У:к KRATKO Seja konjiške skupščine Prejšnji teden se je v Slov. Konjicah sestala skupščina občine. Odborniki so razpra­ vljali o pa^roćilih nekaterih svetov, med katerimi je bilo najzanimivejše poročilo sve­ ta za gospodarstvo o rezul­ tatih gospodarjenja v prvih devetih mesecih letos. Spre­ jeli pa so tudi nekaj odlo­ kov in odgovorili na odbor- niška vprašanja. Potrdili so tudi listino o pobratenju s slovaškim mestecem Liptav- sky Mikulaš in izbrali nekaj člansko delegacijo, ki bo vr­ nila obisk predstavnikom ob­ lasti in javnega ter politič­ nega življenja tega, Konjicam tako sorodnega mesteca. Dražji kruh Tudi v Slov. Konjicah bodo občani poslej kupovali kruh po nekoliko višjih cenah. Bel kruh se je podražil za 20 para in stane zdaj 2,20 nove­ ga dinarja, črn pa za 5 par in ga po novem prodajajo po 1,45 novega dinarja za ki­ logram. Pekarna je poskušala svoj predlog skupščini za po­ dražitev kruha dobro uteme­ ljiti. Dosedanja cena — po njihovem dokazovanju — ni omogočala akumulacije za reprodukcijo, pa tudi znatno nižje so bile, kot v sosednjih občinah. Povečali so se tudi nekateri stroški. Težave ima­ jo zlasti s prevozom, saj pro­ dajajo kruh po enakih cenah tudi v tistih krajih konjiške občine, kamor kruh vozijo. Medtem ko s ceno kruha krijejo stroške za dostavo kruha v Oplotnico, Zreče, Loče in Vitanje, pa to ne ve­ lja za prodajo kruha v Gore­ nju, Stranicah, žicah, Jerne­ ju, špitalu, Zbelovem, Cez- ^ku, Prihovi in Tepanju. Za­ to je skupščina predlog o povišanju cen potrdila. I. B. Vodovod bo Načrti za gradnjo osred­ njega konjiškega vodovoda, po katerem naj bi pritekla voda v naselja na območju Loč, Slov. Konjic ter Žič, so gotovi. Glede na to, da je občinski skupščini doslej uspelo zagotoviti in zbrati ob soudeležbi vodne skupno­ sti iz Celja ter stanovanjskega podjetja in krajevne skupno­ sti približno 150 milijonov starih dinarjev, do prihod­ njega leta pa računajo še na kakih 60 milijonov, pristojni forumi menijo, da bi do 1. julija prihodnjega leta v Le­ čah in tudi v Slov. Konjicah že lahko uporabljali vodo iz novega vodovoda. I. B. Nove nagrade za vajence Občinska skupščina Slov. Konjice je sprejela nov od- Ick o najnižjih nagradah va­ jencev. V prvem letniku je ta meja pri 120 novih dinar­ jih, v drugem 150, v tretjem pa pri 230 novih dinarjih me­ sečno- S tem je spremenila odlok pri 230 novih dinarjev mesečno. S tem je spremeni- odick iz leta 1965 po katerem so bile najnižje nagrade va­ jencev prvega letnika 80, dru­ gega 120 in tretjega 180 no­ vih dinarjev. Treba pa je po­ vedati, da so delovne organi­ zacije že doslej mnogim svo­ jim vajencem dodeljevale znatna vi.šje nagrade, kot je to določal odlok. »Najznačilnejši motiv iz Slov. Konjic«, bi lahko zapisali pod tole fotografijo. Kajti, ni ga mesteca daleč naokrog, ki bi se lahko postavljajo s potoč­ kom, ki teče prav po sredini glavnega trga. Zadnja leta so to svojo značilnost tudi Konjičani lepo iz­ koristili. Obcestne svetilke so obdarili s CA'etličnimi lončki, ob vznožju trga pa uredili parkirni prostor. Okrog novega leta bodo verjetno na fasadah spet zagorele živobarine žarnice in — nova pomlad bo spet prinesla novih rož. Danes seja Danes zjutraj so se sesta­ li odborniki skupščine obči­ ne Šentjur, da