TRŽIŠKI Vi GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE lETO VII. Tržič, 1. februarja 1058 St. li Delo, uspehi in težave obe. ljudskega odbora, svetov in upravnih organov v letu 1957 Da seznani občane z delom, izvršenim v lanskem letu, je predsednik tov. Lovro Cerar na zadnji seji občinskega ljudskega odbora podal poročilo o delu v letu 1957. Kljub obzirnosti pa poročilo ni moglo zaieti vseh izvršenih del. ■Kdo more presoditi ves trud, ki je bil vložen za napredek občine tako od ljudskega odbora kot njegovih svetov in upravnih organov? Tudi na zborih volivcev so bila prebrana kratka poročila o lanskoletnem delu, toda ogromna večina prebivalcev naše občine le še ni seznanjena s tem, kaj vse je bilo storjenega in česa zaradi težkoč ni bilo mogoče izvršiti. Tem pa je namenjena današnja številka našega lista. delo občinskega ljudskega odbora na sejah Odbor je na sejah razpravljal in sklepal O zadevah občinskega gospodarstva, financ, zdravstva, socialnega skrbstva, šolstva, prosvete, kulture itd. Na svojih sejah je odbor sprejel več odlokov, ki so ibili objavljeni v Uradnem Veslniku okraja Kranj in imajo veljavnost zakonov. Odbor je tudi sprejel mnogo Važnih odločb, deloma iz lastne Pobude, deloma na prošnjo drugih, dalje je sklenil razne pogodbe, druge spet potrdil, kot je Potrjeval tudi tarifne pravilnike ter pravila podjetij. Spremljal je delo svojih svetov in razpravljal tudi o delu upravnih organov občine. Prejšnji občinski ljudski odbor je lani imel 7, novo izvoljeni odbor pa 3 seje. Lani so volivci poleg občinskega zbora prvič izvolili tudi zbor Proizvajalcev, kakršnega so prej imelo le višje upravne enote. Občinski zbor in zbor proizvajalcev sta vsak zase izvolila svoje komisije, na skupnem zasedanju obeh zborov pa so bili izvoljeni predsednik in podpredsednik občino ter sveti. Naša občina prevzema nove ni-'loge in bo zato delo ljudskega odbora, svetov ter upravnih °rganov v bodoče še obširnejše kot doslej. delo svetov Svet za splošno upravo in za notranje zadeve Ta svet. je obravnaval proble-m° požarne varnosti, probleme Ureditve grobišč in zemljišč grobov padlih borcev in talcev, razpravljal o predlogu odloka o Pokopališkem redu, o spremem-a" statuta občine Tržič, o ure- dit Vl prometnih znakov, o, pra- om vodenju volilnih Imeni« viln k°v in mnogih drugih zadevah. Glede na požarno varnost je ^v°t ugotavljal, da so v mnogih Podjetjih, trgovinah in delavni-ah zaščitne naprave pomanjk-jlVe in je na njegov predlog ludski odbor opozarjal prizade-,f ha odstranitev pomanjkljivosti. bo Svet je tudi ugotavljal potre- Tržič Po razširitvi pokopališča v 'eu in v Lomu in je postopek za izvršitev tega načrta v teku. Ker doslej še niso bili urejeni nekateri odnosi na pokopališčih, je svet obč. LO predložil v sklepanje osnutek odloka o pokopališkem redu, s čimer so se uredili odnosi med najemniki grobišč In upravo pokopališč. Na predlog sveta je posebna komisija začela z delom, da ugotavlja lastništvo zemljišč, na katerih so spomeniki in grobovi padlih borcev in talcev. Na predlog sveta so lani začeli urejati grobišče na pokopališču, ki pa zaradi nepričakovanih ovir ni bilo dokončno urejeno. Svet za zdravstvo Delo tega sveta je bilo lani zelo pestro. Svet je imel 10 sej. Zdravstvena služba se je nedvomno zelo izboljšala, saj opravljajo redno dežurno službo že 4 zdravniki. Svet je sprejel pravilnik p normiranju v zobozdravstvu, kar omogoča pravilno nagrajevanje uslužbencev te stroke in s čimer je bil dosežen tudi namen, zagotoviti večjo storilnost zobne ambulante. Tudi je svet posredoval ureditev nove šolske zobne ambulante, ki že uspešno posluje pod vodstvom zobozdravnika. Opremljena je z novim instrumentarijem. Prizadevanje sveta za izboljšanje javne zdravsteno službe so bila uspešna. Čeprav ordinirajo v Tržiču 4 zdravniki splošne prakse, so javno ambulante še vedno polne bolnikov. Zdravniki opravljajo v rednem delovnem času le kurativno službo, medtem ko opravljajo preventivno izven rednega delovnega časa. Iz tega sledi, da je v naši občini še vedno premalo visoko kvalificiranega zdravstvenega kadra. Stanje zdravstvene službe se je občutno zboljšalo z uvedbo redne rentgenske in okulistične ordinacije. Pred ustanovitvijo le-teh so morali pacienti za rentgenske in okulistične preglede potovati v Kranj ali v Ljubljano. Na predlog Zdravstvenega doma je svet potrdil vzpostavitev dispanzerja za žene, s čimer bodo ženam omogočeni ginekološki pregledi. Ta dispanzer bo pričel poslovati, brž ko bodo nabavljeni še nekateri manjkajoči instrumenti. Uspešno posluje v Otroškem domu pod vodstvom zdravnico tudi otroški dispanzer. Lani se je izvršilo cepljenje proti otroški paralizi. Akcija je imela večji obseg, ker je bila vezana tudi na finančni prispevek staršev. Od skupno 1320 otrok je bilo cepljenih 1293 otrok, torej 98,4%. Preostalih 21 otrok ni bilo cepljenih zaradi bolezni ali po krivdi slaršev. Svet je potrjeval cene za zdravstvene storitve v Zdravstvenem domu in v obratni ambulanti BPT. Konec leta je potrdil pogodbo z Okr. zav. za soe. zavarovanje o pavšalnem plačevanju zdravstvenih uslug, ki jih opravijo ambulante. Na iniciativo sveta so bili sestanki z zdravniki, na katerih so razpravljali o preventivi zdravstvene službe. V svoji pristojnosti je vodil svet nadzor nad zdravstvenimi zavodi ter je reševal prošnje občanov za delno ali popolno oprostitev stroškov zdravljenja v bolnicah. Svet za socialno skrbstvo V preteklem letu je ta svet imel 10 sej, na katerih je razpravljal o socialni politiki, o skrbi za otroke, mladino in odrasle osebe, ki so pod skrbništvom ali brez premoženja ali za pridobitno delo nezmožni in brez svojcev. Skrbel je za organizacijo šolskih mlečnih kuhinj in pravilno poslovanje socialnih ustanov. Socialnih problemov je bilo toliko, da^ je občinski ljudski odbor konec leta imenoval poseben svet za varstvo družine. Svet je na svojih sejah reševal 213 prošenj za socialno pomoč, od katerih je 154 ugodno rešenih, zavrnil pa je le tiste prošnje, kjer prosilci niso izpolnjevali pogojev, pod katerimi se socialna podpora prizna, oziroma v primerih, če prosilec živi v družinski skupnosti, kjer so dohodki na posameznega člana presegli višino, do katere se priznava socialna pomoč. V teku leta je svet dodelil 5,850.000 din stalnih mesečnih podpor, enkratnih 5R0.000 din, podpor žrtvam fašističnega terorja 84.000 dinarjev ter 130.000 din kadrovskih podpor. V domovih za odrasle in otroke je bilo oskrbovanih 59 oseb in je bil zato porabljen znesek 5,830.000 din. V tem znesku so zajeti tudi stroški vzdrževanja »Doma oskrbovancev« in »Otroških jasli«. Svet je stalno nadzoroval socialne zavode, potrjeval je večino oskrbnih dni, obravnaval je pravila- zavodov ter pregledoval njihovo finančno poslovanje. V šolskih počitnicah je skrbel, da so počitniške kolonije izkoristili zdravstveno in socialno šibki otroci. Kljub temu, da je imel svet na razpolago več sredstev kot v prejšnjem letu, ni mogel zadostiti vsem potrebam. Svet za šolstvo Lani je imel 11 sej. K sejam so bili večkrat vabljeni rudi upravitelji šol. Izmed precejšnjih nalog, s katerimi se je svet ukvarjal, najvidnejc izstopa reforma obveznega šolstva. Dejstvo, da so obvezne osemletno šole organizacijsko zaživele prav v lanskem letu, je terjalo obširne priprave. Svet je Imel mnogo dela z rajonizacijo, pravilno razporeditvijo učnega kadra, prostorov, inventarja ter učil. Pri tem delu je svet iskal najboljšo rešitev. Redno je svet za šolstvo pregledoval učne uspehe