsem liki in Franciju Poljanšek, ki sta največja garanta za uspešno delo skupine.« Če povem še to, da je Franc Poljanšek dobil zlato Marolto-vo značko za izjemne dosežke na področju ohranjanja slovenskega ljudskega izročila in da vam je lahko žal, če ste ta petkov večer presedli pred televizorjem, namesto z nami, bi bilo to skoraj vse. MATIC ROMŠAK V Nevljah so odkrili že drugega mamuta DrugI sicer nima nobene zveze s prazgodovinskimi dogodki, pa vseeno je za krajevno skupnost velikega pomena. Za kakšnega mamuta torej gre, boste vprašali? Odgovor je preprost — za televizijskega! To ime smo namreč nadeli našemu lokalnemu programu kabelske televizije v začetku decembra, na ustanovni seji programskega sveta CA TV Nevlje. Na isti seji smo opravili vse formalnosti, ki so potrebne za legalno delovanje, nedolgo zatem pa že zavrteli prvo, poskusno oddajo, ki je kljub tehničnim težavam naletela na zadovoljiv, da ne rečem dober odziv pri gledalcih. Oddaja je potekala v živo in prva točka programa je bila uganka. Pokazali smo šest posnetkov naše okolice, gledalci pa so morali na telefonsko številko našega »improviziranega« studija sporočiti, kaj predstavljajo. Rešitev je bila kaj kmalu znana in z njo lastnik naše nagrade. Po kratkem premoru smo zavrteli Novico meseca, kjer smo predstavili gradnjo prizidka k osnovni šoli Nevlje. Tretji prispevek je bila anketa o samoprispevku v KS. Čeprav je bilo s sredstvi samoprispevka kar nekaj narejenega, so krajani, kot za stavo, »tolkli mimo« ali pa, kar je še slabše, niso vedeli povedati - nič. Seveda izjeme potrjujejo pravilo. Po teh prispevkih je bil na vrsti razvedrilni del programa, v katerem smo zavrteli dve risanki in v rubriki Dober večer krajan predstavili miličnika z nenavadnim hobijem. Njegova strast je namreč risanje karikatur in res škoda, da vam jih ne moremo predstaviti tudi v časopisu. Z Mamutovo bodico pa smo poskušali opozoriti na vse večje divje smetišče, ki raste in se razvija ob naši rečici - Nevljici. Še film z naslovom Polja smrti, odpoved programa s strani urednika in - konec. V času med prvo in drugo oddajo smo poprosili še za pomoč pri krajevni skupnosti Nevlje, ki je podprla naša prizadevanja. V trenutku, ko to pišem, je posneta tudi že druga poskusna oddaja, s še bolj bogato programsko vsebino, pa tudi program dela CA TV Nevlje za leto 1988 je že vržen na papir, tako da lahko povzamem najosnovnejša izhodišča. Na predlog programskog sveta bo program »Mamut« potekal dvakrat do štirikrat mesečno. Ena oddaja bo predvidoma trajala 12-150 minut, vključno s predvajanjem igranega filma. V poletnih mesecih bomo intenzivnost predvajanja zmanjšali za- radi letnih dopustov in počitnic. Izhajajoč iz programske zasnove bomo v tekočem letu poskušali čim bolj celovito, objektivno, pa tudi čim hitreje posredovati najaktualnejše v krajevni skupnosti in občini, spremljali bomo dogajanja v združenem delu, se pogovarjali s člani sveta KS, nekaj prostora pa namenili še anketam, reportažam, pogovorom s krajani, športnim prispevkom in drugim sproščenim temam. Sredstva za delo naj bi v začetku zagotavljala KS Nevlje, že v spomladanskih mesecih pa si bomo del sredstev zagotovili sami, z objavljanjem oglasov, obvestil, čestitk in melodij pb željah. Z polnitvijo teh zahtev bomo v letu 1988 naredili nov korak k vse večji obveščenosti in informiranosti v naši KS, pa tudi širše. MATIC ROMŠAK KOVINAR - orodjar išče kakršnokoli popoldansko delo. Informacije na telefon: 832-741. Dvosobno stanovanje v Kamniku zamenjam za manjše z doplačilom ali prodam. Tel. 832-870. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KAMNIK Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik razpisuje na podlagi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ur I. SRS, št. 19/76), 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS, št. 18/84), 19. in 20 člena odloka o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS, št. 24/87), sklepa odbora za gospodarjenje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik z dne 11.9. 1987 ter sklepa 9. seje Komisije za oddajo stavbnega zemljišča JAVNI RAZPIS s pismenimi ponudbami za prodajo naslednjih nepremičnin v k.o. Križ: A. Gospodarsko poslopje netto izmere 316,71 m2, garaža v izmeri 14 m2, ograja, zunanja ureditev, sadno drevje in obstoječa komunalna ureditev vključno s pripadajočim zemljiščem pare. št. 607/2, gospodarsko poslopje in dvorišče v izmeri 374 m2, pare. št. 607/3, gospodarsko poslopje in njiva v izmeri 290 m2, k.o. Križ. Izklicna cena znaša 43,913.328 din. 1 >B. Delavnica, garaža in dve lopi v skupni izmeri 84,1 m2, dvoredni kozolec s senikom tlorisne izmere 42,64 m2, iAčebelnjak v izmeri 13,44 m2, ograja in sadno drevje, •^obstoječa komunalna ureditev vključno s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem pare. št. 607/4, gospodarsko poslopje 50 m2, gospodarsko poslopje 27 m2, gospodarsko poslopje 108 nv in njiva v izmeri 1058 m2, k.o. Križ. Izklicna cena je 21,877.379 din. POGOJI ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. Nepremičnine bodo prodane najboljšemu ponudniku, ki bo moral poleg ponudbene cene plačati vse stroške postopka prodaje ter eventualni davek na promet nepremičnin. 