O dogajanju na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti PRIREDITVE V DECEMBRU Kadar sedimo v gledališču ter spremljamo dogajanje na odru, malokdo pomisli na dogajanje za odrom, za kulisami, na vse tisto, kar se je odvijalo, kar se je moralo dogajati v dnevih in mesecih pred premiero. Tudi v Ribnici se v tem mesecu dni, od zadnje številke Rešeta do danes, razen razstave fotografij v GALERIJI FOTO TONI, ni zgodilo na področju ljubiteljske kulture na zunaj nič posebnega, nobene t.i. premiere ni bilo. Zato pa se v zakulisju, za odrom, dogaja marsikaj, odvijajo se dejavnosti zelo živahno in ustvarjalno. Tokrat bi vam torej rad vsaj rahlo odmaknil kulise, odgrnil zaveso, tisto zadaj, ki zastira pogled na dejavnost, ki je po navadi za gledalce in poslušalce skrita. Naj najprej omenim pevke in pevce zborov, člane Ribniške pihalne godbe, skratka, člane raznih skupin ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki vztrajno in zavzeto hodijo na vaje, se pripravljajo na nastope, s katerimi bi vam radi popestrili prihajajoče praznične dni. Tudi odbori za pripravo prireditev delajo s polno paro, da bi bilo o pravem času vse nared. Rekli boste: "Povej že enkrat, kaj pripravljate." Torej: pred nami je najprej slavnostni KONCERT RIBNIŠKE PIHALNE GODBE, ki mu lahko prisluhnete v dvorani IDEAL v Ribnici, v soboto, 19. decembra letos, ob 17. uri. Na koncertu bo sodelovala še ena glasbena skupina, katera, boste pa sami videli in slišali. Druga prireditev, ki jo pripravljamo letos že enajstič, je BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT, ki bo štirinajst dni kasneje, prvi dan po božiču, na dan samostojnosti, na praznik sv. Štefana, to je 26. decembra ob 18. uri v ŠPORTNEM CENTRU v Ribnici. Za lepše praznično vzdušje se bodo potrudili: pevski zbori, ki delujejo v naši dolini, Ribniška pihalna godba ter gostje, ki pa naj za zdaj ostanejo skrivnost. Pripravljalni odbor upa, da vas tudi letos ne bomo razočarali. Tretji dogodek bo v torek, 29. decembra, zopet v dvorani IDEAL v Ribnici. To bo plesna prireditev, lahko bi rekli plesni koncert, ki ga pripravlja KUD "GALLUS" Ribnica ob petnajstletnici delovanje plesne skupine. Seveda bodo v okviru prireditve nastopili tudi priznani gostje. Toliko o prireditvah v prazničnih dneh. Rad bi vam zaupal še eno novost iz teh dni. V Ribnici se ustanavlja KOMORNI ZBOR. Deloval bo v okviru KUD-a "GALLUS". Že kar nekaj pevk in pevcev se pod vodstvom gospoda Marjana zbira na vaje v prostoru pod odrom dvorane TVD, kjer ima KUD "GALLUS" svoj društveni prostor. Vljudno vabimo vse tiste, ki čutijo veselje do skupnega prepevanja, da se nam pridružite. Pričakujemo vas v nedeljo, 20. decembra med 18. in 20. uro v omenjenem prostoru (vhod je z druge strani stavbe). Podrobnejše informacije lahko dobite pri g. Marjanu na GSM 041 739 595 ali na Območni izpostavi SLKD Ribnica po tel.: 861 179. Pred vami so torej štiri vabila: zadnje za sodelovanje v KOMORNEM ZBORU, s prvimi tremi pa vas vabimo, da se udeležite prireditev, ki jih pripravljamo za vas. Predno zaključim, iz vsega srca želim, naj vam prihajajoči prazniki prinesejo obilo veselja, notranje sreče in zadovoljstva, ki naj se v vas naseli v toliki meri, da boste to bogastvo lahko skozi celo leto 1999 delili tudi ljudem, ki z njimi živite, delate ali jih srečujete! Jože Lampe vodja Območne izpostave SLKD Ribnica Enajsto leto že mineva, odkar nam prazničnost decembra razgrinja BOŽIČNO - NOVOLETNI KONCERT Bodimo ponovno skupaj 26. decembra ob 18. uri v Športnem centru v Ribnici. Vstopnice bodo na voljo pred koncertom, cena pa je 700 SIT (za otroke brezplačno). Božične pesmi, glasbo in n o vo 1 epttfprazno vanj c s plesom ter še marsikaj, kar naj vas pusti v nestrpnem pričakovanju koncerta, vam bodo z veseljem podali: - I Oktet GALLUS Kvartet INLES Vokalna skupina VITRA Vokalna skupina TRENUTEK GODALNI KVARTET GLASBENE ŠOLE Moški pevski zbor LONČAR ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR KOMORNI ZBOR RIBNIŠKA PIHALNA GODBA in gostje iz Kočevja Vodilo organizatorjev. Območne izpostave SLKD Ribnica in KUD-a GALLUS ter pripravljalnega odbora ostaja isto: Vsako leto druga tema, vsako leto bolj pestro, vedro in veselo. RADI SMO V VDC...TU NAM IE LEPO, pravijo duševno prizadeti. ...tudi zato, ker njihovo drugačnost iz predsodkov marsikateri domačin odklanja. 58 varovancev Društva za pomoč duševno prizadetim se počuti v svetlih prostorih, ki sojih dobili lani na Riku, in skupini sebi enakih bolj sproščeno in samozavestno. Postali so tudi bolj zgovorni, je 15 let trajajoče dejavnosti in učinke Društva na občnem zboru opisovala Majda Vrh, direktorica Centra za socialno delo, kamor je vključen tudi VDC. Ves ta dolgi čas trnove, a uspešne poti je po njenem mnenju tudi odraz občinske podpore, saj je bila leta 1977 Ribnica prva v Sloveniji, ki je družinam z duševno prizadetimi otroki delila denarno pomoč, ne glede na njihovo materialno stanje. 6 let kasneje je bilo Društvo tudi uradno ustanovljeno, v njem pa je svoj upravičeni del sreče in človekovega dostojanstva poiskalo 40 varovancev. Potrebno pomoč jim nudi tudi 20 staršev, ki se od lanskega decembra redno srečujejo in obenem tudi seznanjajo z novostmi v zakonodaji in načinu pomoči svojim otrokom. Uresničilo pa se bo očitno tudi prizadevanje, da bi varovanci dobili še večji in primernejši prostor. Župan je namreč dejal, da je pri gradnji Doma za ostarele in VDC-ja ostalo odprto samo še vprašanje, ali bo pri projektu s svojo podporo sodelovala država ali pa bo občina za opravljanje te pomembne dejavnosti dodelila koncesijo. A.P. Iz vsebine Še enkrat: Vse o volitvah! Štiri pisma naših bralcev 22-23 - raznolika sestava OS Z ustanovitvene seje ribniškega OS VODJE STRANK IN SVETNIŠKIH SKUPIN IZBRALI, SVET POTRDIL Vodenje gospodarstva je 19-članski svet zaupal Mihu Klunu, odbor za kmetijstvo bo vodil državni sekretar Franc But, družbene dejavnosti pa doktorica Anica P. Marolt. Družbeni interes bodo tako v slednjem, petčlanskem odboru, zastopale kar tri zdravnice. Ostala vodilna mesta v sedmih odborih in komisijah so zasedli že preizkušeni svetniki: Andrej Mate-finance, Franc Češarek-komunalne zadeve, Lado Orel-statutarna komisija in Benjamin Henigman -mandatna komisija. Začetnih težav bo po županovem in Matetovem mnenju manj, saj se je delo občinske uprave normaliziralo, način izdelave projektov in izvedbe investicij pa je postal predvidljiv. - župana potrdila večina...............4 - 5 Kakšni so interesi ribniških svetnikov?.........6-7 INLES: Z novo proizvodnjo in pogodbo v Evropo .. 8 Decembrske novice...........................9 in 11 Sodražico vodi Andrej Pogorelc................10-11 Zakon o DDV je pomanjkljiv.......................12 Informacije posredujte na TIC....................12 Iz oglasov in obvestil: - razpis za gospodarstvo................ 13 Zabavne strani................................15-18 - kino živi z izgubo.....................18 Kdo ima prav? Pogovor s komandirjem PP.........................21 Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica, Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica, Metka Tramte in S. H. - člana. Lektorica: Tanja Debeljak. Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej. Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.550 izvodov. Naslov uredništva: Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica. Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-805/97, zdne 11. 6.1997, se šteje občinsko glasilo REŠETO med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov v skladu s 13. točko tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pogovor: Preprost, prijazen, odkritosrčen ... p. Niko.24 - 25 Prihaja božič.......................................25 Vrstice iz šolskih klopi.........................26-27 Igrače v vrtec ali ne?..............................28 Šport.............................................. 29 Pojdite na Silvestrovo k sveti Ani!.................31 KAŠČA IZ LETA 1799 Odkrili so jo letos pri rušenju starega kmečkega poslopja v Dolenji vasi in na njej vrezano letnico 1799. Zanimivo je, da je bila sestavljena brez žebljev. Zdaj jo ni več, saj so jo odstranili skupaj s hišo, v kateri so jo našli. Fotografijo smo si sposodili od Toneta Tramteta, ki je dokumentiral to staro najdbo. OBVESTILO Dokumentarni film o nastajanju igre Zlati kamenčki boste lahko spremljali v soboto, 19. decembra, na II. programu TV SLO, ob 10.30\ pod naslovom OD IZVIRA DO IZLIVA, in v času zimskih počitnic, v ponedeljek, 28. 12. 1998, na I. programu TV SLO, ob 11.25h. Iskrena hvala... res iz srca.... Še kako dobro vem in čutim, da bi morala zapisati imena ljudi, ki se jim zahvaljujem. A kako to izreči tolikim, ki ste nam pomagali-vsebinsko, tehnično in denarno. In kako tolikim, ki ste naše delo pohvalili z najdragocenejšimi besedamL.ta časopis ima dušo... Verjamem, da se v teh kratkih mislih zahvale prepoznavate vsi, ki ste rojstvo in razvoj Rešeta podpirali že v njegovi kali ali pa ste ga medse sprejeli kasneje. Vsako leto je leto upanja. Naj leto 1999 časopisu prinese še večji ustvarjalni zagon.... ...vsakomur izmed vas pa želim, da bi našel mir v svoji duši. za Uredništvo Rešeta A.R OBČINA RIBNICA 1999 JANUAR 1 P NOVOIFTO. 17 N 2.NAVADNA » 2 § BAZILIJ @ 18 P MARJETA 3 N 2.PO BOŽICO f9 T ARSEN 4 P ANGELA 20 S BOŠTJAN 5 T MILENA.3.S.V. 21 Č NEŽA 6 S 22 P VINKO ■ 7 Č ZDRAVKO 23 S EMERENCIJANA 8 P SEVERIN 24 N 3.NAVADNA 3 9 S JULIJAN C 25 P PAVEL 10 N JEZUSOV KRST 26 T TIMOTEJ. TIT 11 P PAVLIN 27 S ANGELA 12 T TATJANA 28 Č TOMAŽ 13 'S RADOVAN 29 P VALERIJ 14 Č SREČKO 30 S MARTINA 15 p PAVEL 31 N 4.NAVJANEZ B. ® 16 s MARCEL F E B R U A R 1 p BRIGITA 17 S ++PEPELNICA 2 T SVEČNICA 18 Č SIMEON 3 S BLAŽ 19 P +KONRAD 4 C ANDREJ 20 S LEON 5 P AGATA 21 N 1. POSTNA 6 S PAVEL 22 P SEDEŽ AP. PETRA 7 N 5.NAVADNA 23 T POLIKARP 3 8 P SLOV.KULDAN 24 S MATIJA 9 T POLONA 25 Č TARAS 10 S VILKO 26 P +BRANKO 11 Č lurSka m.b. 27 S GABRIJEL 12 P ALEKSU 28 N 2. POSTNA 13 S JORDAN 14 N 6.NAVADNA 15 P KLAVDU ++ strogi post 16 T JULIJANA.PUST • MAREC 1 P ALBIN 17 S JERICA x • 2 T NEŽA e 18 Č CIRIL 3 S KUNIGUNDA 19 P JOŽEF 4 Č KAZIMIR 20 S KLAVDIJA 5 P +HADRIJAN 21 N 5. POSTNA 6 S NIKA 22 P LEA 7 N 3. POSTNA 23 T TURIBIJ 8 P JANEZ 24 S KATARINA 3 9 T FRANČIŠKA 25 Č G. OZNANJENJE 10 S 40 MUČENCEV C 26 P +LARA 11 C BENEDIKT 27 S RUPERT 12 p +DORA 28 N CVETNA 13 s KRISTINA 29 P BERTOLT 14 N 4. POSTNA 30 T BOGOLJUB 15 P KLEMEN 31 S MODEST 16 T TIHOMIL APRIL 1 Č VEL ČETRTEK S 16 P BERNARDKA e 2 P ++VEL PETEK 17 S INOCENC 3 S VEL SOBOTA 18 N 3.VELIKONOČNA 4 N VELIKA NOČ 19 P LEON 5 P 20 T HILDA 6 1 IRENEJ 21 S ANZELM 7 S JANEZ 22 C LEONID 3 8 Č VALTER 23 p JURIJ 9 P TOMAŽ C 24 s FIDEL 10 S EZEKIEL 25 N 4. VELIKONOČNA 11 N BELA NEDEUA 26 P PASHAZIJ 12 P ZENON 2Z. T HOZANA,D. UPORA 13 T MARTIN 28 S PETER 14 S VALERIJAN 29 Č KATARINA 15 C JELICA 30 P PIJ © M A J J UNIJ JULIJ AVGUST 1 S JOŽEF. DELAVEC 17 P JOŠT 1 T JUSTIN 16 S BENO 1 Č ESTERA 17 S ALEŠ 1 N 18 NAVADNA 17 T HIACINT 2 N 5. VELIKONOČNA 18 T. JANEZ 2 S MARCELIN 17 Č GREGOR 2 P MARTINUAN 18 N 16. NAVADNA 2 „P PORCIUNKCJLA 18 S ALENKA 3 P FILIP IN JAKOB 19 S IVO 2 Č TELOVO 18 P MARKO 3 S TOMAŽ 19 P SIMAH 3 T LIDIJA 19 Č JANEZ 3 4 T CVETKO 20 Č BERNARDIN 4 P KVIRIN 19 S ROMUALD 4 N 14. NAVADNA 20 T MARJETA 3 4 S JANEZ V. C 20 P BERNARD Zl S ZDENKO 5 S ANGEL 21 P SERAPIJ 5 S SVETKO 20 N 12. NAVADNA 3 5 P CIRIL IN METOD 21 S DANIJEL 5 Č MARIJA 6 Č DOMINIK S. 22 S JULKA 3 6 N 10. NAVADNA 21 P ALOJZU 6 T MARIJA C 22 Č MARIJA MAGD. 6 P JEZ. SPREMEN. 22 N 21. NAVADNA 7 P GIZELA 23 N BINKOŠTI 7 P ROBERT C 22 T JANEZ, TOMAŽ 7 S VILIBALD 23 P BRIGITA 7 S DARKO 23 P ROZA 8 S ZMAGO (L 24 P DARIJA PQM. 8 T MEDARD 23 S JOŽEF , 8 č HADRIJAN 24 S KRIŠTOF 8 N 19. NAVADNA 24 T JERNEJ . 9 N 6. VELIKONOČNA 25 T BEDA 9 S PRIMOŽ 24 Č ROJ. JAN. KRST 9 p VERONIKA 25 N 17. NAVADNA 9 P JAROSLAV 25 S LUDVIK 10 P GORDIJAN 26 S FILIP 10 Č BOGUMIL 25 E DAN DRŽAVNOSTI 10 S LJUBICA 26 P ANA. JOAHIM 10 T LOVRENC 26 Č ZEF1RIN © 11 T ZVEZDANA 27 Č AVGUŠTIN 11 p JEL.SRCE 26 S STOJAN 11 N 15. NAVADNA 27 T GORAZD. KLIMENT 11 S JASNA • 27 P MONIKA 12 S LEOPOLD 28 P GERMAN 12 s MAPBRiLSRQE 27 N 13. NAVADNA 12 P MOHOR. FORTUNAT 28 S NAZARIJ © 12 Č HILARIJA 28 S AVGUŠTIN - 13 Č VNEBOHOD 29 S MAKSIM 13 N 11. NAVADNA • 28 P IRENEJ 13 T HINKO • 29 Č "MARTA 13 P PONCIJAN 29 N 22. NAVADNA 14 P BONIFACIJ 30 N SVETA TROJICA © 14 P VALERIJ 29 f PETER IN PAVEL 14 S KAMIL 30 P PETER 14 S MAKSIMILIJAN 30 P SREČKO 15 S SONJA ® 3.1 P OBISKANJE D. M. 15 T VID 30 S ADOLF 15 Č BONAVENTURA 31 S IGNACU 15 N MARIJINO VN. 31 T RAJMUND 16 N 7. VELIKONOČNA 16 P KARMEN 16 P ROK - SEPTEMBER OKTOBER NO V E M B E R DECEMBER 1 S EGIDIJ 16 Č CIPRIJAN 1 P TEREZIJA 17 N 29. NAVADNA 3 1 P VSI SVETI .16 T MARJETA 3 1 S ELIGU 17 P LAZAR 2 Č EMERIK 17 P ROBERT 3 2 S ANGELI VARUHI C 18 P LUKA 2 T VERNI RAJNI 17 S ELIZABETA 2 Č BIBIJANA 18 S GACIJAN 3 P GREGOR C 18 S JOŽEF 3 N 27. NAVADNA 19 T PAVEL 3 S VIKTORIN 18 Č ROMAN 3 p FRANCE 19 N 4. ADVENTNA 4 S ZALKA 19 N 25. NAVADNA 4 P FRANCE 20 S VENDELIN 4 c KAREL 19 P MATILDA 4 s BARBARA 20 P EVGEN , 5 N 23. NAVADNA 20 R SVETLANA . 5 T APOLINARU 21 Č URŠKA 5 p ZAHARIJA 20 S SREČKO 5 N 2. ADVENTNA 21 T PETERK. 6 P BERTRAND 21 T MATEJ 6 S BRUNO 22 P MARIJA 6 s LENART 21 N KRISTUS, KR. VES 6 P MIKLAVŽ 22 S FRANČIŠKA © 7 T REGINA 22 -S MAVRIČU 7 C MARIJA 23 S JANEZ 7 N 32. NAVADNA 22 P CECILIJA 7 T AMBROŽ 23 Č JANEZ 8 S MALI ŠMAREN 23 Č LIN 8 p TAJDA 24 N 30. NAVADNA © 8 P BOGOMIR ® 23 T KLEMEN © 8 S RRF7MADFŽNA 24 P SVETI VEČER 9 Č PETER 24 P RUPERT 9 s DIONIZU 25 P DARINKA 9 T DARKO 24 S CVETKA 9 č VALERIJA 25 S BOŽIČ 10 P INES • 25 S SERGIJ © 10 N 28. NAVADNA 26 T LUCIJAN 10 S LEON V. 25 Č KATARINA 10 p MARIJA 26 N SV. DRUŽINA. DAN S. 11 S NADA 26 N 26. NAVADNA 11 P MILAN 27 S SABINA n Č MARTIN 26 P SILVO 11 S DAMAZ 27 P JANEZ . 12 N 24. NAVADNA 27 P VINCENC 12 T MAKSIMILIJAN 28 Č SIMON, JUDA 12 p MILAN 27 S VIRGIL 12 N 3. ADVENTNA 28 T NEDOLŽNI OTROCI 13 P JANEZ 28 T VENČESLAV 13 S FATIMSKA M. B. 29 P NARCIS 13 s STANISLAV ' 28 N 1. ADVENTNA 13 P LUCIJA 29 S TOMAŽ C 14 T POV. SV. KRIŽA 29 Š MIHAEL. GABRIJEL 14 Č VESELKO 30 S MARCEL 14 N 33. NAVADNA 29 P RADOGOST 14 T JANEZ OD KR. 30 ,Č ROGERIJ 15 S ŽALOSTNA M. B. 30 Č HIERONIM 15 p TEREZIJA 31 N 31.NAV. D. REF. C 15 P ALBERT 30 T ANDREJ ' (. 15 S KRISTINA 31 P SILVESTER 16 S HEDVIKA 16 Č ALBINA 3 MEŠANA STRUKTURA SVETA, VEČ RAZNOLIKIH INTERESOV? ŽUPAN POTRJEN Z VEČINO ODDANIH GLASOV Na listah se je pojavilo res veliko kandidatov, ampak tisti bolj osveščeni so se ustavili samo ob prvih imenih. Ta so imela večjo možnost za zmago, čeprav ste glas oddali lahko kateremukoli posamezniku z liste. In ker je Ribnica zaradi svoje velikosti morala ubrati proporcionalni sistem, so se volivci, ki se nikakor niso hoteli 'obarvati', čutili prikrajšani. Potrjevati so morali namreč tiste, ki sojih izbrale stranke. Tokrat so te v ospredje postavile rekordno število žensk in precej politično še neizkušenih imen.Osem svetnikov je način sprejemanja odločitev osvojilo že v preteklem mandatu, kar 11 pa je takih, ki se bodo v tej vlogi preizkusili prvič. Med njimi je torej 5 žensk in kar štiri so socialdemokratinje. Trem je profesionalna prioriteta izobraževanje, dvema pa zdravstvena oskrba občanov. Dva svetnika sta v novo nastali svet pridihnila mladost, saj sta stara le 25 let. Eden izmed njiju bo zastopal doslej očitno premalo slišane interese gasilcev. Tudi Neodvisna lista gospodarstva, ki želi biti nadpolitična združba podjetnih ljudi, je zavzela le eno mesto, z Andrejem Matetom, bivšim predsednikom OS. Govorimo pa lahko o popolni zmagi socialdemokratov, saj so zapolnili kar 7 mest v 19-članskem OS. 4 mesta je zavzela SKD, po tri pa SLS in ZLSD. Ribničani so se 'nadslovensko' odrezali, saj se je v neugodnih snežnih razmerah na 30 volišč odpravilo kar 57, 70 % volivcev. Nadaljnji potek ribniškega razvoja je svetnikom torej zaupala več kot polovica prebivalcev, 90 % le-teh pa je moralno podporo ponovno izrazilo tudi županu Jožetu Tanku. 