učencev posameznih šol ter skupno z učitelji ter šolskimi bdbori iskal vzioke neuspehov. Ob zaključku šolskega leta je organiziral nagraditev najprizadevnejših učencev. Svet je predlagal, naj bi so za pomoč pri dolu v pionirskih organizacijah čimprej osnovali občinski starešinski sveti. V počastitev 40. obletnico oktobrske revolucije je svet na predlog prosvetnih delavcev organiziral nagradno tekmovanje za najboljšo nalogo. Nagrajenih je bilo 20 učencev. Tudi probleme prosvetnih delavcev je svet često obravnaval. Reševal je vprašanje namestitev, premestitev, reaktivizacije in razrešitve učnega kadra. Svet se je zavzemal tudi za ustanovitev kmetijsko-gospodar-ske šole v Krizah. Akcija zaradi premajhno zainteresiranosti staršev in mladincev ni uspela. Pri svetu je aktivno delovala poleg ostalih komisij tudi komisija za podeljevanje štipendij, ki je lani dodelila štipendije 27 študentom. Naši štipendi-(sti bodo po končanem študiju službovali v uradih in zavodih občine. Za štipendije je bilo lani porabljenih 920.200 din. Svet za prosveto in kulturo Imel je lani 5 sej, od teh eno skupno s svetom za šolstvo in eno s predstavniki društev. Na sejah je svet določal dotacije posameznim društvom, razpravljal o evidenci nad danimi dotacijami in pravilni njihovi uporabi. Ukrep o vodenju evidence nad dodeljenimi dotacijami je pozitivno vplival na društva, ki so začela z rednim pobiranjem članarine in ustvarjanjem drugih dohodkov. Stran 2 TRZiSKI VESTNIK Lani je bilo razdeljenih 680 tisoč dinarjev prosvetnim društvom in 1,030.000 din športnim in telesnovzgojnim društvom. Subvencije so bile razdeljene po temeljiti razpravi in ob upoštevanju aktivnosti in finančnega stanja posameznega društva. Svet je redno zasledoval delovanje posameznih društev. Tudi je dajal smernice za praznovanje državnih praznikov, odločal pri izbiri programov, vendar pa je treba priznati, da bi bila dejavnost tega sveta lahko mnogo aktivnejša. Skupno z DPD »Svoboda« bo moral svet poiskati in izkoristiti vse možnosti, da se izboljša stanje ljudske knjižnice in organizira potujoča knjižnica, s katero bi se lahko okoriščali okoliški kraji. V splošnem je svet ugotavljal veliko potrebo po rekonstrukcijah obstoječih dvoran in po gradnji novih objektov. Svet za gospodarstvo V preteklem letu je ta svet imel 10 sej, od teh eno skupno s svetom za plan in finance. V lastni pristojnosti je svet izdal odredbo o najvišjih stroških trgovine za mast in olje in odredbo o zatiranju tuberkuloze goveje živine. Nekaterim gospodarskim organizacijam je določil plačilo pavšala družbenih obveznosti, posameznim gostiščem je dovolil dela prosti dan v tednu, potrjeval je imenovanja računovodij, dajal pritrditve podjetjem za nakup zasebnih zemljišč, določal nove amortizacijske stopnje za že amortizirana osnovna sredstva in določal oblike knjigovodstva za posamezne organizacije. Spremljal je izvajanje plana gospodarskih organizacij in je proučeval v primerih, kjer je bilo to potrebno, tudi gospodarstvo podjetij oziroma zavodov. Občinskemu ljudskemu odbora je svet stavil razne predloge, med drugimi osnutek odloka o pristojbinah za vodovodne priključke (da bo z novimi povišanimi pristojbinami omogočeno zbiranje večjih sredstev za gradnjo novih vodovodov), predlog odloka o najemninah, skladih ter njihovi uporabi, daljo osnutek odloka tarife najemnin za poslovne prostore in je razpravljal tudi o ustanovitvah novih gospodarskih organizacij ter o spojitvah oziroma pripojitvah podjetij k drugim gospodarskim organizacijam. Tudi je ljudskemu odboru glede na pismene vloge podjetij predložil predloge za spremembo gospodarskih organizacij.. Svet je tudi proučeval stanja v podjetjih, kjer so nastopale težkoče pri kadru (upravnik Mlinskega podjetja, Gradbeno podjetje — direktor, LIP — pretirano odpuščanje delovne sile itd.). Sklepal je o izdajanju raznih obrtnih dovoljenj privatnikom in za zasebna gostišča. Med letom je svet podrobno razpravljal o problematiki obrtništva. Večkrat je proučeval tudi vprašanja kmetijstva. Sprejel je zaključke glede zemljišč SLP, od katerih je večina oddana v najem zasebnikom,- ki mnogokrat zemljišča na nepravilen način izčrpavajo. Da bi zemljišča SLP prevzele zadruge, pa ni uspelo. Svet je redno spremljal delo komisije za gozdarstvo. Po sklepu sveta, da se hiše stanovanjsko skupnosti vrnejo gospodarskim organizacijam, so prevzele hiše Bombažna predil- nica in tkalnica, Runo, Peko in Triglav ter ustanovile lastne stanovanjske skupnosti, medtem ko LIP, Tovarna lepenke in Tovarna kos doslej še niso prevzele hiš. Poleg naštetega je svet razpravljal še o mnogih drugih zadevah iz gospodarstva, med drugim se je seznanil tudi o izvršitvi družbenega plana za prejšnje leto. Svet za komunalne in gradbene zadeve V letu 1957 je ta svet imel G sej. Na teh sejah je enako kot gospodarski svet razpravljal o zadevah lastne pristojnosti ter o zadevah, katere je predložil s svojim predlogom občinskemu ljudskemu odboru. Svet je razpravljal o osnutku gradbenega programa za zadevno leto, o ureditvi grobov padlim borcem in talcem, o avtobusni čakalnici, o pripravi zemljišč za bodoče zazidalne načrte, o raznih projektih, o gradnji mednarodne ceste skozi Tržič, dalje je sestavil seznam prioritetnih prosilcev za dodelitev stanovanj, določal razne lokacije, razpravljal in sklepal o predlogu ljudskemu odboru za projektirani skupinski vodovod Kovor—Naklo, dalje o tarifi pristojbin za prostore na pokopališčih ter končno o številnih osebnih prošnjah, zadevajočih gradbene in komunalne zadeve. Svet za delo in delovna razmerja Ta svet je lani imel 3 seje, na katerih je razpravljal in sprejemal zaključke o analitični oceni delovnih mest, o strokovnem usposabljanju ter o vzgoji kadrov, o higiensko-teh-nični zaščiti dola, o tarifni politiki, o organizaciji dela, o sodelovanju z delodajalci, o inspekciji dela, o vajencih ter o arbitražnem svetu. Svet za blagovni promet Ustanovljen je bil šele konec leta ter'je imel eno sejo, na kateri so ugotavljali področje sveta, izvolili komisije za posamezne stroko ter razpravljali o osebnih prošnjah. Ta svet bo začel z delom v letošnjem letu m je tudi njegova pristojnost ter naloga zelo obsežna. Svet za družbeni plan in finance Imel je lani 8 sej. Na teh sejah je razpravljal zaradi predlogov občinskemu ljudskemu odboru o odloku o družbenem planu ter proračunu za 1957, o odloku o občinskem davku na promet, o uvedbi turističnih taks, o začasnem finansiranju proračuna 1957, o potrditvi zaključnih računov finančno samostojnih zavodov in o obračunu za 1. 