PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški la upravnlikl prostori; JW7 South Lawndale Am
Offteo of Publication: NA7 South Lawndale Ava. Telephone. Rockwell 4904
ittar juiun la. im. •« um Um Act *t Coa*™» « Maro* ». im.
CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 2«. OKTOBRA (OCT. 21). 1948 Subscription M.00 Yearly ŠTEV,—NUMBER 212
tar r»t"lng at special	1101, ActjrfOct^tJl^^
Zapadna Evropa se poveza la v obrambnem paktu
; Zdaj bo na vrsti sličen pakt z Ameriko in Kanado. Bevin odklonil ustanovitev zapadno-evropskega parlamenta N
Paris. 27. okt.—Zunanji ministri Anglije, Francije, Belgije, Holandske in Luksemburga so po zaključku dvodnevne konference naznanili sklenitev obrambnega pakta in odobritev vojaških načrtov v zvezi s tem paktom. Obenem so naznanili, da bodo iskali sličen obrambni prkt tudi z Ameriko in Kanado.
Temelji za ta obrambni pakt so bili položeni zadnjo pomlad s sklenitvijo tako zvane bruseljske pogodbe, s katero so se te države v principu izrekle za ustanovitev vojaške zveze. Izde-lanje vojaških načrtov za realiziran je te zveze je bilo prepuščeno generalnim štabom in diplomatom. Ti načrti so bili formalno odobreni po zunanjih ministrih, ki so politična glava te "obrambne" zveze.
Pri kovanju te vojaške zveze je sodelovala tudi ameriška vlada na podlagi resolucije, katero je zadnjo pomlad sprejel senat, ki je instruiral administracijo, naj sodeluje z zapadno Evropo za dosego tega cilja. Resolucijo je bil predložil republikanski se-nator Vandenberg iz Michigana.
Zunanji ministri zapadne Evrope so se dalje zedinili, da bodo skušali skleniti vojaško zvezo tudi z Ameriko in Kanado. O tem se sicer že dalj časa vrše razgovori v Washingtonu med poslaniki teh držav na eni in državnim ter vojnim departmentom na drugi strani, kakor tudi s Kanado. Ti razgovori bodo zdaj stopili v formalni štadij.
Ameriška vlada bo zdaj vprašana, naj izdela načrt za severo-atlantsko obrambno ali vojaško zvezo. Zapadna Evropa bo sku šala pridobiti Washington za to, da bi Amerika in Kanada avtomatično stopili v akcijo, to je v vojno, ako bi bila napadena ka terakoli država zapadnega bloka.
. Na drugi strani si Amerika za mišlja bolj ohlapno zvezo. V Washingtonu smatrajo, naj ima vsaka država svobodne roke in
-sama odloči glede svoje akcije ali pomoči v slučaju, da je napadena kaka članica te zveze.
Ta zapadno-evropska zveza je bila skovana predvsem radi strahu pred Sovjetsko Rusijo. Ako pride do definitivnega razkosanja Nemčije, tedaj bo tudi zapadna Nemčija potegnjena v to vojaško zvezo, katera postane lahko ne samo "obrambna", marveč tudi napadalna. In to je, kar se boji Rusija. Strah ustvarja protistrah.
Zunanji ministri so na tej seji razpravljali tudi o francoskem predlogu za ustanovitev zapadno-evropskega parlamenta, ki naj bi od začetka imel svetovalen glas in pripravljal teren za ustanovitev evropske ali vsaj zapadno-evropske federacije.
O tem vprašanju so zunanji ministri prvič formalno razpravljali. Francoskemu predlogu so naklonjene tudi beneluške države—Belgija, Luksemburg in Ho-landska—ki so se že povezale s carinsko unijo. Tej ideji pa nasprotuje angleška vlada, ker smatra, da bi bila gospodarsko udarjena in bi bila prisiljena de-váluirati funt-šterling. Zato je Bevin na tej seji tudi odklonil pristati na francoski predlog, toda je obljubil, da bo vprašanje predložil svoji vladi. Angleška delavska vlada je ideji evropske ali zapadno-eyropske federa: cije sicer več ali manj haklorije-na "v principu", v praksi pa pravi, da čas še ni dozorel.
Denhm pritisk« m REVOLTA V FRAN-
Kampanjski prispevki CIO
Prispevki drugih virov veliki
Toriji proti podržavljenju
Napeli so vse sile, da • preprečijo načrt
London. — Britski jeklarski magnati in toriji so organizirali silno kampanjo, ki je že v teku, da ustavijo vladni načrt za po-državljenje jeklarske industrije.
Vprašanje podržavljenji jeklarske industrije, ki je steber angleške ekonomije, je postalo važno sedsj, ko je vlada v parlamentu predlagala, da postane ta industrija last države. Vsa britska reakcija s plemstvom vred se je zagnala v kampanjo, "da reši, kar se rešiti da" radi svetih profitov. f""
DelaVska vlada, ki je že po-državila premogovnike, banke in par drugih industrij, ima se daj opraviti z odporno silo pri vatnega kapitala, ki si ne pusti iztrgati Iz rok industrije, katera ji prinaša največje dobičke
Angleški toriji z zadovoljstvom ksžejo na francoske industrije. ki so bile podržavljene. češ. da ae U način kontrole ni obnesel Četudi je to dema gogija, se angleška reakcija i veseljem oprime vaake bilke da si reši dobickanosns podetja Resnica Je, da je danea v Fran ciji velika /meda radi nazadnja ške vlade
Debata o podržavljenju brit ske jeklarske industrije se je šele pričela. Pričakuje ae. d* In» trajala več tednov in da Is vlada rfnagala nad toriji.
tiskarsko unijo
Od sodišča zahteva, naj jo pritisne ob steno
Chlcago. — Glavni odvetnik zveznega delavskega odbora za izvajanje Taft-Hartleyevega zakona je vložil protest na zveznem okrožnem prizivnem sodišču, ker je zadnji teden dalo odlog tiskarski uniji ADF v sod nem procesu, ki se vleče med unijo in "delavskim" odborom že dalj časa.
Unija je bila že pred več meseci obtožena na distriktnem sodišču v Indianapolisu, da je kršila Taft-Hartleyev zakon, in sicer predvsem točko,.ki prepoveduje zaprto delavnico. Sodnik Luther M. Swygert je unijo proglasil za krivo in odredil, da r/e sme nobenemu delodajalcu vsiljevati zaprte delavnice skozi zadnja vrata. Obenem je tudi proglasil vse take mezdne pogodbe za neveljavne in izven zakona.
Unija je šla na okrožno pri-zivno sodišče, ki je odgodilo en-forsiranje Swygertovega odloka. Generalni pravdnik delavskega odbora je zdaj na prizivnem sodišču vložil protest, češ da je odlog smešen, ker se uniji ne godi nobena krivica in ne bo tr pela take škode kakor jo je pri kazovala pred sodiščem.
"Edina posledica odloka nižjega sodišča bo v tem," pravi Den-ham, "da bo unija morala skleniti nove pogodbe z legalnimi provizijami, ki naj nadomestijo točke, katere je nižje sodišče proglasilo za nelegalne."
Tipografična unija vodi stavko prt * vseh čtkaikth velikih dnevnikih že 11 mesecev. Dasi je stavka s strani stavcev stoodstotna, prizadeti listi kljub temu redno izhajajo v istem ali še večjem obsegu kakor so prej. Dnevniki se tiskajo po novi tiskarski metodi "foto offset". Mar terial je napisan na novih tipkarskih strojih in fotografiran.
COSHH KOLONIJAH V INDIJI
Uporniki zasegli, kontrolo koloni-jalnega mesta
Novi Delhl* Indija.—V franco ski Indiji so izbruhnili nemiri ns večer pred volitvami, katere imajo odločiti glede pridružitve petih majhnih kolonij k Indiji. Ob obali vzhodne Indije imajo tudi Portugalci tri majhne kolonije. V primeru, da bi bila podvzeta vojaška akcija v svrho utiranja Francozov In Portugalcev iz teh kolonij, katere kontrolirajo, bi tak korak najbrže bdobrila večina Indijcev.
Do spora je prišlo rr.di vprašanja, ali želi približno 350,(K)0 prebivalcev v francoski Indiji, večinoma Hindutov, priključiti se k Hindustanu.
V Maheju se bi imele vršiti volitve za izvolitev delegatov, kateri bi imeli določiti, kdaj bi se imel vršiti referendum glede pridružitve k Hindustanu. Francija je zavrnila zahtevo Indije za odgoditev volitev in nastavitev nadzornikov pri volitvah. Ko so prizadeti prebivalci zvedeli o tej francoski zavrnitvi, so izbruhnili nemiri.
Največji upor je nastal v me-*tu Mahe, ki leži ob južnozahod ni obali, malo nl$je od Mangalo-ra. Desettiao£gl*va množica je revoltirala ln zasegla mestno hi
Waahlngton. — Politični ko-mitej CIO je potrošil $378,508 volilni kampanji za izvolitev delavcem naklonjenih članov toijgresa. To je razkril kornitej sam, ko je prijavil kampanjske izdatke, kakor zahteva zadevni zakon.
Izdatki kažejo, da je v političnem skladu CIO primanjkljaj, ki znaša $71,788. Ta primanjkljaj se bo kril iz prispevkov od članov. Četudi politični akcijski odbor CIO podpira Trumana kampanji, ni prijavil nobehe direktne pomoči demokratski stranki v denarju, razen $560 za potovanje senatorja Barkleyja, ki je podpredsedniški kandidat demokratske stranke.
Politični komitej CIO podpira Paula Douglasa, demokrat skega kandidata za senatorja v Illinoisu. Dalje podpira Huberta Humphreya proti Josephu Ballu za senstorja v Minnesoti in še nekaj drugih.
Največja skupna vsota, ki jo je CIO dal v kampanjske name ne za izvolitev posameznega kandidata, je znašala $4.000 Sla je v kampanjski sklad za izvolitev Humphreya. kajti delavske organizacije v Minnesoti »o se odločile, ds pozsrljo Balla. ker zagovarja Taft-Hartleyev zakon ln je proti delavcem. . Republikanska stranka je poročala, da je prejela $312-324 od tega pa je ostalo še $6.i»7
Kandidat Douglas je prejel $2.500 od CIO za svojo izvoli te v. Največjo vsoto v kampanj ake svrhe iz enegs virs je prejela republikansks stranka namreč ¿17,000 od flnsnčnega odseka te stranke v New Yor ku
Prijava kampanjskih prispev kov je obvezns rs vse stranke ampak dobi o se ve, da obe sta ri stranki prejemate mllij*fce
/elik pridelek krom-oirja na Angleškem
London. — Pridelek krompirja na Angleškem je tako ugoden, da bo ves pridelek znašal dva milijona ton več kot lani. kakor naznanja ministrstvo za prehrano. Krompir, ki se ga ne bo potrebovalo v Angliji, so bo izvozil. Angleški farmarji imajo vladno protekcijo, da cene kromiprju ne bodo padle. Vlada bo pokupila ves krompir, katerega farmarji ne bodo mogli prodati na trgu.	*
Univerza se podala korporacijam
Načelnika odslovila . radi "propagande"
Detrolt. — Arthur Elder, predsednik mišiganske učiteljske fe deracije ADF, ja povedal poročevalcem, da ga je univerza Michigan odslovila kot direktorja departmenta za delavsko izobrazbo.