422 glasovnic je bilo neveljavnih, večidel z volišča v Glasbeni šoli, v okolici katerega bivajo prebivalci Gorenjske ceste, ki s svojo obnovo spravlja ljudi v nejevoljo. Toliko jih je neformalno tudi volilo proti županu, ker so le na tak način lahko izrazili svoj proti, saj ni bil referendum. Sicer pa je bil župan že od tistega trenutka, ko je bilo jasno, da bo tekmoval sam s seboj, nezadovoljen, ker se mu ni po robu postavil kak protikandidat, saj bi izid glasovanja bolj realno prikazal razmerje moči in popularnosti. Politične stranke so županu izrazile tiho podporo in politično prizorišče pustile prazno. Tudi nihče izmed Ribničanov se ni odpravil iskat podpise, da bi se zoperstavil kot neodvisen tekmec. Stranke in občani se torej z dosedanjimi županovimi usmeritvami in delom strinjajo. Trditev, da je to bolj odraz nesposobnosti ali neprimernosti nesojenih protikandidatov, bi bila preveč pavšalna. Kljub temu se je med Ribničani razširil dvom o demokratičnosti takšnih volitev, ki gaje Milan Arko povzel tudi v svojem pismu: “Moram mm povedati, kako zelo sem razočaran nad lokalnimi volitvami v Ribnici. Kakšna demokracija je to, če lahko volim samo enega in edinega kandidata? In čemu potem volitve? Kje je alternativa? Še celo v sosednji, novo ustanovljeni občini Sodražica se za funkcijo župana potegujejo trije kandidati. Aha, oprostite, že vem, to je demokracija - po ribniško. Dragi moji sorojaki, menda veste:"Demokratično" in temeljito, sebi v škodo, demokraciji in zanamcem pa v sramoto in opomin." "Delček volilnega telesa" Milan Arko, Ribnica Nobena kritika nima teže, če upoštevamo golo in znano resnico: Skoraj vsi polnoletni državljani so imeli pravico voliti. Polovica se zaradi apatičnosti pusti voditi komurkoli, druga modruje šele po bitki. Ampak za župana sije vendarle upal kandidirati le eden. Alenka P. URADNI PODATKI Občinske volilne komisije Občine Ribnica V nedeljo, dne 22. novembra 1998, so bile izvedene lokalne volitve za župana, za člane občinskega sveta ter za člane svetov krajevnih skupnosti. V volilne imenike na območju občine je bilo vpisanih 6806 volivcev. Volitev se je udeležilo 3930 volilnih upravičencev, od tega dva po pošti. Volilna udeležba je bila 57,74%. I. Volitve za župana Volitve za župana občine Ribnica so potekale po večinskem sistemu. Od skupaj 3930 oddanih glasovnic je bilo 422 neveljavnih. Za župana je bil izvoljen edini kandidat: Jože Tanko, roj. 16.04.1956, Breg pri Ribnici 82, Ribnica, univ. dipl. inž., ki ga je predlagala Socialdemokratska stranka Slovenije. Zanj je glasovalo 3508 volivcev. Nagovor župana Spoštovani občanke in občani! Iskreno se vam zahvaljujem za podporo in zaupanje, ki ste ju dali meni in svetniški skupini SDS na novembrskih volitvah v organe Občine Ribnica. Vaša jasno izražena podpora dokazuje, da smo v preteklem mandatu presojali in odločali s strokovnimi argumenti, da smo izbrali pravi način dela in sodelovanja, da smo na pravi poti. Rezultat tega je, da seje začela Ribnica zavedati same sebe, daje postala iskana, samozavestna in prepoznavna v slovenskem in širšem prostoru, predvsem pa, da se je v Ribnici marsikaj spremenilo na bolje. Povsod so vidni sadovi dobrega, strpnega in umirjenega dela. Naših uspehov nismo bučno slavili; prepustili smo vam, da ste jih občani sami ocenili. Predvsem sem vesel, da se je v zadnjih štirih letih veliko premaknilo na socialnem področju. Čutiti je, da ste občani sami veliko storili za ublažitev negotove prihodnosti. Prav ribniška trma in podjetnost, želja doseči več, želja po neodvisnosti, želja, da sami poskrbimo zase in za svoje najbližje so zagotovo tiste sile, ki so ob primerni pomoči, tudi občine, pomagale uresničiti prenekatere cilje in odkloniti težave. Upam pa, da bo tudi trud vodij večjih podjetij prinesel sadove in da bomo še z večjo gotovostjo gradili našo skupno prihodnost. Prav urejene socialne razmere sprostijo še mnoge druge sposobnosti, ideje, želje in cilje, komunikativna in delovna lokalna politika pa poskuša najti način, da na kar najbolj učinkovit način zagotovi uresničitev le-teh. S tem se poglablja povezanost ljudi, pripadnost kraju in okolju in uspehi ne morejo izostati. Prepričan sem, da bomo tudi v prihodnjem letu in prihodnjem mandatu znali slediti željam občanov in potrebam občine, da bo napredek viden na vseh področjih našega sodelovanja in da bomo Ribniča-ni s ponosom in samozavestjo zakorakali v novo tisočletje. Župan Jože Tanko II. Volitve članov občinskega sveta Volitve za člane občinskega sveta občine Ribnica so potekale po proporcionalnem sistemu. Območje občine Ribnica je bilo razdeljeno na tri volilne enote. V prvi volilni enoti smo volili sedem članov, v drugi in tretji pa po šest članov občinskega sveta. Od 3930 oddanih glasovnic je bilo 328 neveljavnih. Posamezne liste kandidatov so v občini dobile naslednje skupno število glasov: Glasovi % Mandati Ime liste 589 16,4 3 SLS 1124 31,2 7 SDS 260 7,2 1 GASILCI 288 8,0 1 NEODVISNA LISTA GOSPODARSTVA 786 21,8 4 SKD 555 15,4 3 ZLSD 3602 19 SDS LEGENDA: SDS - Socialdemokratska stranka Slovenije SKD - Slovenski krščanski demokrati SLS - Slovenska ljudska stranka ZLSD - Združena lista socialnih demokratov VE 1-3 - volilna enota VE1 VE 2 VE2 B. KOGOVŠEK A. HOČEVAR A. P. MAROLT VE2 J. LEVSTEK VE 3 M. LOVŠIN VE 3 M. KLUN VE3 V. LEVSTEK SKD VE1 VE2 VE 3 VE3 J. LUŠIN F. ČEŠAREK B. HENIGMAN F. PEROVŠEK ZLSD VE1 VE1 VE2 L. OREL F. LAPAJNE Z. MIKULIČ SLS NEODVISNA LISTA GOSPODARSTVA VE1 M.LESAR VE2 F. BUT VE 3 A. MARN VE1 A. MATE VE1 M. KOŠIR III. Volitve za člane sveta krajevnih skupnosti GASILCI Volitve za člane svetov krajevnih skupnosti so potekale po večinskem sistemu. Krajevni skupnosti Ribnica in Dolenja vas sta bili razdeljeni na tri volilne enote, krajevni skupnosti Sveti Gregor in Velike Poljane pa na volilne enote nista bili razdeljeni. KS RIBNICA Ludvik RUS, ZLSD Jože LAMPE, SKD Anton JORAS, SLS Fortunat ŠILC, SDS Metod OBLAK, SKD Janez LOVŠIN, SDS Franc PETEK, SLS Tomaž HREN, SKD Jože LEVSTEK, SDS KS DOLENJA VAS Andrej ANDOLJŠEK, SKD Bojan HENIGMAN, SKD Janez BOJC, SKD Ludvik ORAŽEM, SLS Franc BOJC, skupina volivcev Janez LEVSTEK, SKD Dušan LAVRIČ, SDS KS SVETI GREGOR Bogdan ADAMIČ, SKD Jože ŠKULJ, SDS Alojzij LEVSTEK, SDS Franci PEROVŠEK, SKD Valentin ZGONEC, SDS KS VELIKE POUANE Hubert KOSLER, SLS Andrej DROBNIČ, SLS Jože MAROLT, SKD Jože MAROLT, SLS Jože ANDOLŠEK, SLS Dragica Abrahamsberg predsednica OVK PREDSTAVITEV VSAK IZMED NJIH BO ZASTOPAL 481 OBČANOV, ZATO Glas ljudstva naj bi prenesli v občinski svet, z modrimi odločitvami usmerjali razvoj občine in zakrili strankarsko obarvanost vsakič, ko mora prevladati splošni interes. Vsem smo poslali enaka vprašanja, le eno smo prilagodili tistim, ki prvič zasedajo svetniški sedež. Dobro vemo, da smo jih v odgovorih precej omejili, saj smo jim določili le vrstico odgovora za vsako vprašanje, nujno zaradi pomanjkanja prostora in namenoma zato, da pokažejo svojo izvirnost. Vprašali smo jih, zakaj so sploh kandidirali, katera naloga se jim zdi prednostna, kaj je največja slabost in prednost Ribniške doline, kako dobro poznajo dosedanji razvoj občine in odločitve, kako pojmujejo vlogo svetnika in, če so želeli, so napisali tudi vrstico o tem, kakšna se jim zdi sestava OS, v katerem bodo začeli ali nadaljevali svojo pot. Tudi fotografije so različne, ker smo jih prosili, da jih sami izberejo in naj bodo takšne, ki jih nekako značilno predstavljajo, njih kot osebnosti ali pa njihovo delo. Marsikateri njihov odgovor je vreden pozornosti. Bernarda Kogovšek, SDS, profesorica glasbe 1. MOTIV: Povabilo med r — rf» f svetniške kandidate sem si štela v čast. Zastopala bom barve ribniške kulture in . j te tovrstnih potreb občanov, g^r I fiz. PREDNOSTNA NALO-p”,-er J . ^ J GA: Dokončati zastavljena HSF 1 f&BS dela, osebno pa se bom najbolj potegovala za dokončanje objekta glasbene šole, športne dvorane, za ureditev toplotnega sistema v Ribnici in gradnjo stanovanjskega bloka za mlade družine. 3. SLABOSTI/PREDNOSTI: Ne poznam slabosti občine, poznam pa sposobnega župana, ki bo v naslednjem mandatu s soglasjem občinskega sveta lahko uresničil želje mnogih občanov. 4. POZNAVANJE PROBLEMATIKE: V detajle ne poznam problematike občine, v grobem pa sem z njo seznanjena iz občil ali pripovedi posameznih svetnikov. 5. VLOGA SVETNICE: Mislim, da bom lahko predlagala kaj novega, gotovo pa bo moj glas odločal "za" ali "proti” pripravljenim predlogom. 6. O NOVEM OS: Sestava sveta me ne zanima, kako je pobarvana, mislim pa, da smo v njem ljudje, ki bomo enotno upoštevali interese občanov. Zdravko Mikulič, ZLSD, zidar 1. MOTIV: Želim aktivno prispevati k razvoju občine v zadovoljstvo občanov. 2. PREDNOSTNA NALOGA: Zmanjševanje brez- poselnosti in ustvarjanje pogojev za večji narodni dohodek. 3. SLABOSTI: Neobdelane površine, slabe gospodarske razmere. PREDNOSTI: Razvoj podjetništva, turizem... 4. POZNAVANJE PROBLEMATIKE: Iz sredstev javnega obveščanja in konkretnega stanja v občini oz. dela na terenu. 5. VLOGA SVETNIKA: Podpiral in glasoval bom za dobre predloge in predlagal tudi svoje in strankine. 6. O NOVEM OS: S sestavo sveta sem zadovoljen. Miha Košir, Gasilci, dipl. ing. strojništva 1. MOTIV: Osnovni motiv pri kandidaturi mi je bil izboljšava požarne varnosti v naši občini. 2. PREDNOSTNA NALOGA: Za izboljšavo gopo-darskega stanja, s čimer je tudi povezano stanje gasilstva. 3. SLABOSTI: Velika brezposelnost in neperspektivna delovna mesta. 4. POZNAVANJE PROBLEMATIKE: Problematika mi je znana iz objav v medijih(radio, časopis). 5. VLOGA SVETNIKA: Mislim, da bo mojo vloga posvetovalno-odločevalna, vendar tudi z novimi predlogi. 6. O NOVEM OS: Sestava novega OS je bolj ali manj po volji volivcev. Miha Klun, SDS, dipl. pravnik 1. MOTIV: Zame je bil izziv biti zraven in soprispevati k razvoju in podobi kraja. 2. PREDNOSTNA NALOGA: Nadaljevati z enakomerno porazdelitvijo dobrin na vsa področja. 3. SLABOSTI: Razpršenost prebivalstva. PREDNOSTI: Razpoznavnost občine, njene tradicije in industrije. 4. POZNAVANJE PROBLEMATIKE: Preko medijev in neposredno preko župana in občinskih svetnikov. 5. VLOGA SVETNIKA: Vsak svetnik mora imeti vizijo in tudi svoje predloge v zvezi z njo. 6. O NOVEM OS: Zelo pisana sestava. Če bo združil energijo in voljo, mu dobro kaže. Marija Lovšin, SDS, razredna učiteljica L MOTIV: Izziv. 2. PREDNOSTNA NALOGA: Zaposlitev in aktivno preživljanje prostega časa otrok, mladine in odraslih. 3. SLABOSTI: Pomanjkanje čistilnih naprav. PREDNOSTI: Razvoj kulture in turizma. 4. POZNAVANJE PROBLEMATIKE: Iz Rešeta. 5. VLOGA SVETNIKA: Posvetovalno-odločevalna, za nove predloge. 6. O NOVEM OS: Zanimiva in pestra sestava. Franc Češarek, SKD, ing. strojništva L MOTIV: Želim biti vključen tudi v dogajanja na družbenopolitičnem delu življenja. 2. PREDNOSTNA NALOGA: Predvidena nova vpadnica v Ribnico in s tem aktiviranje podjetniške cone ob njej. Zavzemal se bom za pospešitev izgradnje čistilne naprave in kanalizacijo v Dolenji vasi. 3. SLABOSTI: Skoraj ni več razvoja v proizvodnih dejavnostih. PREDNOSTI: Delavni in iznajdljivi Ribničani. 4. POZNAVANJE PROBLEMATIKE: V celoti, ker sem bil svetnik v bivšem OS. 5. VLOGA SVETNIKA(v bivšem OS): Lahko rečem, da je prevladovala težnja k čim boljšim rešitvam pripravljenih predlogov, torej konstruktivna. 6. O NOVEM OS: Bomo videli! Izbrali so volivci in upam, da dobro. Franci Perovšek, SKD, strojni ključavničar L MOTIV: Da sodelujem pri razvoju in napredku občine. 2. PREDNOSTNA NALOGA: Predvsem na področju komunalne in cestne infrastrukture. 3. SLABOSTI: Prevelika brezposelnost. 4. POZNAVANJE PROBLEMATIKE: V prejšnjem mandatu sem bil član OS. 5. VLOGA SVETNIKA (v bivšem OS): Konstruktivna. 6. O NOVEM OS: Več ali manj pričakovana sestava OS. Justina Lušin, SKD, doktorica medicine L MOTIV: Za svetnico sem kandidirala na vabilo Sloven-m "V, skih krščanskih demokratov. 2. PREDNOSTNA NALO-5v GA:Predvsem problematika mladih (vključevanje v nove dejavnosti, brezposelnost, izraba prostega časa, zdravstveni in socialni problemi)... 3. SLABOSTI: Ni največja slabost, menim pa, da je premalo narejenega za čisto okolje. PREDNOSTI: Naravne lepote, dosedanja promocija Ribnice in vidim rezultate dosedanjega dela tistih Ribničanov, ki skrbijo za dobro vseh nas. 4. POZNAVANJE PROBLEMATIKE: Problematika občine mi je bolj poznana s področja, kjer delam. 5. VLOGA SVETNICE: Nadaljevala bom delo predhodnih svetnikov, upam, da čim bolj konstruktivno. 6. O NOVEM OS: Prejšnji OS je deloval dobro, sedanji pa bo, glede na vključitev več svetnic, še bolje, ker bo podprto več 'vogalov' ribniške občine. Andreja Hočevar, SDS, učiteljica razrednega pouka L MOTIV: S svojimi idejami, pobudami želim prispevati k dobremu delovanju občine, kajti nič se ne bo zgodilo samo od sebe, vsak od nas bo moral nekaj premakniti. 2. PREDNOSTNA NALOGA: Verjetno bo prva naloga nadaljevati že začeta dela prejšnjega OS. Čutim pa pomanjkanje kvalitetnega preživljanja prostega časa , predvsem otrok in mladine, zato se bom zavzemala za razvoj interesnih dejavnosti, amaterske kulture... PREDSTAVITEV KDO SO NOVI RIBNIŠKI SVETNIKI? 3. SLABOSTI: Gospodarska nestabilnost. PREDNOSTI: Občina se je začela odpirati na mnogih področjih. 4. POZNAVANJE PROBLEMATIKE: Problematiko poznam predvsem iz glasila Rešeto in preko svetniške skupine SDS. 5. VLOGA SVETNICE: Na področjih, ki jih dobro poznam in za katera sem strokovno usposobljena, bom delala konstruktivno z novimi pobudami. 6. O NOVEM OS: Veliko pozitivnost novega OS vidim v njegovi pestri sestavi, tudi zaradi tega, ker ga sestavljamo ženske, saj se odločamo mnogokrat odgovorneje in strpneje od moških. Jože Levstek, SDS, ___ kmetijski inženir Z X L MOTIV: S svojim znan-I -»jem in poznavanjem želim sodelovati pri nadaljnjem razvoju Ribnice. 2. PREDNOSTNA NALOGA: Ker sem po poklicu kmet, bi dal prednost razvoju kmetijstva in podeželja. 3. SLABOSTI: Razdrobljena lastniško-zemljiška posestna struktura. PREDNOSTI: Največja prednost občine je njena prepoznavnost v slovenskem prostoru in izven njega. 4. POZNAVANJE PROBLEMATIKE: Kot član kmetijskega in komunalnega odbora v bivšem OS relativno dobro poznam problematiko občine. 5. VLOGA SVETNIKA (v bivšem OS): Konstruktivna. 6. O NOVEM OS: Glede na to, da bo v prihodnje večji poudarek na razvoju družbenih dejavnosti, zdravstvu, šolstvu., je sestava novega OS zelo primerna. Lado Orel, ZLSD, diplomirani pravnik V OS Ribnica sem bil član tudi v preteklem mandatnem obdobju kot član Združene liste socialnih demokratov. Zaradi dobrega sodelovanja vseh svetnikov v preteklem mandatu in rezultatov našega skupnega dela sem se odločil za ponovno kandidaturo. Pričakujem, da bomo vsi svetniki tudi v novem mandatnem obdobju podobno sodelovali med seboj kot v preteklosti in s takšnim delom izpeljali že sprejete programe ter s svojim delom in odločitvami zagotovili čim boljše pogoje bivanja vsem v občini Ribnica, v okviru pristojnosti, ki jih Občina ima. Alojz Marn, SLS, dipl. ing. kmetijstva L MOTIV: Razlog za ponovno kandidaturo je poznavanje problematike in težav občanov ter možnost reševanja tako na lokalnem kot tudi na višjem nivoju. 2. PREDNOSTNA NALOGA: Težko je v enem stavku opredeliti, kaj je najbolj pomembno, vendar pa bi izpostavil enakomeren razvoj na vseh področjih. 3. SLABOSTI: Visoka stopnja nezaposlenosti. Gospodarstvu je treba zagotoviti pogoje, da se bo hitreje razvijalo, kar pa ni odvisno samo od občine. PREDNOSTI: Največjo vidim v razvoju obrti in podjetništva, pa tudi podeželje nosi v sebi adute, ki bi jih morali izkoristiti(dopolnilne dejavnosti). 4. POZNAVANJE PROBLEMATIKE: Poznam jo iz članstva v OS in s terena. 5. VLOGA SVETNIKA (v bivšem OS): Županu in občinski upravi je bila dosedanja sestava OS velik pomočnik in ne nasprotnik kot v mnogih občinah in lahko si le želim, da bi bilo tako tudi v bodoče. 6. O NOVEM OS: Sestava je pač takšna, kakršno so izbrali volivci oz. jo je omogočil obstoječi volilni sistem. Anica P. Marolt, SDS, zdravnica 1. MOTIV: Kratko in jedrnato: Razmišljaj globalno, delaj lokalno. 2. PREDNOSTNA NALOGA: Povrnitev gospodarske trdnosti. 3. SLABOSTI: Relativna zemljepisna "zaprtost", ki ovira izkoriščanje naravnih danosti v smislu turizma. PREDNOSTI: "Zdrav dih" zaradi neonesnaženosti. 4. POZNAVANJE PROBLEMATIKE: Na to vprašanje bom lahko odgovorila po L ali 2. seji OS. 5. VLOGA SVETNICE: Menim, daje možno in prav oboje: posvetovalno-odločevalna in konstruktivna funkcija. 6. O NOVEM OS: V vsaki sestavi je možno z modrostjo in strpnostjo narediti marsikaj in se tudi dobro počutiti. Matija Lesar, SLS, osnovna šola L MOTIV: Zaradi sodelovanja pri reševanju krajevnih in drugih občinskih potreb. 2. PREDNOSTNA NALOGA: Enakomeren razvoj celotne občine s poudarkom na demografsko ogroženih področjih. 3. SLABOSTI: Prepočasna gospodarska rast in visoka stopnja brezposelnosti. PREDNOSTI: Razvoj obrti, ki lahko preraste v podjetništvo. 4. POZNAVANJE PROBLEMATIKE: Kar dobro sem seznanjen iz OS in od prebivalcev na terenu. 5. VLOGA SVETNIKA( v bivšem OS): Prevladovala je posvetovalno-odločevalna vloga OS. 6. O NOVEM OS: Izvolili so ga občani. Upam, da bo deloval vsaj tako dobro kot v prejšnji sestavi. Franc But, SLS, mag. ekonomije L MOTIV: Želel bi aktivno sodelovati pri razvoju občine Ribnica in še bolj kot doslej prispevati k podpori njenih programov ter reševanju problemov s strani države. 2. PREDNOSTNA NALOGA: Mnoge naloge so enako pomembne, saj se vse dotikajo potreb ljudi. Izpostavljam pa dobro pripravo občine za koristenje denarja EU za njene razvojne programe že od 1. 2000 naprej. 3. SLABOSTI: Beg intelektualcev in strokovnjakov iz Ribnice, kar je posledica slabega gospodarskega stanja in nizke gosp. rasti. PREDNOSTI: Dobro razvita obrt, iz katere se poraja novo podjetništvo. 4. POZNAVANJE PROBLEMATIKE: Ves čas sem aktivno sodeloval z občino in županom ter pomagal pri komuniciranju z državo, zato problematiko dovolj dobro poznam. 5. VLOGA SVETNIKA: OS je v preteklosti v Ribnici deloval dovolj konstruktivno in odgovorno, ne glede na članstvo v strankah. 6. NOVEM OS: OS je rezultat trenutne politične volje v Ribnici. Verjamem in upam, da bo deloval najprej strokovno in z voljo po reševanju problemov. Andrej Mate, Neodvisna lista gospodarstva, mag. ekonomije 1. MOTIV: Vpliv gospodarstva na občinska dogajanja. 2. PREDNOSTNA NALOGA: Odpiranje in ohranjanje „ delovnih mest. W 3. SLABOSTI: Odhajanje in zaposlovanje sposobnih in izobraženih iz Ribnice. PREDNOSTI: Tradicionalna iznajdljivost naših Ribničanov. 4. POZNAVANJE PROBLEMATIKE: Zelo dobro jo poznam, ker sem bil predsednik OS. 5. VLOGA SVETNIKA (v bivšem OS): Konstruktivna. 6. O NOVEM OS: Menim, da bo tudi novi OS deloval uspešno, če bodo preseženi ozki politični interesi in upoštevani konstruktivni predlogi vseh svetnikov. Benjamin Henigman, SKD, višji upravni delavec L MOTIV: Želim pomagati h kakovostnemu napredku Ribniške doline in ljudi in povezati delo poslanca z dogajanji v domačem okolju. 2. PREDNOSTNA NALOGA: Zagotoviti osnovne pogoje za zdravo in varno okolje, urediti smetišče, dograditi obvoznico, Dom starejših občanov in poskrbeti za mladino. 3. SLABOSTI: Geografska lega izven vitalnih državnih interesov in upočasnjen ponovni zagon gospodarstva. PREDNOSTI: Vztrajnost in samostojnost Ribničanov pri delu brez čakanja na tujo pomoč. 4. POZNAVANJE PROBLEMATIKE: Dokaj dobro, saj delujem v organih občine od 1. 90 neprekinjeno, človek pa se vsak dan znova uči in sprejema nova dejstva. 5. VLOGA SVETNIKA(v bivšem OS): OS je svoje delo do sedaj opravljal dobro, celovito in tolerantno do prve novonastale občinske uprave. 6. O NOVEM OS: Sestava novega OS odraža voljo ljudi in predlagateljev in bo lahko uspešno predstavljal potrebe občanov. Vinko Levstek, SDS, strojni tehnik 1. MOTIV: Za kandidaturo sem se odločil zato, da bi lokalne probleme Slemen predstavil v OS in bi jih reševali skupaj. 2. PREDNOSTNA NALOGA: OS mora nadaljevati z načinom dela iz prejšnjega mandata, sam pa si bom prizadeval za izgradnjo mrliških vežic in ureditev športnega igrišča ter kulturnega doma pri Sv. Gregorju. 3. SLABOSTI: Šibko točko vidim v tem, da nimamo srednje šole in se dijaki na šolanje vozijo drugam. 4. POZNAVANJE PROBLEMATIKE: Z njo sem se seznanjal le preko glasila Rešeto, zato jo poznam bolj površno. 5. VLOGA SVETNIKA: Svojo vlogo pojmujem kot konstruktivno, saj bom predlagal nove zamisli za rešitev problemov in upam, da bom skupaj z ostalimi svetniki delal v korist napredka občine. 