1956. Obravnaval je zadeve o dodelitvi zemljišč SLP, prodaji zemljišč SLP, o prodaji stanovanjskih hiš SLP ter o raznih garancijah podjetjem za kredite. V svoji pristojnosti je tudi določal, katera podjetja plačajo pavšalirane družbene obveznosti. Upravni organi so pristojnim svetom dajali tromesečna poročila o njih delu in so sveti ta poročila podrobno obravnavali. S tem je bilo ostvarjeno neposredno sodelovanje med sveti in upravnimi organi. DELO UPRAVNIH ORGANOV Oddelek za splošne zadeve Izvrševal je vsa administrativna in upravna dela za svet za splošno upravo, dalje za svet za šolstvo, za svet za prosveto in kulturo in za svet za zdravstvo. Pripravljal je gradivo za razprave na sejah občinskega ljudskega odbora in za seje omenjenih predstavniških teles. Ta oddelek je poleg vseh teh zadev vodil še splošno administracijo, torej sprejemanje in razdeljevanje; vknjiževanje ter odpremo oz. arhiviranje spisov. Splošna administracija v tem oddelku je v delovodniku zabeležila 3128 zadev, od katerih je prejel oddelek za gospodarstvo 909, oddelek za splošne zadeve 848 in oddelek za plan in finance 716 zadev. Ostalih 655 zadev so reševale ostale organizacijske enote (tajništvo, predvojaška vzgoja, posredovalnica za delo in tako dalje). Iz personalne službe je razvidno, da je bilo izdanih 122 odločb za prosvetne delavce in 77 odločb za uslužbence občinskega ljudskega odbora. Odločbe se nanašajo na nove namestitve, premostitve, napredovanja v višje razrede, honorarno službo in za določitev dopolnilnih plač. Matična služba: V matičnem uradu se vodijo matične in državljanske knjige, register prebivalstva, evidenca začasno prijavljenih oseb in volilni imenik. V preteklem letu je bilo rojenih 91 dečkov in 90 deklic, skupaj 181 otrok, od tega je 63 mater rodilo doma, 118 pa v bolnicah. Umrlo je 35 moških in 45 žensk, skupaj torej 80 oseb, od tega 67 doma, 13 pa v bolnicah. Naravni prirast prebivalstva v letu 1957 znaša torej 101 osebo. Porok je bilo sklenjenih 91. Selitveno gibanje pa izkazuje priseljenih 108 moških in 157 žensk, skupaj 263 oseb, odseljenih pa 119 moških in 134 žensk, skupaj 253 oseb. Selitveni prirast prebivalstva je torej 10 oseb. Ce seštejemo naravni in selitveni prirast prebivalstva ter ga prištejemo k stanju 31. decembra 1953, ki je izkazovalo, da šteje občina 10.779 prebivalcev, ugotovimo, da je znašalo število prebivalstva naše občine dne 31. decembra 1957 10.890 oseo, od tega 5003 moških in 5867 žensk. V decembru 1957 je urad podaljševal veljavnost osebnih izkaznic, zaradi česar se je delo vršilo tudi na terenu. Podaljšana jo bila veljavnost 6100 iz-" kaznic. Oddelek za splošne zadeve izdaja tudi živinske potne listo in overavlja oziroma izdaja tudi še mnoga druga potrdila. Oddelek hrani tudi ves arhiv ostalih organizacijskih enot ljudskega odbora in v zadnjem času še bolj skrbi za preglednejšo ureditev arhiva. Referat za zdravstvo (iz dokaj obširnega poročila tega referata posnemamo le nekaj najvažnejših zadev): Po zvezni uredbi o obračunavanju in zaračunavanju oskrbnin je v teku leta 1957 prejelo 165 1 bolnikov brezplačno oskrbo v raznih zdravstvenih zavodih. Bolniki so bolovali za raznimi nalezljivimi boleznimi, niso pa bili socialno zavarovani. Izdatki občine za take bolnike so lani torej bili znatno višji, saj so znašali 2,633.428 din. Po odlo- ku o oprostitvi in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve jo bilo lani izdanih 123 potrdil o delni ali celotni oprostitvi za zdravstvene storitve. Do teh olajšav so bile upravičene osebe, ki niso socialno zavarovane in izpolnjujejo vse pogoje glede na premoženjsko stanje. Za poravnavo računov -* take olajšave je občinski ljudski odbor izdal nadaljnjih 799 tisoč 201 dinarjev. Za preventivno službo je ljudski odbor porabil 3 milijone dinarjev in je bil znesek izročen Zdravstvenemu domu za redno vzdrževanje deč-jega dispanzerja, posvetovalnic za matere in otroke, šolsko zobno ambulanto in javno kopališče. Poleg cepljenja proti otroški paralizi je bilo izvršeno cepljenje otrok proti kozam in davici. Službo občinskega sanitarnega inšpektorja vrši honorarno er» zdravnik, medtem ko vrši njegove administrativne posle ena uslužbenka občinskega ljudskega odbora. Sanitarni inšpektorat je lani izvršil 232 pregledov v gospodarskih organizacijah. Pri pregledih je ugotovil, da j* v naši občini zelo malo lokalov, ki bi ustrezali sanitarno-tehničnim pogojem. Manjše pomanjkljivosti so lani odstranjevali, ker zanjo niso bili potrebni visoki izdatki, veliki nedo-stalki pa čakajo, da bodo pripravljena potrebna sredstva. Stalno pa so ugotavlja, da mnogi odgovorni uslužbenci v javnih lokalih ne Obračajo dovolj pažnje na osebno higieno. Splošna ambulanta je lani |z" vršila 36.608 prvih in ponovnih, specialistična 984 in obratna BPT pa 16.385 pregledov. Reševalni avtomobili so lani prevozili z bolniki 53.966 km. V bolnišnico ali iz nje je bilo prepeljanih 853 bolnikov, zdravnik' so z avtomobilom napravili 5243 hišnih obiskov. Lekarna je lani prevzela 94 tisoč 639 zdravniških receptov ter nanje izdala zdravila. Referat za socialno skrbstvo je izvrševal sklepe pristojnih svetov, izdajal je odločbe o dodelitvi podpor, skrbel za otroke, katerih vzgojo so starši z°" nemarili, in. nadziral delo skrbnikov in poslovanje socialnih zavodov. Pod skrbništvom inj8 22 otrok in 11 odraslih oseb. Odrasli so večinoma duševno bolni. Sodnik za prekrške je lani proti 64 osebam vodil upravna kazenski postopek. — Kaznovanih je bilo 39 oseb s povprečno denarno kaznijo po 1043 flW< Določene prekrške je v svoj' pristojnosti obravnaval okraj'1 sodnik za prekrške. Civilna zaščita posluje v okviru oddelka za splošne zadevo-Organizacija civilne zaščite stoje 120 članov, ki so strokovno usposobljeni in vključeni razne reševalne in tehnic" ekipe. Organizacija izvaja re * no tečaje in je tudi oskrblje11 s potrebno tehnično opremo-^ Predvojaška vzgoja je organ^ zirana v posebnem odredu. ^, njem so se poučevali nila^in letnikov 1938 do vključno 194' petih formiranih četah. K P011.*, in k vajam je hodilo 103 01' dincev, medtem ko je bilo mladincev na taborjenju. St. 3 TRZlšKI vestnik Stran 3 Ođđc'ek za irospodarstvo ln komunalne zadeve Upravno - gospodarski referat je reševal zadeve s področja sprememb, nastalih v gospodarskih organizacijah. Vodi register zavodov, zasebnih obrtnih delavnic in zasebnih gostiln. Referat je po sklepu sveta izdajal obrtna dovoljenja in razne odločbe v pristojnosti po uredbi o ustanavljanju podjetij in obr-tov, uredbi o prenehanju podjetij in obrtov, uredbi o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij, uredbi o združevanju teh organizacij, pravilniku o sestavu in delu komisije za ugotovitev vrednosti osnovnih sredstev, po navodilu za Inventuro pri gospodarskih organizacijah, po uredbi o delitvi celotnega dohodka teh. organizacij, po uredbi o knjigovodstvu, dalje po uredbi o uporabi rezervnega sklada, po zakonu o zadružništvu, zakonu o prometu z zemljišči, zakonu o obrtništvu, uredbi o finančno-samostojnih zavodih, uredbi o trgovskih podjetjih in trgovinah, uredbi o gostinstvu in mnogih drugih določbah, ki jih vseh pač ni možno navajati. V naši občini je bilo lani 8 industrijskih podjetij, 1 gradbeno podjetje, 7 obrtnih podjetij in delavnic (od katerih imajo nekatere podružnice), 5 kmetijskih zadrug, 5 trgovskih podjetij (nekatere imajo številne podružnice, deloma celo v drugih občinah in okrajih), 1 industrijska prodajna mreža (s številnimi podružnicami širom po državi), 1 industrijska poslovalnica, 11 (tujih) trgovskih poslo-Ivalnic, katerih uprave imajo sedež zunaj naše občine, 1 samostojna trgovina, 9 gostiln in gostišč, 1 komunalno podjetje in U zavodov, vse to seveda v družbenem sektorju. Posebne spremembe, ki so se v teku leta izvršile, so bile: KZ Križe je lani prevzela Kro-Jačnico v Križah in jo povečala v obrat z nazivom »Oblačila -Novost«. Obrat zaposluje že 27 ljudi in ima v Kranju tudi lastno konfekcijsko trgovino. Elektrotehnično podjetje Kranj je z našo pritrditvijo na Trgu svobodo uredilo prodajalno elektrotehničnega materiala. Trgovsko podjetje Preskrba je Prezidalo in sodobno opremilo trgovino z živili na Trgu svobode in je uvedlo nepretrgano obratovanje od jutra do noči. Občinski ljudski odbor je gradil trgovsko-stanovanjsko hišo !n v njej uredil 6 sodobnih poslovnih lokalov ter je gradnja že v zaključni fazi. V kratkem bo torej največje delavsko naselje naše občine