Elder je bil odslovljen radi sumnje, da je v učne tečaje uvajal "marksistične ideje", zlasti kar se tiče ekonomskih vprašanj. Ekonomski tečaji, ki jim je na-čeloval Elder, ao bili tarča na* padov od strani reakcije že dalj časa. Preteklega maja je Adam K. Strlcker, ekonom knrporaclje General Motors, pred kongres nim odsekom za delavska vpra Šanja pričal, da služijo omenjeni univerzitetni tečaji širjenju marksističnih naukov o ekonomiji.
Elder je bil član univerzitet nega odbora regentov, ki določajo smernice Šole. Preteklega junija je univerza odpravila o menjeni department, ker je go verner Sigler zahteval preiskavo Strlckerjevih obdolžltev. Pretekli mesec je unija avtViih delavcev CIO zahtevala, da uni verza obnovi zadevne tečaja.
I Strlcker je rekel, da se je vpisal v tečaj za poučevanje eko-
Angleška vlada dobila novo posojilo v Ameriki
Posojilo znaša $310 milijonov; posojilo bodo morale vzeti tudi druge "Marshallove" države
Waahlngton. —Po daljšem pri-, Angliji pa se je posrečilo, da je tiakanju s strani administracije to obrestno mero zbila na 2.5%.
za ekonomsko okrevanje Evrope je Anglija končno pristala na ponudeno ji posojilo. To posojilo znaša $310 milijonov dolar jev z obrestno mero 2.5'i in po teče v 35 letih.
Obresti bodo plačljive vsakega pol leta. Ako bi Anglija zašla v gospodarsko škripce, je v posojilni pogodbi klavzula, kl duioča, da v takem primeru plačilo obresti lahko odgodi, ako pristane na to tudi Amerika.
Anglija je bila skoraj prisllje na vzeti to posojilo, ako hoče biti deležna nadaljnje pomoči na podlagi Marahallovega načrta. Kongres je namreč določil, da mora vsaka država, ki preje ma Murshallovo podporo, vzeti tudi posojilo. In sicer mora iti od skupne vsote ($5,055,000,000) ena milijarda dolarjev za poao jila.
Do zdaj je edino Islandija, ki je tudi vključena v Marshallo-vem načrtu, pristala na te poao-jilo s triodstotno obrestno mero.
šo, zaeno pa t|nlčila vollvne re- ™m,Je in d" " Je Pouk .nan*
korde.
Francoska kolonljalna administracija Ima aedež v meatu Pondlchery, ki le^i ob južno-
vzhodni obali, malo nižje od Ma
šal na propagando, napade na senatorje, proti korporaclji General Motors ln apele za prispevke v sklad politične akcija CIO.
Polk je bil umorjen, ker pe govoril resnico
London. — Moskovski radio je zadnje dni rekel, da je bil ameriški novinar George Polk zato umorjen v G/Ti ji, ker je poročal resnico o grški vladi in gnilih razmerah. Zato ga je grška vlada tudi dala umoriti, zdaj pa hoče zvrniti krivdo na komuniste. Polk je bil umorjen v Solunu 8. maja. To je bil prvi moskovski komentar o Polkov! aferi.
drasa. Poročilo iz tega mesta ( Z odslovitvijo Elderja je vod« pravi, da je francoska vlada po- stvo univerze pokazalo, da je slsla v te avoje kolonije bojno pripravljeno hlapčevati korpo-ladjo z namenom, da s silo za raclajjn ln velikim mošnjam, duši upor.
Ko so Indijci zavzeli mestno adminiatracijo v Maheju, ao na poslopju razobesili indijsko za> stavo z napisom: "Ljudska vstaja".
Podložna ljudstva po vsem i svetu so do grla sita imperialističnih izkoriščevalcev, zato se ni čuditi, da se budijo k uporu.
Ameriški advokat ne sme v Grčijo
Ni dobil vize, da bi branil pomorščake
Nove aretacije
v Grčiji
Atene — Policijske oblssti v Solunu so naznanile, da so aretirale 68 članov organizacije Kpon, prepovedane komuniatič-ne stranke. Obdolženl ao, da so se udeležili terorističnih aktivnosti, sabotaže in da so morili civiliste. Poleg so obdolženl, ds so nsbirsli gerilce za armado generala Marko»*, voditelja grških gerilcev
Nemir i v francoski rudarski stavki
Simpatična stavka v Marseillu
Parts. 27. okt —V torek je prišlo v rudarskem mestu Alešu do odprtega boja med stsvkarji ln vojaštvom. En slavkar je bii ubit, osem ranjenih, okrog 200 pa aretiranih radi nošenja orož ja. Med ranjenci so tudi štirje vojaki.
Mesto Ales s 40.000 prebivalci se nahaja okrog 50 milj se vero-/apadno od Marsoilla, Pro ti rudarjem, ki so se poslužili orožja, je vojaštvo nastopilo s tanki in Jih pregnalo od Javnih poslopij, ki so Jih oblegali slavkarjl.
V Marseillu so šli na simpatično stavko kovinarji, pristaniški delavci in uslužbenci poulične železnice.
Na premogovnem polju v se verni Franciji je bilo v torek vse mirno. V premogarskih re vlrjih ao močni vojaški oddelki
dolarjev, kar pa ni zabeleženo kot kampanjski prispevki
(To poročil«) je te "zastarelo Vse nsvedene strsnke. odbori in
Titov upravnik poslov resigniral
Bud a peš ta — Laso liiariko, uptavntk poslov na tukajšnjem jugotlovsnskem poslaništvu, je resigniral. ker se »trinja a Kom informo, kl je v boju proti Titovemu režimu Službe na posla nlštvu ao pustili tudi nekateri drugi uslužbenci Ogrski komu
kandidati so prejeli In potrosrli niati vodijo silno kampanjo proti izdatno večje vaute. I'red ) (Titovemu režimu
Domače vesti.
Nov grob v Chlcagu
Chicago —Dne 26. okt. Je umrla Frances Mihellč-RučlgaJ, članica društva Nade 102 SNPJ ln prejšnja leta tudi več let tajnica. Stara je bila 83 let. doma i/ vasi Preaene pri Podnartu, Gorenjsko. Zapušča dve poročeni hčeri: Frances Verbik in Jennie glart, sina Franka Fisterja, 15 vnukov in 10 pravnukov Na mi tvaškem odru leži na 8501 W Roosevelt rd. Pogreb bo v aobo-to ob 2 pop. na pokopališču Waldheim.
V bolnišnici
Dulutli, Minn.- V bolnišnici St. Mary se nahaja star naselje ' nec Stefan Pepel Iz New Dulu-tha.- Jesenski dnevi so tukaj le
pl in Uipli.
Stavkarji preprečili odprtje tovarne
Rome. Ga Timm tekstilnih delavcev, ki ao na stavki že 75 dni, Je zadnji torek preprečilo odi pije tovarne I'elanes Corp. Družba je oi gaiuzlrala gibanje za vrnitev na delo in napovedala, da prične z obiatom v torek Stavkarji pa so to preprečili / masnim piketiranjem. Ignorirali mi Mslnijsko piepoved proti mas-nemu pikctiianju, kakor tudi prelepit nekega oboroženega ie-por terja,
Krzycki apelira na nredsednika Trumana
New York. - Iah» Ki/veki, piedsednik Ameriškega slovan skega kongresa, Je j*oslal pred sedniku Trumanu birojev, v katerem ga urglra, naj spretne» ni svoje stališče in naj pošlje svojega odposlanca v Moskvo v Interesu svetovnegs miru ln boljšega razumevanja svetov-nih vprašanj, NI verjetno, ds ne bo Truman »al/.val apelu, kajti druge sile /lasti wall stffetske Imajo pač več besede,
New York (FP) - Tukajšnji grški konzul je odklonil vizo Wiillamu Standardu, ameriške mu advokatu, ki je nameraval iti v Atene, Grčija, da bi na «o dišču branil 38 grških unljskih voditeljev, ki so obdolženl Izdajstva,
Standarda je najela Grška de lavska federacija, v kateri so včlanjeni grški jiomorščaki Glavni tajnik te federacije An tonio Abalielos je eden Izmed obtožencev, ki jim preti smrtna obsodba. Standaid Je poveda poročevalcem, da je fedeiacija njega najela zato, ker se atlvo kati na Grškem boje vladni! repreiiallj, ako bi prevzeli Ukc tožbe,
Grška delavska federat" |a J< najela tudi nekega angleškega advokata v I^ondoriu, a tudi njemu je bila odrečena vi/.a za po tovanje v Atene, Omenjani ur ški delavci mi bili aretirani momentu, ko so v imenu svojih unij vprašali za višje plačo ln izboljšanje delovnih razmer. Huš ko se ti imela začeti kolektivna pogajanja med unijami in lswt nlkl parobrodnlh družb, mi ale-dlle aretacije
Obtožnica ocila a let Irancem da mi bili v zaroti /a strmoglav Ijcnjc grške monarho fašndičm vlade, Nicolas Koloudia, tajnik grške unije v New Yorku, Je tekel, da je namen olnavnavi urili i nje grškega delavskega gl banja.
Advokat Standard je i/javi da je že apeliral na di/avnl di partrnent, da mu pomaga dobiti vl/o, i/gledov pa nI nobenih, da mi l>o to zgodilo Saj je vomlar /nano, da državni depuilment m »deluje z grško monat hli.tičiio vlado, ki jo /alaga z denarjem ln jI daje tudi vojaško pomot
Na račun Marahallovega načrta je Anglija do zdaj prejela kot dar $530,660,547, ali skoraj dvakrat toliko kakor znaša to posojilo. V celoti bo v prvem etu prejela $1,750,000,000, namreč a tem posojilom vred. Kot« dar bo torej prejela še blizu $800 milijonov do prihodnjega mar a, Takega bogatega atrica iz Amerike se torej že izplača Ime ti! Ampak ves ti} denar gre na račun ameriških davkoplačevalcev.