2. Rok za plačilo kupnine je 30 dni po pravnoveljavnosti pogodbe. 3. Vsak ponudnik mora položiti kavcijo v višini 10% od izklicne cene najkasneje do 10. 2. 1988 na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik št. 50140-654-48017. Kavcija se kupcu všteje v kupnino, ostalim udeležencem javnega razpisa pa vrrfe brez obresti najkasneje v roku 8 dni po odpiranju ponudb. Če kupec po opravljenem odpiranju ponudb enostransko odstopi, se kavcija ne vrne. 4. Posebne pogoje tega razpisa dobe interesenti pri strokovni službi Sklada stavbnih zemljišč. 5. Pismene ponudbe morajo interesenti poslati priporočeno najkasneje v roku 15 dni po objavi v Kamniškem občanu v zaprtih kuvertah na naslov Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik, Kamnik, Steletova 8, z oznako "javni razpis v k.o. Križ« 6. Odpiranje ponudb, katerega se lahko udeležijo vsi interesenti, bo dne 12. 2. 1988 ob 12. uri v prostorih Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Kamnik, Kamnik, Steletova 8. Odpiranje ponudb izvede komisija za oddajo stavbnega zemljišča. 7. Vsak udeleženec razpisa lahko vloži ugovor proti odločitvi komisije za oddajo stavbnega zemljišča v roku 8 dni po prejemu obvestila na Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč. Vse informacije, vključno s posebnimi pogoji razpisa, dobe interesenti na Skladu stavbnih zemljišč občine Kamnik, Kamnik, Steletova 8 oz. po telefonu št. 832-211. Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11 objavlja potrebo po delavcu za opravljanje del voznika traktorja ter motornih vozil Pogoja: - vozniško dovoljenje za traktor ter »C« kategorijo - 1 leto praktičnih izkušenj Prijave pošljite na naslov: Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11, v roku 8 dni po objavi. Količina Zil. cena Svet Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik razpisuje javno licitacijo osnovnih sredstev Invent. Osnovno sredstvo št. 550 ventilator ZAGREB 2 20.000 564 pralni stroj ZANUSSI 1 80.000 575 pralni stroj PRIMAT FAE 25 1 100.000 581 pralni stroj PRIMAT PS-25 1 80.000 588 pralni stroj PRIMAT PS-15 1 80.000 721 kotel parni 1001 2 70.000 Javna licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine dne 2. 2. 1988 ob 12. uri. Ogled je možen na dan licitacije 2. 2. 1988 od 8. do 12. ure. Licitacija je po sistemu videno-kupljeno. Licitira se ustno. Prometni davek ni vračunan v izklicni ceni, plača ga kupec ob prevzemu pri blagajni zavoda. Udeleženci licitacije morajo vplačati kavcijo v višini 20% izklicne cene na blagajni zavoda. Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26, Kamnik na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. 4 medicinske sestre - izvajanje medicinske nege Pogoja: - izobrazba V. stopnje - 3 mesečno poskusno delo 2. 4 negovalke - negovanje oskrbovancev in pomoč pri medicinski negi Pogoja: - izobrazba III. stopnje ali z delom pridobljene delovne zmožnosti - dvomesečno poskusno delo 3. 2 kuhinjski pomočnici - sodelovanje pri pripravi in kuhanju hrane Pogoja: - osnovna šola - dvomesečno poskusno delo 4. 2 sobarici - vzdrževanje higiene stanovanjskih prostorov Pogoja: - osnovna šola - enomesečno poskusno delo Za opravljanje navedenih del bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev vložite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26 Delavska univerza Kamnik prireja v mesecu februarju: - nadaljevalni tečaj šivanja - tečaj nemščine 2. semester - začetni tečaj angleščine - tečaj angleščine IV. stopnja - tečaj higienskega minimuma - večerno osnovno šolo za odrasle Prijave sprejemamo vsak dan od 7. do 15. ure po tel. 831-452 ali 831-064, pisno ali osebno na DU Kamnik. Novi trg 41 a. 30 ur 75 ur 60 ur 60 ur 25 ur Komisija za delovna razmerja Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik razpisuje prosta dela in naloge: 1. vodje fizioterapije in delovne terapije za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoji: - VI. stopnja izobrazbe zdravstvene smeri - fizioterapija - 2 leti delovnih izkušenj in podiplomski študij iz nevrofi-zioterapije ali 4 leta delovnih izkušenj in naknadna pridobitev teh znanj 2. fizioterapevta za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: - VI. stopnja izobrazbe zdravstvene smeri - fizioterapija, lahko pripravnik 3. učitelja strokovno teoretičnih predmetov v administrativni usmeritvi na srednji šoli za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: - VII. stopnja izobrazbe - dipl. ekonomist, lahko pripravnik Pod točko 3 si mora delavec pridobiti dopolnilno FIBM izobrazbo in pedagoško-andragoško izobrazbo. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Novi trg 43 a. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ata, dedek in pradedek JANEZ BREMSAK z Gore pri Komendi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in sosedom za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti, pevcem za ganljivo petje ter DO Titan za poslovilne besede, kakor tudi zvezi borcev, društvu upokojencev in lovcem iz Komende. Posebna zahvala gospodu župniku za svečani pogrebni obred. Žalujoči: sin Ivan, hčerke Marica, Anica in Milka z družinami Gora. Kamnik, Kranj, januarja 1988 kemijska industrija kamnih KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK« n. sol. o. Kamnik 61240 Kamnik, Fužine 9 Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD »Vzdrževanje objavljamo prosta dela in naloge 1. organiziranje in koordiniranje del vzdrževalnih obratov - 1 kandidat Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - strokovna izobrazba - diplomirani strojni inženir - poizkusno delo 90 dni - 4 leta delovnih izkušenj 2. organiziranje cestnega prometa - 1 kandidat Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - strokovna izobrazba - prometni tehnik - poizkusno delo 90 dni - 2 leti delovnih izkušenj 3. organiziranje del v električni centrali in kotlarni - 1 kandidat Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - strokovna izobrazba - elektro tehnik - poizkusno delo 90 dni - 4 leta delovnih izkušenj 4. strojno izdelovanje zabojev - 1 kandidat Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - strokovna izobrazba - strojni mizar - poizkusno delo 90 dni - 1 leto delovnih izkušenj 5. opravljanje mizarskih del - 1 kandidat Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - strokovna izobrazba - mizar - poizkusno delo 90 dni - 3 leta delovnih izkušenj 6. izvajanje manj zahtevnih tesarskih del - 1 kandidat Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - strokovna izobrazba - tesar - poizkusno delo 90 dni - 1 leto delovnih izkušenj Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD »Namenska proizvodnja« objavljamo prosta dela in naloge 1. previjanje preje v DE vžigalna vrvica - 3 delavce Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - dokončano osnovno šolo - 6 mesecev delovnih izkušenj - poizkusno delo 90 dni Na podlagi komisije za delovna razmerja DSSS objavljamo prosta dela in naloge 1. skladiščenje in izdajanje surovin in gotovih Izdelkov plastike - 1 kandidat Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - strokovna izobrazba - prodajalec - poizkusno delo 90 dni - 2 leti delovnih izkušenj Vse pravice in obveznosti so določene v samoupravnih splošnih aktih TOZD. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Kemijska industrija KAMNIK, Fužine 9, 61240 Kamnik, v 8 dneh po objavi. Vse podrobnejše informacije dobite v kadrovski službi delovne organizacije, tel. št. 831-011. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in starega očeta CIRILA ŠKRBINCA iz Stebljevka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem iz Kemijske industrije Kamnik za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govorniku za tople besede slovesa in g. župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Stevljevek, Podgorje, Mali hrib, Kamnik. Hrastnik, Blagovica, januarja 1988 Na Veliki planini Iz naših delovnih organizacij O Veliki planini je bilo prelitega že veliko črnila in izrečeno ogromno besed. Prav zaradi tega smo se odločili, da obiščemo smučišče in se prepričamo o tem, kaj je uresničeno. Kot povsod v Sloveniji je bilo tudi na Veliki planini med našim obiskom le malo snega, v primerjavi s prejšnjimi zimami bolj za vzorec. Vendar so naprave obratovale in tudi smuka je bila prav prijetna. Malce so nas motile (prc)slabe označbe na smučiščih, so bili pa zato toliko bolj prijazni redarji in sprevodniki, ki z do-kajšnjim potrpljenjem velikokrat poslušajo neupravičene kritike na svoj račun. Gostinska ponudba v penzionu Simnovec je z novim lastnikom še boljša; to pa je tudi vse, kar praktično poleg smučanja in izposoje opreme Velika planina sploh lahko še nudi. Zaradi tega smo se obrnili na tovariša Petra Brleča, vodjo športnih objektov pri Komunalnem podjetju, ki je upravljalec žičničarskega sistema. Zanimale so nas zlasti novosti, ki jih morebitni smučar lahko v letošnji sezoni pričakuje! »Za letošnjo sezono smo se temeljito pripravili in postorili veliko manjših in tudi večjih popravil m remontov, ki so bili zaradi starosti naprav več kot potrebni. Tako smo zamenjali mehanski pogon na gondolskem sistemu ter obenem obnovili tekalni mehanizem in obe kabini. Polepšali smo tudi okolico spodnje gondol-ske postaje in opravili razne malenkosti, ki so kazile celotno podobo. Prenovili smo sedežnico, saj smo obnovili prižemke, na katerih visijo stoli ter zamenjali vse sedeže z novimi, ki so zaradi termo sedal še posebej topli in udobni. Na vseh vlečnicah smo zamenjali obrabljene in polomljene dele, prebarvali naprave in na vlečnici Tiha 1 na novo namestili signalizacijo vklopov in izklopov. Vlečnico Jurček smo utrdili, kar pomeni, da se na njej poleg otrok v letošnji sezoni lahko prevažajo tudi odrasli smučarji začetniki. Ze med poletjem smo z mini- Iščemo žensko z resničnim veseljem do otrok za varstvo enoletnega Nejca na domu — hiša z vrtom. Začetek julij 1988. Za dobro delo, dobro plačilo. Gašperič, Rozmano-va 1 (nasproti tkalnice IDEJA). S soglasjem zamenjam eno-sobno družbeno stanovanje za večje. Zaželeno v isti ulici ali v Groharjevi. Stanovanje 14. Matije Blejca 10. Prodam štedilnik calorex na trdo gorivo. Balantič, Godič Prodam pralni 832-350. stroj. Tel. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278. Smuka je še možna.., zaplate! ranjem posameznih skal in delno zatravitvijo dokaj spremenili teren, tako da je smuka možna kljub manjšim količinam snega. S kakšnimi problemi se ubadamo, pove primer, da smo morali takoj v prvih dneh po odprtju nove sezone, petnajstega decembra, tako rekoč čez noč zamenjati vse vrvi za sidra domače izdelave z uvoženimi, saj se naše vrvi zaradi nenatančne izdelave krat-komalo niso navijale na kolute. Tako kot lani, bomo tudi v letošnji sezoni sodelovali s PM Kamnik, Gorsko reševalno službo, Smučarskim klubom in zma-jarskim klubom Kavka, ki bo skrbel za red na parkirišču. Pri vlečnici Jurček pa bo smučarski vaditelj brezplačno poučeval najmlajše. Zopet vozi ski bus, ki ima iz Ljubljane odhod ob pol osmih, v Domžalah je ob sedmih in petdeset minut iz Kamnika pa odpelje deset minut čez osmo. Sedem tisoč štiristo dinarjev za odrsle in štiri tisoč sedemsto dinarjev za mlajše od deset let stane prevoz v obe smeri (odhod s spodnje postaje gondole je ob šestnajsti uri in petnajst minut) S smučmi in enim kosom prtljage ter vozovnica za celodnevno smučanje.« Na smučišču smo o urejenosti vendar se ponekod že kažejo travnate in tudi o pomanjkljivostih povprašali smučarja Aleša Robiča, ki nam je povedal par besed. »Nimam pripomb na žičničar-je, lahko pa bi bolje označili proge in posamezne skale, ki so prava nevarnost za poškodbe smuči in tudi smučarjev. Obveščenost o snežnih razmerah na radiu in televiziji bi bila lahko precej boljša, saj se smučati zaenkrat še da, Kamničani, Ljubljančani in še marsikdo pa tega sploh ne ve!« Matjaž Reisner, ki dela kot strežnik na sedežnici, pa takole ocenjuje začetek letošnje sezone in nasploh stanje na smučiščih. »Vse kaže, da bo sezona nekaj slabša kot lani, vendar so vsaj dosedaj proge dokaj dobro urejene in omogočajo solidno smuko. S smučarji se tudi dobro razumem, saj mi delovni dan ponavadi mine brez konfliktov!« Za konec le še to. Dokler se v dolini ne bomo mogli domeniti, odkod denar za nove žičnice (trenutna cena nove dvosedežnice je približno 100 starih milijard!) tudi žičničarji na dvajset let starih in že amortiziranih napravah ne bodo zmožni smučarjem in obiskovalcem ponuditi nič več, kot imajo. Čudežev pač ne delajo! JANEZ BALANTIČ Vsi še niso poravnali obveznosti Na SKG je bil 18. januarja eden od številnih sestankov vseh, ki sodelujejo pri izgradnji kabelskega omrežja in razvodno naročniškega omrežja ter izgradnji CATV sistema v naši občini. Na seji so obravnavali ponudbe za projektiranje in napredovanje del po omrežnem planu, ki ga je naredil ljubljanski projektant »Tegrad«. Pregledali pa so tudi poročilo o zbranem denarju za gradnjo pošte in krajevnega kabelskega omrežja. Pri slednjem je bilo rečeno, da vse delovne organizacije še niso poravnale obveznosti iz sporazuma o sofinanciranju gradnje pošte. Sicer pa so na seji predstavniki projektanta in tudi ljubljanskega PTT povedali, da je izdelava dokumentacije zaradi pridobitve vseh soglasij zelo dolgotrajna in zahtevna naloga, ki traja lahko tudi več kot pol leta. Podrobnejše poročilo o delu na razvod-nem omrežju (telefonskem in za kabelsko TV) bodo do naslednje številke Kamniškega občana pripravili v strokovni službi SKG Kamnik. r q Manj tozdov v Stolu V Industriji pohištva Stol Kamnik je z novim letom začel vejati nov »režim«. Namesto prejšnih sedmih temeljnih organizacij združenega dela imajo zdaj le dve, in pa seveda skupne službe. O združevanju tozdov so se delavci odločali na referendumu 17. decembra. Bivše toz.de Ploskovno pohištvo, Sedežno pohištvo, Kovinsko in tapicirano pohištvo in Sloga Moste so združili v TOZD proizvodnja »Pohištvo in oprema«, tozda Tehnične storitve in Restavracija sta zdaj v delovni skupnosti skupnih služb, ohranili pa so TOZD Prodaja. Za samoupravno reorganizacijo Stola so se delavci odločili, ker se zavedajo težkega položaja, v katerem je sedaj gospodarstvo, in ker zaupajo vodstvu, ki jim je tako obliko racionalizacije predlagalo. To dokazujejo rezultati referenduma, na katerem je bila udeležba preko 90-odstotna. Za predlagano rešitev pa se je v povprečju odločilo približno 83 odstotkov tisoč petsto članskega kolektiva. »S tako obliko organiziranosti se bo informacijski sistem (od naročila pa vse do prodaje izdelka) v Stolu precej poenostavil, dosežena bo večja učinkovitost poslovanja. Odpadle bodo vse tozdov-ske pregrade, proizvodni