6. O NOVEM OS: Sestava novega OS je odraz dela oz. nedela strank in posameznikov v preteklem mandatu. O DOGODKIH Ob 50. obletnici INLES PODPISAL 404 MIO DEM VREDNO POGODBO IN ODPRL NOV OBRAT PVC OKEN IN VRAT Toliko vredna pogodba doslej v slovenski lesni industriji še ni bila podpisana, zato je Inles na njen podpis z ekskluzivnim zastopnikom v Nemčiji in Avstriji, Lescom, počakal do velikega praznovanja 50. obletnice obstoja, ki ga je za 230 domačih in tujih poslovnih partnerjev priredil 27. novembra. Pogodba o prodajnih pogojih in nabavi preko Lesca pomeni 85 % prodajne proizvodnje Inlesa v naslednjih 5 letih, je njen pomen pojasnil direktor Uprave Andrej Mate. Zdaj je rešeno tudi lastništvo blagovne znamke v tujini Isarholz, ki si jo enakomerno delita tako Inles kot Lesco, čeprav je večinski lastnik ribniško podjetje, pravi Mate, saj je 16% Lescovega kapitala njegovega. Že prvo leto je predviden promet v višini 73 mio DEM, ki naj bi ga Lesco s prodajo izdelkov iztržil v tujini. Damoklejev meč, ki je stalno visel nad Inlesovo trdoživostjo, je tako po Matetovem mnenju že preteklost in v svojem govoru je izpostavil ključno vlogo in breme, ki so ju v dolgoletnem razvoju nosili "inlesovci, njihovi zvesti partnerji in okolje, v katerem bivamo." Pred slovesnostjo v dvorani in podelitvami priznanj je skupaj z državnim sekretarjem za industrijo Borisom Šuštarjem na Inlesu tudi uradno odprl nov obrat PVC oken in vrat. Podjetje je tako postalo največji proizvajalec tega programa v Sloveniji, kjer 80 zaposlenih ustvari 2 mio DEM na mesec, kar po navedbah Dušana Urha sodi v evropski vrh za take in podob- ne tehnološke rešitve. Investicija je bila končana v enem mesecu, preureditev nekdanje žagalnice in skladišča lubja pa je stala 1, 6 mio DEM. Letos bo končana tudi finančna sanacija Inlesa, ki je potekala v okviru prestrukturiranja podjetij Slovenske razvojne družbe. Državni sekretarje podjetju napovedal svetlo prihodnost, ČE bo projekt izvedlo tako, kot je načrtovan in obenem spremenilo in prilagodilo vrsto postopkov za normalno poslovanje. Poudarjal je pomen priprave na članstvo v Evropski uniji in znanje ter tehnologijo, ki bosta Inlesu pogojevala uspešno delo. Ne glede na razkrajajoče se prodajno okolje južnega trga in hude težave pri nagli preusmeritvi na zahtevno zahodno tržišče ter komaj pomirjeno burno obdobje dvomov o svojem nadaljnjem obstoju, pa je Inles na južnem trgu obdržal podobo cenjenega podjetja. Mirko Anzeljc, eden izmed Inlesovih direktorjev, ki je pomembno usmerjal njegov razvoj, je v nagovoru dejal, da na svoje vprašanje še vedno sliši isti odgovor: "Pa kako da ne, Inles je najbolji proizvodač gradevinske posto-larije..." Od Jesenic pa do Gjevgjelije, tako je bilo nekdaj. Priznanje - kot je znak RAL za kakovost - pa vodi podjetje Inles v širši svet in s prestrukturiranjem morda k trdnejši prihodnosti. Alenka P. Nelagodnega razpleta zadnje seje občinskega sveta ni pričakoval nihče Sporno: ZADOLŽITI SE LETOS ALI DRUGO LETO? Razumljivo je bilo, da je treba ostati mož beseda, toda ravno na zadnji seji?, so razglabljali svetniki v petek, 13. novembra, ko naj bi ob koncu tekoče in sorazmeroma lahke seje v gostilni Mihelič nazdravili dobremu sodelovanju. Tako mučen zaplet se je v zadnjem mandatnem obdobju odigral le redko in tokrat se sploh ne bi smel, saj so svetniki rebalans, v katerem je predvideno tudi zadolževanje do 10 odstotkov proračuna, že sprejeli. Na poslovilni seji bi morali zato le odločiti, katere investicije so tiste, ki bodo poplačane z zadolževanjem. Svetniki so o isti točki glasovali dvakrat in Občina bo po prvotnem načrtu lahko poplačala izvajalce najbolj nujnih del za cesto Vintarji-Črni Potok, vodovod Jurjeviča, čistilno napravo Dolenja vas in Kanal S (Gorenjska c.-Inles), za kar lahko dodatno porabi največ 50 milijonov SIT. Ob koncu je delo 15 zaposlenih pohvalil tudi župan, saj so se v tem času toliko usposobili za izdelovanje učinkovitih programov, da Ribnica lahko kandidira na vsakem razpisu in "iz začetnih 45 mio SIT smo sedaj prišli že do 145 mio SIT sofmancerskih sredstev". Foto in tekst A. P. Andrej Mate, ki je vodil 20 svetnikov na 32 rednih sejah, bo sedaj sedel na svetniškem mestu. Pretekli OS je delal za korist občanov, zato je Mate dejal, da mu je bilo čast voditi tak svet. Obenem se je zahvalil tudi občinski upravi, ki jo v tej lepi gesti mnogi kar nekako zanemarjajo. Na občinsko socialno stanovanje čaka samo še 5 prosilcev NOV RAZPIS V PRVI POLOVICI LETA 99 Do takfat bo Občina rešila stanovanjske težave še petim izmed 18 prosilcev za socialno stanovanje, ki so na čakalni prioritetni listi že od 1. '96. Tisti, ki vloge prinašajo sedaj, jih bo Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo sprejel in zabeležil, pred razpisom pa tudi pisno obvestil, tako da se bodo lahko uradno prijavili, je povedala Darja But. Za socialna stanovanja, ki so opremljena z vsemi inštalacijami (brez nadstandardnih dodatkov), zaprošajo večinoma manj premožne mlade družine, ki se prvič soočajo s tovrstno težavo. Prioritetno listo oblikuje stanovanjska komisija, ki najprej pregleda dokumentacijo in oceni stanovanjske razmere prosilcev. Sicer pa ima Občina v lasti še okrog 100 stanovanj, veliko jih je namreč že odprodala. Precej stanovanj je sedaj praznih, ker so v denacionalizacijskem postopku (v Kolodvorski ulici, na Opekarski cesti, Gallusovem nabrežju in v Lončarski ulici). Nad njimi bo Občina izgubila razpolagalno pravico. A.P. Ribnica tudi uradno prejela priznanje SPODBUDA ZA ŠE LEPŠI KRAI Nagrajenci vseslovenske akcije MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN ČISTA so 18. novembra tudi uradno prejeli priznanja in pokale za osvojena mesta, med njimi tudi Ribnica, ki je v kategoriji manjših mest prejela naziv druge najlepše v državi. Slavnostna podelitev Turistične zveze Slovenije, ki je akcijo izpeljala, je potekala v novogoriškem hotelu Perla, saj je najmlajše slovensko mesto Nova Gorica izbrano kot najlepše. Priznanje je predstavnicama ribniške občine in turističnega društva podelil tajnik Turistične zveze Alojz Šoster. Župan meni, da je takšna pohvala dobra spodbuda za nadaljnje urejanje okolja in Ribnica bo zaradi dobrega odziva prebivalcev tudi drugo leto sodelovala v slovenski in ribniški polepševalni akciji. ŠKODA OKTOBRSKIH POPLAV IE ZNANA 60 MILII0N0V SIT Šele 4. decembra je bila dokončno ocenjena in popisana škoda, nastala v poplavah oktobra '98 na področju občine Ribnica. Največ škode je bilo povzročeno na cestni infrastrukturi, in sicer na lokalnih, krajevnih, nekategoriziranih cestah, javnih poteh ter gozdnih cestah. Višina škode na njih znaša več kot 45 MIO SIT. Škoda na objektih komunalnega gospodarstva, in sicer na kanalizacijah in vodovodih, na stanovanjskih in gospodarskih objektih ter po plazovih znaša 15 MIO SIT. Višina celotne povzročene škode po poplavah v občini Ribnica znaša 60 MIO SIT. Občina Ribnica je takoj po nastali škodi odpravila najbolj kritične točke in zagotovila občanom normalne pogoje bivanja in komuniciranja. Pripravila je tudi zahtevek za Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, ki naj bi zagotovilo interventna sredstva za dokončno ureditev poškodb in škod, povzročenih v oktobrskih poplavah. Alojz Levstek Kanal S dograjen KONČNO: RIBNICA IMA UREJENO KANALIZACIIO Konec novembra je bila dokončana 2. faza kanala S in izgrajeno fekalno ter meteorno kanalizacijsko omrežje v Ribnici. Uredili so 900 metrov dolg odsek od železniške postaje do Gorenjske ceste, s tem pa bodo izpolnjeni tudi pogoji za gradnjo obrtne cone in čistilne naprave na Bregu. Preostali del Gornjih Lepovč do Zdravstvenega doma je dobil tudi javno razsvetljavo in električno napeljavo. Za investicijo bo občina plačala 32 mio SIT, pri čemer je dobro zapisati to, kar je poudaril Alojz Levstek z Oddelka za okolje in prostor: 14 milijonov tolarjev, ki jih je občina zbrala s spornimi položnicami za takso za obremenitev voda, je v celoti porabila za kanalizacijo. Tako je zaradi pripravljenega projekta lahko izkoristila davek, ki bi ga sicer vzela država, za svoj razvoj. DECEMBRSKE NOVICE | ZA BOLJŠO ZDRAVSTVENO OSKRBO OBČANOV NOVE INVESTICIIE V ZDRAVSTVU Načrtovane investicije v zdravstvu so se ob koncu leta 1998 vendarle pričele uresničevati. Novo terensko vozilo Daihatsu, ki je zamenjalo popolnoma dotrajano staro vozilo Renault 4, bo omogočalo varnejšo pot zdravniku, ki bo opravljal hišne obiske na še tako oddaljenih področjih in v vseh vremenskih razmerah. Druga naložba, ki je še v fazi realizacije in bo pomenila kvalitetnejše in učinkovitejše zobozdravstvene storitve, pa je zobozdravstveni stol z zobnim rentgenom. Vrednost obeh investicij znaša 6.700.000. 00 SIT, finančna sredstva pa so prispevali ZD Ribnica, Občina Ribnica, Občina Loški Potok in Ministrstvo za zdravstvo. Pričakujemo, da bosta navedeni pridobitvi prispevali k boljši zdravstveni oskrbi vseh oskrbovancev, ki jih ZD Ribnica pokriva, t.j. področje občine Ribnica in občine Loški Potok. Prav tako že načrtujemo nove naložbe v zdravstvo za naslednje leto. Odločitev Sveta JZ ZD Ribnica je, da je prioritetna investicija v letu 1999 novo reševalno vozilo s pripadajočo sodobno opremo; predin-vesticijska vrednost le-tega je ocenjena na 11.100.000. 00 SIT. Predlog investicije sta že obravnavala in podprla oba občinska sveta, trenutno pa si občinska uprava prizadeva, da bi investicije uvrstila v državni proračun. Metka Tramte Univox ponovno pritegnil poslušalce v "Radijski klic dobrote" RIBNIČANI DALI RIBNIČANOM 283.000,00 T0LARIEV 273 dobrih ljudi se je odločilo, da bo tistim, ki so pomoči morda potrebni bolj kot oni, poklonilo 1,107.000,00 SIT. K temu jih je spodbudil radio Univox, ki se vedno odzove na "Radijski klic dobrote" v Tednu Karitas. Denar, zbran 24. novembra, sta si, glede na klice iz ene ali druge občine, enakomerno razdelili kočevska in ribniška Karitas. Ribničani si bodo tako opomogli za 283.000,00 SIT, Kočevci pa za 824.000,00 SIT. A. P. Januarska številka REŠETA bo izšla 20.1.1999. Gradivo zbiramo do 5.1.1999. Sodražani uspeli šele v drugem krogu V SVOIO PRIHODNOST Z 42-LETNIM ANDREJEM POGORELCEM Čeprav so Sodražani prvič nihali med tremi kandidati in se niso mogli večinsko odločiti, komu bi zaupali najvišji položaj, so Andreju Pogorelcu v drugem krogu podelili kar 74% moralne podpore. Tako je postal župan z najvišjim odstotkom prejetih glasov v drugem krogu izbora v Sloveniji. Spoštovani občanke in občani občine Sodražica! Zaključujemo leto velikih sprememb, ko smo po skoraj štiridesetih letih ponovno volili svoje ljudi v samostojni občini Sodražica. Pot, ki je vodila do želenega cilja, je bila nemalokrat prepredena s skoraj nepremostljivimi ovirami, ki pa smo jih z vztrajnim in strokovnim delom uspešno premostili. Naj se na tem mestu zahvalim vsem, ki so prispevali, da danes odločamo in živimo v lastni občini. Predvsem pa velja posebna zahvala svetnikom Krajevne skupnosti Sodražica, ki so pri tem projektu nosili najtežje breme, županu in bivšim svetnikom Občine Ribnica za nesebično podporo referendumski odločitvi, kot tudi poslancem Državnega zbora, ki so podprli naša prizadevanja. V drugem krogu volitev za župana ste mi namenili skoraj tri četrtine svojih glasov, kar mi je v veliko moralno podporo in hkrati obvezo, da po svojih močeh izpolnim predvolilne obljube. Glede na to, da smo se vsi kandidati in politične stranke zavzemali za podobne cilje, menim, da med nami ne bo kakih velikih nesoglasij in bo odločanje kot tudi izvajanje odločitev potekalo v dobro ljudi in razvoja naše občine. Še enkrat naj poudarim, da bom svoje delo gradil na spoštovanju človekovega dostojanstva in poštenju, predvsem pa si prizadeval prisluhniti slehernemu posamezniku. Naj na koncu izkoristim priložnost in se še enkrat zahvalim volivkam in volivcem za dane glasove, hkrati pa želim vsem občankam in občanom Občine Sodražica prijetno božično praznovanje ter srečno in uspešno novo leto 1999. Andrej Pogorelc župan Občine Sodražica In ostali veljaki? Če v Ribnici pišemo o prevladi socialdemokratov, so si številčno največji vpliv v Sodražici izborili krščanski demokrati, ki so v 9 - članskem OS zasedli kar 4 mesta. A če sodimo po predvolilni kampanji in vsem takrat izrečenem, lahko rečemo, da ta mala nova občina sploh ni pretirano strankarsko obarvana. Politične stranke so imele težave že pri izbiranju primernih kandidatov. Prvi, najbolj zaslužni za začetek in konec projekta Sodražica, so se tiho umaknili s samoumevne liste tistih, ki naj bi bili pripravljeni za Sodražico plezati na zeleno vejo samostojnosti in uspešnosti. Ostali pa so Andrej Pogorelc, Jože Drobnič in Jože Košmrlj, ki so vsi v en glas hiteli pojasnjevati, da so bili v kan- Ste pričakovali zmago ali ste nanjo bolj upali? "Pričakoval sem jo, saj so bili rezultati v prvem krogu dokaj jasni, nisem pa pričakoval tako visokega odstotka podpore." Potem ste verjetno že razmišljali, komu bi zaupali mesta v občinski upravi? "Sem, vendar ne bi navajal imen, ker stvari niso še povsem dorečene. Vsekakor bomo potrebovali dobrega pravnika, saj smo podedovali veliko nerešenih problemov. Razviti bo treba področje družbenih dejavnosti, medtem ko trenutno nimamo primernega človeka za vodenje komunalnega področja." Kaj bo treba najprej postoriti? "Urediti šolsko dvorano oz. telovadnico, ker zadeva poteka že 4 leta, a še zdaj ni urejena. Od vseh krajevnih skupnosti v ribniški občini edino Sodražica ni dobila prepotrebne dvorane." didiranje bolj kot ne prisiljeni. In ko je nedeljsko dopoldne še presenečalo z nizko, komaj razumljivo 23% udeležbo, so Sodražani popoldne začeli voliti svoje čelne ljudi. Ob koncu dneva je bila udeležba že 66%, v drugi krog pa sta se pričakovano uvrstila Pogorelc, ki se mu je, z zbranimi 46%, le za nekaj glasov izmaknila zmaga, in Drobnič, s skoraj 29%. Preostale je pobral tretji kandidat Košmrlj, in tako je bilo treba čakati na Miklavža. Nekateri občani so negodovali nad ponovnimi volitvami, toda 58% se jih je vendarle odločilo, da s svojim glasom pomagajo postaviti na noge svoje vodstvo. In odločili so se večinsko. V svojih predvolilnih govorih ste vedno poudarjali, da boste ohranili stike z bivšo občino in to ne le zato, ker v njej županuje vaš strankarski kolega? "Seveda bomo in tako od njega kot od ostalih služb pričakujem in si želim strokovno pomoč. Pa tudi sicer bodo določena področja ostala skupni interes, saj jih sami ne bomo mogli voditi." Bo delitvena bilanca dolgotrajna? "Mislim, da ne, ker smo model že preizkusili na primeru Loškega Potoka, tako da bi moralo biti sedaj lažje." Večina svetnikov je podprla vašega protikandidata. Menite, da bo zato vaše delo kaj oteženo? "Razgovora z njimi sicer še nisel imel, a mislim, da ne bo težav, saj smo bili pred prvim krogom volitev enakih misli, tako da bržkone tudi v prihodnje ne bo velikih razhajanj." Alenka Pahulje Tik po razglasitvi rezultatov sva s prvim županom na kratko spregovorila o bližnji prihodnosti: DECEMBRSKE VESTIČKE URADNI PODATKI Občinske volilne komisije Sodražica V volilne imenike na območju občine Sodražica je bilo vpisanih 1675 volivcev. Glasovalo je 1156 volivcev, neveljavnih glasovnic je bilo 26. Za člane OS so bili izvoljeni naslednji kandidati: SKD VE1 Z. JANEŽ VE2 V. ZAJC VE4 B. KOŠIR VE6 A. TANKO SDS ZLSD VE3 F. KRŽE VE 5 I. LUŠIN VE4 A. MATELIČ VE4 J. MIHELIČ SLS Po posameznih volilnih enotah so kandidati prejeli naslednje število glasov: VEl - Zvonko Janež 83 (68,03%) VE2 - Vinko Zajc 50 (34,01%) VE3 - Franc Krže 58 (66,67%) VE4 - Anton Matelič 195 (43,43%) VE4 - Branko Košir 172 (38,31%) VE4 - Janez Mihelič 189 (42,09%) VE5 - Ivan Lušin 55 (55,00%) VE6 - Anton Tanko 75 (86,21%) VE7 - Alojz Zabukovec 45 (32,61%) VOLITVE ŽUPANA 22.11.1998 PRVI KROG V volilne imenike na območju občine je bilo vpisanih 1675 volivcev, glasovalo jih je 1156. Neveljavnih glasovnic je bilo 40. Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov: 1. Andrej Pogorelc 520 (46,59%) 2. Jože Drobnič 323 (28,94%) 3. Jože Košmrlj 273 (24,46%) Večine oddanih glasov ni dobil nihče. V drugi krog sta se tako uvrstila Andrej Pogorelec, SDS, in Jože Drobnič, SKD. VOLITVE ŽUPANA 06.12.1998 DRUGI KROG V volilne imenike je bilo vpisanih 1676 volivcev, glasovalo jih je 976. Neveljavnih glasovnic je bilo 28. Kandidata sta dobila naslednje število glasov: 1. Andrej Pogorelc 705 (74,37%) 2. Jože Drobnič 243 (25,63%) Komisija je ugotovila, da je za župana občine Sodražica izvoljen: Andrej Pogorelc, 1956 , dipl. organizator dela,samostojni podjetnik, SDS. Olga Tanko predsednica OVK Prijateljevanje Nove Gorice in Ribnice oteženo Sodelovanje med KS Ribnica in Nova Gorica, ki sta 23. oktobra podpisali Listino o prijateljstvu, je bilo do volitev precej oteženo. Bivši tajnik Viktor Oblak, ki je bil določen za povezovanje posameznih področij, tega dela zaradi zdravstvenih težav ni mogel več opravljati. Funkcije v novem svetu KS še niso razdeljene, zato podjetja in institucije, ki želijo sodelovati, navezujejo kar neposredne stike. Snega preveč, plugov dovolj..., denarja premalo Za vzdrževanje lokalnih cest skrbi občina in ker je teh največ, jih Cestno podjetje NM ob tolikšni količini snega, kot je zapadla v prvih decembrskih dneh, dlje in kasneje pluži. Pomembno je, da imajo vse ulice urejen dovoz v naselja in da promet tekoče poteka po magistralki in regionalki. Predvsem pa zimska služba opozarja, da bi vsi imeli manj nevšečnosti na cesti, če bi sebe in vozila opremili mrazu, ledu in snegu primerno. Neposrednih pritožb občanov zaradi počasnosti ali neučinkovitosti Cestnega podjetja NM zaenkrat ni bilo. Poleg tega, da je za pluženje najprimernejši nočni čas in za posipanje višje temperature, je treba vedeti, da je plugov in tovornjakov s posipalno mešanico dovolj na razpolago. A njihovo dosledno delo stane milijone. Prav tako občina nima komunalnega nadzornika, ki bi lastnike stanovanj pobaral, kadar nimajo očiščenih pločnikov na javnih površinah, in jih kaznoval. Praznična Ribnica Ribnica je letos še posebej lično okrašena, večidel z belimi lučkami na drevju ali rumenimi svetlobnimi okraski, ki se raztezajo preko trga in brez vsiljevega kiča naznanjajo praznični čas. Okrasitev občinskih objektov plača občina, ostali podjetniki in trgovine, ki se želijo pridružiti temu vzdušju, pa morajo za to poskrbeti s svojim denarjem. Projekt je narejen celostno in letos se bodo Občini, Miklovi hiši in šoli pridružili tudi komercialni center Ideal, podjetje Mercator in Ljubljanska banka. Alenka P. NOVICE IZ PARLAMENTA November je bil v slovenskem parlamentu zelo delaven mesec. Razlogov je več, med pomembnimi pa je sprejemanje državnega proračuna za leto 1999, kritična ocena evropske komisije glede slovenskega pridruževanja Evropski zvezi in istočasno potekajoče lokalne volitve v 190 občinah. piše poslanec Benjamin Henigman Poslanci smo zasedali praktično neprekinjeno, na sejah državnega zbora in po posameznih odborih. Osebno sem največ časa prebil pri pripravi in obravnavi dopolnil - amandmajev k proračunu kot podpredsednik v odboru za finance in član odbora za gospodarstvo. Proračun za naslednje leto letos sprejemamo pravočasno, saj bo predvidoma sprejet do božiča. To pa je po moji oceni-iz izkušenj preteklih šestih proračunov-edina svetla točka. Proračun je v višini 960 milijard tolarjev enostavno previsok, potrošniški in v primanjkljaju 30 milijard SIT. Vlada hkrati predlaga povečano zadolževanje za 100 milijard tolarjev, kar nam vsem skupaj ne omogoča mirnega spanca. Tretjič zapored naj bi tako sprejemali proračun s predvideno izgubo in hitrejšo rastjo potrošnje od rasti družbenega proizvoda. Takšnemu predlogu v opoziciji nasprotujemo, osebno pa sem v imenu poslanske skupine SKD predlagal uskladitev prihodkov in potrošnje brez že omenjenega primanjkljaja 30 milijard SIT. Takšno dopolnilo podpira tudi slovensko gospodarstvo, GZS in Banka Slovenije. Žal mu vlada nasprotuje in se tako odmika od evropskih kriterijev in trdne finančne stabilnosti. Ob