imelo urejeno hakupno središče. Trgovsko podjetje Avtoservis *e je pripojilo k SAP. Zaključena je bila likvidacija obrtne delavnice Pletilstvo in osnovna sredstva prodana tekstilnemu tohnikumu v Kranju. Zaključena je bila likvidacija obrtne delavnice Radiomehani-ka in osnovna sredstva prodana Elekl :rotehnič. podjetju Kranj. Mehanična delavnica je bila Pripojena k SAP z namenom, da se poveča dejavnost delavnice. Reševalna postaja je bila pri-Pojona k Zdravstvenem domu zaradi izboljšanja poslovanja. V registru zasebnih obrtnih delavnic je bilo stanje isto kot leta 1958, ob koncu leta je bilo Prijavljenih 112 zasebnih obrt- nih delavnic. V teku leta je bilo izdanih 7 dovoljenj za novo obrti (l za krojenje in šivanje ženskih oblek, 2 za izdelovanje copat, 1 za avtotaksi, 1 za izdelovanje tekstilne galanterije, 1 fotograf in 1 čevljar). Odjavljenih je bilo G obrtov (3 krojaški, 1 čevljarski, 1 šiviljski in 1 mizarski). V registru zasebnih gostiln je bilo vpisanih 10 gostinskih obratov. Referat za komunalne in gradbene zadeve je lani izdal 42 raznih odločb za gradnjo novih stanovanjskih in drugih objektov, za nadzidave in prizidave ter adaptacije. Lani so gradili 51 novih stanovanjskih objektov, 11 drugih objektov ter v nadaljnjih 22 primerih adaptirali oziroma opravljali nadzidave in prizidave. V gradnji je lani bilo 108 novih stanovanj, od tega 60 v družbenem in 48 v zasebnem sektorju. Vrednost dograjenega enosobnega stanovanja je znašala približon 2 milijardi din pri povprečni koristni površ. 45 m2. Z adaptacijo je bilo pridobljenih za vselitev 8 stanovanj družbenega sektorja in 13 stanovanj v zasebnem sektorju. Lani je občinski ljudski odbor priskrbel načrt za adaptacijo gospodarskega poslopja na -ajd eu opop3 Ed tsj 'pisnjpoc] visoke stroške ni bila realizirana. Nabavili so načrt za nov most na Slapu in načrt za prizidavo osemletne šole v Križah. Na občinskih cestah so zaposleni 3 stalni in 5 honorarnih cestarjev. Na ceste so navozill 640 m1 posipnega materiala in je cena znašala povprečno 290 dinarjev za napravo in 875 din za prevoz od kub. metra. V preteklem letu je bilo položene 74 m kanalizacije mešanega sistema v Križah kot nadaljevanje kanalizacijske ureditve te vasi. Na obstoječem kanalizacijskem omrežju so se opravljala vzdrževalna dela. Na občinskih cestah so položili kanale odprtega sistema v Lomu in Gozdu. Popravljena je bila tudi pot na sektorju Leše—Pe-račica. Tudi v Seničnem je bila položena kanalizacija in so tam napravili mreže za peskolove. V izdelavi je zazidalni načrt za področje Pristava—Križe. Izvršena so bila vsa dela v zvezi z odlokom o zazidljivosti zemljišč. Obstoječe javne nasade so redno vzdrževali in v javno nasade preuredili lani nadaljnjih 100 m' zemljišč. Za Virjem se je uredil prostor za javno drsališče in se je zgradil oporni zid v dolžini 50 m. Obnovljena je bila cestna razsvetljava v Bistrici, toda potrebno je dokončno urediti omrežje tega naselja. Za obnovitev cestne razsvetljave v Tržiču pa so že v izdelavi načrti. Lani je bil tudi napravljen elektrovod v dolžini 100 m za novo naselje v Ko-vorju. Zgraditev vodovoda na Vetrnem je zaradi nezainteresiranosti tamkajšnjega prebivalstva ostala nerešeno vprašanje. Začele pa so se priprave za vodovod Novake in vodovod Podljubelj. V teku so priprave za ustanovitev vodovodne skupnosti za skupinski vodovod Kovor—Naklo in obstoji verjetnost, da bodo z gradnjo začeli v letu 1958. Na tem vodovodu je že bilo obnovljeno obstoječe zajetje in je bilo tudi izvršeno trasiranje proge tega vodovoda. Kmetijski referat je v preteklem letu izvršil 158 inšpekcijskih pregledov glede na zakonite predpise o varstvu rastlin pred škodljivci, o domačem orehu, o zemljiškem katastru, o od-biri plemenjakov, prometu s semeni in upravljanju bivših agrarnih skupnosti. Izvršeni so bili tudi razni strokovni pregledi. Izdajal je odločbe za posek orehov, dodelitev lesa na skupnih pašnikih, skopljcnje bikov itd. Izvršil je 75 terenskih pregledov za ocenitev škode po divjadi in ureditev agrarnih skupnosti. Skrb se je posvečala tudi gojitvi nasada mičurink v Pod-ljubelju, kjer je aktiv mladih zadružnikov opravil brezplačno tudi globinsko gnojenje. Škropljenje kultur se po krivdi kmetijskih zadrug ni izvršilo v možnem obsegu. V zimski akciji zatiranja sadnih škodljivcev je bilo očiščenega približno 90 % sadnega drevja, medtem ko ga je bilo poškropljenega približno le 30%. Kmetijski zadrugi Podljubelj in Katarina sta akcijo zatiranja sadn'h škodljivcev zadovoljivo izvedli. Zatiranje koloradskega hrošča se je lani izvrševalo množično. Vkljub temu pa obstajajo še mnoge pomanjkljivosti. Mnogi Se vedno ne jemljejo zatiranja hrošča dovolj resno. V naši občini je od 123 ha krompirišč okuženih že 50 %. Za zatiranje hrošča je bilo lani izdanih 157 tisoč dinarjev. Na desetih planinah, ki jih ima občina v upravi, se je v preteklem letu prepaslo 551 glav živine. V letu 1957 občina ni vršila večjih investicijskih del na planinah, izvzemši čiščenj in tekočih vzdrževalnih del. Za čiščenje so prispevali tudi pašni interesenti, medtem ko je za razna dela prispeval občinski ljudski odbor 38G.000 din od skupne vrednosti ostalih stroškov 680 tisoč diparjev. Pregled vsakoletno letine kaže, da so hektarski donosi bili lani v nekaterih primerih boljši od leta 1956. Pri krompirju, žitu in krmni pesi se zaznamuje napredek pri donosu, medtem ko se zaznamuje zelo slaba sadna letina. V naši občini so bili lani doseženi naslednji hektarski dono- Navedena sredstva so bila porabljena v gozdovih privatnega sektorja. V teh je bilo lani po- Referat za delo ter delovna inspekcija sta sistematično proučevala problematiko kadrov, vzgoje in strokovnega usposabljanja. Referat je skrbel tudi, da so v šolsko reformo vključili gospodarske organizacije. Dalje je referat proučeval praktično uporabnost klasifikacije poklicev, odkrival je razne pomanjkljivosti in je vabil podjetja, da pošljejo svoje predloge sekretariatu za delo. Referat si: krompir 212 mtc/ha, zelje 269 mtc/ha, lucerna 49 mtc/ha, repa 139 mtc/ha. Zaradi pozebe je bila sadna letina izredno slaba in so znašali donosi: jablane 3 kg na rodno drevo, hruško l'/,kg na rodno drevo, češplje •/j kg na rodno drevo ln orehi V« kg na rodno drevo. V tržlški občini imamo 620 glav goveje živine. Mlečnost krav se giblje od 1000 do 4000 litrov letno. V treh zadrugah se mlečnost kontrolira. Kmetijska zadruga Podljubelj ima v rodovniku 31 krav s povprečno mlečnostjo 2525 litrov, tolšče po 4,11%, KZ Katarina 2162 litrov, tolšče po 4% n KZ Leše mlečnost po t\6 litrov s tolščo po 4,12 %. Lani se je konec leta začela akcija za združitev kmetijskih zadrug Leše - Kovor in Križe v skupno zadrugo. Veterinarska inšpekcija je opravljala nadzorstvo nad zdravstvenim stanjem živine. V občini je lani bilo zaklanih 3790 glav v klavni toži 578.000 kg. Veterinar je po službeni dolžnosti zaplenil 1.425 kg mesa, ki je bilo neuporabno za človeško hrano in je poleg toga moral zapleniti še večje količine neužitne drobovine. S kurativno službo je veterinar izvršil poleg pregledov živine 2.000 zaščitnih cepljenj proti kužnim boleznim, predvsem proti rdečici prašičev in proti pasji steklini. Izdelki Mesarskega podjetja so bili pod stalno veterinarsko kontrolo in so se pošiljali tudi na pregled v Ljubljano. Analize so bile dobre in nI bilo zaznamovati nobenih prekrškov. Zdravstveno stanje pašne živine na našem področju je bilo zadovoljivo. Vse planine so bile oskrbljene z veterinarsko sanitarnimi