Uprava Marahallovega načrta izjavila, da bo Anglija porabila to posojilo v prvi vrsti za nabavo industrijskih strojev in opreme in surovega materiala. Ta uprava se zdaj pogaja tudi ostalimi "Marshailovimr državami za posojila, Teh poaojil se sicer vse branijo, češ naj jim Stric Sam enostavno podari, ko-ikot jim misli dati. Kaj bi si nakopavule dolgove , , , Ampak zakon je tak, da morajo po vprečno na vsake tri šenkane dolarje vzeti tudi dolar poaojiia, praksi pa na nekatere, gospo (ilirsko trdnejše države pade vfčji delež posojila nego na druge.
Administracija Marahallovega načrta je ta posojila odmerila takola: Za Belgijo in Lukaem-burško $50 milijonov, za Dan-ako $25 milijonov, za Francijo $17(1 milijonov, za Iraku, ki ja bila nevtralna med vojno, $60 mltljonoV; za Italijo, ki Je bila na Hitlerjevi strani, $00 milijonov, kot dar pa bo ddbila blizu milijarde; za Holandsko $80 milijonov in xa njeno Vzhodno ln-dijo $15 milijonov; /.a Norveško $35 milijonov, za Švedsko $10 milijonov, /a Turčijo $30 milijonov. Tudi slednji dve sta bili med vojno nevtralni in vsaj Turčija tudi molzla obe strani, Hitlerja in Ameriko In Anglijo, Toda obe sla bili vključeni v Marshallov načrt.
/.a ta posojila so /daj v teku pogajanja.
Poročilo o homa-
i	/1 »M.
tijah v uran
"Novi dokazi
o vmešavanju
»»
Paragvajska vlada zatrla revolto
Asuncion, Paragvaj Vlada preditedriika Gori/ale»a Je na /nanila, da je zatrla revolto, ki je izbruhnil« zadnji |>omle|jek med kadeti vojaške akademije Na /elo révolte se je bil postavil jiolkovnik Carlos Montanaio, brat zunanjega minuti« kl se nahaja v Parizu.
è
Alana. ^ Posebna komisija Združenih narodov Je izjavila, da ima "nove dokaze, da sever ne< sosede Grčije pomagajo ge-rilcem v boju proti grški vladi."
7.v prej je omenjena komisija |Miročala skupščini Združenih narodov, da tri sovjetske "satelit k«' Albanija, Bulgatlja in Jugohlavlju, pomagajo grškim korniiiiikl lenim ger licem proti pri|>oročiloni skupwine, naj nehajo
V svojem sedanjem |siročllu pi avi odsek, da vsi poskusi, da m< hi gr£ke sosede npoiu/umele t grško vlado, ao bili zaman. "i Mimhajl mc«l Grčijo in Jugoslavijo mi skrajno napeti," pravi (Mitočllo, "ob m<*jl pa se do-gujujo neprestani bojt."
Poročilo dostavlja, da grški gertlci rabijo albansko ozemlje /.a svoje pt ilie>allšče In za avoje vpade tis grško ozemlje,
Novo |»oročllo posebnega od ka Združenih narodov je bilo polarni v Pariz, ker bo politični odsek generalne skupščine ZN ra/ptavljal o grškem vprašanju še ta teden. Obenem pravi odsek v |Miročilu, da so se odnošaji med obmejnimi Jugoslovanskimi m grškimi stra/ami nekoliko izboljšati, zlasti .ob meji blizu Monastirja, četudi ao odnošaji mt*4 vladama dokaj slabi.
PROSVETA
lié.) se vreeje pošiljatelju la v «lučaj«, éa Ja prfUéU
Aév*rtiiiit| ralas oo
•bto af
ami unsolicited ertiels« «ffl Ml b« «eturaedL
las slorles. »Ur*. pum ate. «rtS Sa soturno* ia ■ sereapsnlsd kr wU iUiimi uU stamped sar«le»e
SSS7
»SOIVITA «S Sa. Lawadale Ars. Cklcago SS. HllaaÉi
Smola špijonov in stoprocentfiežev
Nedavno je prišla na naš« uredniško mizo Drow Pearsonova kolona "The Washington Merry<io-Round", katero hočemo deliti 2 rurtimi čitatelji. Kolona je sicer stara ž« mesec dni, toda je še vedno "sveža** in za ameriške Jugoslovane več ali manj zanimiva Tiče ae delovanja naših dalmatinskih ribičev na zapadni obali, Bogomila Vošnjaka, Thomasovega neameriškega odbora In FW Torej «nov za detektivsko povest.
in re« gre v tem primeru za detektive in špijone in poklicne stoprocentne krtačarje, ki iščejo "komunistov" in ."komunizma" štrom dešele, tudi med ameriški>-jugoslovanskimi ribiči na zapadni obali. Je pač taka bolezen, v deželi. Komunisti so postali največji bavbav, čeprav jih je v deželi komaj pettka in na kakšno komunistično "rrrrevolucijo" še misliti ni. Prej se je bati fašistične kontrarevolucije, ker je v deieli vsaj stokrat več fašistov aktualnih in potencialnih,; nego pa komunistov. To namreč, ako vzamemo v obzir le one redke poedince, ki verujejo v komunizem in so pripravljeni slediti Moskvi čez drn In strn.
SIcer je resnica, da je danes vsakdo "komunist", s komur se ne strinja reakcija, ki je na krmilu, in pa njeni valpeti. Ampak takih "komunistov" bi se tudi Moskva zelo branila. Resnic« je tudi, da reakcija v kongresu in izven kongresa dobro ve, da deželi ne preti nobena "nevarnost" s strani Foeterjevth komunistov Bolj nevarni pa so domače sort* "komunisti**, na primer Wallace va vrate, lu se prav tako otresajo zavožene in zgrešene dvostran karske politike, zunanje in notranje, kakor na primer foaterjevci Več ali manj tudi iz istih razlogov: ker so proti vojni, proti mili tarizmu in proti imperializmu. Toda ti "komunisti" niso rtevar ni deželi, marveč zblazneli reakciji.
v *
in zgodilo se je, da Je republikanskemu kongresniku McDowel lu iz Pennsy Ivani je, o katerem upamo, da ga bodo voiilci v njegovem distriktu prihodnji torek poslali v pokoj — ta lovilec "rde čth coprnic" Ja izvedel, ali pa se mu Je sanjalo, da morda deželi preti nevarnost tudi s strani naših ribičev, katerim — ali njih staršem —» j« tekla zibel ob sinjem Jadranu, toda so prišli za sre čo v to deželo, kakor toliko nas drugih.
Kako Je kongresnik McDowell iz Pennsylvanije prišel na idejo, nam ni znano. Ampak ni lahko mislimo. V njegovem distriktu je namreč precej fotičeveev in tudi mačkovcev. Njim je znano, da imata Tito in nova Jugoslavija med dalmatinskimi ribiči na za padu precej pristašev. Ne morda radi kakega komu nizma ali "komunizma", marveč iz rodoljubnih razlogov. Me< njimi so bili in morda so še tudi precej petični ljudje. TI in bol, revni Dalmatinci In Hrvatje so na zapadni obali zadnja leta zbrali skupaj že lepe tisočake za jugoslovanski rclif. Pa so šli fotlčevci In mačkovci iz okolice Pittaburgha do "svojega" irskegu kongres-nika McDowella s povestjo, češ med hrvaškimi ribiči v Callfomijl in Washingtonu in Oregonu kar mrgoli "komunistov" ...
"Tristo hudičev . , "aH nekaj podobnega je privrelo iz ust tega pennsylvanskega sv. Jurija. "Hvala vam tisočkrat za vaš patriotizem. Takoj podvzamem potrebne korake, da z vašo pomočjc zavarujem deželo pred to nevarnostjo, ftkoda, ker nimamo takih redov kakor Jih imajo na primer v Rusiji ali Titovi Jugoslaviji da bi vas priporočil viljlm oblastem za odlikovanje. Res ste vrli patrioti! Ampak, hudiča, k<»gu pa nuj poSljem na zapad, du Iz sledi te proklete komunist«? Treba Je poslati tja zanesljivega človeka ki razume njih jezik, ki je kos detektiva tn državnika, da bo kos svoji nalogi."
Pa so fotičevci in mačkovci. vsi pristaši kongresnika McDowe la In njegovega tyaiaa Parnella Thomasa iz New Jerseyja, strni glave in se posvetovali. Kaj In koga ho svojemu "reprezentantu svetovali, nam ni znano» Ampak kakor je poročal Drew Pearsim v prej omenjenem članku, si je kongresnik izbral B«»gomila Voš rusks, znanega slovenskega kraljevala in "diplomata" še izza prve svetovne vojne, ki si mora |h> razpadu stare Jugoslavije ali vsaj po vojni služiti kruh na razne načine Razume se, da ne s težkim delom, ker tega nt bil mkdar navajen Dokler |e v Belgra du vladala čarftljska rnonarhistlčna vlada, mu je dajala dober kruh km "diplomatu" Odkar sit v Jugoslaviji sklenili, da ne marajo več kraljevske bande in drugih zajedalcev, je bil tudi Bogomil Vinjak ob svoj lahek kruh. PriAel je v Ameriko in postal — km«, k» voditelj", vsej na se je /našel med "voditelji" Kmečke Internacumale", ki *o h» "brezdomci** zadnjo pomlad ustanovili v Washingtonu
SIáÁOtíí 4 ñaÜk MMlbitL
d shod Drosresivne U*™ u progresivno stranko. Ne I še večjo in večjo infla«!jo, no	____ J| - - - - • " * , * * r"*
i
Lep shod progresivne stranke v SDD
Cleveland. O,—V Slovenskem
delavskem domu na Waterloo rd se je 17. okt. vršil shod progresivne stranke pod pokroviteljstvom progresivnega kluba :i2. urarde in podružnice 48 SANK«.