tem smo predvsem opozicijski poslanci izkoristili možnost dodatnih sprememb razdelitve "proračunske pogače" s predlogi amandmajev. V interesu domačega ribniškega področja in okolice sem ponovno predlagal za 95 milijonov SIT več sredstev za izgradnjo državne ceste Sodražica - Žlebič, pričetek gradnje križišča v Hrovači (50 mio SIT), posodobitev odseka ceste Loški Potok - Podplanina (100 mio SIT) in nekatere druge. Pomembno za razvoj Ribnice je projektiranje obvoznice, sanacija ter širitev športne dvorane in prepotrebna izgradnja 110 KV RTF - trafo postaje na Ugarju. Za vse to sem tudi predlagal zagonska sredstva in, upam, tako tudi pospešil aktivnosti v ustreznih ministrstvih. Sredstva je možno prerazporediti iz sporne gradnje termoelektrarne 111 Trbovlje, za katero je v vladnem predlogu predvidenih kar 600 mio tolarjev za pripravljalna dela, pa čeprav zakonske osnove zanjo sploh še ni. Za odločitev proti gradnji TET 3 in te investicije brez ekonomske računice, saj je kot ekološka bomba, ki naj bi državo in vse davkoplačevalce stala med pol milijarde in eno milijardo nemških mark, smo uspeli razpisati vseslovenski referendum. Vabim vas, da se ga v nedeljo, 10, januarja udeležite, in tako izrazite svoje mnenje o žal še ne preživetih investicijskih zablodah »»Mi. Parlament je pred kratkim tudi sprejel novi evropsko primerljivi zakon o davku na dodano vrednost (DDV). Nadomestil bo dosedanji zakon o prometnem davku in naj bi začel veljati s 1. julijem 1999. "Naj bi" pravim zato, ker nisem prepričan, da bosta naša davkarija in plačilna morala v pol leta pripravljeni za nemoteno uvajanje sprememb brez velikih finančnih pretresov v podjetjih in obrti. Žal vladna večina ni upoštevala tudi naših prehodnih predlogov, da bi v prvih dveh letih lahko spreminjali stopnje davka in tudi vnaprej ohranili socialne olajšave za invalide, socialno ogrožene, za družine s tremi in več otroki (npr. pri nakupu obleke, avtomobilov). Ukinili so celo davčno olajšavo izdelovalcem domače in umetne obrti, na kar sem posebej večkrat opozoril - zaman. Kakorkoli že, praksa bo pokazala pomanjkljivosti in nujne spremembe tega zakona, ki pa ga vseeno potrebujemo za primerljivost in gospodarsko konkurenčnost v Evropi. To je nekaj izmed najpomembnejših dogajanj v parlamentu v zadnjih dveh mesecih in bo tako ali drugače vplivalo na vse nas. Ob koncu vam želim prijetno družinsko praznovanje božiča ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 1999. Spoštovani občanke in občani občine Ribnica! V veselje mi je bilo, da sem imel v tem letu priložnost vsaj nekoliko predstaviti realnost Evropske unije. Upam, da sem s tem pripomogel k spoznanju, da je lahko EU priložnost za vsakogar, tudi za nas, občane Ribnice. Tudi v prihodnje vas bom še naprej seznanjal o tem preko našega skupnega časopisa Rešeto. Rad bi se vam zahvalil tudi za izkazano zaupanje na lokalnih volitvah, kjer sem dobil mandat občinskega svetnika. Upam, da ga bom upravičil. Ob bližajočih praznikih pa bi vam zaželel veliko božjega blagoslova ob božiču, v novem letu pa zdravje in mir. Naj bo leto 1999 leto optimizma, razumevanja in leto novih priložnosti za občino Ribnica. FRANC BUT IMATE INFORMACIJO, ŽELITE INFORMACIJO? TU JE TURISTIČN0-INF0RMACIJSKI CENTER (TIC), ki deluje v Ribnici od oktobra. Dobite nas od 8.-15.ure na Škrabčevem trgu 46 (nasproti slaščičarne Iseni, vhod s Struške ulice) in na tel. št. 862-390. Med sezono, od maja do novembra, bo zaradi vodenja skupin delovni čas primerno prilagojen. Posredujemo informacije o prireditvah, dogajanjih in znamenitostih (vodenje izletov), gostinski ponudbi, prenočitvenih zmogljivostih, športnih dejavnostih, podatke o izdelovalcih suhe robe in še marsikaj. Zato naprošamo vse, ki ste kakorkoli povezani s turizmom, da potrebne informacije čimprej sporočite v TIC. Ker pa si vsi želimo, da bi turizem v Ribnici resnično zaživel in da bi za naše dejavnosti izvedelo čimveč ljudi, se bo TIC vključil tudi v turistično informacijsko mrežo (TIM) na Internet. Tako bo razpolagal z vsemi informacijami o dogodkih v Sloveniji in drugih deželah in jih z veseljem posredoval vam, Sloveniji in tujini. Danica Marinč Čampa turist, vodnica OBČINA RIBNICA objavlja na podlagi 22. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja gospodarstva v Občini Ribnica (Ur.l. RS, št. 37/98) RAZPIS ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA GOSPODARSTVA V OBČINI RIBNICA I. Sredstva za podjetniško izobraževanje in svetovanje 1. Znesek razpisanih nepovratnih sredstev občinskega proračuna je 1,000.000 SIT. 2. Sofinancira se naslednja dva namena: a) Izobraževanje vodilnih in vodstvenih kadrov ter redno zaposlenih delavcev v podjetjih, ki izvajajo svoje projekte ali poslovne načrte za svojo prenovo. b) Specialistično svetovanje pri sprejemanju poslovnih odločitev. 3. Oba namena izobraževanja se sofinancirata v višini do 30% načrtovanega obsega potrebnih sredstev za izobraževanje oz. svetovanje. 4. Sredstva za podjetniško izobraževanje in svetovanje lahko zaprosijo pravne in fizične osebe s sedežem in dejavnostjo v občini Ribnica ter ob pogoju, da imajo v Ribnici stalno bivališče in so slovenski državljani. 5. Vloga za sofinanciranje mora vsebovati: pod a): - osnovne podatke (naziv prosilca, šifro dejavnosti, opis dejavnosti..), - program izobraževanja za leto 1998 in poslovni načrt, - potrdilo o plačanih stroških izobraževanja, - izjavo, da program ni financiran iz državnih virov, pod b) - osnovne podatke (naziv prosilca, šifro dejavnosti, opis dejavnosti...), - podpisano pogodbo o izvajanju svetovalnih storitev, - poročilo o opravljenem svetovanju, podpisano s strani uporabnika in izvajalca, - dokazilo o plačilu uporabnika svetovanja, - dokazilo o strokovni usposobljenosti svetovalca za prijavljeno področje svetovanja in reference o opravljenih svetovanjih na spe- cializiranem področju, - izjavo, da program ni financiran iz državnih virov. 6. Rok za vložitev prošnje je 30 dni od dneva objave v časopisu Rešeto. 7. Vloge z ustrezno dokumentacijo pošljite na Občino Ribnica, Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo, kjer dobite tudi vse potrebne informacije (tel. 861-090). Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. 8. Sklep o odobritvi sredstev bodo prosilci prejeli v 8 dneh po sprejemu. II. Sredstva, namenjena udeležbi ribniških podjetnikov na mednarodnih sejmih 1. Znesek razpisanih nepovratnih sredstev občinskega proračuna je 1,000.000 SIT. 2. Sofinancira se udeležba samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb na sejmih doma in v tujini v letu 1998. 3. Sofinancira se 50.000 SIT za posamezni sejem. 4. Sejem mora imeti mednarodni značaj. 5. Sejem mora promovirati kraj in njegove značilnosti. 6. Program sejemske predstavitve občine mora biti predhodno dogovorjen in usklajen z ostalimi promocijskimi aktivnostmi občine. 7. Rok za vložitev prošnje je 30 dni od dneva objave v časopisu Rešeto. 8. Vloge z ustrezno dokumentacijo pošljite na Občino Ribnica, Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo, kjer dobite tudi vse potrebne informacije (tel. 861-090). Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. 8. Sklep o odobritvi sredstev bodo prosilci prejeli v 8 dneh po prejemu. OBČINA RIBNICA ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KOČEVJE KRAJEVNA ENOTA RIBNICA UPRAVNA ENOTA OBVEŠČA 1310 RIBNICA, Šeškova ulica 14 Priglasitev zahtevkov iz naslova vlaganj OBVESTILO v nepremičnine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin v postopku dena- REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA RIBNICA Go renjska cesta 9, 1310 Ritnica Telefon: 061/862-103; Fax: 061:662-207 O JAVNI RAZGRNITVI SPLOŠNEGA DELA GOZDNOGOSPODARSKEGA NAČRTA ZA GOSPODARSKO ENOTO VELIKA GORA,KI BO V PROSTORIH ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE, KRAJEVNA ENOTA RIBNICA, ŠEŠKOVA ULICA 14, OD 12. DO 28.12.1998. V ČASU JAVNE RAZGRNITVE, TO JE 22.12.1998 OB 17. URI BO ORGANIZIRANA V ZGORAJ NAVEDENIH PROSTORIH, TUDI JAVNA OBRAVNAVA OMENJENEGA NAČRTA. LASTNIKI GOZDOV IN DRUGE FIZIČNE OSEBE TER PRAVNE OSEBE LAHKO V ČASU JAVNE RAZGRNITVE PODAJO PISMENE ALI USTNE PRIPOMBE NA SEDEŽU ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE, KE RIBNICA. cionalizacije Na podlagi 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Ur.list RS, št. 65/98) v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-326/98 z dne 14.10.1998 (Ur.list RS, št. 76/98) pozivamo vse najemojemalce poslovnih prostorov in stanovanj ter upravičence do vrnitve, da v roku 60 dni od uveljavitve tega zakona (to je do 5. januarja 1999) priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičnine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin. Vse informacije v zvezi z zgoraj navedenim najemojemalci in upravičenci lahko dobijo na Upravni enoti Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta 3. NAČELNIK: Janez Henigman, dipl. ing. org.dela Vesel božič in srečno novo leto! DOLENJSKA BANKA CELOVŠKA 71A - 1000 LJUBLJANA TEL - FAX 00386 61 159 35 20 E-MAIL design.centcr@siol.nct ZARADI POVEČANJA POVPRAŠEVANJA TUJIH IN DOMAČIH KUPCEV IŠČEMO DODATNE PROIZVODNE KAPACITETE ZA SLEDEČE SKUPINE PROIZVODOV: LESENI GALANTERIJSKI IZDELKI DELI MIZNIH PODNOŽU RAZPIS VELJA ZA NASLEDNJE POSAMEZNE FAZE DELA : pripravo bukovega lesa (dccimiraryc in sušcpje) širinsko lepljenje bukovih elementov struženje bukovih elementov izdelava rezkanih elementov površinska obdelava PISNA PRIJAVA NAJ VSEBUJE : predstavitev obrti ali podjetja Z IZBRANIMI KANDIDATI BOMO PODPISALI POGODBO O DOLGOROČNEM POSLOVNEM SODELOVANJU. PRIČETEK REALIZACUE PROJEKTA JE PRVO IN DRUGO TROMESEČJE 1999. VSE RESNE KANDIDATE PROSIMO, DA PRJJAVE POŠLJEJO DO 31.12.1998. PRIJAVO POŠLJITE NA NAŠ NASLOV: CELOVŠKA 71/A, 1000 LJUBLJANA 861 -509 Prodajalna - Šeškova 31 SUK0PLESKARSTV0 BERKOPEC Anton Berkopec, s.p. Obrtniška S 1331 Dolenja vas Tel: 061/864-018 Vsem bralcem želim vesele božične praznike in srečno 1999. Strankam se zahvaljujem za zaupanje in upam na dobro sodelovanje tudi v prihodnje. pooblaščena trgovina Ribnica tehnounion MARIJA MARKELJ s.p. Gornje Lepovče 86 1310 Ribnica tel.: 061/861-714 V pooblaščeni trgovini TEHNOUNION smo v mesecu decembru znižali cene televizorjev, video rekorderjev in glasbenih stolpov SONY In SHARP. Play Station - najboljše igre (cena: 28.990,00 SIT). V akciji so tudi pomivalni stroj, pralno - sušilini stroj, štedilnik in hladilnik CANDY. Brezplačna dostava ter ugodne cene strojev MIELE, BLANCO, švedski lak za parket in pluto, gorska kolesa, šivalni stroj. Informacije na tel.: 061/861-714. Zabavne strani pripravil in uredil: Marko Modrej NAGRADNI KVIZ 1. Kateri od decembrskih dobrotnikov je po razpadu socialističnih 12. Osrednja prireditev ob letošnjem Srečanju v moji deželi v imperijev ostal le še v nekaterih državah, med njimi tudi v Sloveniji? Ribnici je bila v nedeljo, 5. julija pod naslovom ... A - Miklavž C - Božiček V - dedek Mraz 2. Vrtec Ribnica je kot WZ začel poslovati marca 1977. Tedaj je bilo vanj vključenih ... E - 95 otrok K - 300 otrok L - 35 otrok F- Turistični rally oldtimerjev G- Grbi ribniške prafare T- Poročni običaji po ribniško 13. Na rokometnem turnirju v počastitev občinskega praznika je RK Ribnica osvojil... 3. Glasilo Rešeto končuje drugo leto izhajanja. Lani decembra je izšla ... S - 2. številka glasila O - 1. številka glasila T - 3. številka glasila 4. Na fotografiji je ortneški grad, ko je bil še dobro ohranjena in vzdrževana stavba. Fotografija je iz leta ... I- 1910 L- 1928 C - 1960 5. Konec 70-ih let je uspešno deloval narodnozabavni ansambel "Ribnčan". Od naštetih v njem ni igral... D - Alojz Osvald U - Uroš Bregar B - Franc Mihelič 6. Romarska župnijska cerkev sv. Roka na Gričku v Dolenji vasi je bila dograjena leta ... H- 1920 0-1820 R - 1720 7. Rezinjski vrh nad Glažuto meri v višino ... Ž-1254 m U- 1954 m K- 954 m 8.8. maja letos je bil v Ribnici start 5 etape T - kolesarske dirke za državno prvenstvo 1-5. mednarodne etapne dirke " Po Sloveniji 98" R - dirke za pokal občine Ribnica 9. Škrabčevo leto, katerega slavnostni zaključek je bil 11. oktobra z odprtjem obnovljene rojstne hiše p. Stanislava Škrabca v Hrovači, se je pričelo s koncertom SLOVENSKE FILHARMONIJE pri Novi Štifti v mesecu ... V - februarju R - avgustu Č - maju 10. Nova Mercatorjeva blagovnica v Ribnici je bila odprta poleti leta ... R - 1980 1-1970 S-1990 11. Rešeto je izhajalo že leta 1980. Na fotografiji je glava 1. številke januarja 1980. Časopis je izdajal takratni... P-OO ZSMS N - SZDL Ribnica E - ZB NOV Slovenije 7 - prvo mesto 1 - drugo mesto 8 - tretje mesto 14. Vsakoletni Božično-novoletni koncert, ki ga pripravlja KUD Gallus je.. 4 - 31. decembra 5 - 25. decembra 9 - 26. decembra 1 2 3 2 4 5 6 7 8 9 3 10 2 9 11 6 11 6 1 6 4 2 12 6 13 14 14 14 Pri vsakem vprašanju obkrožite en (pravilen) odgovor in črko prenesite v zgornji lik, kjer boste ob pravilnih odgovorih prebrali te dni neštetokrat izrečene in napisane besede. Rešitev napišite na kupon na naslednji Zabavni strani. Rešitve pošljite najkasneje do l.januarja 1999. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali 7 lepih nagrad: 1. nagrada: radijska čestitka, poklanja: RADIO UNIVOX 2. nagrada: reklamni dežnik in umetniški koledar, poklanja: INLES d.d. 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000 SIT, poklanja: DOLENJSKA BANKA 4. nagrada: bon v vrednosti 2.000 SIT, poklanja: DOLENJSKA BANKA 5. nagrada: reklamni dežnik, poklanja: INLES d.d. 6. nagrada: 2 filma, poklanja: FOTO TONI 7. nagrada: 2 vstopnici za kinopredstavo, poklanja: KINO “RIBNICA” Skupni fond nagrad : 18.000,00 SIT KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MAT IH OGLASOV NAJLJUBŠI GOSTINSKI LOKAL Besedilo: Moj naslov: Tel.: __ KUPON - NAJ DOGODEK 1998 V OBČINI Naj dogodek:____________________ KUPON Rešitev nagradnega kviza: Moj naslov: Ime in priimek: Ulica:___________ Pošta:___________ Tel. številka: __ V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnite pa spodnji kupon s polnim naslovom. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA, najkasneje do 1. januarja 1999. Kupon za brezplačno objavo malih oglasov lahko izrežete in ga pošljete po faksu: 061 - 861 091. ČESTITAMO! Dobili smo najljubši gostinski lokal v ribniški občini in najbolj priljubljeno osebo v dolini tej, za leto 1998. Z veliko prednostjo v obeh konkurencah sta zmagala PIZZERIJA HARLEKIN in PATER NIKO ŽVOKELJ. Lahko bi rekli, da popolnoma upravičeno in zasluženo. Ta mesec smo prejeli kar 419 kuponov, kar je absolutni rekord. S to obliko glasovanja smo tako zaključili izjemno odmevno akcijo, nova pravila za leto 1999 pa bomo objavili januarja, ko bodo na tej strani že novi kuponi. Januarja bomo predstavili še zadnjo lestvico najbolj priljubljene osebe (po glasovanju na radiu Univox), podelitev priznanj prvim petim v obeh konkurencah, reportažo z večerje nagrajenca g. Dušana Čihala z g. prof. Janezom Debeljakom. Do naslednjih glasovanj smo vam pripravili kupone, s katerimi boste lahko izbrali NAJ DOGODEK v občini Ribnica v letu 1998. Prireditev je bilo v letošnjem letu več kot dovolj, tako da je izbor izredno širok. Naj vas spomnimo na nakatere najbolj odmevne: Januarja je bil v ŠC velik show imenovan Brasil Tropical, nato pustni karneval, koncert ob obletnici RTV-ja, prireditve v okviru Srečanja v moji deželi, Ribniški semenj, finale Martin Krpan ‘98, prireditve ob Škrabčevem letu, koncerti v mesecu decembru... Vzemite v roke letošnje številke Rešeta, kjer smo se dotaknili vseh najpomembnejših dogodkov, pobrskajte po spominu in izvolite -Izberite naj dogodek leta v Ribnici in si prislužite lepo nagrado. Na lestvici lokalov bomo tako kot v prejšnjih številkah objavili vse lokale, ki so prejeli več kot 10 točk. Lestvica lokalov skupaj št. točk (november -točke, mesto) 1. Pizzeria HARLEKIN 5853 točk (2993) 1. 2. Bife MERCATOR 3524 točk (1018) 2. 3. Gostilna IZVIR 823 točk (276) 3. 4. Kava bar RIBA 818 točk (214) 4. 5. Gostilna MIHELIČ 657 točk (146) 6. 6. Restavracija KRONA 451 točk (74) 11. 7. Okrepčevalnica TANKO 402 točk (146) 7. 8. Restavracija PUGELJ 368 točk (109) 8. 9. Bistro Ž 356 točk (164) 5. 10. Gostilna PRI PILDARJU 296 točk (83) 10. 11. Gostilna LOBAJNCA 237 točk (34) 17. 12. Bistro PAP 240 točk (95) 9. 13. Bar MALUS 229 točk (109) 8. 14. KEGLJIŠČE Prigorica 182 točk (55) 12. 15. Bistro AMADEUS 180 točk (21) 20. Po številu točk sledijo Bife KOŠČEK, Okrepčevalnica URŠKA, Bife KOCKA, Bife KORDIŠ, Y - BAR, Bistro MARKET - T, Koča na GRMADI, Dom na TRAVNI GORI. ŽREB: 1. nagrado pizzerije HARLEKIN - bon v vrednosti 3.000,00 SIT prejme: TIMOTEJ ORAZEM, Opekarska c. 49/c, 1310 Ribnica. 2. nagrado bifeja MERCATOR - bon v vrednosti 1.000,00 SIT prejme: MAGDA PETERLIN, Žlebič 12a, 1310 Ribnica. 3. nagrado gostilne IZVIR - bon v vrednosti 1.000,00 SIT prejme: BOGDANA MOHAR, Hrib n.h., 1318 Loški Potok. 4. nagrado kava bara RIBA - bon v vrednosti 1.000,00 SIT, prejme: ALEŠ LOVŠIN, Gornje Lepovče n.h., 1310 Ribnica. 5. nagrado gostilne MIHELIČ - bon v vrednosti 1.000,00 SIT prejme: ANA PRIJATELJ, Zamostec 34, 1317 Sodražica. DRUŽABNI KOTIČEK Kot pizzerija Harlekin je tudi pater NIKO razred pred drugimi. Spoštovane bralke, cenjeni bralci, še en korak nas loči do končne razglasitve najbolj priljubljene osebe občine Ribnica, zato ste vabljeni k poslušanju radia UNIVOX, v ponedeljek, 21. decembra, ob 18.20, ko bo na vrsti finale glasovanja za naj priljubljeno osebo meseca decembra. Glasovom meseca novembra bomo prišteli glasove meseca decembra (radio Univox) in tako dobili končnega zmagovalca. Kljub vsemu lahko že rečemo, da je zmagovalec pater NIKO, saj bi lahko le veliko presenečenje na lestvici karkoli spremenilo (na prvem mestu). Še enkrat. Vso pohvalo in čestitke zaslužite tisti naši bralci, ki ste se v tako velikem številu odzvali na naše nagradne igre, lestvice, skratka hvala vsem in vabljeni k sodelovanju tudi prihodnje leto, še prej pa k poslušanju radia Univox v ponedeljek, 21. decembra zvečer. skupno št. glasov mesto prejšnji mesec 1. PATER NIKO 173 glasov (1.) 2. Jože Košmerl 71 glasov (3.) 3. dr. Alenka Nadler Žagar 69 glasov (4.) 4. prof. Janez Debeljak 63 glasov (2.) 5. Marko Modrej 38 glasov (6.) 6. župan Jože Tanko 35 glasov (8.) 7. dekan Maks Ipavec 31 glasov (6.) 8. Medard Pucelj 29 glasov (5.) 9. Metoda Lovšin 22 glasov (10.) 10. župnik Avguštin Klobčar 20 glasov (12.) 11. Tone Prus 19 glasov (13.) 12. Tanja Ponikvar 18 glasov (19.) 13. Željko Valčič 16 glasov (-) 14. Tomaž Tomšič 14 glasov (9.) 15. Andreja Šulentič 13 glasov (H.) 16. Ciril Zbačnik 12 glasov (13.) 17. Nuša Orel 10 glasov (13.) 17. Nataša Mihelič 10 glasov (16.) 19. Alenka Henigman 5 glasov (16.) 