zabojčki za pomoč živini. Zaželeno je, da bi živinorejci z razumevanjem začeli z umetnim osemenjevanjem krav, da se bo s tem zboljšala kvaliteta in preprečila možnost okužbe in neplodnosti. Referat za gozdarstvo je prevzela naša občina konec lanskega leta. Za kratko dobo poslovanja tega referata v pristojnosti naše občine ni mnogo poročati, izvzemši da jo skupno s komisijo za sečna dovoljenja izdal tozadevne odločbo. Na področju gozdarstva so bila lani izvršena naslednja dela: 130.000 din 421.000 din ' 465.000 din 234.000 din 1,273.000 din 140.000 din sekanoga 617 m' lesa v vrednosti 1,367.000 din. je ugotavljal, kolikšen je minimalni delovni staž za priučilev v posameznih .strokah in je končno skrbel za usmerjanje mladine v poklice. Podjetjem jo dostavljal sklepe oziroma sugestije sveta za delo. Pri večini delodajalcev se je vršila inspekcija dela. Voden je bil arbitražni postopek za odpovedi, izvršilo se je sklepanje učnih pogodb in se je tudi uvedel nadzor nad zaposlovanjem vajencev. Inspckci- pogozdeno je bilo 2,2 ha površine v vrednosti spopolnjevanje gozda na površini 7,2 ha čiščenje na površini 62 ha v vrednosti drevesnica v Podljubelju vzdrževanje in popravila gozdnih komunikacij za varstvo gozdovv V gozdovih SLP so bila izvr-šena naslednja dela: pogozditve na 9,7 ha v vrednosti 560.000 din spopolnjevanje na površini 9,5 ha 793.000 din čiščenje 50,2 ha v vrednosti 688.000 din varstvo gozdov 144.000 din ograjevanje kultur proti jelenom 3,337.000 din za vzdrževanje gozdnih komunikacij 18,000.000 din Stran 4 TRZISKI VRSTNIK ja dela je opravljala posle glede na določila uredbe o postopku pri odpovedi delovnega razmerja, uredbe o plačevanju delavcev pri privatnikih, o vajencih, o delavskih knjižicah itd. Izvršenih je bilo mnogo posredovanj zaradi odpovedi in zaradi izplačil zaslužkov, s čimer je referat preprečil sodne oziroma arbitražne spore. Arbitražni svet je na 22 sejah reševal 17 zadev. Lani je bilo sklenjenih 78 učnih pogodb, kar dokazuje, da se je toliko mladine vključilo v poklice, industrijo ter v obrtništvo. Tržna inšpekcija je morala zaradi prekrškov v preteklem letu prijaviti 27 oseb za kaznovanje, ker je bila dokazana gospodarska škoda v višini 2,249.000 din. Zaradi prekrškov je bilo lani kaznovanih 29 oseb. Dela tržne inšpekcije od decembra 1956 dalje opravlja honorarni uslužbenec, ki prihaja redno iz Kranja. Promet: Tržič ima 17 dnevnih avtobusnih zvez z Ljubljano in enako število zvez s povratkom iz Ljubljane, ter 2 avtobusni zvezi v obeh smereh preko Golnika v Gorice. Nadaljnjih osem zvez v obeh smereh pa ima Tržič do Kranja preko Kovorja. Bazen Kranja, preko katerega gre naš tranzitni promet, nima noben kraj v Sloveniji tako ugodnih prometnih zvez, kot jih ima Tržič. To je zasluga mnogo-kratnega posredovanja predstavnikov občino in Turističnega dru-čtva pri avtobusnih podjetjih in pa razumevanje avtobusnih podjetij. V teku leta je bila podaljšana avtobusna proga iz Tržiča do Podljubelja. Delavci se že vozijo na delo in z dela, enako tudi dijaki iz vseh naselij ob progah, ki jih ima Tržič. Le avtobusna zveza proti Begunjam še ni vzpostavljena, vendar se. občinski predstavniki že od jeseni resno brigajo, da se uvede tudi tam avtobusni promet. Enako so občinski predstavniki lani sodelovali pri sestavi osnutkov železniškega voznega roda in jim je uspelo doseči nekatere spremembe pri voznem redu pri jutranjih vlakih, da bi delavci več ne zamujali dela. STANOVANJA Stanovanjska skupnost: V teku leta so se izločile iz občinske stanovanjske skupnosti hiše, katere je prej upravljala Bombažna predilnica in tkalnica, Tovarna čevljev »Peko«, LIP in Pilarna »Triglav«. Ta podejtja so ustanovila lastne uprave stanovanjske skupnosti in bodo lahko bolj skrbela za dobro vzdrževanje stanovanj, ker imajo na razpolago več sredstev. Občinska stanovanjska skupnost upravlja 87 hiš, v katerih je 420 stanovanj. Uprava je imela za vzdrževanje hiš 6,890.000 dinarjev izdatkov, kar je seveda silno malo. Najemnine za stanovanja so pač nizke in se zato hiše ne morejo več v redu vzdrževati. Pri stanovanjski upravi je lani bilo na novo vloženih 249 prošenj za dodelitev stanovanja, medtem ko je bilo iz prejšnjih let še 350 nerešenih prošenj. Skupno je torej bilo lani 599 prošenj za dodelitev stanovanja, od teh je bilo 99 prošenj rešenih, toda konec leta 1957 je pri stanovanjski uzravl vloženih še vedno 500 prošenj za dodelitev stanovanja. Posredovalnica za delo V preteklem letu je posredo- vala zaposlitev 655 osebam in 73 vajencem. Lani se je prijavilo pri posredovalnici za zaposlitev 758 oseb. Ob zaključku leta je bilo evidentiranih 20 nezaposlenih žensk in 5 moških. Oddelek za plan In finance Ta oddelek je v začetku leta ob sodelovanju oddelka za gospodarstvo sestavil osnutek družbenega plana in proračuna za leto 1957. V teku leta je bilo obravnavanih ca. 3.900 finančnih prilog in ca. 500 v raznih skladih. Iz proračuna se je lani izplačevalo 106 stalnih in 58 ho-noranih uslužbencev in sicer uslužbenci in delavci državne uprave (občine), šol, Dijaškega doma in Otroškega vrtca. Za uslužbence se vodijo likvidacijske liste na podlagi dekretov in pogodb ter evidenca socialnih zavarovancev. Med letom so bili pregledani zaključni računi 12 finančno-so-mostojnih zavodov. Dohodki proračuna so bili doseženi takole: dohodki iz gospodarstva 39 milijonov 957.000, dohodki od prebivalstva 45,202.000, dohodki uradov in ustanov ter ostali dohodki 1,019.000, torej skupno proračunski dohodki 85,178.000 din. Dohodki so bili za 2,678.000 din višji, kot so bili planirani. Proračunski izdatki so bili naslednji: Za prosveto in kulturo 28,512.000, socialno skrbstvo 13 milijonov 895.000, zdravstvena zaščita 5,573.000, državna uprava 16,797.000, komunalna dejavnost 4,950.000, izvengospodarske investicije 3,240.000, dotac. društvom in skladom 6,500.000; obveznosti, garancije, anuitete in rezerva 3,930.000. Skupno je bilo torej lani 83,397.000 dinarjev proračunskih izdatkov. Plan je torej bil izvršen pri izdatkih s 99,87%, medtem ko so bili proračunski dohodki nasproti planu preseženi za 3,2 %. Bančni kredit je oddelek uporabljal do 20. dec. 1957, nakar ga je v celoti odplačal. V vsem letu je plačevanje iz proračuna potekalo v redu in ni bilo zaostankov. Tudi v letu 1957 so bile za vzdrževanje šol izdane precejšnje vsote. Dovršen je bil omet v osnovni šoli v Lešah s stroški 200.000 dinarjev, popravila šole v Kovorju so stala 560.000 din, za Osnovno šolo Podljubelj je bila nabavljena oprema za učilnico in izvršena pleskarska dela za 251.000 din, za osnovno šolo v Dolini je bil nabavljen radioaparat, v osemletki heroja Bra-čiča je bila dokončno napravljena obloga sten v II. nadstropju in popravilo stranišča s stroški 500.000 din. Tu so navedena samo večja popravila, ne pa redno vzdrževanje šol, kot so n. pr. beljenje, peči, čistila, zavarovanje itd. Iz proračuna je bila financirana gradnja spomenika padlim borcem in je bilo do konca leta v ta namen porabljenih 800.000 din. Finansiranje državne uprave je potekalo v redu. Razen rednih stroškov je bila nabavljena ena pisarniška oprema in oprema za novo sejno dvorano, za kar so znašali stroški 518.000 din. Iz sredstev za komunalno dejavnost so se nadaljevala kanalizacijska dela v Križah in je bilo za to potrošenih 487.000 din. Iz te postavke so bili kriti tudi stroški, ki so lani odpadli na našo občino ža pripravljalna dela skupinskega vodovoda Bistrica— Kovor — Naklo in ki znašajo 353.000 din. Za vodovod