Nu shodu je nastopil kot glavni govornik senator G len Tay lor. Shod je lepo uspel z moralnega in finančnega stališča. Napovedan je bil za ob pol štirih popoldne, u ljudje so pričeli prihajati že tukoj po drugi url. Ob pol štirih je bila že <lvorana polna naših ljudi in drugih narodnosti. V slovenščini je govoril Matt Petrov ich, ki je poudar-jul, zakaj je za progr/esivno stranko. Matt je dalje Izvajal, če hočemo sebi dobro in vsemu ameriškemu ljudstvu, če hočemo, da bo prišlo do mirnega sožitja med narodi, moramo delovati z« Izvolitev kandidatov progresivne stranke. Edino progresivna stranka lahko zaustavi prodirajoči fašizem v naši novi domovini. Za svoja izvajanja je žal Matt buren aplavz.,
Drugi govorniki so govorili angleško, med njimi Anton Faz-zan, kateri je predsednik tukajšnjega kluba, mr. Marrio, ki je dijak na Western Reserve-uni-verzi, John De Vito, voditelj u-nije 4« CIO, in mr. Landcey, bivši kongresnik države Washington, in drugi.
ljem za progresivno stranko. Ne smem pozabiti omeniti mrs. Er-; javec in K. Volk, ki sta imeli v oekrbi kuhinjo in skrbeli za lačne po shodu. Veliko nas je bilo, zato se ne morem vsakemu zahvaliti.
Dne.2. novembra pa vsi v voli vne hoče in glasujte za kandidate progresivne stranke. Dalje ste vabljeni, da se udeležite seje progresivnega kluba naše warde, ki se vrši vsak ¿etrtek ob osmih zvečer v spodnji dvorani SDD. Pridite, dela je za-vse dovolj pred volitvami. Torej na delo, da bo zmagal« progresivna stranka! J. F. Dura.
Jj. j — Kako boste ▼•)#{?
«	A M I t ..'I V . ». •»«
Chlcage^-Ali boeta volili ž ase ali proti sebi? Vsak pameten človek bi .lahko ■ rekel, kakšno neumno vprašanje, ker to bi moral vedeti, ne da bi vprašal, namreč da bo vsakdo, ki ni zrel za norišnico, gotovo volil tako* da bo v njegovo korist in v korist njegovim otrokom. Če pa to vprašanje do dobra premislimo, pa dobimo odgovor ravno obraten. Delavci ne marajo, da policijski količki padajo po njihovih glavah, kadar stavkajo za večji kos kruha zase in za svoje otroke. Kadar so volitve, p» voHJe» ravno za tiste, k'i pošljejo poHriJo, da tolče po njihovih glavah in razbija stavke.
Ljudstvo ne mara večjih in večjih davkov plačevati na vsa hHBIH ■MBMMZ
še večjo in večjo inflacijo, no ve davke in v največjo depresijo. Zavedaj se tudi t«ga, da republikanska in demokrataka kombinacija nas ne bo rešila. Reši nas. lahko samo ljudska stranka in ta je progresivna stranka s Henryjem Wallacem in Glenom Taylorjem na čelu. Ker progresivna stranka je bila organizirana v najbolj kritičnih časih v zgodovini in j« bil« organizirana iz ljudstva za potre be ljudstva* ga rešiti pred pretečo katastrofo, v katero ga vodi republikanska demokratska kombinacija.
Teh par dni, ki jih imamo še na razpolago, delajte, ag i tirajte in na dan volitev, volite celotno profresivvft) Hsto, druge liste pa pustite pri mirt» Le na ta način boste' volili zase, za svojo družino in proti vojni in za lepšo bodočnost vsega civiliziranega sveta!	Losds Žarke.
Seveda, glavni govornik je bil. ko potrebščino, ki jo kupi. senator Taylor, On bi imel na- ljudskim denarjem Amerika stopiti na shodu že ob 4:45, a' gradi prvovrstno militaristlčno aeroplan j« imel veliko zamudo, državo In drži n« krmilu faši-
ln zgodilo se je da je kongre*mk McDowell na priporočilo biv-šegn ogrskega premierja Nagvja. ki vedri v Wa«hingt<mu kakor vedri tudi cel regiment drugih balkanskih "kmečkih voditeljev* omenjene "internanonaic**, najel Bogomila Vošnjaka in ga poslal kot svojega tajnega agenta na rapadno obalo, da med tamkajšnjimi Dalmatinci In Hrvati »*ce — "komunistične nevarnosti". Negv je moral kongiesnika Mclh»wella pač zagotoviti (on se menda ni povsem raneeel na f< tičevce In mačk ovce), da "lingvistu" in "diplomatu" Vošnjaku lahko zaupa odgovorno in silno v«>no misijo
Ampak zgodilo se te da je Vodnjak imel siiMdo, lutkor tudi njegov boa* kongresnik McDnwell.' Njegov fcpijon je na ?a|>adni ob«li I * namreč postal sumljiv /ve/ni talni policiji, ki je ubogega Voš-! njaka — aretirala' Kskor pravi Pearson. s*» tudi KHl-evd pazili j na dalmatinske ribiče mends /ato. da ne bi privlekli kakšne večji luske ribe. ki »o danes v naii "demokracijl" tudi ptepovedane Vošnjak se je izvlekel iz ka*e s tein, da je FBI evcem p».molil pod nos "poverllnlco"" neameriškega kongresnega odbora r MrDowel lovim podpisom
Kakor pravi Penrson, se je med tajnimi agenti FBI in tega kongresnega odbora radi Voinjaka - predla taka Iti ena, <ia je "(I-rar" Pamell Thomas pisal ogorčeno fasmo svojemu podrejenemu I kolegu kongresoiku McI)owellu, nai nikdar več nastavi kakšnega ipijona brez njegove, "flv-manoN e vednosti, pa naj no še'
Toda ljudstvo ga je hdtelo slišati in ga čakalo brez godrnjanju tri ure in pol. O njegovem govoru je že poročala Enakopravnost. Reči moram, da je dinamični govornik in si je takoj osvojil vse navzoče. Bičal je na-šo plutokracijo in fašizem ameriškega izvora. Poudarjal je, da se bomo rešili iz vsega tega le tedaj, če volimo za progresivno stranko in Henryj« W«ž-lacea, kateri je edini, ki je zmožen privesti Ameriko nazaj v pravi tir prave ameriške demokracije pokojnega predsednika Roosevelta.
Ko je Taylor vstopil v dvorano Sjovenskega delavskega doma, mu je narod silno ploskal in ga burno pozdravljal, prav tako po govoru, ko je odkorakal iz dvorane. Govoril j« nad pol ure. V dvorani je bilo nad 700 oaeb. Navzočih je bilo mnogo oaeb tudi iz drugih ward. '
Razni govorniki so močno poudarjali važnost teh volitev, kakor tudi način volitev. Da bo vaš glas štel, boste morali voliti z« vseh 2ft e lektorjev ln treba j« narediti križ pred vaakim e-lektorjem, če hočete« 4« bo vaš glas štel za Wallace« In Taylor-ja. Torej storite tako'Da voliv-nl dan, kot ao vam'govorniki priporočali. Torej glejta, da gotovo volite za progresivno stranko. Nočemo varati same sebe, da bo sigurno izvoljen Wallace, toda pomnite, da bo vaš glaa še vedno veliko štel kot protestni glas.
Na shodu so se pobirali prostovoljni prispevki. Naše vrle *ene od krožkov Progresivnih Slovenk so Sle na delo in zbrale *kupa| nad $400 od navzočih Narod rad prispeva za progresivno strsnko, ker ve, da je to nJemu samemu v korist.
Po shodu se je razvila prosta zabava in večerja v spodnji dvo rani, ter ples xa starejše Ples «e te vršil tudi v zgornji dvorani p«*! pokroviteljstvom podružnice 48 SAN.Sa. Vstopnina je bila prosta. Ob tej priliki se /clim lepo zahvaliti Vsem. ki so na kakrien koli način pomagali j do usprha shoda in plesa Naj-: lepša hvala natakarjem ječme novca in vsem drugim Prav vse priznanje prispevate
stično in militaristlčno reakcijo v Grčiji, na Kitajskem, v Tur čiji, Italiji itd. Sedaj se z vso silo pripravljamo, da ponovno oborožimo nemški junkerski militarizem in izročimo vladne vajeti v Nemčiji barbarskim nacistom, kateri bi morali biti že davno kaznovani s smrtjo za zločin«, ki so jih del«li nad nedolžnimi narodi v Evropi, kakor tudi nad našimi ameriškimi uje-temi vojaki. Sedaj jih naša a meriška vojaška komanda v grupah pomilostuje in nastavlja na vužna vladna mesta. In vse to se dela z lato propagando, kot je dolal Hitlerjev nacizem, ita 1 i jonski fašizem in japonski militarizem—"da se ustavi komu nizem". Ko je pa prišlo do vojne, je pa trpelo v splošnem vse ljudstvo. Samo kspitalizem in militarizem sta močnejša in bo gatejša kot sta bila.
Volivec, delavec, premisli in pretehtaj dobro pred dvanajsto uro, komu bol dal svpj glas! Če si zato, da se napravi mir med narodi vsega sveta, boš volil za Henryja Wallace;» In celotno progresivno listo! Če si za to da nad 60 let stari ljudje do bijo takoj pokojnino, da bodo udobno in brez skrbi živeli do svoje smrti, boš volil za Wal lacea in progresivno listo! Če si za to, da j« vsak naravno razvit otrok upravičen do vsakovrstnega učenja, ki gu veseli in želi, boš volil za Wallaces in progresivno listo!
Če si za to, da bet ljudstvo imelo sigurnost od zibelke do groba, bos volil za Wallacea in progresivno stranko!
Volivec, delavec pred dvanajsto uro! blizu, dobro premisli, k «j se bo zgodilo s tabo, s tvojimi otroki, s tvojo družino ln z vso civilizacijo. če pride do prihodnje ali tako zvane tretje vojne, kjer bodo padale atomske bombe, strupeni plini ia smrtononosai bacili. In do tretje svetovne vo)e v danesnti napeti atmosieri lahko pride vsak čas, dokler bodo na krmilu v Washing to nu volekapitaliatični podrepnikl. militarist! in wallstreetarji.
Zavedaj se tudi tega, da pod današnjim kapitalističnim sistemom drvimo z veliko brzino v
Wallace je nase upanje
Otovetaad. O. — Naj nas ne
motijo leži govornikov obeh starih strank, kateri bi radi pas napeljali, da M prenehali delati za izvolitev Henryja W^lacea Stari stranki sta na krmilu že mnogo let, zakaj pa nista izpolnili obljube! Če ima človek le malo pogleda v preteklost, mora videti, da je vse to navadna politična nakana. Rečem samo to: Ako ne bo izvoljen za pred sednika Zedinjenih držav Henry Wallace, potem bo padla po stavkarjih še marsikatera bati-na! Tako kot deželo vodijo politiki starih strank, ne more drugega roditi kot gotovo vojno Na vse načine zopet blatijo in obrekujejo Rusijo po radiu in v časopisih. Morda mislijo, da bodo s tem znižali glasove za Wallacea. Nikakor se ne rno rejo privaditi misli, da Slovani niso več sužnji, kakor so bili to-liko let.	^	. , J
Me vidi se mi prav, da bi v Prosveti imenovali tega ali nega dopisnika, češ, da je naj boljši. Na ta način se zapostav Ijajo drugi dopisniki, kar ni pravilno. Vsak se potrudi po svoji zmožnosti.