bi razpravlja­ li o gibanju gospodarstva v prvih devetih mesecih tega le­ ta, o poročilu predsednika občinskega odbora RK in po­ ročilu zavoda za prosvetno in pedagoško službo Celje. Največ točk dnevnega reda je posvečeno predlogom od­ lokov o prispevku za upora­ bo mestnega zemljišča, saj bodo odloke sprejemali loče­ no za Šentjur, Planino, Po­ nikvo in Gorico. Po odloku štejejo za me­ stno zemljišče zazidano in nezazidano zemljišče v ure­ ditvenem območju Šentjurja, ki zajema naselja Šentjur pri Celju, del Hruševoa, del Pod­ gorja in del Bezovja. Prispe­ vek bo moral plačati lastnik oziroma imetnik pravice upo­ rabe, zakupnik ali uživalec zemljišča ali stavbe na njem. V stanovanjski hiši pa bo moral plačati prispevek no­ silec stanovanjske pravice. Mestno zemljišče, od katere­ ga se plačuje prispevek za uporabo zemljišča, se glede na namen razdeli na pretež­ no gospodarsko-poslovno ka­ tegorijo in na stanovanjsko kategorijo. Prispevek bodo -občani pla­ čevali v letu 1969, seveda, če bodo odborniki sprejeli odlo­ ke. Sredstva iz prispevka bo­ do lahko uporabljali samo za graditev in rekonstrukci­ jo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje in to za ceste, trge, javno razsvetljavo, zelene površine in za kanalizacijsko omrežje. -čar Atomska sramota Za uvod na kratko: gre za »atomske toplice« pri Podče­ trtku, ki so zaradi svoje ne­ urejenosti in slabih higien­ skih razmer v letošnji sezo­ ni, kljub izredno dobremu obisku, nemalokrat vzbudile zgražanje in obsojanje pri­ stojnih za red in higieno v teh toplicah. Kdo so pristoj­ ni? Občina, zdravilišče Ro­ gaška Slatina, Turistično dru­ štvo Podčetrtek? Nekdo teh je naj-odgovomejši. Bolnik iz Beograda bo v glavnem me­ stu neumorno trdil, da je atomska sramota stvar zdra­ vilišča Rogaška Slatina, ker pač ima v rokah recept iz atomskih z glavo tega reno- miranega zdravilišča (Roga­ ške Slatine namreč) ker je od ondi prihajal zdravnik v toplice ob vijugasti Sotli. Se bo atomska sramota po­ novila tudi v letu 1969? Nikakor ne, poudarjajo v upravi občinske skupščine Šmarje pri Jelšah. Tu smo med drugim izvedeli, da bo­ do do naslednje sezone ure­ dili pri toplicah zdravstveno ambulanto, da bodo urejene sanitarije ter poskrbljeno za ločeno kopanje bolnikov z vidnimi znaki kožnih obo­ lenj. Vse to naj bi za zače­ tek le prispevalo k drugač­ nim razmeram, tako da se atomska sramota v novi se­ zoni ne bo ponovila. To pa seveda še ne pomeni, da to­ plic ne bi vnaprej urejali. Tudi to bo potrebno, ko bo čisto jasno, kaj je z vodo. Analiza še ni končana, stro­ kovnjaki pa tudi ne morejo povedati, kdaj bo do konč­ no opravljeno. K. IMENOVANJA V SLOVENSKIH KONJICAH Filip Beškovnik, predmetni učitelj iz Slov. Konjic, je po­ stal novi ravnatelj osnovne šole Loče. Novi predstavnik javnosti v svetu I. osnovne šole Slov. Konjice bo poslej Vili Klan- čnik, računovodja podjet­ ja »Kongrad«, Slov. Konjice. Dosedanji komandir postaje milice Slov. Konjice Franc Zakelj je odšel na novo de­ lovno mesto. Na njegovo de­ lovno mesto pa je^^občinsl^. skupščina imenovala Vin­ ka Janea, dosedanjega na­ mestnika komandirja postaje Slov. Konjice. Sodnik občinskega sodišča Slov. Konjice Marko Fink je zaprosil za razrešitev dolžno­ sti sodnika — zaradi vpisa v imenik odvetnikov odvetniške zbornice. Komisija za volitve in imenovanja bo zato razpi­ sala novo delovno mesto za sodnika, ki bi ga naj zap«)- slili s prvim januarjem pri­ hodnjega leta. Jesen v lambreátovem domu počitka Kadar je človek star in sam, bolan in betežen, ko mu misel na smrt ni več tu­ ja, ko pa ga še vendarle za­ mikajo majhne radosti, rad sprejeme roko, ki mu ponuja pomoč. In éal se mnogokrat zgodi, da je ta roka tuja, da to ni sin ali vnukinja, tem­ več le oseba, ki mu je — da­ jati pomoč — poklic. Ta zveza je sicer manj osebna, zato pa v časih še bolj trdna. Topline, ljubezni, kakršna je ljubezen matere do sina, ali vnuka do starega dedka, pa seveda ne more zamenjati ničesar. Urejeno, še ne po­ meni tudi srečno življenje. To vzdušje je značilno za vse domove, kjer preživljajo svoje dolge dneve zbrani sta­ ri ljudje. Tako je na Polzeli, v Grmovju, tako je tudi v Lambrechtovem domu v Slo­ venskih Konjicah. Danes je ta dom sicer pre­ cej drugačen, kot si ga je pred več kot stotimi leti za­ mislil Franc Lambrecht v svo­ jem ustanovnem pismu. V njem danes niso samo »obu­ božani tržani in drugi revni občani trške občine Konjice«, kot je predvideïml Lambrecht, temveč tudi ljudje, ki so ekonomsko samostojni, pa so •na stara leta ostali sami in zapuščeni. Belo opleskane sobe, dolgi hodniki, sanitarije, od koder se širi vonj po razkužilu in invalidski vozički so prvo, kar vpliva na vtise, ki ob­ krožijo človeka, ki prvi stopi v dom. Njegovi stanovalci pa so v sobah, v jedilnici ob radijskem in televizijskem sprejemniku, v mestu, ali pa na ekonomiji, kjer nekateri delajo bolj v lastno zadovolj­ stvo kot pa za kakšen po­ sebni učinek. Tu in tam se v kaki vazi zablešči šopek jesenskih rož, ki so jih na­ brali na travnku, šopek, ki je pogostejši od tistega, ki so ga stanovalcem prinesli sorodniki. Sicer pa kramlja­ jo, rezljajo in pletejo, in obu­ jajo spomine. Tako iz dneva v dan. Sleherni obisk je za­ nje doživetje, vsaka spre­ memba praznik. Oskrbovanci Lambrechtove- ga doma v Slov. Konjicah živijo v njem zelo poceni. Oskrbni dan stane samo 13, oziroma 16,50 novega dinar­ ja za nepokretne bolnike. Mor­ da je to dejstvo povzročilo, da so se tu ustalili ljudje, ki so živeli že v večini slo­ venskih domov za stare. Mor­ da pa je pomagala srečna okoliščina, da leži tam dom skoraj v središču mesta in da njegovi oskrbovanci niso od­ rezani od ostalega življenja. Srečali bi jih celo v kinu in na koncertu kakega gostu­ jočega narodno-zabavnega ansambla, pa v gostiščih, v trgovinah in drugod. 76 po­ stelj, kolikor je kapaciteta doma, je vedno zasedenih. Lambrechtov dom oskr­ bovancev je bil še pred dve­ ma letoma v precejšnjih ma­ terialnih težavah, zdaj pa ust­ varjajo tudi lastna sredstva, da bi izboljšali opremo, ku­ pili nove stroje za kuhinjo in podobno. Vso zelenjavo pridelajo sami; zdaj bodo lah­ ko pcekrbeli tudi za vso ozimnico, saj kaže, da bodo dobili nekoliko več zemlje v bližini doma. - Tudi v Konjicah bi — po. dobno kot v Celju in drugih občinah radi ustanovili nekakšen dom upokojencev, kjer naj bi poleg samskih sob našle prostora tudi га. konske dvojice. Seveda pa je to zaenkrat samo še želja, ki pa ni niti neuresničljiva, niti nerealna. V naših domo­ vih za stare danes niso vei samo »obubožani tržani in drugi revni občani«, kot je predvidel Lambrecht, temveč tudi taki priletni ljudje, ki so tu zato, ker mladim tempo življenja ne dovoljuje, da bi skrbeli zanje. Domovi za sto­ re niso več ubožnice in —. zato jih je treba tudi druga­ če obravnavati. ~tb. ^marčani so veseU in dobrodušni ljudje. Eno je zanesljivo da ime Šmarje ne pri- haja od šmarmce, kajti njega dm. so bile •>tam gor pri svetem Rok' še gaurce sim oa taj« г dobro žlahtno trtico, šmarčani bi ne bili to, kar so, če vsak dan koga na drobno in vsake kvarte Koga na de- beio ne bi potegnili. Ce so potegnjeni, noično prenašajo poraz, še več, navihano se muzajo, kajti »posojilo se vračila ve­ seli« SE VERJEMITE SMARČANV NJEGOV DOBER DAN ZA' DNE, POČAKAJTE VE- _ ZGODBO PRIPOVEDUJE R. CEROVŠEK „Raf ' kot inšpektor v Šmarju so ljudje postali oprezni. Ce mojster pleskarskih veščin kaj pripove­ duje, nekaj trdi ali zanika, potem ljudje nekajkrat pretehtavajo, če bi tisto bilo lahko tudi res. Potegavščine, ki jih moj­ ster vseh vrst barv naplete, so takšne, da jih on sam ne more opazovati v učinko­ vanju. To si lahko privošči le tam, kjer ga osebno ne poznajo. Bilo je pred leti. Mojster RAF se je vračal iz Rogaške Slatine in v Mestinju izstopil. Izstopil je kar tako, za špas, pili pa morda tudi hote. Kdo ve? V Mestinju je poleg železniške postaje gostilna, katere lastnik je Strašek. Tar krat, pred leti, je sanitarni inšpektor ukazal urediti nekatere reči, zato so ime­ li gostilno nekaj časa zaprto. Tja v gostil­ no se je namenil mojster RAF ... .. .'V hišo je šel kar čez dvorišče in stopil v kuhinjo, kjer takrat ni bilo ni­ kogar, pač pa je slišal iz posebne sobe nekak miš maš, ki je razodeval navzoč­ nost živih bitij. In res. Čez nekaj časa, ko je mojster dvakrat krepko zakašljal in razločno tea- uradno pozdravil, je iz posebne sobe pri­ šla natakarica — precej skuštrana in raz- žarjenih lic. Mojstru Cerovšku ni ušlo, da je skozi okno posebne sobe smuknil pod milo nebo fant, ki na vsem lepem ni imel več kaj početi v posebni sobi. Mojster RAF pa je zaivzel uradno držo, začel po kaplarsko s prstom iskati prah in vtikati nos v vsak kot. Opazil je na mizi kozarec vina, čeravno bi lastnik med obnovo lokala ne smel točiti. Inšpektor RAF, tako se je predstavil, je bil vedno bolj nasajen in hud. Dai si je prinesti vzorce vina za poskušnjo, sakramentiral, da je po vrsti vse krščeno z vodo. Ugo­ tovil je, da na štedilniku kuhajo nekako pico za živali, skratka, tako je vse dobro pregledal, da mu kup pomanjkljivoöta ш ušel. Uboga natakarica, ki se je izgovarjala, da pač gostilna ni odprta, da gospodarja ni doma in da naj gospod oprostijo, če so našli kuhinjo in gostišče v neredu. Niti za hip ni dekle pomisüla, da bi ugovarjala, ko je strogi inšpektor zahte­ val, naj znosi umazano posodo na dvo­ rišče, ker kvari videz in žali redoljubne oči. . . Ko je odhajal, je mojster RAF naročil natakarici naj sporoči gostilničarju, da naslednji dan lahko odpre gostilno,* če bo seveda vse v redu, kot je ukazal. Domovgrede je potem mojster RAF povedal postajenačelniku, naj gostilničarju Strašku pove, da ne bd zares odprl gostil­ ne, kajti kaznovali bi ga resnični inšpek­ torji. Zapisal JURE KRAšOVEC