v Sebe- njah se je dalo 150.000 din in nabavilo drogove ter material za javno razsvetljavo v Pristavi in v Bistrici za 250.000 din. Za izvengospodarske investicije je bil na razpolago majhen znesek 3,240.000 din, in se jo uporabil za lastno udeležbo 16 stanovanj na Ravnah 1,677.000 dinarjev. Za nabavo bencinske črpalke 656.000 din, za odkup zemljišča za Cankarjevo cesto 152 tisoč dinarjev in za nabavo instrumentarija za dispanzer za žene in za šolsko zobno ambulanto 1,000.000 din. Proračunska rezerva je bila porabljena za zvišane stroške zdravstva 1,085.000 din, za že omenjeno ureditev nove sejne dvorane, za napeljavo telefona v osnovno šolo v Lom 120.000 din, za nakup novih matičnih knjig 138.000 din in razne drobne izdatke, ki niso bili predvideni v proračunu (članarina za stalno konferenco mest, spomenik Zveze borcev Križe, »Partizan« Križe, stroški za učitelje in učence konec šolskega leta itd.). Družbeni investicijski sklad Dohodki tega sklada (s sredstvi prejšnjih let) so lani znašali 86,427.000 din. Kreditov je bilo odobrenih za 36,339.000 din, posojil v amortizaciji 27 milijonov 23.000, posojil za obratna sredstva 7,893.000, 40% blokirano 9,604.000 torej so skupni izdatki znašali 80,859.000 din in je dne 31. 12. 1957 ostalo še 5 milijonov din neizkoriščenih kreditov. Iz investicijskega sklada so bili lani odobreni naslednji krediti: Mesarskemu podjetju za tovorni avto 2,661.000 din, Gostilni pri Benku za gradnjo stranišč 201 tisoč din, Komunalnim obratom za mostno tehtnico 505.000 din, odboru za kmetijstvo za planine in mičurinke 363.000 din, Preskrbi za ureditev trgovin 1,505.000, gostilni Pod Košuto za sanitarije 454.000, Pekariji za novo pekarno 25,415.000 din, KZ Kovor za zadružni dom 4,500.000, Prehrani za ureditev lokala 927 tisoč dinarjev. Stanovanjski kreditni sklad Dohodki tega sklada s sredstvi iz prejšnjih let so znašali v preteklem letu 127,017.000, kreditov je bilo odobrenih za 123,572.000 in je ostalo neizkoriščenega 3 milijone 445.000 din. Od odobrenih kreditov so prejeli: občinski ljud. odbor 90,827.000, stanovanjska skupnost 12,410.000, stanovanj- ska zadruga predilnice 6,400.000 in privatniki 13,935.000 din. Cestni sklad je imel lani dohodkov 3,750.000 in izdatkov 2,587.000. Oddelek za finance je v teku leta reševal 21 vlog za dodelitev zemljišč za gradnjo hiš in jih je 19 ugodno rešil. Na novo je bil določen obseg agrarne reforme župnije v Tržiču. Urejeno je bilo zemljiško knjižno stanje za vodovod na Podvasici. V treh primerih so se prodala zemljišča SLP s pogojem, da se izkupiček porabi za nakup enakovrednih zemljišč. Prodana so bila zemljišča, katerih odbor sedaj ali v bližnji bodočnosti ne bo potreboval. Prodane so bile tudi stanovanjske hiše SLP. Rešenih je bilo več premoženjsko-pravnih zadev kot n. pr. ureditev nacionalizacije, stanje posestev bivše agrarne skupnosti itd. Uprava za dohodke je v preteklem letu tudi izvršila obširno delo. Izven upravnega postopka je rešila 489 spisov in izdala okoli 700 raznih potrdil. — V upravnem postopku pa je ta uprava obravnavala 912 zadev. Uprava je izvršila odmero dohodnine za kmečka gospodarstva za 705 primerov, zemljarine za 19 primerov, obrtnikom za 123 primerov, hišarjem in ostalim poklicem 812 primerov. Odmera taks za vozila in priprave za proizvodnje je bila izvršena za 412 primerov. Vloženih je bilo skupno 19 pritožb, katere je reševal okrajni ljudski odbor v Kranju. Pritožbe so vložili: 12 obrtnikov, 5 pritožb iz ostalih poklicev in 2 pritožbi zaradi odmere taks na vozila in priprave za proizvodnjo. Ugodno rešenih je bilo 7 pritožb, 12 pa je bilo zavrnjenih. Sama uprava je rešila 42 prošenj v lastni pristojnosti in je 34 prošenj ugodno rešila. Pregledani so bili zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1958 pod vodstvom in sodelovanjem uprave za dohodke. Pregledanih je bilo tudi 27 podjetij, društev in zadrug in izvršenih 9 rednih pregledov privatnih obrtnikov - knjigašev. Na terenu se je izvršilo 13 cenilev, v 12 primerih so bile kontrolirane prijave taks kmečkih gospodarstev za predmete, ki podlegajo taksam. Uprava za dohodke je lani registrirala preko 5.600 računov. Pregled doseženih dohodkov iz gospodarstva in prebivalstva: din zvezni prometni davek 1.869,882.081 zvezni davek na dobiček 609,835.915 proračunski prispevek iz osebnega dohodka 9,718.228 proračunski prispevek iz dobička 118,391.083 ostanek dobička za federacijo 184.530.538 davek na maloprodajni promet 4,050.636 zemljarina 928.631 stanovanjski prispevek 61,293.170 Skupaj je bilo torej vplačano Dohodki so se torej dosegli nasproti planu z 92,5 %. Doseženih nI bilo dohodkov za 230 milijonov, predvsem zveznega prometnega davka in proračunskega prispevka iz dobička. Tudi stanovanjski prispevek je bil za skoraj 7 milijonov manjši, kot je bilo planirano. Dohodki od prebivalstva pa so bili plačani: dohodnina od kmetijstva 9 milijonov 660.700, ostala dohodnina 25,636.536, občinske doklade 5 milijonov 226.393, zvezni prometni davek, privatnikov 7,915.028, občinski prometni davek 28,824.801, zvezni prometni davek na alkohol 271.416, občinske takse 976.046, v lan. letu 2.858,630.392 takse na delovno živino 294.650, takse na stroje 609.500, na vozila 2,121.975, na vprežna vozila 907 tisoč 144, davek na dediščine in darila 163.696 din. Skupno torej 82,607.885 din. Plsfn je bil presežen za 34,5%. Dohodki od prebivalstva so bili res zadovoljivo doseženi. Dosledna izterjava predpisanih davščinv je povzročala, da so občinski ljudski odbor kot ostali višji proračuni pravočasno prO" jemali predvidene dohodke, vpH" vala pa je tudi na moralo davčnih zavezancev, ker jih je le težko prepričevati, da imajo zaostanke na davkih iz pretekli« let. Razgovor z udeležencem VI. kongresa LMS »Srečanje s Titom je najdragocenejši spomin na kongres.« Nedvomno je bil zadnji kongres Ljudske mladine Jugoslavije v Beogradu eden izmed najvažnejših dogodkov zadnjih dni v našem družbenem življenju. Kongresa, ki pomeni važno prelomnico v dejavnosti naše mladine, sta se udeležila tudi dva delegata iz naše občine, Helena Kavčič in Hazim Hađžiomerović. Ker bo mnoge, zlasti pa mladino, zanimalo, kakšne vtise sta odnesla naša delegata s te pomembne manifestacije mladosti, smo naprosili tov. Hadžiomero-viča, da naj nam pove kaj o kongresu. Takole je začel vedno nasmejani Hazim: »Mnogo je nepozabnih vtisov, ki sem jih odnesel s kongresa. Toda med prve prištevam prihod maršala Tit i ter tovarišev RanKoviča, ■Stam o.'ića Popovi a, Gošnjaka in ostalih državnih voditeljev n,i Ki : gres. Nara rost impozr.n-ten pr zor: Vzkliki »Tito« in tradicionalne mladinske pesmi so se prepletale v mogočen spev. Navdušenja kar ni bilo konca, dvorana je dobesedno ječala od mogočnih glasov. Nepo-zabi c so be-ede 29 tuji.l delegacij, ki so vse izražale napredno misel ter resnico o boju za napredek in boljše življenje nas vseh, skratka, borbo za ohranitev svetovnega miru ter solidarnosti z nami. Višek navdušenja je bil govor maršala Tita ter besede, ki si jih bodo letos tisoči mladincev in mladink vtisnili v spomin: »Dajem vam častno nalogo, da zgradite avtocesto bratstva in edinstva od Ljubljane do Djevdjelije.