Na koncu pa naj še enkrat poudarim: Za Wallacea volite značajnega moža izvolite! Za delavca on se poteguje in vojno odvračuje! Senator Taylor njegov dober drug, zato želim d« ta dva moža bi Ameriko vodila odtlej naprej!
Julija Počkal.
Now York, N. ,Y. — Ameriški
Slovenci smo reš tako povezani medseboj, kakor d«.je Amerika mala Slovenija. Velike razdalje nas nič ne motijo. Ako se v tem ali onem kraju sproži dobra ideja z« to ali ono kerietno stvar, dobi takoj otfntev iz najrazličnejših krajev .deiele. Ravno tako, ako briga in zanima či-tatelje naših listov kaka posebna stvar, o kateri so čilali v enem ali drugem listu. Ni dolgo tega, ko je neka ženska zelo trpela na kolcanju. Ameriški dnevniki so pisali o tam, bilo je na radiju in tudi v nekaterih naših listih. Takoj so se dobile med nami rojakinje, ki so ž«lele ženski pomagati. Pisali so listu, ki je prinesel vest, in navedle, kaj bi koristilo, neka .-rojakinja pa je dala ime in naslov zdravnika, ki je v podobnem slučaju bolniku uspešno (»omagal. Vse te informacije so bile odposlane na pristojno mesto in so znabiti tudi kaj koristile.
To je en primer, ki kaže, kako pazno naši ljudje slede pisanju naših listov in kako jih ti povezujejo med seboj. Omen je ni fnrimer hkrati odraža dobrosrčnost naših ljudi, fei so pripravljeni pomagati svojemu bližnjemu v nesreči, pa če je naše krvi ali ne. To so doslej v veliki meri pokazali v nude-nju pomoči svojim ljudem tam preko in po možnosti so pripravljeni pomagati tudi zdaj, ako gre za dobro stvar. O tem serji se prepričala, ko sem pred nedavnim apelirala v treh naših listih za prispevke, s katerimi bo naš Jugoslovansko-ameriški ženski odbor nakupil raznih drobnih potrebščin in blaga za otrpške xjomove v Jugoslaviji. Tozadevno prošnjo je omenjeni newyorški odbor prejel od tov. Dedjer od Jugoslovanskega rdečega križa. Naj o tem podam nekaj podrobnosti.
Otrokom vsak rad pomaga
Darove za nakup potrebščin otroškim domovom so pošlali do sedaj tako posamezniki kot skupine. Navedem naj imena po vrsti, kakor jih beleži moja po trdilna knjižica. Prva se je o-glasila s $5 mrs. L. Kravoa iz Wampuma, Pa.; mrs. Apolonija Lusbi, Chicago, Hl., j^oslala $2; mr. Klement Hlebanja, Fort Pierre, S. D., $3; "washington-ska Slovenka" $10; krožek Prog. Slovenk št/ 16, Strabane, Pa. $17; pravzaprav je krožek daroval deset dolarjev, ostalo so prispevale: Mary Kosmač, Mimi Retzel, vsaka po dva dolarja;
ven okraja Cook, naj na «lasov- ^ Zu{™cif' Mi™ nico zapišejo Wallacevo ime la. | Frances Bartol, vsaka po dolar-jcoj	j ju;, znana .zavedna - Slovenka
Christine Nadvesnik iz Oglesby, 111., je poslala $8, ki so jih prispevali;'mr. in mrs. J. Kerne, mr. In mrs. J. Pohar, mr. In mrs. Pred imenom je treba napra L. Mente in mr. in mrs. F. Nad-vitl četverokot ali "okence" in v, vesnik, vsak od teh parov po njem križ, drugače glasovnica dva dolarja; Theresa Gerzel iz ne bo veljavna Kjer bodo vo- Aliquippa. Pa., ki je žena na-lilni odbori pošteni, bodo te g)«-' prednega mišljenj«, je poslala v sov nice šteli, kjer ne bodo, jih imeau krožka Prog. Slovenk št. ne bodo upoštevaH. V okraju 13, $24.30; deset dolarjev je dal Ker volilni dan je Cook nai progresivcl glaaujejo krožek iz blagajne, ostalo so le za okrajno progresivno listo zbrale članice med seboj; iz in bodo s tem indlrektno glaso- Puebla, Colo., se je oglasil Lud-vali tudi za Wallacea m Taylor- wig Yoxey, ki je v imenu SAN-ja. To naj velja kot pojasnilo Sove podružnice št. 109. poslal tudi ostalim volilcem v Illtnoisu, $25. spomnil so je sirot v domo-ki so nas zadnje dni vprašali, vini tudi 'krožek Progreaivnib kako na| glasujejo za Wallacea. I Izven okraja Cook napišite na predsedniško glasovnico njegovo ime kakor zgoraj navedeno, v okraju Cook pa zadoetuje. da glaaujete za progresivno listo brez vpisovanja Wallacevega 1-mena.
VESTI IZ NEW Y0RKA
Listnica uredništva
Kowanoo. IU., L. T^—Kot vam je znano, Henry Wallace in Glen Taylor ne bosta n« glaaov-nici v Illinoisu. Progresivna stranka priporoča volilcem iz-
0
For Preeidont HENRY A. WALLACE
kmečki voditelj", diplomat", "lingvist" ali karkoli že Ce bo delal na svojo roko, lahko še deželo ir post avl nevarnosti, namesto da bi Jo obvaroval pred — "k«Hiomuni/in.»0|".
Kaj zdaj potne naš dtčm Bogomil Vošnjak in kako se počuti, nam ni znano. Kolikor razumemo iz Pearsonovega "The W«shingtt>n-Merrv-Go-Round«" <Wa*hingt<tnskis« 'rtngelipila'), je še vedno v službi neameriškega odbora Za lo služb«» mora bili "kakor ustvarjen" Mi upamo, da ne bo imel več take smole kako« Mdnih nekje na zapadu in da nas obvaruje pred kooomuni-stično "nevarnostjo'*.
Slovenk v West Allls, Wis., v Imenu katerega je poslsla $25. Anna Puncer, ki je tudi pozna na kot zavedna in napredna žena.
Prispevajte v obrambni sklad!
Val darovi aa obrambo Enakopravnosti. Preavalo In Prolet arce aa) m poéüjajo na aaalsn Jaka Pollock, taass Lakeland
Blvd.. Euclid ti Ohio. Br. Pallock le blagalalk
Skupna do adaj prejeta vsota znaša $11930 in nadejam ae. da se bo še kdo spomnil sirot v stari domovini m poslal kak prispevek Dobrodošel je vsak dolar. Kar bomo prejele odslej, be porabljeno za nakup dodafc nih potrebščin Zelo jim je u-e-ba Imoiep za podove. dalje hi-gijenskih In šolakih potrebicia za otroke ln nadejamo se. da bomo mogle nakupiti znatno količino lega. zakar smo bile napro-iene Zbirajo med svojimi ljudmi tudi sestre Srbktnje m Hrvatice.
Kaj pravilo v planili
Ne bilo bi prav docela spustiti iz poročila o gornjih prispevkih pisem, ki so spremljala da rove. "Washinjjtonska Slovenka" je žena čestitljive starosti, tod« se ji sirote v domovini smihjo ln Jim je že večkrat pomagala po svoji možnosti z darili v gotovini in blagu; njena pisma vedno odražajo globoko ljubav in navezanost na rudno domovino in posebno rada pomaga otrokonv V Pueblu, Culo., so očividno e apelu razmotrivali na seji SANSove podružnice, ker piše rojak Yoxey, blagajnik, "da je podružnica" št. 109 sklenila poeiati ček za nabavo zaprošenih potrebščin. Mrs. Nadvesnik piše, da sta se z možem peljala na farmo Johna isi Jo-sie Pohar, kjer sta našla že prej omenjene rojake m so pred razhodom med seboj zbrali malo vsoto, da se tako odzovejo apelu. Pravi, da bodo nemara zbrale kaj tudi pri tamkajšnjem krožku Prog. Slovenk. Mr. Kra-vos piše, da rada pomaga sirotam tamkaj, ker ve, da so v resnici potrebni. Omenja, da je poslal» paket osirotelemu otro ku v Sv. Križu na Vipavskem, kateremu so očeta ubili Nemci. Paket se ie po njenem mnenju zgubil, ker ga dolgo po odposla-nju še niso tamkaj prejeli. (K temu bi hotela pripomniti, da včasih paketi pridejo na svoj cilj po dolgih mesecih. Moje pakete so prejeli v nekaterih slučajih po preteku 6 mesecev in več.) — Apolonija Lusbi izraža upanje, da bomo mogle z ladjo "Radnik" odposlati čimveč potrebščin in pra^i, da je z zanimanjem čitala poročilo o new-yorških pristaniških delavcih, ki niso hoteli nakladati blaga na "Radnik", po drugi strani pa je čitala kako so v tej deželi zbrali velike vsote za pomoč italijanskim otrokom — jugoslovanskim ne bi privoščili niti tega, kar ameriški Jugoslovani sami zberejo skupaj ... Mr. Puncer je enostavno poročala, "da krožek P. S. št. 8 v Milwau-keeju pošilja $25 za jugoslovanske otročiče . . ." Enako se izražati Frances Bartol in Theresa Gerzel v imenu svojih krožkov Prog. Slovenk.
Vsem skupaj lepa hvala m naj to služi za spodbudo, da se še kdo spomni sirot v Jugosla-viij, na katere je svet v tem zmedenem povojnem času nekam hitro pozabil, ne smemo pa jih pozabiti mi, ki smo njihove krvi. Njihovi očetje in matere, bratje in sestre, so vsi dali svor ja življenja za skupno zavezniško stvar, za zmago, ki je nas tukaj obvarovala strahot, ki jih je prinesla Italija in Nemčija s svojimi zaveznicami vred Jugoslaviji in drugim napadenim in jpodjarmljenim deželam. — O nabavi potrebščin in^drugem bo poročano enkrat kasneje.