19. Tatjana Grlj 5 glasov (-) 21. Štefka Joras (4 glasove), 22. mesto si delijo: Karol Košir ml., Peter Pakiž, dr. Matjaž Kolenc, Ana Mihelič, Jože Košmrlj (3 glasove), 27. mesto si delijo: Tone Dellaschiava, Jože Kalister, Matjaž Nosan, Rihard Pavlin, Damjan Levstik - Trubi, župnik Ludovik Šivic, Damjan Matko, Franci Bizjak (2 glasova), 35. mesto si delijo: Gizela Gorše, Metod Jaklič, Stane Škrabec, Rajko Djukič, Suzana Vesel, Ksenija Abramovič, Rok Vesel, France Trdan, Povkov Janez (1 glas). Skupaj je na lestvici 43 oseb. Izžrebanci 13. številke REŠETA: Pravilna rešitev: VELIKE POLJANE NAD ORTNEKOM 1. nagrado - popust pri montaži zemeljskih ali SAT anten v vrednosti 5.000,00 SIT, ki ga poklanja INS SAT Ribnica, prejme: DAMJANA ARKO, Jurjeviča 26 a, 1310 Ribnica. 2. nagrado - radijsko čestitko, ki jo poklanja radio UNIVOX, prejme: PETRA ROVAN, Grčarice 32, 1331 Dolenja vas. 3. nagrado - reklamni dežnik, ki ga poklanja INLES d.d. Ribnica, prejme: ANJA PAJNIČ, Kosovelova 3, 1310 Ribnica. 4. nagrado - umetniški koledar 1999, ki ga poklanja INLES d.d. Ribnica, prejme: TOMAŽ OBLAK, Knafljev trg 1, 1310 Ribnica. 5. nagrado - zgoščenko skupine BOTRI, ki jo poklanjajo BOTRI, prejme: BARBARA MERHAR, Prigorica 55, 1331 Dolenja vas. 6. nagrado - 2 filma, kiju poklanja FOTO TONI Ribnica, prejme: LAURA PUCEU, Opekarska c.30, 1310 Ribnica. AVALI IM; LASI Ugodno prodam sat. sistem PACE, model PSR 900. Cena po dogovoru. Stojan Geize, Opekarska 59 a, tel: 861 - 596 Prodam trosed, raztegljiv v udobno ležišče in dva fotelja po ugodni ceni. Tel: 861 - 021 Kupim smuči ELAN, dol. 150 cm. Anita Kaplan, Prigorica 14, tel: 864 - 603 ZIMSKA OPREMA PRI OSEBNIH VOZILIH! Poleg obvezne opreme morate imeti še: • pnevmatike z letnim profilom in verige • pnevmatike za zimsko rabo (M+S) na pogonskih kolesih oz. radialne pnevmatike na vseh kolesih • pnevmatike z zimskim profilom na pogonskih kolesih • pnevmatike z letnim profilom na vozilih, ki imajo pogon na vsa štiri kolesa Pri pnevmatikah morajo biti žlebovi tekalne plasti po obsegu in širini globoki najmanj 4 mm. Na vozilih ne smete imeti nameščene pnevmatike z žeblji, prav tako ni dovoljeno uporabljati verig, ko cesta ni zasnežena. ZIMSKE PNEVMATIKE NA VSEH KOLESIH NISO OBVEZNA, AMPAK PRIPOROČLJIVA OPREMA ZA VSA VOZILA. Policisti bodo kaznovali samo tiste, ki ne bodo imeli obvezne opreme. 3ŠETS 17 PLAČILNE IN KREDITNE KARTICE Z i s h ID Z > O J ID O a Spoštovani! V Dolenjski banki nudimo imetnikom tekočih računov vrsto sodobnih oblik brezgotovinskega poslovanja, med katerimi so gotovo najbolj priljubljene različne vrste plačilnih in kreditnih kartic. Že v letu 1992 smo izdali prvo vseslovensko kartico Activa. Sledile so izdaja kombinirane mednarodne kartice Activa Eurocard / Master Card, izdaja poslovne kartice in končno izdaja zlatih kartic Activa in Activa Eurocard / Master Card, ki smo jih namenih svojim najboljšim komitentom. Activa S plačilno kartico Activa boste dobrodošh na več kot 13.000 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Kartica omogoča zamik plačila obveznosti, saj se plačilo računov izvaja le enkrat mesečno, dodatna ugodnost pa predstavlja možnost koriščenja povišane prekoračitve dovoljenega stanja na tekočem računu, ki, odvisno od bonitete imetnika, znaša do petkratnega zneska osebnega dohodka. VESTIČKA KINO BO ŠE ŽIVEL, KLIUB NENEHNI IZGUBI Ribniški kino ne bo prenehal delovati, kot se je že ponekod šušljalo, kljub temu, da posluje z izgubo. Za podjetnika Slavka Rusa, kije najemnik komercialnega centra Ideal, je kino pač dejavnost, ki jo je dobesedno vzel v zakup, čeprav njegove izgube ni pričakoval. A interesa ciljne skupine, mladih, starih od 15-25 let, ni. Rus meni, da so se mladi zaradi dolgoletnega mirovanja kina preprosto odvadili tega načina druženja in tako zaradi premajhnega števila gledalcev kino nenehno ustvarja izgubo. Ta sedaj znaša že 500.000 SIT letno, če govorimo samo o projekciji filmov. Amortizacija in vzdrževanje pa ta strošek še podvojita. Če ribniški kino ne bi bil vključen v mrežo štirih sosednjih distributerjev, ki skupno skrbijo za nakup filmov, pa bi dejansko moral umreti. Obiskovalcev je pogosto le nekaj nad 15, sem ter tja pa odpade tudi kakšna predstava, če jih pride v veliko dvorano celo manj kot 10. Je kriv neprimeren čas predvajanja, na primer sredi nedeljskega popoldneva? Upravnik Rus pravi, da ne, ker so želeli ustreči mladim, ki se naslednji dan vozijo oz. hodijo v šole, ali pa v nedeljo zvečer že odhajajo v internate. Še sreča, da je bil tu Titanic! Tako so Ribničani vsaj enkrat postavili absoluten rekord in 5 x zapored docela napolnili dvorano: Za Titanic! Vsaj pokrili so junijsko izgubo.a kaj, ko tako kratkotrajna okupacija dvoranskih sedežev ne zadošča za kritje visokih stroškov filmov in vzdrževanja dvorane Ideal. Alenka P. DOLENJSKA K A N K A Activa Eurocard / Master Card Plačilna kartica Activa Eurocard / Master Card vam poleg ugodnosti, ki Vam jih nudi kartica Activa, omogoča tudi poslovanje v tujini ter dvig gotovine na vseh bankah in bančnih avtomatih z oznakami Eurocard in MasterCard. Še zlasti v tujini so dragocene dodatne storitve, ki so Vam kot imetniku kartice na voljo ob kraji ah izgubi kartice ah gotovine, saj Vam lahko izdamo nadomestno kartico ah premostimo finančne zagate z izplačilom gotovine. Posebne ugodnosti namenjamo imetnikom zlatih kartic Activa in Activa Eurocard / Master Card. Ti ne plačujejo letne članarine, izrabijo visoke limite pri nakupih doma in v tujini, deležni pa so tudi dodatnih ugodnosti pri odobravanju povišane prekoračitve sredstev na tekočem računu. Vabimo Vas, da nas za vse podrobnejše informacije o poslovanju s plačilnimi karticami pokličete po telefonu 869-120 ali pa nas obiščite v naši poslovalnici v Ribnici. Dolenjska banka sob. 9.1. KINO “RIBNICA” JANUAR (Sob. ob 21. uri/ Ned. ob 16. uri) NORI NA MERI, ned. 10.1. am. komedija-uspešnica jeseni 1998 BLUES ZA SARO, sob. 16.1. sloven. film-akcijska komedija REŠEVANJE VOJAKA RYANA, ned. 17.1. am. vojna drama-najnovejša uspešnica TAKO JE LJUBKA, sob. 23.1. am. romantična komedija TRUMANOV SHOW, ned. 24.1. am. drama ŠEPETATI KONJEM, sob. 30.1. am. uspešnica R. Redforda-drama POGAJALEC, ned. 31.1. am. akcijski triler REZILO, am. akcijska kriminalna drama VSE NAJLEPŠE IN NAJBOLJŠE V LETU 1999 VAM ŽELIMO VSI USTVARJALCI REŠETA. Hvala vsem, ki ste oglaševali na naših straneh. TRADICIJA SODOBNOST BODOČNOST Esjkswsti m ^ E^W]p$ BOGATOST VARČNOST TRAJNOST mi ■.Vi ;-V '; / ' Pozor! - Pri nakupu standardnih programov oken in vrat nudimo 8% popust. - Nakup energetsko učinkovitih oken subvencionira tudi država. Akcija traja do konca leta 1998. "INLES" za kupce s ponosom Znak kakovosti za najboljše dosežke na področju graditeljstva v Sloveniji - ZKG 97 za okno INO-68 s poudarkom na energetski učinkovitosti. jf11*“! Znak RAL za I *■*■1 kakovost proizvodnje KhSil I in montažo lesenih oken. ».i,......, Edini slovenski BäGGÜTEZEICHEN dobitnik najvišjega , -------- nemškega priznanja. ® inles INLES d.d. Kolodvorska 22,1310 Ribnica, tel.: 861 411, fax: 861 979 INLES S.D.R d.d. C. N. o. 45,1317 Sodražica, tel.: 866 123, fax: 866 706 INLES TRGOVINA d.d. Merharjeva ul. 3,1310 Ribnica, tel.: 861 411, fax: 861 603 Vsem zaposlenim, našim strankam in bralcem glasila Rešeto, želimo vesele božične praznike ter srečno v letu 1999. P-206 1.1 1.546.000,00 SIT P-206 1.4 1.728.000,00 SIT AVTO SERVIS UGODNI KREDITI T+5% LEASING Turistično društvo Podgora in vaščani Podgore in Dobrepolja organizirajo tradicionalni POHOD Z BAKLAMI NA KAMEN VRH dne 25. decembra 1998 na večer pred praznikom samostojnosti države S tem pohodom bomo proslavili tako božični dan kot prihajajoči dan samostojnosti naše države. Program pohoda: Zbirna mesta za pohod so tri, in sicer Podgora, Podpeč in Ponikve! Na zbirnem mestu dobi vsak pohodnik baklo in topel napitek. Odhod na Kamen vrh je z vodjem pohoda ob 18 h. Trajal bo cca 1 uro zmerne hoje. Na Kamen vrhu nas bodo pričakali kresovi in člani Planinskega društva Dobrepolje. Sledil bo ognjemet in petje se bo razlegalo daleč naokoli. Ob 21 h bo odhod v dolino, in sicer v gostilne "Brdavs", "Zora" in "Adam", na večerjo - kmečko pojedino dobrepoljskih kolin. Po večerji zabava. Cena pohoda: 1.300,00 SIT V ceno je všteto: večerja, bakla, topli napitek ter vodenje. Oblecite in obujte se vremenu primerno! Prisrčno vabljeni! Prijave na telefon: 061/787-177 (NOVAK) Januarska številka REŠETA bo izšla 20.1.1999. Gradivo zbiramo do 5.1.1999 Območna obrtna zbornica Ribnica v sodelovanju s podjetjem AGORA d.o.o. iz Ljubljane organizira računalniška izobraževanja. Seminarji bodo v prostorih OOZ Ribnica. V mesecu januarju smo za vas pripravili dva seminarja: RAČUNALNIK ZA DELO - temeljni ( 36 ur ) (termin usposabljanja: 11. -16. januar, ura: 16.°° - 21.m ) in IZDELOVANJE 2D NAČRTOV Z OSEBNIM RAČUNALNIKOM ( 72 ur ) (termin usposabljanja: 18. - 30. januar; ura: 16.00 - 21.m ) Računalniško predznanje za udeležbo na seminarjih NI POTREBNO. Zaradi večjega števila ur vam izvajalec zagotavlja, da boste po seminarju dovolj usposobljeni za samostojno delo z računalnikom. Tudi za tiste, ki se šele odločate za nakup računalnika, je to idealna priložnost, da spoznate njegove zmožnosti in se pri nakupu pravilneje odločite. Polee usodnosti, da se bodo seminarji v Ribnici, smo za vas zagotovili tudi nekatere možnosti za povrnitev sredstev teh izobraževani: • Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih ljubljanske regije povrne delavcem, zaposlenim pri obrtnikih, stroške udeležbe na seminarju v celoti. • Vsem ostalim podjetjem povrne stroške izobraževanja Občina Ribnica iz sredstev za razvoj gospodarstva do 30%. • V primeru, da nameravate zaposliti nove delavce, ki so trenutno še na Zavodu za zaposlovanje, krije stroške njihovega izobraževanja Republiški zavod za zaposlovanje. Vabimo vas, da za dodatne informacije in rezervacije mest pokličete go. Andrejo Kuharič v podjetju AGORA d.o.o. Dosegljiva je vsak delovni dan med 7. in 15. uro na telefon: 061/1320-144, 1322-017 ali 1317-244 interna št. 257. Informacije pa dobite tudi na OOZ Ribnica, tel.: 861-556. Sekretar OOZ Ribnica Pavel Hočevar l.r. PRILOŽNOSTI, KI JIH JE ŠKODA IZPUSTITI! SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Spoštovani občanke in občani, smm zahvaljujemo se vam za zaupanje in vaš glas podpore na občinskih volitvah! Želimo vam veselo praznovanje božiča v družinskem krogu, trdnega zdravja ter srečno in uspešno leto 1999. Občinska odbora SKD Ribnica in Sodražica SLS Vsem občankam in občanom občine Ribnica in Sodražica voščimo vesele in blagoslovljene božične praznike, veliko zdravja, osebnega zadovoljstva in uspehov v novem letu 1999. SLS Podružnica Ribnica Socialdemokratska stranka Slovenije, občinski odbor Ribnica ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________I Občinski odbor SDS Ribnica se vsem občankam in občanom iskreno zahvaljuje za izkazano zaupanje, tako pri volitvah občinskih svetnikov kot pri volitvah za župana. Tudi z vašim glasom smo občutno izboljšali volilni rezultat izpred štirih let. To jemljemo kot priznanje za dobro opravljeno delo v preteklem mandatnem obdobju in hkrati kot odgovornost, da s takšnim načinom dela in odnosa do ljudi nadaljujemo tudi v prihodnje. Še naprej se bomo trudili sodelovati z vsemi, ki jim bo interes delati v dobro kraja. Naše vodilo tudi v bodoče ostaja: "Kar je dobro za kraj, je dobro za vse." Kot dodatno priznanje si štejemo, da ni nihče predlagal protikandidata našemu kandidatu gospodu Jožetu Tanku. Celo več. Zelo veliko vas je z oddanim glasom podprlo njegovo delo, odnos do ljudi in do problemov okolja. Pred nami so ponovno pomembne naloge, ki se jih moramo lotiti hitro, da kot občina obdržimo prednosti, ki smo sijih izborili. Od vas, spoštovani volivci, pričakujemo predvsem konstruktivno sodelovanje in opozarjanje na probleme, na katere je bila občina v preteklosti mogoče premalo pozorna ali pa zanje ni vedela. Občinski odbor SDS Ribnica vam želi vesel božič in srečno novo leto 1999! ZAKON JE ZAKON! Če bi znali zlesti v kožo drug drugemu, bi Ribničani razumeli policiste, policisti pa Ribničane TAKO PA, VSAK NA SVOJI STRANI Še zdaleč ne gre le za pritožbe tistih moralno in prometno osveščenih, "ki sicer vedno vozijo po vseh pravilih in še vpijejo na vse norce, ki kršijo pravila vsepovprek", potem pa jim enkrat pred nosom pomaha policist: RADAR! Zlahka razumem njihovo sveto jezo in ugovore, češ da naj policisti raje lovijo druge, z več pomisleki pa tudi ugovor komandirja Mirka Ješelnika, češ: " Kdo pa so policisti, da bodo presojali, kdo si zasluži kazen in kdo ne? Zakon je za vse enak." Tu se razumevanje večine občanov naglo konča. Vedo, da je zakon pisna obveza, življenjski vsakdan pa dokazuje, da uspejo nekateri njegovim sponam gladko uiti. Ah, pa da ne bi kdo sedaj omenjal Romov, ki, bognedaj da se znajdejo na cesti! Pa da ne bi kdo pisal o nujnem odvzemu sedala samovšečnim motoristom; ali pa da ne bi kdo govoril o lastnikih luksuznih avtov, ki se ne zmenijo za kazni. In nikar, o nikar se ne spustimo še v tukaj bivajoče voznike, ki razžirajo živce s svojim izživljanjem v hitrosti. Tako plavajo samo še male grešne ribice v zapletenem sistemu velikih pregreh. Kdo ne bi dvomil, ali je pošteno, da medtem ko imate policisti nekoga zaradi prekoračenih 10 km 'v postopku', mimo vas zdrvi neznani kdo neznano kam s 100 km/h? "Zavedamo se, da gredo v tistem času hujši kršitelji mimo. Rešitev je v novih vozilih s spremljanjem, ki bodo kršivce zasledovali v tekočem prometu." Se že gibljejo po naših cestah? "Še ne, se bodo pa kmalu. Takrat bomo ugotavljali kršitve, ne da bi takoj ukrepali. Lastniki vozil bodo fotografijo in položnico dobili na dom naknadno." Občani se pritožujejo, da so policijske kontrole na mestih, ki so nenevarna, kjer se nikogar ne ogroža in doslej ni bilo hujših nesreč. Po kakšnem ključu torej postavljate kontrole? "Na podlagi analiz prometnih nezgod in nesreč iz tekočega in preteklega leta ali pa pri objektih, ki so posebej pomembni za varnost ljudi, v šolah in vrtcih." Foto A.P. Komandir je pokazal splošen spisek nesreč in nezgod, iz katerega je razvidno, da je regionalka skozi Ribnico terjala eno življenje, 2 udeleženca v prometu pa sta se hudo poškodovala, na magistralki sta bili 2 smrtni žrtvi, precej nezgod pa je tudi na lokalnih cestah in v naseljih z uličnim sistemom ali brez njega, predvsem takih z materialno škodo. Pogosta prisotnost policistov na križišču pri mesariji Ambrožič je nujna zaradi vsesplošnega neupoštevanja prednosti. Pred hotelom policijsko kontrolo po Ješelnikovih besedah postavljajo zato, ker se v urbanih središčih zgodi največ nesreč s poškodbami, če pa niste privezani s pasom, vas kazen doleti tudi zaradi tega, "ker policist nima ne zakonske ne moralne osnove, da bi odločal, kdo je storil prekršek in kdo ne". Prav tako 'hotelska' kontrola ne ocenjuje, kako dolgo že vozite brez varnostnega pasu po kraju - če ugotovijo, da ste kršili zakon, kaznujejo. Priviligirancev ni, zatrjuje komandir Ješelnik, čeprav nekaterim občanom uide samohvala o tem, da jim ni bilo treba plačati kazni in da so bili le opozorjeni! Vse je odvisno od posameznih policistov. Ribniška občina je razmeroma majhna, zato je težko razumeti, da ista policista kar 3x v eni uri ustavita in kontrolirata dokumente domačinke na relaciji Ribnica -Dolenja vas. Ali si ne zapomnijo, koga so tisto noč ali dan že ustavili? "Kadar so nočne akcije, ustavljajo precej pogosto in na tako majhem prostoru lahko pride do tega, da večkrat ustavijo istega voznika. Ampak mislim, da niso vsakič kontrolirali dokumentov..." So. "To je odvisno od posameznih policistov." Zakaj se policisti poslužujejo siren, če gre res za majhen prekršek, npr. varnostni pas? Občani menijo, da po nepotrebnem vznemirjajo ljudi. "Po zakonu imajo pooblastilo, da za vsak prekršek v cestnem prometu ustavljajo iz vozila z zvočnimi in svetlobnimi signali. Voznik mora ustaviti in počakati v vozilu. Če tega ne stori, plača 45.000 SIT in takšni primeri so že bili." Glejte na to vprašanje ne samo z očmi policista, temveč tudi voznika. Je novi sistem učinkovit? Tisti, ki upoštevajo omejitve, očitno povzročajo oviro v prometu, saj jih večina prehiteva celo v 'škarje'? "Vem, sistema ne upoštevajo v celoti, ampak pri nas ni varnostne kulture, zanjo tudi ne skrbimo samo policisti, ampak je treba z vzgojo začeti že doma in z izobraževanjem nadaljevati v šoli." Pa policisti dovolj pogosto nadzirate hitrost? "Dovolj, glede na razpoložljiva sredstva, ki so naša rakova rana in glede na majhno število ljudi." STATISTIČNI PODATKI Hitrost ostaja največji vzrok za nesreče: • Letos je bilo 106 prometnih nesreč, kar je 27 % manj kot lani. Število smrtnih žrtev je ostalo enako - 2, telesno poškodovano pa je bilo 16 oseb (lani 17). Kar 30% pa je manj takšnih, ki so nesrečo preživeli brez vsakršnih poškodb. Vinjenost je poseben problem. • Policisti so pri 280 udeležencih v CP ugotovili alkohol, 15 od teh jih je tudi povzročilo prometne nesreče! •Alarm! Pri 81 so izmerili več kot 1,5 promila alkohola v krvi!!! Polovica od teh bo morala ponovno opravljati izpit (*zakaj ne vsi?). Policija bo z raznimi akcijami skušala prisiliti voznike, da bodo znižali hitrost tam, kjer je varnost ljudi najbolj ogrožena (naselja) in da se bodo v avtomobile spravljali trezni! AKCIJE ZA BOUŠO VARNOST Zato so od 1. do 4. decembra preverjali pešce, otroke in starejše v akciji STOPIMO IZ TEME!, od 9. do 10. dec. opremljenost vozil v VARNI ZIMSKI VOŽNJI, še vedno pa nadzirajo alkoholiziranost (od 12.