Z gospodarskega polja. = NoTOst j nmnem kletarstra. Znano je, da plavajo vedno v zraku različne glivice in trohice, ki so nekatere koristne in potrebne, druge pa kvarljive in škodljive. Le tem je treba zabraniti pristop tja, kjer zamorejo škodovati. Zato moia vreti mošt v tako zaprtib sodib, da ogljikova kislina lahko ubaja, do mošta pa zrak s svojimi glivicami ne more. Temu Uužijo različni vefalimanj priporofljivi aparati. — Pri točenjft vina ima pri pilki zrak pristop k vinu in z zrakom tudi razni mikro skopični provzročitelji vinskih bolezni, kot birsa, plesnivee, cikanje itd. To zabrani sieer aparat »Mikodermol", toda je preokoren in predrag, stane namreč sedem kron. Učitelj Špan v 81ovenski Bistrici je izumil in dal patentirati nov aparat, ki služi tako pri vreoju mošta, kakor tudi pri točenju vina, je takorekoč nepokvarljiv, ličen in preprost v rabi, a stane samo tri krone. Kdor se za stvar zaaima, naj mu kar piše. = Grospodarsko razstavo v Pragi priredi osrednja gospodarska zveza za kraljevino Ceško od 14. do 22. maja 1910. Eazstava bo obsegala sledeče skupine: I. gospodarski stroji, motorji in orodja; II. domača živina, dojnice, konji, o?ce, koze, merjasci in pitaoa živina; III. perutnina, kunci; IV. poljski pridelki in primerjajoče poizkušnje; V. posebna razstava znanstvenih in strokornih kmetijskih del v posebnem kmetijskem paviljonu; VI. gospodarske potrebščine iu pripomočki; VII. razstava raznib panog kmetijsko-obrtaih; VIII. živila in pijače; IX. rokodelski in industrijski izdelki; X. novosti o strojih in strojinih pripravab. = Pospešeranje tnjskega prometa. Začetkom meseca decembra se je vršila v železniškem ministrstvu konferenca zastopnikov društev za tujski promet. Pri tem je zastopnik vlade razvijal načela, ki si jih je postavilo ministrstvo javnih del za pospeševanje tujskega prometa: 1. Delati na to, da ?e državna uprava na vseb poljih ozira pri odredbah in odlokih na interese tujskega prometa. 2. Se bo skrbelo za primeren kredit pri gradnji hotelov in za reklamo v tujini. Pri hotelih ne bo dajala denarja država, pač pa bo pridobivala za to podjetnike in banke. Pri dovoljevanju lastnega kredita in podpor pa se bo ozirala vlada v prvi rrsti na povzdigo obiska našib krajer in tujib dežel. 3. Se bo izkušalo pridobiti prebivalstvo, da bo pri povzdigi tujskega prometa sodelovalo. V ta namen se bodo nastavili posebni instruktorji za tujski promet. = Direktnl daTkl t Arstriji I. 1907. Statistična centralna komisija je objavila pregled direktnih davkov, ki so se plačali 1. 1907. Realni (zemljiški in bišni) davek je znašal 155,215.443 E, pridobnina 97,748.566 E, osebna dohodnina 65,295.838 E, rentnina 12,731.548 E, davčne izvršilne pristojbine z zamudnimi obrestmi 3,774.126 K, skupaj 334,765.521 E. L. 1906. so pa znašali direktni davki: realni davek 150,956.592 K, pridobnina 90,482.947 E, osebna dohodnina 60,801.100 E, rentnina 11,781.860 E, izvršilne pristojbine in zamudne obresti 3,513.157 E, skupaj 317,535.656 kron. V ubožnejšib delih države prevladuje realni davek, dočim izkazuje na pramer Nižje Avatrijska le 31 in češka 45 odstotkov skupnih direktnih davkov. V Istri znašajo realni davki 61 in v Dalmaciji 65 odstotkov skupne vsote direktnih davkov. Na Nižje Avstrijsko odpade skoro polovica osebne dohodnine, kar je verjetno, ker je na Dunaju največ bogatašev in uradnikov. = Dolg arstrijske držare znaša 10 milijard 337 milijonov 900 tisoč kron.