&o o ženski rasatavl
Letos je precej več zanimanja za našo letno žensko razstavo in mnogo naših rojakinj, ki pišejo po božične karte izraža željo, da bi mogle to razstavo o-sebno videti. Nekatere iz blii-njih krajev pravijo, da bodo skušale priti v New York ob tej priliki. Kot že poročano, se razstava prične L nov. ln sa-ključl v nedeljo 7. aovembra. Vstopnina Je samo «Oc z davkom vred Razstava je v 7 let Regiment Armory. 34th St.. New York. N. Y. Ker je več zunanjih vprašalo za te informacije, sem jih tukaj ponovno navedla
Razstava je vedno zelo zanimiva, ker razstavijo najrazličnejše umetnosti ročnih del m drugega ženski odbori zastopajoči razne narodnosti iz katerih sestoja naša nova domovina, ki je bila dolgo dobo pribežališče milijonom ljudi, ki so si hoteli tukaj zaslužiti boljši kot kruha.
Na jugoslovanskem programu v četrtek. 4. nov., bodo nastopili tu pevci in pevke Slovana" — nekaj so govorili o tem. da bi tOaiie ne S. stremi
ČETRTEK, 2«. OKTOBRA 1*4«
(Poroča Franjo A lei iz Ljubljane)
LJUDSKO GOSPODARSTVO
Živahno trgovinsko sodelovanje med Jugoslavijo m inozemstvom
Obnova Jugoslavije in njenega gospodarstva napreduje s hitrimi koraki. Jugoslovanska vlada si prizadevni, da bi z gospodarskimi pogodbami navezala stike z inozemstvom ter z izmenjavo dobrin še hitreje omogočila zdrave ekonomske osnove za zgraditev socializma.
Začetkom oktobra je Jugoslavija podpisala a Švico trgovinsko pogodbo v Berinu. Po tej pogodbi še bo zamenjava blaga med obema državama močno razširila in bo na ta način Jugoslavija dobila možnost povečanega uvoza strojev. / Londonski gospodarski- časopis "Financial Times" pa je te dni poročal» da sta se jugoslo vanska in angleška trgovinska delegacija sporazumeli v vseh glavnih točkah o programu trgovinskih samenjav mod Jugoslavijo in Veliko Britanijo. Jugoslovanska in angleška vlada sta se pogajali preko 14 mesecev. Sedaj je bil dosežen načelni sporazum in izmenjava blaga bo omogočila Jugoslaviji znaten uvoz industrijskih proizvodov in strojev.
Kakor objavlja "Financial Times" v sporazumu med Jugoslavijo in Veliko Britanijo, ni obsežen dogovor o odškodnini, ki jo bo morala Jugoalavija plačati zaradi nacionalizacije tistih podjetij, v katerih je bil angažiran angleški kapital.
Odločite si svojo bodočnost!
ODKRITE Si TETNlOllO IZURJENOST, j H % KAKRŠNO ŽELITE . . . ZASLUŽITE | | |
Dobro plačo ko se učite AJsJl
zen slovenskega delovnega člo veka do glasbe ter potrebo po pravih umetniških užitkih.
NKKATKKI TKCA.II ZA UČENJU, KI Sí) NA RA/J*Ol,A<iO!
PIAC€ IS AMIÄICAS UlfTIH^**1 Btttinf^
t mm» mm— «
¡cruar—
IM w. Van Buren Si
2001 Irving Park Bled.
PIOI T IT A
mm
Tihožitja in pejsaži-iM
MIŠKO KRANJEC - » mimj—nm Arrow*
dob«; po položnem hrbtu okrog vasi se raztezajo dovolj lepa poje in hiše niso videti tako be raške kakor na Selah. Pozna se, da je bilo tukaj nekoč blagosta nje doma, dokler so malkovški vinogradi bili še laatnina domačinov in jih niso dobili v roke razni bližnji in daljni yeljaki
(Nadaljevanje)
"Pasem že," je menil Grega in zardel, "vendar zakaj naj bi pasel, če ni treba in se živina lahko sama pase?—Svinjaki bodo prav tako posebej in tudi zagrajeni. Micon in Barbka bosta lahko ves dan ležali na soncu, kar jifna tako prijetno de in si bosta kaj godrnjali. Kozo bom spustil h kravam, da reva ne bo ves dan privezana za isti kol. Ne morem je poslušati, ko si tako močno želi večjega prostora. Tudi za kure bom lepo poskrbel, da bodo lahko hodile v gozd in bodo koklje same pazile na piščance, kajti midva bova imela preveč- drugega dela. Tudi za Rinka bom postavil hišico. Mislim, da si jo je zaslužil za stara leta Povrhu me ves čas tako milo ogleduje, kakor bi me hotel vprašati, če mislim kaj tudi zanj. Pa le mnogo drugih stvari bom napravil," je zaključil Grega.
"No, dobro," je pritrdil ded. "Meni gre počasneje spod rok."
•To vidim," je menil Grega, "vendar si ti že star in ti ni zameriti. Ko bom jaz s svojim že gotov in če bom le utegnil, ti bom rad pomagal, ker drugače ne bol nikdar končal.—A k meni ne prihajaj, dedek. Nočem, da bi kaj videl, preden bom gotov." "No, če ni treba, pa ne bom prišel," je obljubil
ded
Kaj pa, vmes sta pričakovala, če se morda kdo domačih vrne. Morala bi priti Gregova mati in oče ter sestra Micka, z gora bi moral priti Gregov brat in neki stric. Zdaj je bil tu čas, ljudje so se vračali z gora In prihajali so tudi taki, ki so jih, kakor Gregove stark;, Svabi nekam odpeljali. Dasi nista govorila o njih, komaj kdaj zvečer, so njune misli vendarle bile prepletene samo z njimi: kdaj bodo prišli in ali bodo sploh prišli?
Seveda, zgolj čakati ni imelo pomena. Bilo je treba delati, ker je povsod vse samo Čakalo. Koliko lepše bo, ako se že'kdo vrne, pa najde 1 vsaj malo virejeno. Zato se je ded naprej ubadal s čilčenjem, poprevljanjem, dokler ni dognal, da tam naprej ne more sam, marveč si mora vzeti tujo pomoč. Treba je dom popraviti, da bo, kakršen je bil nekoč. Zdaj so bile samo še očrnele raztrgane in okrušene stene, vse, ksr je bilo leseno, pa se je spremenilo v pepel ali pa je zoglenelo. In res je ded včasih dobil koga. da so začeli žagati in se pripravljati za večja dela. Delo je teklo'iz dneva v dan, skoraj že ves mesec
Tedsj je neke nedelje prišel Grega k dedu In rekel:
"No, zdaj pa lahko prideš in si oglodaš. Jaz sem s svojim gotov."
"Imenitno," je odvfoil ded presenečen, "le kdo bi si mislil, da boš tako hitro vse napra vil! Jaz šele žagam, kje pa Je potem še vse drugo!*' Že je odhajal z Gregom, da si ogleda novi dom, ki je tako naglo zrasel iz nič.
šla sta po jasi navzgor proti gozdu, od katerega je bil vrt z lesen« ograjo oddeljen. Na trati se je pasla junica. nedaleč od n]c je bila ob kol privezana koza. ki ju je zvedavo gledala Svinji sta si našli blatno kotanjo in sta v tem blatu ležali na pripekajočem soncu Na robu gozda sta brskali knkljt vsaka s svojo družino. Posebej je stal petelin ob putki m oholo gledal na nju. Dedu in Grgi ob strani pa je sel Ktnko. z zavihanim repom
Tik ob gozdu sta naposled obstala ded in vnuk: pred njima je bilo mogočno naselje iz ilovice. Grega je držal roke na hi btu »n ve» je bil ozarjen od ponosa, ko je tako ob dedovi strani gledal to lepo naaelje, kopajo« e sv v son' cu, ležeče na robu smrekovega gozda, kjer je tako lepo šumelo.
"'To je naš dom." je rekel Giega in jioku/.al na gmoto iz rjave ilovice. "Na Hrenu se bo imenovala, ker stoji na visokem Samo |>oglej, de dek. kako lepit se vidi od tod* Tiste gore poglej, potem Halo dolino. Kako s« vidi voda, ce
sta in vasi. To je zdaj naše. V tej prvi hiši bomo stanovali," je rekel in pokazal na prvo gmoto ilovice, lepo na ogle rezano, krito s palicami, z vdelanimi okni in durmi; visoka je bila do kolena.
"Ko prideš notri," je pojasnjeval, je najprej veža. Naravnost naprej je kuhinja, kjer sta peč in štedilnik. V kuhinjo sem napeljal vodo, kakor jo imajo Ocepkovi. Zato, da materi in Micki ne bo treba ven po vodo in tudi prali bosta lahko kar notri. Na desno je hiša, kjer bomo jedli, poleg pa kamra. Na levo od kuhinje so shramba in kleti.
Zdaj pa greva v prvo nadstropje. Tam je več sob. Najlepša je tvoja. Najbolj spredaj je, tako da boš lahko videl gore in dolino in da ti bo notri ves čas sijalo sonce, ker vem, da ga imaš rad. Druge sobe bodo za druge. To je torej hiša—Tu dalje so hlevi. Zagradil sem jih." Res so bili zagrajeni s paličicami. "Lahko kadar koli izpustiš živino, pa ti ni treba paziti nanjo. Mimo sem napeljal potoček, da ne bo treba goniti živine tako daleč na vodo, kakor smo jo prej.
Napravil sem prostor posebej za krave in za kobile prav tako. Ovce in koze pa sem kar skupaj spravil. Te se še najbolj razumejo.—Za svinje sem postavil zase svinjak in ga ogradil, da bodo lahko ves dan zunaj. Svinje se kar ve» dan grejejo na soncu, to zdaj že vidim. Deset hlevov je, saj veš, da jih bomo imeli mnogo. Klobase in kak nadevan želodec so kar dobri, ne? Tudi gnjat ni slaba in pomisli, koliko masti bomo potrebovali pri hiši.
Tu pa je kurnik. Spodaj bodo kake race, mogoče tudi gosi in seveda piščanci, ker ti še ne morejo letati. Kokoši in petelin pa bodo zgo raj, ker ti nočejo pri tleh sedeti.—Za vsem tem pa je kozolec, kjer bomo Imeli spravljene vozove, zgoraj pa seno in drugo, krfr jr>otrebno. —Nu, ded," je rekel Grega in ga prijel za roko, "zdaj mi pa povej, kako ti ugaja naš novi dom*"
Ded je mirno poslušal zanosno pripovedovanje, si gladil brado, se včasih kaj počohal po glavi, kimal, zmajeval, pa si vendar pazljivo ogledoval vse naselje "Na Bregu", kamor je sijalo tako lepo pomladno sonce in kjer so zadaj smreke tako prijetno šumele. Gledal je ded Jurko vse to in čeprav je prej kaj odkimaval, zmajeval, je naposled le z nekim zadovoljstvom prikimal. Potem je stegnil roko in po-gladil svojemu /vndku kodrasto glavo.