-22. decembra, NATAKAR, TAKSI PROSIM!). Alenka Pahulje BRALCI PIŠEJO Op. urednice: Pismo ga. Hitij Hočevar me je presenetilo samo iz enega razloga. Odkar glasilo živi, mu je nasprotovala, češ da zaradi tega, ker je izdajatelj občina, izvaja indoktrinacijo. Preprosto-da vsiljuje svoje mnenje občanom. Glasno je ugovarjala trženju glasila, kljub nasprotnim argumentom, da je to dober način za zmanjšanje stroška, ki se plačuje iz proračuna. Potem se je odločila, da glasila ne želi več prejemati na dom. Zdaj nam je v objavo poslala svoje razmišljanje. In mi ga bomo objavili, ker podpiramo raznolikost mnenj in svobodomiselnost. Veseli me, da ste sedaj tudi Vi z nami, ga. Hitijeva. DEMOKRACIJA IN PREDVOLILNA KAMPANJA V demokratičnih družbah je pravilo, da politiki oziroma politične stranke, ki so temelj večstrankarske parlamentarne demokracije, v predvolilnem obdobju javno razglašajo svoje dosežene rezultate, predvsem pa se trudijo, da predstavijo svoje cilje in program za bodoče mandatno obdobje, da se volivci vedo odločati skladno s svojim interesom in niso kasneje razočarani in se čutijo opeharjene. V naših krajih in tudi v Ribnici pa je to žal drugače. Predvolilna kampanja se je v Ribnici pričela že pred več meseci oziroma leti, ko so le tisti, ki so na občini, v našo Ribnico vabili razne ugledne politike državnega vrha, kateri so se potem udeleževali raznih kulturnih prireditev in drugih proslav, kjer pa praviloma ni mesta za konkretne probleme in interese volivcev. Takšnim obravnavam je namreč povsem namenjen predvolilni čas, ko se odvija predvolilna kampanja, predvolilni shodi političnih strank, da zainteresirajo volivce za izbrane cilje in program, kar volivci potem na volitvah potrdijo ali zavrnejo. Med volivci se opaža apatičnost, saj stranke svojim volivcem niso ponudile nobenega predvolilnega političnega zbora, da bi občane zainteresirale za svoje programe, kar je osnova demokracije, ki jo sedaj že skoraj osem let namišljeno živimo. Stranke, politiki bi morali prepoznavati znamenja časa in se truditi, da bi sledili načelom in vrednotam, ki jih imajo v svojih programih. Boriti bi se morali proti zlorabi človekovih pravic, proti zlorabi in korupciji javnih uslužbencev, prevzeti skrb in odgovornost za stike in tegobe občanov in ne le, da skrbijo samo zase in za svojo "kariero". Zaradi še prisotnega strahu "totalitarizma", ki je povzročil nastanek masovne "kulture sprenevedanja in slepomišenja", ni zadostne predanosti za javno skupno dobro, ni političnih aktivnosti, spodbud, ni tekmovanja, in konec koncev ni več kandidatov za župana. Vrli Ribničani so "recepte" demokracije spoznavali že davno, na evropskih poteh prodajanja svoje suhe robe, vendar tistih "Ribničanov" ni več. Zato številni menijo, daje potrebno ponovno začeti z osnovami političnega vedenja, osnovami znanja o delovanju političnih strank in predvsem o odgovornosti strank in politikov do volivcev. Sedanja politična praksa številnih mladih in tudi starejših vedno pragmatično "preračunljivih političnih povzpetnikov", da se za vsako ceno povzpno v vrhove odločanja, lahko pomeni smrt demokracije in razcvet anarhije. Nagrade za politično delo bi morale biti manjše, kot so plače tistih državljanov, ki s svojim gospodarjenjem ustvarjajo "denar" zase in za skupno dobro, to je "državo". Tako bi se že v kali večinoma sami izločili "preračunljivi povzpetneži" in prepustili mesta predanim in za "skupno dobro" naravnanim ljudem. Le tako bi se hitro pokazala prava zainteresiranost za dela za "skupni blagor". Tako bi bile lahko tudi hitro postavljene osnove zahodne demokracije, delo in plače poslancev oziroma politikov pa bi se odražale v blagostanju državljanov. Vse to pa seveda največ zavisi od osveščenosti in dostojanstva volivcev, zlasti tistih, ki smo na referendumu izglasovali večinski volilni sistem. Upajmo, da bo tokrat "izvoljena oblast" le izvršila referendumsko odločitev volivcev in Ustavnega sodišča. Stanka Hitij Hočevar, Ribnica Op. urednice: Preko takšnega pisma pa srce ne more. Saj je res, da nam Beti laska, to pa včasih tako zelo prija... A ne objavljamo ga zato. Beti je čudovito mlado dekle. Toplega in odprtega srca in iz nje veje prijaznost. Vse te osebnostne odlike bi lahko nosil v svoji duši in sebi vsak človek. Spoštovani! Nisem si mogla kaj, da vam ne bi napisala nekaj besed. Zelo prijetno mi je bilo pri srcu, ko sem v zadnjem Rešetu iz meseca oktobra prebrala ime nagrajenke pri glasovanju za NAJ OSEBNOST LETA ‘98. Sama sem namreč glasovala za gospoda profesorja Janeza Debeljaka, a namesto svojega imena napisala na glasovnico mamino. Zakaj sem podpisala njo in ne sebe, še sedaj ne vem prav dobro. Morda zato, ker ima kar veliko sreče pri podobnih nagradnih igrah. Priznati moram, da sem na vse že čisto pozabila in ravno zato sem bila še toliko bolj presenečena. Sprva sem mislila, da gre na radio Univox in na večerjo z gospodom Debeljakom mami, a ta mi je kaj hitro "zabičala", da pojdem jaz, češ če sem že sama "kriva" za nastalo, naj zato pa še jaz dokončam celotno zadevo. Priznati vam moram, da najprej res nisem bila za, a sem si nato kaj kmalu premislila, za kar mi nikdar ne bo žal ! Še veliko več - zelo sem vesela, da sem povabilo oz. lepo nagrado sprejela. Ja, tako je bilo s tem in to zamenjavo med mami in menoj. Mislim, da je kar prav tako. Resnično sem se imela zelo lepo z vso nepozabno družbo. Najlepše se vam iz vsega srca zahvaljujem prav za vse. Nikdar vas ne bom pozabila ! Pohvaliti pa moram seveda tudi naše super glasilo Rešeto, katerega vsebina je resnično zelo kvalitetna. Ribničani in drugi ljudje lahko tako zelo veliko zvejo o raznih stvareh iz vsakega meseca. Res ste odlični! Želim vam še naprej veliko veselja, vztrajanja in predvsem mnogo uspeha pri nadaljnjem delu ! Da pa še zaključim - še enkrat se vam zahvaljujem prav za vse in še enkrat poudarjam, da ste zares odlični. vaša Beti Kromar, Ribnica Sestavila sem verze o našem odličnem glasilu REŠETO, saj zelo rada pišem tudi v verzih. Upam, da vam bo všeč ! RS. Nisem pesnik, ker sem vam to sestavila, a besede vzela sem iz dna srca, so resnične pa iskrene, kar se da ! Ribničani lahko zares ponosni smo prav vsi, Enkratno imamo glasilo, ki nas vsak mesec znova razveseli! Številne zanimive rubrike in področja iz našega konca tukaj notri so. Edinstvene zanimivosti, ki nas tako z novostmi soočijo. Tako želimo si iz vsega srca močno, da bi Rešeto še dolgo z nami bilo. Odkrivalo nam vedno nove zanimivosti ter da bi skupaj nam bilo še tako lepo! REŠITE MI ORTNEŠKE OLTARJE! PISMO g. Vincencija Čampa iz Moravč objavljamo kljub temu, da smo o ort-neških oltarjih pisali že v dveh številkah Rešeta. Njegove besede so tako izbrane in zaradi podoživljanja preteklosti vredne pozornosti. Prav slučajno mi je prišlo v roke septembrsko glasilo občine Ribnica: Rešeto. Z veseljem sem pričel obračati list za listom. V oči mi pade naslov na str. 18.: "Zares žalostna usoda ortneških oltarjev!" Naravnost popil sem vsebino, enkrat, dvakrat... Spomini na to skrivnostno cerkvico so se mi pričeli odgrinjati. V letih pred II. svetovno vojno sem tja prvič "poromal" s staro materjo, ki mi je pripovedovala marsikaj zanimivega, npr. da je njena mati desetinila, da seje silno bala iti mimo Šterne, ki je bila na levi strani glavnega vhoda. Kot otrok sem občudoval razvaline gradu in burkal otroško fantazijo, stal ob cerkvi poln želja, da bi pokukal vanjo. Okna so bila previsoka, nedostopna, močna vrata skrbno zapahnjena, reža v ključavnici premajhna, da bi utešil radovednost. Leta 1943, v začetku oktobra, sem v meglenem jutru zaslišal rezko pokanje. Kmalu zvem, da so se po razvalinah gradu podili partizani in plavi. Prevzelo me je vprašanje: bodo cerkev podrli ali močno ranili? Minile so vojne grozote. Bilo je leto 1951 ali 52. Znašel sem se v ljubljenem kotičku, objetem od lahnega šuma gozdov. Vrata svetišča so bila razbita. Skrivnostna sila po potešitvi moje radovednosti me poneseta v cerkev: polomljene starodavne klopi, plošča grobnice razbita, trije oltarji so še samevali v strahu, kaj se bo z njimi zgodilo. Nekaj prijaznih angelskih glavic je ležalo naokrog. Bila je tudi prižnica. Ko jo ogledujem, mi zastane dih: na njenem vratu zagledam letnico: 1431. Razpela, kije bilo na desni strani, ni bilo več. Oltarji, čudovita simfonija umetniške lepote, črni, z zlato pozlato. Lepota njih meje prevzela. Le strmel sem v to lepoto in srkal njene zvoke. In ogledujem naprej: portatile na vseh treh oltarjih razbiti in oskrunjeni. Po stenah grafiti, nekateri z neokusno vsebino, podpisi. Radovednost me zvabi v grobnico: razbite krste, krpe črnega blaga, nožne kosti: fibulae, tibiae, femur... Zbežim iz nje. Sredi ladje gorišče pepela. Kmalu zvem, da gozdarji kurijo in da so v nevarnosti oltarji, da jih spremenijo v pepel. Brž napišem dopisnico, naslovljeno na ljubljanski muzej: Rešite, kar se oteti more...! Velike umetnine so v nevarnosti." Nobenega odgovora in ne posega za rešitev. Ponovim še enkrat, nič! Bolečina meje ohromila. Vozel se prične rahljati! Pred mesecem časa sem bil pri restavratorju Mihu Leganu v Žužemberku. Na steni zagledam fotografije nekih oltarjev. Zdeli so se mi znani. Gledam, opazujem, premišljam... Mar niso to ort-neški? Vprašam mojstra. Odgovor: "Nekje od Ortneka pri Ribnici. Čakajo na restavracijo. Precej so oskubljeni," je bil odgovor. Torej so jih rešili, je v meni od veselja zaukalo spoznanje. In sedaj berem v Rešetu: "Leta 1953 so delavci iz muzeja odpeljali oltarje...!" Morda je tudi moje pisanje k temu veličastnemu dejanju kaj pripomoglo? O, da bi! Moja skrb, prepričan sem bil, da so jih gozdarji prekovali v pepel, te prelepe zvoke umetnosti. Napolnjena z veseljem in ponosom, moja ljubezen, potešena, dolgoletni dvom pogašen, negotovost se je prerodila v zmagoslavje. Dan za dnem zrem fotografije le-teh in nepozabno letnico, ki jo hranim v zakladnici spominov: 1431 in iz podobe prav ista zadiha, kot kraljica vstaja iz davnine časov, kijih ni več - le veličasten odmev, ki krona moje veselje! Deo gratias! Vincencij Čampa, Moravče BRALCI PIŠEJOj Ko sem prebral članek" Kaj bi o medvedih ? Klopi so naš problem!" sem se odločil, da bi dodal nekaj svojih misli. Predvsem, koliko je medved nevaren in škodljiv, še zlasti, če ga primerjamo z malim, komaj vidnim klopom. Vprašanje medvedje populacije je vsekakor pomembno, gledano predvsem tudi iz lovsko gojitvenega vidika. Kakšno razmerje želimo imeti med zvermi in ostalo divjadjo. Poleg volka in risa ima medved prav gotovo pomembno mesto. Ni kaj oporekati ugotovitvi, da se stalež medvedov z leti povečuje. Ni pa problem zmanjšati številčnost medvedov. Ostarel medved se da tudi dobro prodati. Gre vsekakor za pametno presojo in dogovor med lovci, gozdarji, kmetijci in ne nazadnje tudu upravnimi občinskimi organi. Primerjava med medvedom in klopom kar zadeva škodo, ki nam jo povzročita, je lahko v nekem pogledu smiselna, kar je mislil verjetno tudi minister Gantar. Zlasti, če bi naredili primerjavo med številom napadenih ljudi po medvedu (medvedki) in primeri ugrizov klopa, katerega posledica je bolezen borelija. Ker je klop majhen, ga v gozdu ne opazimo. Z zverjo medvedom je vse nekaj drugega. Moram reči, da sem se z medvedi kar velikokrat srečal, tudi na majhne razdalje, jih opazoval z visokih prež, jih tudi fotografiral. Tudi na tleh, kadar je to naneslo. KLOP ALI M *■ f w -mt F, ? T Č mil Spomnim se primera. Bilo je še pred leti v začetku aprila v bližini Grčaric, ko sem se s sinom Stankom in vaščanom Brankom Žuničem približal medvedki z dvem mladičema, da bi jih fotografiral. Medvedka nas je hitro opazila in se začela umikati. Medvedka pa sta se začela pomikati proti meni. Kmalu sta se mi približala na razdaljo dvajset metrov, kar smo pozneje ugotovili iz sledov v snegu. Najprej sta me zvedavo opazovala in nato splezala na debelejšo smreko. Medvedka jima je hitro sledila in že je bila v moji bližini, stoječa na zadnjih nogah.V opozorilo se je oglasila z zamolklim renčanjem. Ni me napadla. Vse skupaj pa bi se zame lahko tragično končalo. Vztrajal sem na mestu. Fotografiral sem medvedkina mladiča na smreki in medvedko na tleh. Ta moj ne edini primer srečanja z medvedjo družino ne jemljite kot pravilo. Umaknite se, kakor hitro zagledate medveda, še zlasti medvedko z mladiči. Iz svojih izkušenj vem, da ima strah pred medvedi največkrat prevelike oči. Ko nas medved začuti, zavoha ali opazi, se umakne, preden ga opazimo mi. Z medvedko, ki vodi še nebogljene mladiče, je to drugače. Medvedka je zelo skrbna mati, kar ji ne gre zameriti. Da medvedi ne zahajajo preveč v bližino naselij, za to skrbita gojitveni lovišči Snežnik Kočevska Reka in lovišče Medved Kočevje, ki redno zalagata mrhovišča s hrano za medvede. Temu vzgledu sledijo tudi nekatere lovske družine. Na našem območju so zelo redki, osamljeni primeri, ko napade medved drobnico ali govedo. Škoda, ki jo medved naredi, zdaj še ni zaskrbljujoča. Ko pa pridejo medvedi tudi v bližino naselij, smo pa krivi tudi sami, če v njihovo bližino odmetujemo razne odpadke, ki so jim lahko tudi hrana. Sicer pa odpadki sodijo na določena mesta, mesta za odpadke. Stane Lavrič Grčarice POGOVOR Pater NIKO ŽVOKELJ - Moj karakter je moj značaj Kultura je človekova ustvarjalnost in njegov duhovni svet, ki ga bogati, da je njegova notranjost lepša in mirnejša. Pater Niko. Ime, ki je bilo v letošnjem letu med največkrat omenjenimi. Marsikdo med nami Vas pozna že vrsto let. Nekateri bolj, nekateri manj. Vsi pa predvsem po Vaši prijazni in močni osebnosti, ki izžareva iz Vas. Od kod pravzaprav prihajate? Prihajam iz Kranja, kjer sem bil rojen. Lahko rečem, da izhajam iz begunske družine, saj so moji starši leta 1935 pred vse večjim fašističnim nasiljem nad Slovenci pribežali v Kranj iz bližine Ajdovščine. Starši so bili tekstilni delavci in živeli smo v hiši lastnika tekstilne tovarne, kjer nas je v sorazmerno veliki kuhinji in sobi živelo devet članov družine. V Kranju sem obiskoval osnovno šolo, po njej pa sem se odločil, da grem k frančiškanom. Moja odločitev je marsikoga presenetila, saj smo bili zelo pestra družina. Med mano in starejšim bratom je bilo kar 22 let razlike, vsi so imeli že svoje družine, trije pa so bili člani partije. Moja pot je bila zelo zanimiva in ko se oziram po njej, ugotavljam, da sem se odločil prav, kajti moj karakter- moj značaj in moje razumevanje življenja je bilo najbližje frančiškanskemu redu, ki pa sem ga popolnoma naključno spoznal, saj v Kranju ni bilo frančiškanov. Po končanem prvem letniku na Poljanski gimnaziji sem odšel v noviciat, to je leto priprave in spoznavanja frančiškanskega življenja na Kostanjevici v Novi Gorici. Gimnazijo sem nadaljeval v Novem mestu in tam tudi maturiral. Študiral sem na Teološki fakulteti v Ljubljani in v tem času živel v frančiškanskem samostanu pri Tromostovju. Po prvem letniku študija so me vpoklicali na služenje vojaškega roka. To obdobje je bilo zame zelo zanimivo, bogato in pestro z izkušnjami. Po končanem študiju leta 1980 pa je bilo moje prvo kaplansko mesto v Ljubljani pri Tromostovju. Štiri leta sem nato služboval v Novem mestu, štiri leta pri Novi Štifti, dve leti in pol sem preživel v Avstraliji v Melburnu, tri leta na Kostanjevici v Novi Gorici in sedaj mi teče že četrto leto ponovno pri Novi Štifti. DOKAZAL SEM, DA SE DA DELATI TUDI ŠE Z DRUGO IN TRETJO GENERACIJO NAŠIH IZSELJENCEV Omenili ste Avstralijo. Kaj Vas je pripravilo do odločitve, da dve leti in pol preživite na peti celini? Še sam točno ne vem, zakaj me je pot takrat zanesla v Avstralijo. V tistem času smo pri Novi Štifti veliko naredili in verjet- no je prišlo do nekakšne prenasičenosti vsega. V takih primerih človek več razmišlja o priložnostih, ki se mu ponujajo. Takrat je odšel eden izmed naših sobratov iz Melburna, prijavil sem se na razpisano mesto in bil sprejet. Odločitev je bila verjetno lažja tudi zato, ker sem to deželo že predhodno dobro poznal, saj sem dopust preživel pri svoji sestrični, ki tam živi. Delo v Avstraliji je bilo zelo zanimivo in sem o tem že večkrat pripovedoval. Širna prostranstva, ki puščajo na človeku velik pečat, so mi bila zelo blizu. Človek se sreča z različnimi narodnostmi, bogastvom kultur in jezikov, pa tudi ver, predvsem pa vlada neka strpnost ljudi, ki so si med seboj zelo različni. Delal sem med Slovenci in zanje. Tam sem pokazal, da se da delati tudi še z drugo in pa tretjo generacijo naših izseljencev. Čas političnih sprememb ob osamosvojitvi Slovenije, ki sem ga podoživljal skupaj z našimi izseljenci, je bil vsekakor najbolj zanimiv in buren v vsej zgodovini Slovencev v Avstraliji. SEJEŠ, SEJEŠ, NIKOLI PA NE VEŠ, KDAJ BOŠ ŽEL Že drugič Vas je pot zanesla k Novi Štifti. Je bilo to zgolj naključje ali morda ponoven izziv, delati in ustvarjati v našem kraju? Omenil sem že, da sem se iz Avstralije ponovno vrnil na Kostanjevico. Vez z Novo Štifto je stalno obstajala, kot dodatni izziv pa se je pokazala 150- letnica rojstva našega sobrata patra Stanislava Škrabca. Nekaj sem o njem vedel, še veliko več pa prebral. Spoznal sem, daje bil to prekrasen človek kot znanstvenik, pa tudi kot frančiškan redovnik. Ko sem prišel nazaj k Novi Štifti, sem sklenil, da se vsaj leto in pol ne bom ukvarjal z materialnimi stvarmi. Za nas duhovnike namreč obstaja velika nevarnost, da se preveč ukvarjamo z delom, ki je na zunaj veliko bolj vidno kakor naše duhovniško poslanstva. Ko ustvarjaš in delaš, ni lahko priti do potrebnih sredstev; ko pa je gotovo, lahko rečeš, daje ponovno nekaj narejenega in ohranjenega za poznejše rodove. Duhovno poslanstvo pa je veliko težje, ker kot pravimo s prispodobo: seješ, seješ, nikoli pa ne veš, ali se bo kdaj želo ali ne. Poskušaš vedno najboljše, dati vse od sebe, velikokrat pa ni videti povratnega odziva. To delo je verjetno manj hvaležno in vidno, je pa vsekakor lepše. Osebno veliko bolj uživam v tej duhovni razsežnosti. Obnovljeno hišo smo odpri raznim skupinam, ki prihajajo sem na duhovne vikende in počitnice. Tako opravljamo osnovno poslanstvo Nove Štifte, obiskovalci pa spoznavajo sam kraj in s tem tudi širšo Ribniško dolino. Večkrat ste že omenili Vašega sobrata patra Stanislava Škrabca. Prisoten je kot nekakš- na rdeča nit najinega pogovora. Letošnje leto je bilo posvečeno prav njemu. Kako ocenjujete enoletno dogajanje? Pred leti je župan Jože Tanko dal pobudo, da bi lahko vsako leto posvetili enemu velikih mož Ribniške doline. Pobuda se mi je zdela zelo v redu, saj se lahko le malo krajev pohvali s tako veliko skupino kulturnih mož, ki so po svoje oblikovali slovenski kulturni prostor. Ko smo se v Klubu prijateljev Miklove hiše pogovarjali o imenih, sem omenil, da se bliža 80- letnica smrti patra Stanislava Škrabca. Že v Novi Gorici smo navezovali stike z Ribnico, saj smo bili mnenja, da naj tudi Ribnica kot njegov rojstni kraj sodeluje pri spoznavanju njegovega življenja in dela. Ob zaključku ocenjujemo, da smo lahko zadovoljni s tem, kar se je eno leto-ob obletnici p. Stanislava Škrabca-dogajalo v Ribnici. Nazadnje imamo tudi Škrabčev trg, čeprav se bo na to marsikdo težko navadil. Osebno sem ponosen na to, saj lahko marsikateremu obiskovalcu rečem: Poglej to je pa Škrabčev trg v Ribnici. Prav tako je potrebno omeniti obnovljeno rojstno hišo, vse kulturne dogodke in pa podpisano Listino o prijateljstvu med krajevnima skupnostima Novo Gorico in Ribnico. Pred nami je še izdaja kronike Škrabčevega leta, ki bo lep spomin s prikazom njegovega življenja in dela. Ena od poti prihodnosti je tudi ustanovljena fundacija patra Stanislava Škrabca, katere pobudnik je Janez Škrabec. Fundacija je namenjena podpori študentom teologije frančiškanskega reda, sooblikovala pa se bo tudi nagrada za slovenske jezikoslovce - sloveniste. NOVA ŠTIFTA IE NAJPREJ ROMARSKI KRAJ V letošnjem letu smo imeli priložnost slišati nekaj vrhunskih glasbenih prireditev. Nova Štifta s svojo izredno akustiko nudi poslušalcu in izvajalcu še nekaj več. Morda s tem dobivamo novo koncertno središče? Nova Štifta je najprej romarski kraj in romarska cerkev. Ljudje so že od nekdaj prihajali sem in se zatekali k molitvi, kar počnejo še danes. Zgolj naključje je hotelo, da smo v današnjem času, ko nima vsak