program pa bo tisti, ki bo narekoval kje, v katerem delu proizvodnje, bodo izdelali naročen izdelek. Poenostavljeno bo tudi obračunavanje,« je povedal direktor splošnega sektorja v Stolu Silvo Učakar. Poudaril je, da so pomisleki, da bodo s tem okrnjene delavčeve možnosti pri samoupravljanju, neutemeljeni. Delavskih svetov bo z ukinitvijo nekaterih tozdov res manj, vendar to še ne pomeni, da bo tudi kakovost odločanja, samoupravljanja delavcev zmanjšana. Poslej bodo, po besedah direktorja splošnega sektorja, namenili še več pozornosti kakovosti gradiv, sestankov in ostalih oblik obveščanja delavcev: Poskrbeli bodo tudi za večjo strokovnost, vsekakor pa bodo na sejah delavskih svetov strokovni delavci laže prisotni kot prej, koje bilo-slednjih več in ponavadi vsi v enem, jinelu. Vse samoupravne delovne.skupi-ne, kjer delavci v ožjem krogu obravnavajo določeno problematiko, bodo obstajale tudi v prihodnje. ROMANA GRČAR Tradicionalni sprejem za predstavnike verskih skupnosti V petek, 15. januarja, je bilo v mali sejni dvorani občinske zgradbe tradicionalno vsakoletno srečanje med predstavniki verskih skupnosti, ki delujejo na območju občine in predstavniki občine. Srečanjdje pozdravil tudi predsednik komisije za odnose med verskimi skupnostmi pri OK SZDL Kamnik, Rudi Rizman, ki je žaželeh nadaljnje dobro sodelovanje, rešitev poglavitnih ekonomskih problćmov in čestital vsem k dobremu delu. ' ''jvf R Postreženi boste z domačimi jedrni m Lectarjev hram je že dolgo znan po lectovih srčkih, pa tudi po tem, da v njem lahko zvrneš enega »ta hitrega,« preden odhi-tiš naprej, po opravkih. Vendar Neži Štele, lastnici, tak sloves lokala ni bil najbolj všeč, zato je, tozd iv/.i mhinc; trgovina z <;u,\i)hi:mm mah:riai.om mknokS, Riiprctovii Id. Hl. 7.V7-395 OBVEŠČA, da smo v bivši opekarni v Mengšu razširili ponudbo z gradbenim materialom. Nudimo po ugodnih pogojih: opečni modularni blok. pregradni blok, armaturne mreže, betonsko železo, izolacijske materiale, cement in apno. Od 1. 3. 1988 naprej bomo imeli na zalogi se stavbno pohištvo in ostale lesne izdelke. PRODAJA: opečne izdelke vseh vrst. siporekse. betonske bloke, stresno kritino, cement, apno, betonsko železo, armaturne mre-že. stremena, dimnike: Schidcl in to mo-di, betonske robnike, razne bete-tonske uakovec in druge betonske izdelke za zunanjo ureditev, vse vrste izolacijskih materialov marmor police, stopnice in ploščice. [asade. keramične ploicicc vseh vrst, Trgovina je opna vsak delavnik od 7. do 15. ure in vsako soboto od 7. do 12. ure. Za obisk se priporočamo. skupaj s sinovoma, obnovila drugi del lokala, v katerem lahko gosti tudi posodijo, poklepetajo in naročijo kakšno domačo jed. Ponudba je bogata; od mlečnih napitkov, do brezalkoholnih in alkoholnih pijač, kot so figovo, limonino in stričkovo žganje, pa občinska žena in še bi se kaj našlo. Poleg pijače so dobrodošle še jedi. V Lectarjevem hramu vam nudijo pohan sir, štruklje, hamburger, toast, gibanico, pa tudi domače suhe klobase v zaseki bodo kaj kmalu vabile Kamničane v lokal. Da se boste laže odločili, naj napišem še nekaj cen: pohan sir je 1.800 din, štruklji 1.300, gibanica 1.200, hamburger 1.400, jabolčni zavitek 700, itd. Cene so torej dostopne, kar po besedah lastnice dokazuje tudi dober obisk v času dopoldanskih in popoldanskih malic. Povečati želijo le še obisk šolske mladine. Nekaj proizvodov so namreč pripravili prav zanje, saj do danes mladina v Kamniku ni mogla ravno izbirati lokalov za klepet in prigrizek. Sicer pa je pri njih možno organizirati in izvesti tudi razne obletnice (matur, porok, valet, rojstnih dni), za zaključene skupine je lokal odprt .tud*-po 19. uri. Treba se je le najaviti in naročene dobrote vasibadiiKčakale. M. R. mi Solze, žalost, bolečina, te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš ti. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil naš ljubi očka in mož ANTON NAROBE iz Sniaree Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam med njegovo težko boleznijo stali ob strani. Posebno zahvalo izrekamo sestri Magdi iz Onkološkega inštituta, dr. Svoljšku iz ZD Domžale, Leni in Severjevima za veliko pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, Biotehnični fakulteti, TOZD Živinoreja Groblje, VVO Domžale, OŠ Frana Albrehta Kamnik in DO Donit Kamnik za izrečeno sožalje, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala Francu Stoparju za odigrano pesem in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Slavi, hčerki Natalija in Petra Šmarca, decembra 1987__ Oh. kako je izba prazna, ko tebe mamica, več ni, kako bila je prej prijazna, ko v njej bila si ti. V SPOMIN 31. januarja 1988 mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena in mama ELIZABETA VRANKAR iz Buča Vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke ter postojite ob njenem grobu, iskrena hvala. Vsi njeni Četudi v grobu zdaj počivaš, med nami živ si, kot si bil, saj vso ljubezen in dobroto, si