"No, vidim, da si prav lepo zamislil vso stvar. Bo že kaj postalo iz tebe. Mlad si, pa že znaš gradili take velike stvari, kaj šele bo, ko boš
velik!!"
Gregi so žarele oči od tolikšne pohvale. Potem pu se je nekam zamislil in v njegovi glavi se je vrtinčilo mnogo stvari, dokler ni rekel:
"Zdaj sem postavil hišo, a kaj bom gradil, ko bom velik?"
"Ko boš velik?" je razmišljal ded. Priprl je oči in ne zagledal predse. Daleč pred seboj Je videl mogočne gore, ki so se kopale v pomladnem soncu, na drugo stran je bila dolina z reko, cesto in vasmi, lepa in čudovita; okrog teh gora so bile spet druge gore. med tistimi gorami druge doline, po teh dolinah druge vasi in mesta, prostran in lep svet; in naš, da, ves naš svet. Te daj je rekel ded:
"Ko I hiš velik, boš gradil domovino."
"Domovino?" je ponovil Grega.
Zamislil se je. Njegove oči so gledalo nekam daleč predse: zamišljeno, kakor da skušajo uganili veliko skrivnost, ki se skriva za to besedo, ki jo je /daj prvič slišal. Naposled se je ozrl po dedu. ga prijel za roko in gu vprašal: "Kaj je to domovina in kakšna je?" (Dalj* prihodnjič)
bie K.i.
OD KOTEL) DO BELIH VOD
Prašihov Voranc
(Nadaljevanje)
Potem pndejo Njivice In ta, %ei bajt. po večini starih hramov njimi Gorneje, star kmečki dom, j m opuščenih zidanic, koder so postavljen oči vidno na veliko, , natelill llfdje Ze na prvi gomilo Pot drži vedno po hib i |m.¿led je to drugI Hrezovec, tišču skozi gozdove, ki pa tega imena ne zaslužijo. Samo ničvredno grmovje, ki ne da dru Kega i aren kurjave. Ako se tu in tam pokaže kaka smreka, je lepa in bohotna, toda to revno ljudstvo jo sovraži in jo trebi je v mladi rasti Pač—tam doli nad Tr»licem je celo pobočje pokrito s i rnim, lepim* gozdom.
"Ciga\ i>u je tisti g«wd?M vprašam na Njivicah invalida brez roke ki se muči s košem gnoja
"Ta je p* last trojiAkrgg grofa Prijatelj,, m- glasi odgovor.
Tako imenuje <> tukaj trgovca in poaestnik* Pnjatelja t/ Trli šča. ki ima pole« drugega \ Mal konu tudi najlepši vinowi.,1, ki —ma dobri ■ "ts e r- ^ttrl sto'št raj hov iiborm- »..piju«.
N.«to pmlcjo S»-!,. ,v, |n ni teb i i je stisnjeni \ » t. U\aj
nem. z brinjem In grmovjem poraslem svetu.
"In otroci, ki so po svetu, ali vas kaj podpirajo?"
"Slabo je. slabo," vzdihuje starka, potlej pa doda
"Živim s hčerko, ki ima troje otrok' Veste, na svetu je kiiŽ. Vdova je pri živem možu."
V njenem SUMI je nekaj bo-\.Mle broz polj biez kruha. Ustnega, bridkega. t>i tudi domoval na tej pe- pozneje sem zvedel, da je ta eni krtini i a/en siromakov. nJ#na hči tako zvana dobrotni-Stara zenica pilmiga po ceett ct§ h kateri prihajajo moški tz praznim kosem nu hrbtu. okolice. Take dobrotnice so po Kam pa mati. tako zgodaj?" | teh revnih krajih nekaj navad
gih manj lačnih in manj potrebnih pijavk ne naštevam.
Časi fevdalizma so za nami in gradovi so le še spomeniki ljudske sužnosti. Neki kmetic iz Cirnika onstran mirenske doline, tega raja prelepe Dolenjske, kakor jo je krstil Krek, ki sem
______________^ _ Ka srečal na nekem klancu, pa
Sedaj pa tudi po teh hišah sega! mi je pripovedoval, da šentru-beraška roka ,	pertski farovž še zdaj dobiva od
Od Malkovca do Slančvrha je kmetov čez dve sto štrajhov vi-na j lepši kos potovanja od Mo- na pri beri. Dve sto štrajhov kronoga do Pijane gore. Odpira je deset tisoč litrov. Magnati se ti veličasten razgled na jugu v Mokronogu leto in dan točijo do Gorjancev, na severu do Ku- vino iz grozdja, ki ga plačujejo ma. Vso mirensko in krško do- kmetom in bajtarjem po dinar ino imaš pred seboj kakor od- ali. dva za kilogram, prto dlan. Štel sem cerkve In ¡n nad tem rajem stoji Slan-prišel do Številke petdeset, po ¿vrh, tiha vasica s pokopališčem, tem sem nehal. Kako čudno, z ledenimi hišicami in polomlje-varljivo nasprotje! Človek bi nimi plotovi, njeni prebivalci pa res verjel, da živi tod pobožno, s krivimi nogami, in debelimi »ogaboječe ljudstvo, ki mu je golšami vlačijo vbdo in butare edini cilj, da časti svetnike teh po strmih pobočjih na vrh, kjer tako na gosto nanizanih cerkva. SVeti sonce tako žarko in toplo. Toda nikjer na Slovenskem ni- Na poti od Slančvrha proti sem naletel na tako število brez Telčam prideš kmalu spet na tožnikov med preprostim ljud- brezovški okus. Podoba tega stvom kakor v teh krajih. In kraja je vasica Jeperjek, postav cje na Slovenskem bi tako po ijena na strmo grudo. Kup le-domače, Uko vsakdanje govorili Lenih hiš s smrdljivimi kapni-"dobrotnlcah", skritih po kme- cami in širomašnimi, majhnimi čkih bajtah?	njivami. Jeperjek stoji ob poti,
Tik pod teboj se kadi iz ro- ki že od davnih časov vodi iz vov karmpljskega rudnika. Z Škocijana v Tržišče in veže obe višave je pogled nanj mikaven, dolini. Vas je popotnikom da-toda s kakšnimi občutki rijejo jala prenočišče in je njeno ime pod to rjavo zemljo tisti, ki za nastalo iz "Herberge". Ta pot dvajset trideset dinarjev na dan je zdaj silno zanemarjena in te-hodijo vanj po dve uri daleč? žavna, pa vendar zelo potrebna. Dve uri tja, dve nazgi, Ali je Ljudstvo že desetletja prosi in
v takem srcu še prostora za ka- zahteva novo cesto. Na njen ke lepše občutke, kakor je r>a račun je bilo v Jugoslaviji izvo-primer ljubezen do domovine? ljenih že mnogo poslancev, toda Št Jan ž sam, ta "pušeljc miren- ceste še zmerom ni in živina in ske doline", kakor ga je imeno- ljudje se morajo po kolenih po-val naš Krek, ki je tam izdihnil bijati po kamnitnih klancih sta-svojo dušo, se ne vidi. Skrit je re poti.
za prelepimi Gabrijelami.	Od Jeperjeka se zdijo Telče
In vendar, kako lepa, poetična na sosednem hribu čisto blizu, imena je to od siromaštva pre- toda popotnik mora hoditi sko-kleto ljudstvo dalo svojim nase- raj pol ure, da pride do njih. ljem:	. Telče so • škocijanska podruž-
Sveti vrh, Slančvrh, Vinvrh, nica s trgovino, s šolo, z baj-ptavnik, Bojnik, Klenovik, Pi- to neke "dobrotnice", a brez jana gora, Padeži, Zapadeži. krčme, kar se človeku zdi ne-Koliko ljubezni, koliko poezi- verjetno, a je tako. V Telče so ji in koliko socialne resnice je všolani vsi kraji od Malkovca položeno vanje. Popotnik, ki do Češnjic^nad Sevnico. Za pohodi po teh krajih, ne hodi le stavitev šole pa Telčeh se je po zgodovinskih tleh pradavnih boril že slovenski .pisatelj Peter gomil, ampak tudi po zemlji, ki Bohinjec, ko je bil župnik v Sko-jo je močila kri kmečkih puiv- cijanU, a so ga kmetje pognali tov. Pod Vodalom, na cesti v u jelč. Šola pa ae je kljub Sevnico, stoji krčma, ki se še mu ustanovila. Zdaj je dvoraz-danes imenuje pri "Puntarju". rednica in ima.dve sto petdeset Okrog Slančvrha'so se bili kme- otrok.' Dve učni moči se mučita čki boji in raz Slančvrh so baje I s to armado v pretesnih prosto-kmetje s topovi obstreljevali rih. Šolski upravitelj Je progla-naokrog ležeče gradove. Vzkli- $en za "komunista in je za kazen ki "Heil Hitler", ki ti danes zve- prišel na Telče. Učinkovitejše nijo nasproti, so tuji in nera kazni si predstojniki ljudske iz-zumljivi in te navdihujejo z obrazbe v Ljubljani pač niso bridko mislijo, da je ljudstvo teh mogli izmisliti, krajev pozabilo nase, se izneve- Ljudsko šolstvo je posebno po-rilo samo sebi. Če si pa nekaj glavje toliko opevane naše Do-tednov preživel na Brezovcu, na lenjske, o katerem pa ne bom Selu, na Trščini ali na Blečvr- posebej pisal. Navedel bom le hu, spoznaš, da so to le vzkliki to, kar so mi ljudje gredoč pri-obupa, da je to le jok bolečine povedovali. Razkošni St. Rupert, da je to le odmev biča, ki že ki ima menda čez štiri tisoč pre desetletja in stoletja pada po bivalcev, nima poslopja za ljud-plcčlh tega ljudstva.	Uko šolo, oziroma ga ima v sta
Slančvrh, vaaica s cerkvico in rem, majhnem in tesnem po-prekrasno lego na hribu, ki ga slopju, kamor menda komaj obseva sonce od zore do mraka, stlačijo dva razreda. A šola je Pred vhodom v vas stoji velika, Uestrazredna. Drugi razredi go-začrnela stavba, ki nikakor ne stujejo po kmečkih hišah. Zato spada v okvir pohlevne vasice, pa ima St. Rupert dva grado Toda kmalu imaš razlago zanjo, vom podobna farovža. Lakenci. Vaščani ji pravijo grad, dasirav-1 ki se raztezajo uro hoda daleč no njen videz temu nasprotuje. I in so svet zase, nimajo šole. So-To so nekdanje kleti s stanova- lk v Klenoviku gostuje pri kme-njem valpta stiškegs samostana, tih. Vasi Statenburg, Cerovec ki je imel v Malkovcu in v Boj- Vode in ne vem katere še. so niku svoje vinograde in je po všolane v več kot uro oddaljeno vaseh od Mokronoga do Pijane Trebelno, čeprav je tam na ku-gorc pobiral vinsko desetino pu otrok za tri razrede. Od Kazen stiških "belih menihov" Cešnjih do Telič rabijo kratke so po teh krajih jemali deseti- noge dve uri hoda. no in tlako še fajmoštri iz Št Kazensko na Telče prestavlje-Ruperta, gospodje na škrljevcm. ni učitelj pa poučuje otroke, ki v Mokronogu, na Kravjeku, nn so Jih matere zjutraj nakrmile Čretežu, na Klevevžu, da dru-ls poparjenimi sadnimi tropina-
mi. Ko je ustanavljal šolsko kuhinjo, mu je bilo na županstvu v Škocijanu rečeno, da je to potrata, češ zakaj pa imajo ljudje toliko otrok. Ko je prišel tisti učitelj na Telče, mu je njegov prednik dejal:
"Prišel si med same tatove. Ne svetujem ti, da kar kaii*«a-ješ na vrtu ali na šolski njivi, ker ti bo, ta zanikrna banda vse pokradla, kakor je meni."