kraj dobrih koncertnih dvoran, postavili določeno zvrst glasbe v cerkev, akustično po zaslugi starih mojstrov arhitekture. Zato lahko naša cerkev služi tudi kulturi. Kultura je človekova ustvarjalnost in njegov duhovni svet, ki ga bogati, da je njegova notranjost lepša in mirnejša. Tako je Pri opravilu svojega duhovnega poslanstva bilo tudi ob Škrabčevem letu več vrhunskih koncertov, ki so omogočili tudi našim ljudem, da so lahko prisluhnili kakovostnim koncertom, ki nam jih lahko zavidajo tudi večja slovenska mesta. Upam, da bo tudi v bodoče občina našla toliko sredstev, da bi bilo na leto vsaj nekaj takih vrhunskih kon- P0G0V0R certov. Ljudje naj sami v živo občutijo, kaj pomeni vrhunsko ustvarjanje. In naši ljudje so vredni te lepote ustvarjanja. NOVE OBČINSKE MEJE NE PREDSTAVLJAJO ZAPREK IN ZAVOR Nova lokalna samouprava je prinesla nekaj sprememb tudi za Vas. Po novem je Nova Štifta v občini Sodražica. Kaj to pomeni za Novo Štifto? Kot sem dejal, ima Nova Štifta poseben značaj, ker je romarska cerkev. Tukaj ni meja, tukaj ni občin, tukaj je samo človek, ki prosi in upa v pomoč Matere božje. Mislim, da delitev v tem primeru sploh ni tako pomembna. Bolj je pomembo v materialnem smislu. Tuje stavba, tuje objekt, ki ga je potrebno stalno obnavljati in vzdrževati. Sam imam dobre izkušnje še iz prejšnjega sistema, ko je bila v Sodražici še Krajevna skupnost in smo bili odvisni od nje. V dobro sodelovanje sploh ne dvomim in ne verjamem, da bi se lahko kaj spremenilo. Občinske meje ne predstavljajo večjih preprek in zavor pri delu za dobro vseh nas. Kaj želite bralcem ob iztekajočem se letu? Vesel sem, da Rešeto postaja priljubljen občinski časopis, da ga ljudje z veseljem vzamejo v roke in ga pogledajo. Berejo lahko o svojem kraju, svoji ulici, ljudeh, ki jih poznajo, in to je tisto, kar pritegne ljudi. Zelo lepo je oblikovano in prinaša veliko zanimivega branja. Vsem ljudem želim predvsem vse dobro. To je moja iskrena želja. Če to sprejmemo in se trudimo tako živeti, potem nam bo in nam je lahko lepo. Uroš Bregar SPOROČILO BOŽIČNEGA PRAZNIKA Sveta noč, blažena noč... Od kdaj si spočeta, ti skrivnostna noč? Od kdaj pričakovana, od kdaj zaželena, kolikokrat hrepeneče prerokovana - ti sveta noč? Sveta noč, blažena noč! Skoraj 2000 let stara in vedno mlada. Velemesta so se sesula v prah, a ti, noč, žariš. Kraljestva so padla, ti vstajaš vsak božič pred nami živa in blagoslovljena. Človeštvo rije in se vije v bojih in bolečinah, ti ljubo prepevaš: 11 Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje." Mir v svetu, med ljudmi bo le, če je v njih volja do pravega miru. “Sveta noč, blažena noč,” je pelo srce vaškega župnika Jožefa Mohra, ki se je vozil o božiču leta 1818 na saneh po svežem snegu, pod nebom, posutim z zvezdami, prav nič drugega nimamo od njega. Samo ta topli vzdih, to otroško začudenje: Sveta noč, blažena noč. S to toplo mislijo, zares pobožno in verno občuteno, ki se mu je izlila v kitice, je prišel do prijatelja, učitelja Franca Gruberja. Ta se je usedel za orgle, tipal in tipal. Dve misli, dve srci, dvoje občutij se je strnilo; še tisto božično je izzvenelo v akorde in verniki so ostrmeli pri polnočnici, ko je s kora zaplavala pesem: "Sveta noč, blažena noč!" Iz vaške cerkvice je šla pesem po vsem svetu; ni več zemeljske celine, kjer bi je ne peli; v katedralah velemest prav tako kot v indijski ali afriški misijonski kapelici... Naš pisatelj Franc Šaleški Finžgar, ki je kot župnik dobro poznal hrepenenje, bolečino in radost slovenskega človeka, je takole zapisal o sveti božični noči: "Dete svete noči, bodi nam moč v bojih življenja, bodi nam luč v temnih zablodah, bodi nam tolažba v bridkosti, daj nam voljo do resničnega miru, po katerem vesoljni svet tako hrepeni. "SVETA NOČ, BLAŽENA NOČ, STOTISOČKRAT POZDRAVLJENA!" Dragi bratje in sestre, vsi ljudje dobre volje iz ribniške župnije in občine! Božič je tisti praznik, ki nam zopet približa naše otroštvo in mladost, ko smo skupaj s starši postavljali jaslice in za svete večere blagoslovili hišo in gospodarska poslopja. Nepozabni bodo ostali trenutki, ko smo skupaj s starši, brati in sestrami ob jaslicah molili, peli, se pogovarljali ter čakali na polnočno mašo, ki je najbolj skrivnostna v celem cerkvenem letu. Celo v najtrših časih komunističnega režima nam ni bila odvzeta radost praznovanja svete božične noči. Naj nam bližajoči se božični prazniki pomagajo, da bomo zoreli v dobroti, ljubezni in miroljubnosti. Postanimo podobni betlehemskim pastirjem, ki so s ponižnim in velikodušnim srcem sprejeli Božje Dete v jasli položeno. Indijski pesnik Tagore je v eni izmed pesmi zapisal: "VSAKO DETE PRIHAJA NA SVET S SPOROČILOM, DA BOG ŠE NI OBUPAL NAD ČLOVEKOM!" Bog nas v svojem Sinu Jezusu neizmerno ljubi in nam zagotavlja, da je naše življenje smiselno in ima bodočnost. Dragi prijatelji, vsi bralci "REŠETA ", skupaj Z g. kaplanom Janezom, g. diakonom Primožem, g. Alojzijem Dobrovoljcem in našo gospodinjo Zdenko vam vsem želim veliko radosti in družinske sreče v božičnih praznikih. V novem letu 1999 pa ljubega zdravlja, veselja do dela in božjega blagoslova. Dete svete noči naj prinese veliko tolažbe in pravega duševnega miru vsem, ki ste še posebej preizkušeni v trpljenju, bolečini, socialni stiski in osamljenosti. Maks Ipavec, dekan ZA TVOJE ZDRAVJE Ribniški otroci so na 2. otroškem parlamentu zrelo odločili: AKTIVNO SE BOMO VKLJUČILI V MEDIJE! Nočejo več iskati le slabosti, temveč izkoristiti ponujene možnosti STRES, NAŠ SOPOTNIK ŽIVLJENJA 1. del Kje je tista meja stresa, ki nas krepi, vzpodbuja, obnavlja naše moči, vzdržuje vitalnost, pozitivno vpliva na ustvarjalnost in nam pomaga v največji krizi, da smo kos težkim preizkušnjam? Kolika stresa je potrebno, da je človek zadovoljen? Kje so meje, ki presežejo naše sposobnosti in se pokažejo stranski učinki stresa? Zakaj je potrebno znanje o zakonitostih stresa (znaki, vzroki, posledice) in kako ustvariti optimalni ritem življenja, ki najugodnje vpliva na posameznika in skupnost, v kateri živi in dela? Naša ustvarjalnost je tesno povezana z našim duševnim in telesnim stanjem, in s tem od notranjega dobrega počutja. Toda če naj se spoprimemo z izzivi pred seboj kot posamezniki, družine - organizacije in kot vrsta, je nujno, da smo kos vse večjemu pritisku in stresu, ki ga ti izzivi prinašajo s seboj. Če hočemo preživeti, je obvladovati stres izredno pomembna umetnost. Stres je neskladje med dojemanjem zahtev in sposobnostjo za obvladovanje. Razmerje odločilno vpliva na doživljanje stresa - škodljivega ali prijaznega. Stres je nespecifična reakcija organizma, ki se sproži ob različnih zahtevah organizma. Stres je tisto, kar občutimo v notranjosti kot odziv na situacijo, ki ji nismo zlahka kos. Situacije oz. dogodke, ki izzovejo stresno reakcijo, imenujemo stresorje in so lahko zelo različni. Vzroki za stres niso pri vseh ljudeh enaki. Na enake situacije se odzivamo različno, individualno. V tem je del naše človečnosti. DEJAVNIKI STRESA: Lahko so fizični, biološki, psihični in socialni: • Dogodki, ki se zgodijo celi skupnosti (poplave, nesreče...) • Osebni stresorji-delujejo na posameznika, niso nujno predvidljivi in zahtevajo od posameznika veliko truda. Merimo jih z lestvicami življenjskih dogodkov. Več kot je stresov, večja je nevarnost, da mu podležemo. • Stresorji ozadja-navidezno majhni, zanemarljivi, vendar stalno prisotni. Če jih ne odstranimo v daljšem obdobju, naredijo več škode kot zgornji.... (se nadaljuje) Anka Debeljak ZD Ribnica Iz naslovov veje zelo samokritično spoznanje, ki seje porodilo v mislih ribniških in sodrašk-ih šolarjev. Na sedežih domačih svetnikov so najprej na uradno tog, kasneje pa vse bolj doživeto o vlogi medijev v njihovem vsakdanjiku razpravljali predstavniki razrednih skupnosti od 6. do 8. razreda. Cilj je bil tudi 12. novembra jasen: usposobiti mlade za hiter in učinkovit vstop v demokratično družbo, ki caplja za življenjem v poučevanju otrok o vplivu medijev. Zato pa življenje podarja otrokom še dragocenejšo izkušnjo, saj njihovo veliko moč "preizkuša na lastni koži". Mladi si želijo več kontaktnih oddaj o odnosu med njimi in starši, več zgodb iz resničnega življenja; se navdušujejo nad mladostniško odkritostjo v oddaji Jasno in glasno (na nasprotno stran bi radi posedli tudi starše), pritožujejo se nad nasilnimi risankami in neprimernimi termini mladinskih filmov. Sem ter tja so se oddaljili od kritičnega presojanja medijev, "ki preveč reklamirajo škodljivo življenje in premalo pomagajo pri reševanju težav", ker se jim večja ovira zdi pomanjkanje primernih družabnih prostorov in dejavnosti, ki bi jim uspeli zapolniti čas. Del jim vzame šola, vse preostalo mlado življenje pa večina prepusti televiziji, še preden bi jih kdorkoli poučil o manipulaciji, ki se izvaja preko slike, pisane besede in govora. Brezmejno navdušenje nad vizualno tehnologijo nekatere otroke priklene pred televizijo in računalnike, in če bi jim res lahko očitali nepremišljenost v izražanju določenih argumentov, ga lahko v njihovem nekritičnem odnosu do nezahtevne televizije. Izrazito zimsko malodušje je tisti dodatni povod k prekomernemu gledanju, saj "pozimi ne moreš igrati košarke na igrišču in če hočeš iti v gosti no na čaj, te pa že črno gledajo. V bistvu sploh nimaš kaj delat..." Zavedajo se, da morajo medije ne le sprejemati kot nujno zlo, temveč jih tudi "spoznati do obisti", pa čeprav so to eni podkrepili s prenagljenimi, drugi pa s tehtnimi argumenti. Vrli parlamentarci so vrsto sklepov predali izbranki za nacionalni otroški parlament Katarini Kumelj in zapisali zamisli, ki bi jih radi uresničili v domačem medijskem prostoru. Odločitev, ali se bodo s svojimi videnji znašli tudi v Rešetu, smo prepustili njim. Žogico smo vrgli, v naročje mladih pa zdaj še ni priletela, saj do predvidenega roka in ob toliko obljubah vendarle nihče še ni potrkal na vrata. Ali kot jih je opomnila ravnateljica Andreja Šulentič: "Jaz bi preverila vaše sklepe, ne županovih. Od srca mislite, kar govorite, da ne boste zdaj nekaj lažno predpisali, potem pa sami delali drugače..." Alenka Pahulje Nekateri argumenti so bili tehtni, drugi prenagljeni, kar je razumljivo glede na neizkušenost otrok, je parlamentarno razpravo opisala mentorica Marinka Mate. "Če se bomo prepustili toku medijev in jih ne bomo znali kritično ocenjevati, bomo šli s tokom in bomo prepuščeni javnemu mnenju, svojega pa ne bomo izoblikovali. Predlagam, da se v šoli uvede predmet, ki bi učil kritično ocenjevati medije. Dokler ga ni, bi si lahko nekaj ur za vzgojo vzeli pri etiki in družbi." (Aleš Lampe) ODPRTI DAN ŠOLE 35 smo jih našteli... Dan posebnih doživetij Pred vhodnimi vrati je stala tabla s plakatom, na katerem je bil napisan razpored ur za ta dan, 18. november. Starši in ostali krajani so si lahko ogledali nove prostore, sodobnejšo opremo in potek pedagoškega dela pri posameznih predmetih. Učenci 6. b razreda smo bili pri likovni vzgoji, ki jo poučuje ga. Gvidica Arko. Učiteljica nas je že nekaj minut pred začetkom ure odpeljala v učilnico in nam razložila posebnost današnjega dneva. Razdelili smo se v pet skupin. Učiteljica nam je razložila snov, ki je bila predvidena za to uro likovne vzgoje. Učili smo se o prostostoječem (obhodnem) kipu. Glavni poudarek je bil na stojnosti figure ter opazovanju in ugotavljanju razmerij med posameznimi deli telesa. Figura je morala biti izdelana čimbolj dinamično. Izbirali smo med temami : ples, šport in otroške igre, saj so tu figure najbolj razgibane. Med samim delom nas je spremljala prijetna glasba, ki človeka pomirja. Delo je že steklo in prihajati so pričeli prvi gostje. Ogledali so si naše delo in nas pohvalili. Nekateri so se kasneje še večkrat vrnili ter tako spremljali nastanek naših kipcev in jih občudovali. Čas se je prehitro iztekel in svoje izdelke smo morali dokončno obdelati. Z laksom smo jih spodrezali in prestavili na plošče iz pleksi stekla. Vse izdelke smo odnesli na skupno mizo in določili merila za vrednotenje in ocenjevanje. Skupaj z učiteljico smo jih tudi ocenili. Razred smo pospravili in vrnili vse na svoja mesta. To je bil zame dan posebnih doživetij. In takih dni bi moralo biti v letu še več, a kaj, ko so starši v službah in nimajo časa, da bi nas obiskali pri delu v šoli. Eva Arko, 6.b OŠ dr. Ivana Prijatelja, Sodražica Glasbena šola Ribnica je še vedno mladostnega obraza, saj jih šteje komaj 35. Kljub ranam in boleznim v otroških letih, ko se je borila, z gospodom Puharjem na čelu, za zdrav obstoj v komaj ustreznih prostorih, je kljubovala, ostala in napredovala po količini in kakovosti. Pri štiriindvajsetih seje vsa raznežena sprehodila po petih novih prostorih vile ob Gorenjski cesti in za to pridobitev ostala hvaležna gospodu Rebolju, ki ji je to razkošje omogočil. Pri tridesetih je sanjala o novem klavirju, belem, da bi se njegov blišč zasvetil v lepših, svetlejših prostorih kulturnega hrama v Ribnici. Besede dorečene, dejanja spremenjena. "Klavir naj bo tam, kamor spada," je pisalo v časopisu pri njenih dvaintridesetih. Ostal je res tam, v temačnem prostoru. Do danes. Vendar je ta beli klavir pred kratkim pospremil skozi vrata po 10-letnem šolanju pod streho ribniške glasbene šole-maturantko Petro Vrh, ki je s samostojnim klavirskim recitalom proslavila svoj uspešni zaključek in nas s tem dostojno uvedla v praznovanje 35-letnega jubileja naše Glasbene šole. ČETRTOŠOLCI OPRAVILI KOLESARSKI IZPIT Učenci 4. razredov vsako leto opravljajo pri pouku spoznavanja družbe kolesarski izpit. Le-ta se deli na teoretični in praktični del. Letos smo se odločili, da ga izvedemo že v jesenskem času. Največ težav imajo učenci pri praktični vožnji, in sicer pri zavijanju v levo. Zadnja leta nam priskočijo na pomoč ribniški policisti. Skupaj pa ugotavljamo, da vozniki premalo upoštevajo učence -kolesarje. Učiteljice 4. razredov OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica Obetajo se lepši in svetlejši časi, v lepših ter svetlejših prostorih. K temu je pripomogel prav beli klavir. Ko te stisnejo za vrat, hropeš za svežim zrakom. Vila na Kolodvorski 10, v kateri so nekoč odzvanjali blagozvočni akordi klavirja pokojne gospe Vide Ančikove, je kot po čudežu odprla svoja nedra in razumela stisko Glasbene šole. Sprejela jo je. Poleg številnih koncertov ob 35-letnem jubileju Glasbene šole bo krona praznovanja selitev v njene prostore. Bernarda Kogovšek ravnateljica Glasbene šole Ribnica NACIONALNI PROJEKT EKO SOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA Učenci 4.a in 4.b razreda OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica sodelujemo pri projektu na temo varstva okolja. Uprizorili smo poučne zgodbice, ki smo jih napisali sami. Za izdelavo lutk smo uporabili odpadno kartonsko embalažo (tetrapake). Ob tem smo se učili, kako se po uporabi pravilno zlaga tetrapak in o varovanju okolja. Predstavili smo se učencem razredne stopnje in javnosti. Mentorici Andreja Hočevar in Mojca Jelušič VRTEC RIBNICA ALI NAI BI OTROCI PRINAŠALI SVOJE IGRAČE V VRTEC 9 Z otroki sedimo v krogu okrog kupa igrač, ki so jih prinesli od doma. Danes je namreč dan za igrače. Na kupu imamo tako izbiro igrač, kakršne vzgojiteljica nikoli ne bi izbrala za svojo skupino. Tudi starši poznate to, da vaše prepričanje o dobri igrači ni čisto takšno, kot prepričanje vašega otroka. Ko pridete v trgovini do polic z igračami, so te vzrok za prepir in solze. Vrtcu, ki je dopolnitev in podpora vzgoji doma, je veliko lažje. Vrtec nudi alternativo otroškim sobam. Odgovornost za izbor igrač ima v veliki meri vzgojiteljica, ki izbere igrače glede na to, kaj otrokom na določenem področju manjka. Vzgojiteljica ve, kje potrebujejo otroci prav določene spodbude in podporo pri razvijanju določenih spretnosti, sposobnosti, in ve, s katerimi igračami jih bo pri otrocih vzbujala in razvijala. Pri tem seveda upošteva tudi potrebe in želje svoje skupine, ki jo vzgojiteljica najbolje pozna. Če otroci kar naprej prinašajo svoje igrače v vrtec, se vsa prizadevanja vzgojiteljice, ponuditi čim bolj primeren in raznolik izbor igrač, poruši. V vrtcu imajo igrače tudi socializacijski pomen - razvijanje prijateljskih medsebojnih odnosov saj so igrače od vseh, to KORAK je program, ki poteka v našem vrtcu od septembra 1998. Program pripravlja otroka za življenje in obenem spodbuja in spoštuje pravice ter iniciativo posameznika in celotne družbe. pomeni, da si morajo otroci igrače med seboj deliti. Otrok, ki prinese igračo v vrtec, ima občutek moči, saj ima igračo, s katero bi se radi igrali tudi drugi otroci, z njo pa se igrajo lahko le tisti, katerim je on dovolil. Nimajo vsi otroci možnosti, da bi prinesli igračo v vrtec in jo pokazali drugim. Zato nenehno prinašanje igrač v vrtec odklanjam. Izjema so le tiste igrače, ki so otroku v pomoč, da se lažje loči od staršev in mu dajejo občutek varnosti in povezanosti z domom. Tega je več v skupinah manjših otrok in pri novincih. Bliža se čas obdarovanj, praznični december, in starši prav gotovo že razmišljate, kaj bi kupili svojemu otroku. Na trgu je ponudba zelo velika, vendar ni vsaka igrača tudi primerna. Igrače, ki imajo oznako " dobra igrača ", so kvalitetne. Morda bi letos otroku podarili kakšen pripomoček za varnost v prometu, glasbeni ali ritmični inštrument ali pa gibalni rekvizit ? To je le nekaj predlogov, kaj kupiti otroku, saj ne smemo pozabiti, da se otrok z igro razvija. Tudi tega ne smemo pozabiti, da je igrača, ki jo izdelamo sami ali skupaj z otrokom, za otroka veliko več vredna, kot si morda mislimo odrasli. Metka Turk vzgojiteljica ZA Metodologija programa Korak za korakom je usmerjena na izkustveno učenje, individualizacijo, možnosti izbire, sposobnost odločanja, samostojnost in sodelovanje s strarši. Kaj menijo starši, ki imajo vključene otroke na vijoličnem vhodu ribniškega vrtca v programu Korak za korakom? "Hčerka vesela odhaja zjutraj v vrtec, tudi iz vrtca pride vesela, pripoveduje.... program je za našega otroka zelo pozitiven, opažam spremembe v vzgojnih navadah..., otrok je postal bolj komunikativen..., vzgojno osebje je dobro do otrok in staršev, skrbi za dobro povezavo s starši..., v igralnici je veliko kotičkov z domiselnim in funkcionalnim pohištvom, tudi doma smo naredili kotiček "dom"...., program je drugačen od ostalih, otrokom ne omejuje gibanja, pač pa jim daje možnost udejstvovanja na različnih področjih..., program bo serijsko sčasoma v vseh vrtcih in skupinah postal nekaj običajnega..., sin je najbolj navdušen nad "hišo", ki je v igralnici, nikomur ni pozabil povedati..., otroci gredo vsak dan v vsakem vremenu ven, se razgibavajo..., moj KORAKOM otrok uživa..., sedaj ve, za kaj so igrače, se zna z njjimi igrati..., ta programje izredna pridobitev za naše otroke..., vzgojiteljicam popolnoma zaupam..., otrok je bolj samostojen in kreativen..., med prijatelji se dobro počuti..., opažam, da se zelo veliko pogovarjate med sabo..., v skupini so otroci različne starosti in imajo možnost igre po svojih željah..., ker je prvič v vrtcu, se je zelo hitro vključila in privadila na novo okolje..., v vrtec gre zelo rada..., s pomočjo "bralnega medvedka" se ji je že tako veliko zanimanje za knjige še povečalo..., največji dokaz vašega dobrega programa, predvsem pa dela, je otrok sam, saj je izredno zadovoljen..., z veseljem lahko povem, da najina hčerka zelo rada hodi v vrtec..., všeč so ji kotički, celo Miklavžu je napisala, naj ji prinese kotiček..., zaradi nepoznavanja ostalih programov v vrtcu ne morem natančneje oceniti..., hčerka se je ob vstopu v vrtec spremenila v marsičem..., otrok je ustvarjalen in aktiven..., v družbi sovrstnikov se bolje počuti, je bolj iznajdljiv, njihova igra je postala miselna, več govori - veliko pripoveduje o doživetjih v vrtcu..., rad pospravlja za seboj, se redno umiva roke..., otroci se preko igre navajajo na red in uvajajo navade... Zares prijeten korak v leto 1999 vam želimo! Vzgojiteljski tim ROKOMET 1. B državna rokometna liga 5. kolo RK RIBNICA : RK ŠMARTNO 27:21 (14:7) Ribniški rokometaši so odpor gostov, nekoliko presenetljivo vodilnih na lestvici, strli že v prvem polčasu, v drugem pa le še nadzorovali rezultat. Strelci : Lesar 9, Malnar 4, Špol-jarič, Dokič in Pajnič 3, Zbačnik, Henigman 2, Ivanec 1. 