za nas iziil. (Narodna) V SPOMIN 25. januarja 1988 mineva žalostno leto, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, oče in stati'6«? FRANC STREHOVEC b9 z Gore 3lpO J Zapustil si nas z globoko bolečino v srcih, ki je čas ne bo nikoli ozdravil. Kruta smrt te je iztrgala iz naše 'sreltihe, vendar pa ne iz naših src, kjer boš vedno živel. ŽalSštrii smo, ker te ni več med nami, a ponosni, ker smo te irngjjj illMil Vsi tvoji Pol stoletja delavskega športa na Duplici (2) Po poteh partizanske Jelovice Legendarne Dražgoše so tudi letos v spomin na Dražgoško bitko, v kateri se je leta 1942 bojeval Cankarjev bataljon, privabile množico udeležencev. Kar nekaj tisoč jih je bilo. Planinsko društvo Kamnik organizira vsako leto več spominskih pohodov. Med prvimi je spominski pohod Po poteh partizanske Jelovice. Letos se je pohoda udeležilo 56 članov PD. Z avtobusom smo se v nedeljo, 10. januarja, ob 6. uri odpeljali proti Gorenjski, do Soteske v Bohinjski Bistrici. Ko smo krenili na pot, je sotesko še objemala tema, vrhovi gora pa so se svetili v zgodnji jutranji zarji. Iz soteske smo se »zagrizli« v hrib in polni moči hitro napredovali. Pogled nam je venomer uhajal v dolino, po kateri se vije zeleno modra Bistrica. Kmalu smo začeli stopati po kar precej debeli snežni odeji. Narava je pohodnikom ponudila enkratno doživetje in po razpoloženju sodeč sem videla, da smo vsi pohodniki ta dar narave ganjeni sprejeli. Pod nogami nam je škripal zmrznjen sneg, gozd je bil praznično odet z iv-jem, pogled na naše gore, s Triglavom na čelu, je bil prečudovit. Po dveh urah hoje smo prispeli Prijetna druščina pohodnikov v Rudnem. na Rovtarico do brunarice, kjer je pohodnike Gozdno gospodarstvo Bled prijetno presenetilo z dobro malico. (Presenečenje ob pravem času in na pravem mestu, bi temu lahko rekli.) Po kratkem počitku smo nadaljevali prijetno pešačenje po prelepi pokrajini in v poldrugi uri prišli v Dražgoše, kjer smo se udeležili proslave. Vsak udeleženec je dobil spominsko značko. Po proslavi smo si ogledali spomenik, nato pa se spustili v dolino, v vasico Rudno, kjer nas je čakal avtobus. Še enkrat smo se ozrli na prelepo zgodovinsko vasico Dražgoše, se slikali in prijetna druščina kamniških planincev se je zadovoljna vrnila domov, polna vtisov o revolucionarni preteklosti slovenskega naroda in naravnih danosti naše lepe slovenske zemlje. Naj ob tej priliki povem, da bo kamniško Planinsko društvo organiziralo še tri podobne spominske pohode. Tako bo februarja pohod na Stol, marca na Porezen in maja na Blegoš. Pridružite se nam, planinci-pohodniki vas pričakujemo! SAŠA MEJAČ Foto: STANE SIMŠIČ V 20. številki Kamniškega občana (november 1987) smo prosili vse, ki imajo kakršnokoli gradivo, ali se spominjajo dejavnosti predvojnega športnega kluba Virtus na Duplici, da nam to spo-roče. Našemu vabilu se je prijazno odzval Albin Vengust, dupliški rojak, prvoborec in družbeno politični delavec, ki živi v Ljubljani in je bil pred vojno aktivni član dupliškega Virtusa. V svojem pismu Albin Vengust med drugim piše: Najbrž je bilo leta 1934 ali 1935, vsekakor pa po stavki, ko se je v Tovarni Remec zaposlil kot finančni delavec oziroma uradnik Vjekoslav Slejko. Ta človek je bil kaj malo uradniški. Družil se je predvsem z delavci in mladino. Ne vem, kaj ga je spodbujalo, da je začel razmišljati o ustanovitvi nogometnega kluba. Stanoval je pri Kočarjevih, tudi te hiše ni več, in tam so se večkrat sešli mladi navdušenci nogometne igre. Slejko je predlagal za nogometni klub več imen, vendar je najbolj zagovarjal latinsko ime virtus, kar pomeni možatost, vrlina, hrabrost itd. Slejko je imel za seboj klasično gimnazijo in kaže, da mu je bila latinščina pri srcu. Tako se je pri koče-varjevih rodil nogometni klub Virtus. Povsem verjetno je, da je za nastajanje kluba vedel tudi lastnik tovarne Remec in da je dal podporo, kajti uradniki brez njegovega dovoljenja niso smeli javno delovati. Sicer je bil pa Remec svetovljanski človek in je podpiral športne in kulturne dejavnosti med svojimi delavci. No, tudi mi smo se navdušili za novo ime. Nogometno igrišče je bilo na Semejevi njivi za progo, tam kjer so danes stanovanjske stolpnice. Spomnim se, da smo na tem igrišču odigrali tekmo s Podgorci in jo dobili 3:1. Igrali smo tudi v Šmarci. Zares se je začelo šele, ko smo dobili igrišče onkraj Bistrice v Volčjem potoku. Igrišče je bilo primerno veliko, le viselo je preveč, saj so bila golmanska vrata na vzhodni strani vsaj za meter višje kot na zahodu. Naj bolj uspešni leti za športno življenje Virtusa sta bili vsekakor 1939 in 1940. Leta 1939 sem bil vključen v upravni odbor kluba, ker je Slejko menil, da bi v klubu ustanovili še odbojkarsko in atletsko sekcijo. Obe sekciji sem vodil do okupacije. Leta 1939 smo z udarniškim delom za severnim robom nogometnega zgradili odbojkarsko igrišče. Po enoletnem igranju smo se spoprijeli s Kamničani in izgubili z 2:1 v setih. V istem letu smo