« Zadali smo si nalogo, da bo prvi del ceste, odsek Ljubljana—Zagreb, zgrajen Vsakoletni občni zbori gasilskih društev so pomemben dogodek ne le za gasilska društva sama, ampak za ves teritorij, ki Je tem društvom zaupan v pogledu varnosti pred požari. Dokaz za to je dejstvo, da prisostvujejo tem občnim zborom poleg članov tudi predstavniki oblasti, družbenih organizacij, zastopnikov podjetij in mnogi simpatizerji gasilske organizacije. Občni zbori gasilskih društev na območju občinske gasilske zveze,' od katerih je 11 prostovoljnih, 4 pa so Industrijska, so Potekali v določenem redu. Na njih so dajali upravni in nadzorni odbori svojemu članstvu Poročila o uspehih in neuspehih v preteklem letu. Iz poročil, ki s° bila zelo obširna, je bilo razvidno, da so društva opravila •ntlogo dela, seveda nekatera v°č, druga manj. Gospodarsko 80 se na splošno dobro utrdila. *z nekaterih poročil je tudi razvidno, da je bila tehnična stran društev v preteklem letu zelo dobra in vredna vse pohvale. Vendar pa si je treba prizadevati, da ti uspehi tehničnega osebja ne bodo uspavali, temveč da bo le-to svoje delo še podvodio. Sklepi in zaključki občnih zborov so pokazali, da bodo v osmih mesecih (od 1. aprila do Dneva republike). Okoli 50.000 naših mladincev in mladink ter mnoge inozemske delovne brigade (delegacije so že na kongresu obljubile pomoč) bodo sodelovale pri teh delih. Nadalje je kongres sprejel tudi tri resolucije o volilnem proglasu LMJ, o družbeni dejavnosti in kulturnem življenju mladine, o razvijanju in poglabljanju mednarodnih odnosov ter o sodelovanju z ostalimi organizacijami napredne mladine v svetu. Za zaključek pa je kongres sprejel še novi statut LM.I.« »Kongres je torej prinesel dosti sklepov, toda ali bodo ti lahko razgibali osnovne organizacije?« sem nadaljeval pogovor. »Brez dvoma bo treba,« Je spet začel Hazim, »prilagoditi sklepe razmeram v osnovnih organizacijah. Mislim tudi, da bi z opustitvijo tiste ozke mladinske aktivnosti in z večjo povezavo ter samoiniciativo osnovnih organizacij le-te precej razgibale svoje delo.« Z zadovoljstvom je Hazim navedel tudi to, da sta v novi centralni komite izbrana tudi dva mladinca iz našega okraja. Nato je opisoval lepa darila, ki so jih razne delegacije prinesle kongresu iz raznih krajev. Seveda ni pozabil omeniti, da je tudi naša Bombažna predilnica in tkalnica poklonila svoje simbolično darilo. Ko pa je začel živahno pripovedovati o sprejemu vseh mladincev pri tovarišu Titu v poslopju Izvršnega sveta LR Srbije, se je ves razvnel in povedal, da je v ime-i nu slovenske delegacije nazdra-' vil maršalu ter se kmalu znašel z njim v pogovoru. — Tovariš predsednik se je med drugim zanimal tudi" za naš ljubeljski kot. društva v letošnjem letu nadomestila tudi to, kar je bilo zamujenega. V načrtih imajo mnogo dela, seveda pa bodo predvsem skrbela, da se bo članstvo v tehničnem pogledu še bolj Izpopolnilo, da bo tako kos vsem nalogam, ki jih prednje postavlja socialistična domovina. Vestni preventivni službi, ki jo izvajajo gasilska društva, se je zahvaliti, da se v preteklem letu rdeči petelin ni pojavil. To je dokaz, da so društva in požarne varnostne komisije opravile tisto delo, ki ga od njih zahtevajo prebivalci in vodstva podjetij, to je varovati naše premoženje pred požari, katastrofami in uničenjem. Na občnih zborih so mnogo govorili tudi o nedostatkih, ki jih bo treba v tem letu odpraviti. Govora je bilo tudi o vlogi gasilske organizacijo v komuni, kjer imajo gasilska društva odgovorne naloge, ne le kot strokovna, ampak tudi kot družbena organizacija, ki mora. kot kolektivni član SZDL pomagati pri napredku Občine. Pri tem so ugotavljali, da gasilstvu naš občinski ljudski odbor mnogo pomaga na vsakem koraku, ker se je prepričal, da je to enotna organizacija, ki je dokazala, da je sposobna in pripravljena ved- no in ob vsakem času s svojim solidnim znanjem in požrtvovalnostjo varovati naše splošno premoženje in od katere so prihajali vedno pametni predlogi za povečanje požarne varnosti v naši občini. Prepričan je, da so sredstva, katera dajejo občinski ljudski odbor in podjetja za požarno varnost, v pravih rokah, da bodo v korist vsej skupnosti ter da se bodo bogato obrestovala. Nadalje so občni zbori ugotavljali, da v gasilskih vrstah primanjkuje članov "obojega spola. Zato bodo skušali gasilci pritegniti v svoje vrste čim več deklet in žena ter mladine obeh spolov ter jih vzgojiti v zavedne državljane, pripravljene pomagati bližnjemu v nesreči. Ugotavljali so tudi, da je v njihovih vrstah premalo delovne inteligence in bo za odpravo te pomanjkljivosti treba tudi kaj storiti. Mlademu kadru pa bodo posvetili še več pozornosti. Nudili mu bodo potrebno pomoč, da pri svojem delu ne bo pešal. Izvolili so nove upravne in nadzorne odbore, ki so v glavnem ostali nespremenjeni, ter delegate za občni zbor občinske gasilske zveze, ki bo dne 8. februarja v statistiki. Mnogo načrtov je začrtanih po društvih in ker je v njih dovolj dobre volje in delovnega poleta, lahko verujemo, da jih bodo tudi izvršili in jim pri tem želimo mnogo uspehov. GASILCI TOVARNE »RUNO« SE VADIJO TUDI V REŠEVANJU LJUDI IZPOD SNEŽNIH PLAZOV Poglavitni cilj gasilstva je bil in je hiter in učinkovit nastop. Gasilsko pripravljenost moramo povzdigniti na tako višino, "da bomo sposobni zadušiti vsak nastali požar ob vsakem času in na vsakem mestu, brez izgube ■minut, ki stopnjujejo ogenj, predvsem ob začetku. Ta ciij narekuje čut za varovanje domov in tovarn pred uničevalnim elementom. Dosegli ga bomo ali so mu vsaj približali, če bomo naše delo prav organizirali ter če si bomo oskrbeli učinkovita sredstva in opremo. Gasilca, člana prostovoljne gasilske čete ali društva si vsak predstavlja le kot gasilca v ožjem smislu besede. To povečini tudi drži. Vendar pa to ne velja vedno. Gasilci so predvsem reševalci, šele v drugi vrsti gasilci, kakršne si ljudje navadno predstavljajo. Zato gasilstvo seveda ne pozablja na preprečevanje nevarnosti in nesreč, če je pa nesreča že nastala, pa stori vse za reševanje ljudi in živih bitij iz ogroženih krajev. Temu cilju gredo s pospešenimi koraki nasproti gasilci-reše-valci iz tovarne usnja »Runo«. 2e lansko leto ob tem času so si ti pogumni reševalci zamislili eno takih reševalnih vaj, ki naj bi jih usposobila, da bi z znanjem, voljo in požrtvovalnostjo reševali živa bitja izpod snežnih plazov. Vodstvo čete in vodja te človekoljubne reševalne ekipe, tov. Janko Januš, osebno poučuje svojo ekipo skupno s pomočjo Gorske reševalne službe pri Planinskem društvu. Eno takih vaj so izvedli lansko* leto in jim je zelo dobro uspela, kar jim je dalo poguma, da to nadaljujejo vsako leto. V tem letu bodo izvedli najprej teoretično prikazano reševalno vajo kar doma v tovarni. Po vsej verjetnosti se Jim bodo pridružili še gasilci iz mestne gasilske čete in industrijske čete »Peko«. S to vajo hočejo načeti in dokončati vse priprave, tako da bodo teoretično poučeni dne 9. februarja odpotovali pod Storžič, kjer-bodo izvedli večjo praktično vajo na terenu, ki bo obstajala v reševanju ponesrečenih izpod snežnih plazov. Dan prej bomo opazili pripravljalno ekipo, ki bo marljivo pripravljala vse potrebno in odpotovala na kraj, kjer bo drugi dan ta vaja. Pripravljalna ekipa bo z Gorsko reševalno službo zakopala pod sneg namišljeno ponesrečence, ki jih bo gasilska reševalna ekipa poiskala s sondiranjem terena, jih rešila snežnega objema in prepeljala do Doma pod Storžičem, kjer jim bo nudila prvo pomoč. To delo, ki se ga je lotila ta peščica pogumnih gasilcev, zasluži vse priznanje in pohvalo, saj vse delo opravljajo prostovoljno in jo ogromnega pomena za Tržič, kjer plazovi sleherno leto ogražajo naše planinske postojanke in izletniške točke. Pri njihovem delu jim ostali gasilci želimo mnogo uspeha, čeprav upamo, da