6. kolo RK VELIKA NEDELJA : RK RIBNICA 22 : 21 (14: 12) Čeprav oslabljeni, brez poškodovanih Hojča in Ilca, so se Ribničani odlično upirali favorizirani ekipi trenerja, župana in poslanca Vilija Trofenika, toda... Kot zanimivost naj omenim, da sta obe tekmi, v katerih so Ribničani izgubili, sodila sodnika Repenšek in Požežnik, s katerima ima ribniška ekipa zelo slabe izkušnje že več let. Slučajno delegiranje sodnikov? Da, kot za nedeljo slučajno pride ponedeljek. Strelci: Malnar 6, Henigman 5, Dokič in Pajnič 4, Lesar in Zbašnik L 7. kolo RK RIBNICA : RK CHIO BESNICA 27: 20 (14: 10) S poprečno igro so domači proti gostom dosegli rutinsko zmago. Boljša od ostalih sta bila Lesar, ki je dosegel 12 zadetkov, in kapetan Dokič, ki je zadel šestkrat, njegov zadetek iz obrata ("šrauba") pa se na rokometnih igriščih vidi redkokdaj. 8. kolo RK RIBNICA : RK RUDAR 30:26 (16: 14) V najlepši tekmi dosedanjega dela prvenstva so rokometaši Ribnica zasluženo premagali odlične goste, pri katerih sta izstopala Čop, z 12 doseženimi zadetki, in vratar Denič, z 20 obrambami. Pri domačih, ki so igrali kolektivno in borbeno, so vsi prispevali svoj delež, strelci pa so bili: Lesar, Henigman in Hojč 5, Malnar in Pajnič 4, Dokič 3, Ivanec in Bartol 2. Pohvaliti velja tudi gledalce, posebno navijaško skupino TORNADO, za bučno spodbujanje. Na lestvici vodi Ribnica pred Veliko Nedeljo in Šmartnim, vsi po 12 točk. POKAL SLOVENIJE RK GRČA: RK RIBNICA 25 : 28 (8: 15) Povratna tekma osmine finala slovenskega pokala je bila zgolj formalnost, saj so imeli Ribničani iz prve tekme 12 zadetkov prednosti in je bil skupni zmagovalec znan že vnaprej. Za Grčo je desetkrat zadel Mare Hojč, za Ribnico pa sta po šest zadetkov dosegla Zbašnik in Špol-jarič. KEGLJANJE 2. LIGA ZAHOD 7. kolo KK RIBNICA : KK KOČEVJE 3 : 5 , 5274 : 5404 Za Ribnico so točko dosegli Trdan, Lesar in Maraž, medtem ko je pri Kočevju Zlatko Pranjič dosegel nov rekord kegljišča s 1005 podrtimi keglji. 8. kolo KK SLOVAN : KK RIBNICA 6 : 2, 5321 : 5081 Točki za Ribnico sta osvojila Rus in Maraž. 9. kolo KK RIBNICA : KK LOKOMOTIVA 7 : 1, 5176 : 5064 Visoka zmaga ribniških kegljačev, za katere so dosegli zmago Drobnič, Lesar, Maraž, Rus in Trdan. 10. kolo KK ADRIA CONVENT: KK RIBNICA 7 : 1, 5269 : 5062 Edino točko za Ribnico je ponovno osvojil France Maraž. MEDOBČINSKA ZIMSKA LIGA V MALEM NOGOMETU 1. kolo ELIN KOT : DREAM TEAM 5: 2,(1 : 1) MAROF : GRAFIT 2 : 1, (0 : 0) AG - KOVINAR : ŠMD TURJAK 2: 1,(1 :0) TORNADO - BAR 3-2-1: RADAR - AGATON 2 : 5, (2:2) 2. kolo DREAM TEAM: MAROF 3: 2, (1:2) MEDO: ELIN-KOT 0:7, (0:2) GRAFIT : AG - KOVINAR 2:3, (1:2) ŠMD TURJAK : TORNADO -BAR 3-2-1 2 : 2, (2 : 2) 3. kolo MAROF : MEDO 5:5, (3: 1) AG - KOVINAR : DREAM TEAM 5 : 4, (2 : 1) TORNADO - BAR 3-2-1 : GRAFIT 3 : 1, (0 : 0) RADAR - AGATON : ŠMD TURJAK 4: 1,(3: 1) 4. kolo ELIN - KOT : MAROF 3:1, (0:0) MEDO : AG - KOVINAR 1:3, (0:1) GRAFIT : RADAR - AGATON 1 :2, (0 : 1) DREAM TEAM : TORNADO -BAR 3-2-1 3 : 0, (0 :0) Na lestvici vodi AG KOVINAR) 12 točk) pred ELIN - KOT in RADAR - AGATON (9 točk) itd. Največ zadetkov je dosegel Murn (AG-KOVINAR) 8, Mihelič (ELIN - KOT) 7, Puc (DREAM TEAM) 6 itd. ŠPORTNIK MESECA Med kandidati za športnika meseca novembra , ki so bili: Janez Dejak - šah, Gregor Ilc - rokomet, Alojz Mohar - tek, Tone Trdan -kegljanje in Rok Vesel- kros, so klubi in društva največ glasov prisodili kegljaču Tonetu Trdanu, ki je z 962 podrtimi keglji postavil ribniški rekord. jjjljljgg PLAVALNI TEČAJ Športna zveza Ribnica organizira plavalni tečaj za odrasle neplavalce. Ta bo predvidoma vsak torek, sredo In četrtek od 18. do 19. ure. začetek tečaja in cena sta odvisna od števila prijavljenih kandidatov. Vabimo vas, da zberete pogum in se odločite premagati strah pred vodo! Prepričali se boste, da je bilo vred-no" tekmovanj je RFC Ribnica dosegla pomemben uspeh v kategoriji U 10 -19 let v mednarodni ligi ADRIA -osvojili so naslov prvakov. Mlada ekipa je nastopala v kombinirani sestavi, saj je osnovni cilj ekipe in tekmovalcev priprava na svetovno prvenstvo skupine D, ki bo marca 1999 v Švici. Lestvica po končanem jesenskem delu je naslednja: 1. RFC RIBNICA 10 2. RK POLICIJSKA AKADEMIJA 10 3. RK ZAGREB 10 4. RK MLADOST 8 5. RK LOKOMOTIVA 8 6. RK SISAK 4 Ocena trenerja Miče Pejkoviča je, da so vsi igralci pokazali zavidljiv napredek v tehniki obvladovanja žoge, pa tudi primerno kondicijsko pripravljenost. Ravno ta pa je ob veliki borbenosti bila glavna značilnost ribniške ekipe. Prav tako so ribniški igralci uspešno zastopali državne barve v srečanjih državne reprezentance U 19, kjer je prišla do izraza njihova kvaliteta. Tako so letos imeli 4 mednarodne tekme z reprezentancami Hrvaške, Madžarske ter Bosne in Hercegovine. V teku so priprave ekipe na spomladanski del, kjer ob pomoči novozelandskega strokovnjaka Breda Higginsa pilijo tehniko in nabirajo kondicijo za prihodnjo sezono. V svojo sredino vabijo tudi ostalo mladino. Pridružijo se jim lahko vsako sredo ob 16.301, ko so njihovi treningi v Športnem centru. Tedaj se sami lahko prepričajo o zanimivosti igre z jajčasto žogo. RUGBY V letošnjem jesenskem delu rugby Prispevke pripravil Marjan Hojč PLANINSKA KOČA PRI SV. ANI NA MALI GORI (910 m) VABI! KOČA stoji blizu cerkve sv. Ane na zelo lepem razglednem vrhu nad Ribniško dolino. Zgradili so jo prizadevni in aktivni člani Planinskega društva Ribnica s prostovoljnim delom in jo uradno odprli na praznik dneva državnosti, 25. 6. 1993. Odprta je ob sobotah, nedeljah in praznikih skozi vse leto. Ima 20 skupnih ležišč, "sončno" elektriko in agregat, vodo -kapnico in seveda zunanji WC. V jedilnici s kuhinjskim kotičkom in šankom je 20 sedežev ter pečka, ki jedilnico ogreva. Pri šestih velikih mizah pred kočo je še prostora za krepkih 100 ljudi. RAZGLEDI. Od cerkve sv. Ane je čudovit razgled proti vzhodu, jugu in jugozahodu. Daleč na vzhodnem obzorju se kaže Kočevski Rog (1099 m), pred njim pa se proti zahodu vleče greben Male gore (jugovzhodno po grebenu Male gore je njen najvišji vrh Črni vrh (965 m)). Od Kočevskega Roga proti zahodu je Kočevska Mala gora, desno od nje Stojna, pred njim pa Kočevsko polje s Kočevjem. Na južni strani je desno od Stojne Goteniška gora z Goteniškim Snežnikom (1290 m), pod njo je Goteniško polje in Gotenica. V lepem razglednem vremenu je v daljavi na Hrvaškem za Stojno viden Klek (1182 m) pri Ogulinu, desno je Bjelolasica - Kula (1534 m), še malo desno pa je Višnjevica (1366 m). Nad Ribniško dolino se strmo dvigata Velika in Travna gora, pod njima lepo vidimo Ribnico in okoliške vasi, pod vznožjem Travne gore pa znamenito romarsko cerkev Novo Štifto. Med Veliko in Travno goro se v daljavi dviga Veliki Snežnik (1796 m). Od Travne gore proti jugozahodu so na obzorju Javorniki, Nanos in Slivnica, v bližini pa gričevnata Slemena s Sv. Gregorjem. Razgled proti zahodu in severu zakriva gozd; obzorje na zahodni strani se odpre s Sten Sv. Ane - do tod je od koče 20 min hoje, s Sten se ob dobri vidljivosti vidijo na zahodu Julijci s Triglavom, na severu pa vrhovi Kamniških Alp, bližje severovzhodno so Posavsko hribovje s Kumom (1178 m), dolenjsko gričevje in vzhodno Gorjanci s Trdinovim vrhom (1178 m). Ob vznožju Male gore se razprostrira Struška dolina s krajema Pri cerkvi in Podtabor ter drugimi okoliškimi vasicami. NOVOLETNO VABILO! Spremenite toga novoletna rajanja. Na Silvestrovo se z baklami podajte k Sv. Ani in pričakajte novo leto v krogu ribniških planincev in simpatizerjev Sv. Ane. Bakle ugodno kupite v šotoru pred veterinarsko postajo pri Riku na večer pohoda od 20.00 - 21.30 ure. K. PRANJIČ POSTAL DRŽAVNI PRVAK V Ajdovščini je 28. decembra potekala tekma v športnem plezanju kategorije mlajši dečki. Med tekmovalci smo imeli tudi dva predstavnika ŠPO PD Ribnica: Mateja Bauerja in Kristjana Pranjiča. Slednji je tudi branil prvo mesto v skupnem seštevku pred najbližjim zasledovalcem Nejcem Česnom, in samo z boljšim rezultatom bi ohranil to mesto. Prav zaradi te napetosti sta imela oba tekmovalca izredno tremo (še bolj pa gledalci), tako da je Česen pristal na četrtem mestu, Pranjiču pa je kljub raztresenemu plezanju uspelo priti skoraj do vrha in nazadnje je za prvim zaostal le za en grif. S tem pa si je priboril naslov DRŽAVNEGA PRVAKA. Rezultati (Ajdovščina): 1 . Jensterle Miha ŠPO Radovljica 2. Pranjič Kristjan ŠPO Ribnica 3. Mohar Jure AO Lj - Matica 15. Bauer Matej ŠPO Ribnica SKUPNI VRSTNI RED 1. Pranjič Kristjan. ŠPO Ribnica, 280 2. Česen Nejc, ŠPO Tržič, 260 3. Jensterle Miha, ŠPO Radovljica, 231 Za prijatelje, znance, sorodnike in za vse tiste, ki jim lahko svetujete, naj obiščejo kočo, pa še to: DOSTOPI - Po markirani peš poti z avtobusne postaje (AP)Ribnica, po Struški ulici mimo Inlesa, čez železniško progo, mimo Rika po gozdni cesti do prvega desnega ovinka, kjer pri smerokazu Sv. Ana 1.15h zavijemo levo in naprej mimo jamarskega doma pri Francetovi jami ter kmetije Seljan do cerkve sv. Ane, se spustimo za 10 m in že smo pri koči (lh30). - AP Ortnek: Po ribniški plan. poti čez Velike Poljane, Grmado, Sten Sv. Ane do koče (4 h). - "AVTO": Lokalna Gorenjska cesta iz Ribnice mimo podjetij Inles in Riko do kmetije Seljan (4 km), od tam je do koče 35 min. PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA VABILO! Planinsko društvo Ribnica in koča pri Sv. Ani na Mali gori vabita starejše, mlade in najmlajše ribniške ter sodraške občane, naj le obiščejo našo lepo in gostoljubno planinsko postojanko, saj boste postreženi z okrepčilnimi pijačami in prijazno besedo. Uživali boste ob lepih razgledih z razglednih točk in po naših planinskih poteh z večkratnimi pohodi v družbi pohodnikov krepili telo in duha ter tako polnili življenjske baterije, da boste lažje šli novemu dnevu naproti. ENA IZMED RIBNIŠKIH CVETK GORIČA VAS-MESTO BREZ ZAKONA Avtobusno postajališče v Goriči vasi je vsaj do sedaj, ko to berete, zlahka "padlo v oči". Dobesedno, ker je vsepovprek popisano z barvnimi slogani: Goriča vas-mesto brez zakona. Krst pri Bistrici, How much is the fish?... Ozrite se kdaj tja. ZIMOVANIE Brezmejno podpiram svobodomiselnost, svobodni duh in prirojeno izvirnost mladih, toda to? Enkrat za vselej: tu gre za uničevanje lastnine, ne socialistično družbene, ampak davkoplačevalske. Zato te sprašujem, dragi neznanec: Zakaj tako, ali ne znaš drugače povedati in izraziti svojega gneva? To je beda duha. Grafiti so osvežujoči za bistrega in dovzetnega mimoidočega, na tej iz naravnega lesa izdelani hiški pa delujejo tako zelo vsiljivo. Odbijajoče. Tvojega glasu ne bo nihče zaznal z naklonjenostjo, kdorkoli si že.... V Notranjem stoji vas, Vrh po V7?TEC imenu. V tej vasici je živel v starih časih Krpan, močan in silen človek... ... in v bližini te vasice je prostor, kjer Vrtec Ribnica organizira zimovanje za otroke stare od 5 do 7 let. V Domu pod Liscem bomo bivali od 18.01. do 20.01. 1999. Poleg drugih dejavnosti" si bomo pridobili tudi veliko smučarskih veščin. Vodja zimovanja Olga Grebenc KULTURNI ABONMA v mesecu decembru 1998 in januarju 1999, ki bo namenjen otrokom, vključenim v dnevni program Vrtca, otrokom v skrajšani pripravi na šolo in otrokom iz Veselih uric: - Nekoč je bilo - v izvedbi otrok skupine Metulji, - Medved išče pestunjo - nastopajo vzgojiteljice vrtcev: Ribnica, Trebnje, Kočevje, - Zdaj sem jaz na vrsti - nastopajo vzgojiteljice rdečega in oranžnega vhoda, - Piščanček Pik - v izvedbi otrok skupine Želve, - Babica Zima - v izvedbi otrok skupine Čebele, - Pod medvedovim dežnikom - v izvedbi otrok skupine Gosenice. Sv. MIKLAVŽ IE TUDI TO ZIMO PRINESEL DOBROTO V HROVAČO Kako nestrpno smo čakali tega dobrodušnega moža, ki se je s svojima angelčkoma pripeljal na zapravljivčku! Na veselem in pričakovanja polnem srečanju smo videli splet dobrote, prijaznih besed in darilc za majhne otroke! Gledalci, ki so se na Miklavževo soboto sukali pod lipo v Hrovači, so nejeverno pogledovali h gruči črnih parkeljev z rdečimi jezički in rožički, ki so ob kotlu čakali na grešno dušo, da bi ji glavo vtaknili v giljotino. A kaj, ko so vanjo namestili tudi policaja. "Sem vam rekel, da ne lovite uniform!!!" se je s policijsko čepico v roki zgražal sv. Miklavž. Bojazen pred temi nagajivimi vražički pa je bila v Hrovači odveč in za njihovo naklonjenost do grešnikov je bila množica DOLENJA VAS IN PRIGORICA V ZNAMENJU MIKLAVŽA Ob 17. uri so se zbrali otroci s starši sredi vasi. S skromnimi darili, kratkim govorom in pozdravom seje Miklavž za tem odpravil z angelčki in parkeljni proti Humcu. Čakalo gaje še kar nekaj kilometrov poti do Prigorice. Tako je Miklavž obiskal večje število otrok, ki so čakali doma, zbrani za mizo ali pa na toplem kaminu. Otroci so molili, peli in se pogovarjali z Miklavžem. Najbolj pa so bili veseli njegovih daril. Na koncu pozivamo vse starše, da opozorijo svoje otroke, naj ne mečejo petard, kot sojih metali na Miklavžev večer in nekaj dni pred tem. KUD France Zbašnik Dolenja vas Foto T. Tramte radovednežev hvaležna. Sem ter tja so koga pocukali za nogo, katero prijeli v primež in marsikomu narisali črne proge na lica...in predvsem rjoveli, da bi nagnali strah (bolj odraslim kot otrokom) v prezeble kosti. A preglasili so jih 'nebesa' z okrepčili na nasprotni strani in zvrhan koš darilc. Čestitke zanesenjakom iz Etnološkega društva in domačinom za izvirnost, dobro predstavo in organiziranost! Miklavževa zahvala občini za podporo pa naj bo že sedaj skupna prošnja za leto, ki prihaja. Na ponovno snidenje v Hrovači! Alenka P. OPTIK JANEZ POZNIČ s.p. Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL.: 061/860-367 Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 19.00 sobota zaprto Majnikova 1, Ribnica ^ --------------- Studijski oddelek REŠETO II 5883/1998 3c'9.7 1 ( 497 .12 Bi t-.n , ca Tel.: 861-1' NUDIIVl - očala na brez dof - ultrazvočr -tekočine - krpice, et 139905655.14 O - IZ m ,v - 14 in 16 - 18 _______________i m I Pekarna HtAM Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept 00 h * . •ki. B PR0NEK0 Vrvarska 3, 1310 Ribnica Tel./fax: 061/860-660 GSM 041 712-070 E-mail: proneko@siol.net PENTIUM II 300 CELERON/32MB/4.2GB/FDD 1,44" VGA 4MB AGP, CD ROM 36 X ZVOČNA KARTICA + ZVOČNIKI MONITOR 15" WINDOWS 98 SLO 6 - URNO UVAJANJE V DELO Z RAČUNALNIKOM CENA VKLJUČUJE 5% TPD: 148.669,50 SIT imeMBU NEPREMIČNINE Franc TANKO s p. Del, čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 862 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO: - Ribnica - Breg, obnovljena starejša hiša, vel. parcele 300 mz, el., voda, CK, TEL, cena 8.091.000,00 SIT - Ribnica - Grič, dvostanovanjska hiša dim. 12,5 x 8,5 m, vel. parcele 880 m2, dve garaži, CK, SAT, TEL, EL, voda, kompletno dograjena, oprema po dogovoru, cena 24.180.000,00 SIT. Možna zamenjava za hišo ali vikend 1 km od morja na hrvaški obali. - Sodražica - Gora, starejša kmečka hiša z gospodarskim poslopjem, vel. parcele 787 m2, el., primerna za vikend, cena 3.255.000,00 SIT - Sodražica - center, starejša stanovanjska hiša, primerna za poslovni prostor, vel. parcele 1668 m2, el., voda, cena 7.254.000,00 SIT. - Ortnek - bivalna brunarica 5x4 m, opremljena, in gradbena parcela 1342 m2 z začetno novogradnjo (1. plošča 10 x 12 m) s popolno gradbeno dok., lepa lokacija, cena 9.552.000,00 SIT ali 99.500 DEM. - Ribnica - strogi center - šestsobno stanovanje, primerno za poslovne prostore, velikosti cca 215 m2, dvorišče velikosti 96 m2. Elektrika, voda, tel., centralno ogrevanje, cena 16.740.000,00 SIT - Ribnica - center, dvosobno 110 m2, pritličje, možen poslovni prostor, el., voda, tel., klas. ogrevanje, cena 5.394.000,00 SIT. - Ribnica - center, gostinski lokal 399 m1, od tega stanovanjski ael cca 150 m2, potreben adaptacije, mnogo pomožnih objektov cca 300 m2, lastni parkirni prostor 1200 m2, zelenica 600 m2, vrt cca 160 m2, el., voda, klas. ogrevanje. - Kočevje - industrijska cona, poslovni prostor, 86 m2 v pritličju, IV. gradbena faza, vsa infrastruktura v objektu, dok. urejena, cena 8.742.000. 00 SIT. - Ribnica - Gorenja vas, kmetijska parcela cca 26 a, cena po dogovoru. - Kolpa - Laze, zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem, velikost cca 8 a, dostop urejen, narejen izkop, gradi se lahko takoj, cena 2.500.000. 00 SIT. - Podtabor - gozd 3, vel. 7 ha 93 a 85 m2 k.o. Podtabor, cena po dogovoru. ODDAMO V NAJEM: - Ribnica - Goriča vas - poslovni prostor cca 60 m2 za mirno dejavnost, na zelo dobri lokaciji, dokumentacija urejena. elektronska nastavitev anten, meritve TV signalov, se, dograditev KANALA A, POP TV, HRT 1,2, 3, TV 3 montaža SAT SISTEMOV (navadni, vrtljivi, digitalni; 200 kanalov (TV Srbija, TV Bosna, VIVA1,2.RAI UNO Osemletne iikušnfe, preko 1000 montaž GARrÄri-^ »§» : “r V/ : Delovni čas: vsak dan od 8.00 -19.00, sobota od 8.00 -12.00 RAZSTAVNO - PRODAJNA GALERIJA PRUS TONE s.p« I Gorenjska c. 10 1310 Ribnica tel.: 061/860-569 tel./fax: 061/862 - 400 GSM: 041 -633-415 NUDIMO VAM: ® izdelava fotografij v 1 uri © fotografije dobite v albumih © za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film © film, kupljen pri nas, vam razvijemo brezplačno © fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti © velika izbira fotoaparatov, albumov, okvirov ter drugega fotografskega materiala © hitro in kakovostno okvirjanje fotografij, slik, gobelinov,... @ strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata OD SEDAJ VSE MA ENEM MESTU • ZA VAS IN Z VAMI FOTO TONI