imeli tudi klubsko prvenstvo v atletskih disciplinah, za katere niso bile potrebne posebne na- prave (teki, skok v višino, met kopja in krogle). Seje upravnega odbora so bile običajno v gostilni Galjot v posebni sobi. Klub je bil v celotnem predvojnem delovanju zelo uspešen zaradi zagnanega predsednika in vseh članov. Med člani je bilo vzorno tovarištvo, prava delavska solidarnost in medsebojno zaupanje. Zaradi takih odnosov so v klub radi prišli igralci iz delavskih vrst iz bližnje in daljne okolice. Tako okrepljeno moštvo je v nogometu bilo precej boljše, kot npr. Kamničani, Mengšani in Domžalčani. Zaradi takih vrlin in delavske zavesti in še bolj zaradi narodne zavesti so se igralci Virtusa zelo lahko odločili leta 1941 za odhod v partizane. Deset igralcev, ki so kdaj igrali v prvem moštvu (nogometnem), bi dobilo partizanske Spomenice 1941, če jih ne bi kar polovica padla za svobodo. Obiskali smo tudi Tinka Čičigoja, upokojenega obratovodjo stolar-ne v Stolu, ki je bil dolga leta nogometaš v Virtusu. Rojen je bil leta 1908 v Solkanu in je leta 1922 kot 14-letni fant prišel na Duplico, kjer se je v tedanji tovarni Remec izučil za mizarja. Spominjam se, da sem začel »nabijati« žogo okrog leta 1930. Prvo nogometno igrišče smo imeli na gmajni v Volčjem potoku, igrali pa smo tudi v Šmarci za gostilno pri 13 ar obu, pravi Či-čigoj. Takrat ni bilo tako kot danes, vozili smo se na tekme kar s kolesi. Le včasih, kadar smo šli kam dlje, smo pri Rodetu v Kamniku najeli avtobus. Takrat smo navijačem, ki so šli z nami, zaračunali nekoliko več, da smo dobili stroške za vožnjo povrnjene. Sicer pa so krajani radi prispevali za šport, saj smo morali drese in čevlje plačevati sami. Običajno sem igral na desnem krilu. Rad se spominjam enega svojih najbolj nenavadnih zadetkov na tekmi Virtusa s Kamnikom. Staretov Dušan je igral v napadu. Ko je Prekov Tone, naš igralec, tolkel na gol, je žoga priletela v mojo glavo in se odbila v gol. Spominjam se tudi, kako smo se leta 1940 peljali s kolesi na tekmo v Naklo. S poti nazaj iz Naklega imam še fotografijo, je dejal Tinko Čičigoj in iz zajetnega albuma odlepil majhno fotografijo enajstih fantov z malim harmonikarjem v sredini, (foto) Čeprav je od tistega časa minilo že 47 let mislim, da se ne bom zmotil pri opisu igralcev Virtusa na tejle sliki. V prvi vrsti čepijo: Rudi Boljka iz Nožic, Franc Se-meja (vratar), Tone Sesek iz Šmarce, v drugi vrsti so Franc Prosen, Tone Puh, Jože Pirš iz Radomelj in Mirko Semeja, zadaj pa stojijo Vinko Dobaj, Tinko Čičigoj, Ferdo Forneci in Jelo Krivorotov. Od teh tovarišev jih je pet darovalo svoja življenja v narodnoosvobodilnem boju: Boljka, Franc Semeja, Sesek, Dobaj, Forneci. Prihodnjič bomo objavili pogovore še z nekaterimi ostalimi člani predvojnega Virtusa. Povabilo za sodelovanje pri zbiranju gradiva (slik, spominskih zapisov itd.) pa seveda še vedno velja. F. S. Ljudje in viharji na Lotse Saru V prostoru za spanje je bilo ležišče iz zloženega kamenja. Šerpana je vanj prinesla vedro z žerjavico iz ognjišča. Bolj kot toploto smo občutili dušeči dim, toda šerpani se za dober namen nismo hoteli zameriti. Med žerjavico so bili tudi ogorki suhih Jakovih iztrebkov, »kravjekov« po kranjsko. Drva so zanje predragocena dobrina, kravjeki pa vsaj so, čeprav jih ni veliko. Tam prebivalcem na višini Mont Blanca pomeni ogenj isto, kot nekaterim voda v puščavi. Trinajst dni smo od doma, trinajsti marec je danes in nas je v resnici trinajst, čeprav je naš trinajsti mož - Andrej, že dvajset dni v Katmandu-ju, prav gotovo že sit posredovanj, prošenj, čakanja in dirkanja od odprtih do zaprtih vrat, poslušanja obljub, da bo oprema, ki smo jo devetnajstega februarja z letalom poslali iz Ljubljane, končno prišla v Katmandu. Kaj če je še kmalu ne bo, me je skrbelo? Bila je mirna in hladna noč. Spal sem nemirno, kot da bi strahoma pričakoval dogodke novega dne. Zlezel sem iz spalne vreče in se sprehodil med dremajočimi jaki. Neprevidno sem se znašel pred najbolj divjim, kije že ves čas od Lukle naprej sitnaril. Tudi utrujenost ga ni spametovala in mrcina je še sredi noči sitnarila. Na vzhodnem nebu, nad Ama Lab-čo, je kot srebrna krogla lebdela skoraj polna luna in z mrzlo svetlobo uprizorila na belih silhuetah vrhov nepozabno nočno zarjo. Zazrl sem se v utripajoče zvezde in bržčas pomislil, da neba nad seboj še nikdar nisem videl; pa vendar, nad menoj so bili veliki in mali voz, severnica in videla se je rimska cesta. V domišljiji sem se preselil v Kamnik, k svojim najdražjim, k družini. Prebudila se mije nežna nočna romantika in v mirni mesečini sem prisluhnil svojemu glasnemu razmišljanju. Ko bo nad našo goro tretjič ugašala luna, bo prišel tudi čas našega slovesa. Pri tem je v Himalaji vedno nekdo zmagovalec, nekdo poraženec. Milijoni lesketajočih ledenih kri-stalčkov so nenehno ugašali v viharjih zastav v temni praznini nad vrhovi. Luna je s svetlobo in senco na njih ustvarjala najslikovitejše