Ta mož je bil kot dober šol nik prestavljen v lep kraj ob železnico z osemrazrednico.
Kaznjenec na Telčah pa si je mislil: glej, vrt imam in njivo imam, dohodki so pičli in nekaj bom na njivi tudi pridelal. Pa jo je posadil s krompirjem in zeljem ter čakal, kdaj bodo ljudje začeli krasti. In glej veliko čudo telško! Niti en sam krom pirjev gomolj, niti ena sama
Slsvsadui kgsdss
S. MOHORKO CO.
v CalHorniji
Cenjenim naročnikom in Interesentom splošno nasnsnjamo. da smo nmko trgovino preselili v Fontana. California. V Mllwaukee. Wla« smo delno rasprodall in presolili samo poštno trgovino, ta več let. odkar sem prvič obiskal Calllornijo. sem goJU ieljo. se enkrat vrniti sa stalno. Tako smo lansko leto kupili hišo ia semljitte. na katerem smo sedaj zgradili prodajalno in skladišče. Po litih tolik poslovanja med naiimi rojaki smo torej v lastnem domu in ▼ stanu bodemo postre« boljo in točneje k4t v preteklosti. Res Je. da od nekaterih naročnikov bomo pre-cej oddaljeni, toda ker bomo v stanu naročila točno isvrierati. rasda-lja ne bo napravila toUko raslike. Pečali se bomo. kot dosedaj. v prvi Trsti s prodajo SEMENA, JEDIL-
zeljnata glava mu ni zmanjkala. t ¿IH D,{AV t#r KMAJPOVIK Pač je nekega jesenskega jutra ( ZDRAVILNIH ZELIŠČ. Po mošno-zagledal pred šolo dve revni ženici z motikami v rokah, ki sta mu rekli:
"Gospod, prišli sva, da vam pomagava izkopati krompir. Jesen je tu. Vi ste našim otrokom že toliko dobrega storili pa sva mislili, da tudi medve storiva kaj za vas." '
In nekega jutra je telški kaznjenec zagledal pred šolo kmečko vprego, naloženo z lepimi bukovimi drvmi. Kmet, ki jo je pripeljal, je dejal:
(Dalje prihodnjič.)
Ob otvoritvi mariborske hidrocentrale
(Nadaljevanje a 8. strani.) jo samozavestjo in s pridoblje nim znanjem.
Delovni kolektiv montažnega pod let j a za gradnjo električnih hidrocentral v Mariboru je te
■ti tudi s drugim posebno importi-ranidt blagom kar in kadar bo mogoče dobiti. Brinje, paprika, suha gobe in mnogo drugega blaga Je sada) na potu in v doglednem času bomo isdali nove cenike, sa sedaj pa priporočamo sledeče:
Španski iefran. pristen
najfinejši ................škatlja 50c
Muškatov Cvet (Muško-
plet) ..................vel. škatlja 50c
Stročna VanUija. prava
dišeča .....................4 stroki 50c
Čili Powder. ukuaen najbolj! .....-...........veL škatlja 50c
Poper, pristen smlei
7T....-I.T3......veL škatlja 50c
Poper, pristen črn celi
TIL,.................vel. škatlja 40c
Majeron plevce. dišeče
. ........................veL škatlja 40c
Kimelj (Jamlna) sdravilni
...... ...................vel. škatlja 50c
Cimet, dišeč celi----------paket 35c
Slaven sdravilni čaj "PLANINSKE ROŽE" Je splošno snan kot najbolje sredstvo sa čiščenje šelodca, ledvic in mehurja ter osoblto sa
dni zaslužno prejel prehodno za- j ¿iš*enje In utrjevanja krvi. Vsled stavo zvezne vlade in central- tega Je še posebno priporočljiv šen-nega odbora Enotnih sindikatov «kam s krvnimi motnjami ter hkrati naziv •„ajbo.jie«. ^^¡^ ^ delovnega kolektiva montažnih planinBkih Roš v kvari dobrega šga-elektropodjetij"; prav tako pa; nja Kosarček sjutraj in svečer je kolektiv montažnega oddelka krepi in daje novih moči in enar. tovarne "Rade Končar" zaslužil fU«.	J"	V,*!0:.3 4k*
izrečeno pohvalo centralnega od-
bora Enotnih sindikatov in mi- J# EncjMIove korenlnee, ŽaJbelJ. nlstra za elektrogospodarstvo za pianinskl mah, Bespevo cvetje. Di-
1 šeča Meta, Sladke korenlnee, Sladki Janeš, Vinska Rutica, AJbiš listje. I Žoltilo. Navedena sel. in korenlnee 33 1 pakiramo v paketih po »Oc komad-
delo pri tem objektu.
NA PRODAJ JE
6 sobna iz opeke zidana hiša-*o , - KnaJ i prip,.ylje^ mešani čaji: čevljev lota. Zaprt pori. plasirano , "7 jTJ^. ¿L 2 Eop#T pre — Venetian Blinds-Garaia.	£	StTia me
pritličje.
Nočem agentov. Or lasi te se oeetmo, 1808 So. 6Qth Ct., Cicero. Illinois.

Zenica ie bosa urna/atia in 1 veliko tiiin griUo pod brado, ki se ji p. »/na »i.i je posledica hu-njenega živjenja. ia !>om imela opol ■dlietiti."
U'-edo in že ml že
dih n,«|H.!
"Po «li dne s rim pn
Bese«!,. <t.i nica pripovc "Imela M-J •level jih i. bv. Trojici. Ki .m« iSkrm, ena hci je Krbskem "
Z enim samim riioje skrilo vpia>
i jst
v Z.
d rok. »o pri
sin« sla na na Nemškem.
;rrbu, ena na
stavkom reši
o » j. k.«ko uč-
nega. Do njih so Izhojene steze is zidanic. Bog pomagaj, kako pa naj drugače preživlja troje otrok in staro mater.
če al živel štirinajst dni na Berovcu, si vesel, da imaš Sela l* za seboj
Sela se drže Malkovca. vasi. ki stolujc nad znaijimi, ne pre obširnimi goricami t»*e»!a imena- Zato |«a so te norice tem bolj slavne in jih poznajo tudi) ljubljanski cvtčksrji. Sladka mtl>HIVsh» kuiii»ua ue da slutiti, kako grenko jc življenje v njeni »iM^ki^^^
ki >ivijo ljudje na leni jn'ke Na Malkovcu je kai diuga po-
TISKARNA S.N.P.J.
-sprejema vsa
k; tiškarško obrt $padajoča dola -
Tlaka vabila za veselice in shode, vtsitnice. časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih......
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SlfPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKANIH
.... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prre vrste
Pišite po informacije na naalov:
SNPJ PRINTERY
tSSTSI t La wade le Ae—«a . . Chicago SS. IlRaa4a
ROCKWELL
"PROLETAREC"
Socialistično-delavski tednik Glasilo Jugoslovanske soc. zveze ln Prosvetne matice, Pisan v slovenskem in angleškem jeziku.
Staae 13 sa celo. 11.75 sa pol II sa četrt lata.
NAROČITE SI O A I Naslov: PROLETAREC 2301 South Lawadale Aven-ie CmCAOO 83. ILL.
hurt Št. 7. sa pljučai Št. •. sa prsa; St. 13. sa čiščenja ia utrjevanje krvi. Cena šk. 31.25.
Naročilu prtdenlte primerni sne-sek sa poštnino: Sc funt od 300 do 600 milj, 10c funt od M0 do 1000 mUJ, 12c funt v vse kraje nad 1M0 milj od Fontana, os. Los Angsles-s. 14c funt v vse kraje v Canadi. Če bo od poštnine preostalo bomo poslali več blaga, obratno manj. V vse kraje v USA., pošljemo tudi po po-vsetju (COD) v Canado pa to nI mogoče, salo se tja pošiljajo le pred-plačna naročila.
STEVE MOHORKO CO.
4M So. Nuevo St. - Fontana, Calif.
"PROSVETA"
SM7 a LAWNDALE AVE.
Chicago 23, 111____
.19.
Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem.
/ 1
V slučaju, da Je od strani upravnlšlva kakšna pomota, takoj obveatlte, da ae lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE"
SaZdnsš. drla vela
1 tednik ia.__
t tednike Ia_
% tednika U -
4 •
CENE LISTU SOt
•Mt Za Chicago fas •.M 1 tednik la , MS S tednika la 4.41 I todaike la
_MS
_T.IS
_M«
__4.70
I tednikov la. Za Evrope Jat Dnevnik 111 JO — Tednik UM IspelnlH spadnjl kupon, pri ločile v pismu la al
M |a vaša la ki Hva
i aaae le ms člene Ia dvašlaa. ki to ah stanujejo na enem Ia latoaa asslsvn.
Pelesnltot—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha biti član 8NPJ. ali če ae preeeli proč od druilne ln ka zahteval sam svoj list tednik, bode moral tteU član is ¿etične družina, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveta, ta takoj nasnanitl upravniltvu lista. In obenem doplačati dottčno vsoto listu Prosveta. Ako teta ne store, tedaj mora upravniAtve snitatl datum sa to vsoto naročniku ali pa uataviU dnevnik. PROSVETA. SlfPJ. M37 a Lavndale A ve. Cktoape 23.
I)
čl.