podobe v paradižu srbfne noči, ki v duši rojevajo domišljijo iz preteklosti, ki je človek živel še v neokrnjeni, deviški naravi, brez zle slutnje, kaj bodo z njo počeli njegovi potomci. Premražen sem ponovno zlezel v spalno, a spati nisem mogel. Preveč občutljivo sem doživljal dogajanja minulih dni, pa tudi možje so kot neuglašen orkester smrčali vsak svojo melodijo. Ni dobrega smrčanja brez trdnega spanca. Nisem se jezil. Jutro je bilo sveže in še lepše kot včeraj. Neka neučakana sla nas je že zgodaj prebudila, za nepričakovano Drugi tradicionalni turnir v malem nogometu V soboto, 26. decembra, se je ob 8. uri v telovadnici OŠ Duplica začel turnir v malem nogometu. Sodelovalo je 19 ekip iz šestih šol in sicer: OŠ Komenda-Moste, OŠ Frana Albrehta, OŠ Toma Brejca, ZUIM, OŠ Kamniškega bataljona in OŠ Duplica, ki je bila tudi organizator turnirja. Tekme so trajale po 2x7 minut, le v finalu po 2x8 minut. V finale so se prebili 8. c OŠ Komenda - Moste, 8. a OŠ Komenda-Moste in 8. a OŠ Duplica. Bili so hudi boji za 1. mesto in dosegli so ga 8. c OŠ Komenda -Moste, drugo mesto prav tako OŠ Komenda-Moste 8. a in tretje mesto 8. OŠ Duplica. Žirija je imela težko nalogo, saj je morala izbrati najboljšega igralca in strelca tega turnirja. Toda kar štirje igralci so imeli po štiri zadetke: Teršek in Šulin OŠ Duplica in Kosirnik ter Slapar OŠ Komenda--Moste. Problem smo rešili tako, da so vsi kandidati 3x streljali na gol in pokazalo se je, da je najboljši strelec turnirja Iztok Slapar iz OS Komenda--Moste, tudi najboljši igralec turnirja je bil iz OS Komenda-Moste, Roman Kosirnik. Komendčani so dobili pokal, za ostali dve ekipi pa so bile tolažilne nagrade. II. tadicionalni turnir v malem nogometu je uspel in nasvidenje drugo leto na III. turnirju!!! TANJA IN NATAŠA OŠ Duplica presenečenje pa je poskrbela šerpana. Ko smo se še vsi krmežljavi pretegovali v saplnih vrečah in bentili zaradi trdega ležišča, je prinesla vroč tibetanski čaj v »posteljo«. »Tega pa naša še ni nkol nardiva,« je zagodrnjal Filip. »Naša tud ne, kufe je pa že dubiva u postio.« Avtor te izjave je ostal anonimen, ker je iz previdnosti zlezel globoko v spalno vrečo in se mogoče kesal svoje »silne« dobrote. »Danes še niste jedli riža, zato sem ga naročil za zajtrk,« nas je Silvo ljubeznivo povabil h kamniti mizi. Izbire ni bilo, zato smo - čeprav obotavljajoče - pospravili vsak svoj obrok. V sedmih dneh smo ga danes jedli šele pet-najstič... Dober tek! V mladosti sem pojedel največ kaše, močnika, žgan-cev in zelja. Ta hrana mi je še danes všeč, riž mi pa menda še bo! Zapuščamo naselje Čukung in odhajamo proti kraju, kjer bomo postavili našo bazo. Vsi so že odšli. Danes bomo postavljali šotore, zato nas je čakalo veliko dela. Tudi šerpa z družino bo kmalu zapustil svojo hišico. To je njegov začasni dom. Sem prihaja v sezoni ekspedicij, spomladi in jeseni, potem pa se preseli v svoje stalno bivališče Dingbače ali Pangboče. Steza je bila speljana čez ledeniški potoček na travnato vzpetino, od koder je bil slikovit pogled na vas Ding-boče, vrhova Taboče in Čovatse na zahodu. Ama Dablam na vzhodu in Ailad Pik na severu. Domačini pravijo tem vrhovom »svete gore«, čeprav niso najvišje, a so najlepše. Brez dvoma, imajo občutek za lepoto. Včeraj sem iz predgorja Nuptseja občudoval osem tisočak Makalu, ki se je na vzhodu izza sedem tisočaka Baranseja dvignil še kilometer višje in v zahajajočem soncu ognjeno žarel z veličastno južno steno iz rdečkastega granita. Tu je bog delil lepoto z veliko žlico... Uživamo himalajsko pomlad v toplem zimskem soncu in fotografiramo. Smo na višini pettisoč metrov, pred nami pa se odkrivajo vedno nove doline pašnikov - trava bo ozelenela šele po. monsunu. Iz groblje Lotse je vega ledenika je najlepši pogled na steno in vrh Lotse Šara. Naša smer je uklenjena v led in sneg, le previsni vrh je kopen in sestavljen iz poševnih skladov črnega in rjavkasto rumenega granita. Koničasti vrh se je že siedi dopoldneva skril v beli oblak nad osem tisoč metri. Spustimo se v peščeno areno pod Ailand pikom, po kateri hodijo manjše črede jakov z našo opremo. Na desni strani doline se strmo dviga - kot leden kristal - koničasti vrh Ama Labča. Pašnikov ni več. Hodimo med ledeniškimi balvani, po snegu, zemlja je zmrznjena, počasneje dihamo. Smo v bazi. Danes je 14. marec 1987. Ura je 12. Od sreče, ker sem tu, ne najdem besed za može, V očeh čutim solze. Pozdravljeni možje v bazi, pozdravljena gora. K tebi smo prišli, ker si tu. CENE GRIUC Se nadaljuje POHVALNO Poštenemu najditelju JANEZU ŠKRJANCU iz Zupančičeve 6, Kamnik se lepo zahvaljujem za najdeno ročno tobneo, izgubljeno 5. januarja 1988 pred blokom na Kranjski cest 3d. V torbici sem imela poleg osebnih dokumentov in ključev še dvojna očala, 40.000 din in zlato verižico. Vse sem dobila pošteno nazaj. Pavla Hribov-šek, Motnik 10. Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF-Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.