do nesreče ne bo prišlo in da jim ne bo treba stopiti v akcijo. Prav bi bilo, da bi šla vsa druga društva po stopinjah gasilcev-rešcvaleev iz tovarne »Runo«. Ivan Lauseger Upravitelj Janez Kavar dopolnil 50 let Te dni praznjuje upravitelj kriške osnovne šole svoj ' 50. rojstni dan. ) Rojen je bil v Tržiču dne 3. februarja 1908 kot sin čevljarskega mojstra. Osnovno in meščansko šolo je obiskoval v Tržiču. Zaradi zgodnje očetove smrti se je v svojih študijskih letih "boril z mnogimi težavami. Štiri leta se je vsak dan vozil z vlakom na ljubljansko učiteljišče, kjer je maturiral leta 1929. Po dovršenem 9-mesečnom vojaškem roku je bil nastavljen kot učitelj pri Sv. Antonu nad Brestanico, kjer je služboval od leta 1930 do 1938. Od tam je bil prestavljen v Poljane nad Skof-jo Loko, kjer ga je zalotila druga svetovna vojna. Nemci so ga odvedli v St. Vid. To svojo pot je pod naslovom »Skozi St. Vid v Srbijo« Janez Kavar opisal v Tižiškem vestniku leta 1955, št. 15, 16, 17 in 18. Po vrnitvi iz Srbije je bil zaposlen v Ljubljani. i Po osvoboditvi je prišel v Tržič, kjer je kratek čas poučeval na obnovljeni osnovni šoli. Nato je bil imenovan za upravitelja osnovne šole v Križah, kjer deluje še danes. Križani smo Janeza Kavarja izvolili v občinski odbor in ima za marsikatero izvršeno delo v kraju, kakor n. pr. za spomenik padlim borcem, precejšnje zasluge. Po spojitvi okoliških občin s tržiško je bil zopet izvoljen v občinski ljudski odbor v Tržiču, bil eno mandatno dobo predsednik sveta za šolstvo, član sveta pa je še danes. Križani želimo upravitelju tov. J. Kavar ju ob njegovi 50-letnici še mnogo let uspešnega dela na prosvetnem področju v korist naše skupnosti! 7U 18 z obcnf.ga zbora tvd »PARTIZAN« Premalo vodnikov. Več podpore! Dvorana »Partizana« je bila 20. januarja polna mladih športnikov, ki so prišli na redni letni obračun svojega društva. Med množico mladih članov smo resda opazili marsikaterega zaslop-n:ka tržiških organizacij in društev, vsekakor pa smo pogrešali zastopnika republiškega odbora TVD »Partizan«, Zmanjkalo bi prostora, če bi podrobno analizirali izčrpna poročila predsednika tov. Markljn, načelnika tov. Piriha, gospodarja tov. Konica in blagajnika tov. Primožiča. Naštetih je bilo nič koliko problemov in težav, posebno pa sta predsednik in načelnik podrobno obravnavala novo pot »Partizana« po izredni skupščini v Ljubljani. Po besedah sodeč se mora marsikaj spremeniti v prid te pomembno tolesnovzgojne organizacije. No, kljub vsem težavam pa je društvo »Partizan« izvedlo kar obširen program svojih nastopov in tekmovanj. Razen na društvenih, okrajnih in republiških nastopih, kot n. pr. na I.,festivalu telesno kulture v Ljubljani, se je 18 pripadnikov »Partizana« udeležilo tudi velike manifestacije telesne kulture v Zagrebu, I. eimnaestrade. So bolj se člani »Partizana« udoistvujejo in igrajo v številnih sekcijah, namizno-teniški, odbojkarski, posebno pa z vedno večjim uspehom v rokometni sekciji, ki po številu članstva daleč presega okvire sekciie. Problemov okoli dejavnosti »Partizana« pa ni treba dolgo iskati. Tudi tukaj se pojavlja zmni refren: denar in prostori. Polmilijonska dotacija je na prvi pogled lepa vsota, vendar še daleč premajhna za vse prlrebe glede na vlogo in dejavnost društva. Dejstvo, da dom stoji izven Tržiča, je prav golovo eden izmed vzrokov, da ima društvo samo 382 članov, kar je za Tržič seveda premalo. Poleg tega je tudi ostalo gospodarsko stanje nezadovoljivo; manjka opre-' me in krojev. Seveda tudi z razpoložljivim igriščem niso zadovoljni, saj m njem še vedno stori stanovanjska stavba. Med vzroke ncraz°ihanosti »Partizana« štejejo tudi nekdanje centralno vodenje društev, saj ne-■ katere tovrslne direktive suloh niso imele stika s pravim stanjem v društvu. Dejavnost »Partizana« pa moti Se eno važno dejstvo. Mladina telovadi samo do 14. leta/ nato pa se nekako porazgubi po ostalih športnih panogah, tako da od nekdanjega močnega jedra ostanejo le še kakšni enostranski športno razviti in vzgojeni posamezniki. o vloiri in pomenu telesnovzgojnih društev ter o novi smeri, po kateri naj bi ta društva šla, je bilo v zadnjem času že dosti napisanega, zato bo dovolj, če oh koncu samo poudarimo, da je delo teh društev lahko važen pripomoček pri človekovem razvoju. Vrvež na belih stezah Česen najboljši med Tržičani © Krmelj med našimi slalomisli ja Stritih s časom 1.13,2. Z drugim mestom in drzno vožnjo je presenetil kemaj 13-letni Bruno Teran, ki je dosegel čas 1.21,1. Tretji pa je bil Pavel Hafner. Toliko ljudi se že leta ni pojavilo na tržiških smučiščih kot v nedeljo 26. januarja. Dopoldne so bile iz Loma sankaške tekme članov in članic Tovarne kos in srpov ter meddruštvene sankaške tekme, katerih so se udeležili člani smučarskih klubov z Jesenic, Begunj, Žirovnice in Tržiča. Tekmovanje je bilo moštveno in posamezno s tekmovalnimi in navadnimi smučmi. Med 75 tekmovalci, ki so se potegovali za pokal SZDL Tržiča, je dosegel med tekmovalnimi sanmi najboljši čas dneva Danijel Klemenčič pred Pšenico (oba z Jesenic), Česnom (iz Tržiča), Bohincem (iz Žirovnice), Ulčarjem (z Jesenic) itd. Moštva pa so se razvrstila takole: 1. Jesenice, 2. Tržič, 3. Žirovnica, 4. Begunje. Med ženskami je osvojila prvo mesto Silva Debeljak iz Žirovnice. Med tekmovalci z navadnimi sanmi so prva. mesta osvojili Tržičani: Tišlcr, Valja-vec in Meglic. Še večji živ-žav je bil isti čas v Hrastih. Številni pionirji so se pomerili v veleslalomu, ki ga je organiziralo športno društvo »Ljubelj« v okviru pionirsko-mladinskih občinskih zimsko-športnih iger. Najbolje se je izkazal Janez Dovžan pred Jože-tom Slucinom in Andrejem So-kličem. Popoldne pa se jo tekmovanje nadaljevalo v slalomu mod mladinci in člani. Pri mladincih je zanesljivo zmagal Mit- Gorenjska ob'atfilnioa Kranj išče za svojo poslovalnico v Tržiču vajenca ali vajenko s potrebno šolsko izobrazbo. — Nastop takoj. MOTO-SKIJilRING JE NAVDUŠIL TRZlŠKO PUBLIKO V organizaciji Avtc-moto društva je bil pretekli četrtek na progi Cegelšo—Podljubelj (okoli 2,5 km) izveden moto-skijiiring, katerega se je udeležilo 12 motoristov in smučarjev. V kategoriji 175 cem jo zmagal Peter. Porko na motorju Puch s sovo-začem-smučarjem Janezom Per-kom. — Drugi je bil Zupan na Puchu s smučarjem Kovarjom, tretji Zadražnik z Grosom itd. — V kategoriji 250 cem je prvo moto in. najboljši čas dneva dosegel Frido Porko s smučarjem Jankom Krmoljcm pred Rupar-jem in smučarjem Dornikom, oba na Puchu. Tretji je bil Go-ričan na BMW s smučarjem Kingom. Med dvema prikolicama je bil Matej Kurnik z Leža-jem in Jožem Krmeljem (dosegli drugi najboljši čas) boljši od Hrasta z Rotarjem in Frantar-jem kot smučarjem. VZPEN.IAČA V HRASTIH LEPO OBRATUJE, SAMO... Mala pionirska vzpenjača v Hrastih zadnje čase lepo razveseljuje številne ljubitelje belih poljan, saj jim prihrani dosti časa in truda. Z nizko ceno 2 oz. 5 dinarjev je baje ena najcenejših v Jugoslaviji. Malokdo pa ve, da dela Turističnemu društvu ta mala vzpenjača precej skrbi, še več pa stroškov. Težko je najti potrebne ljudi, ki bi jo upravljali. Izkupiček ne pokrije niti stroškov za električni tok. Brez dvoma je prav, da je cena majhna, toda ni prav, da vse breme izdatkov nosi Turistično društvo samo. Lotos so prvič na tržiških smučiščih nastopili tudi — razen Slefeta in Matevža Lukanca — vsi najboljši tržiški smučarji: 14 tekmovalcev je dvakrat zaporedoma med 35 vratci merilo svoje znanje in pripravljenost za letošnje nastope. Najbolj zanesljivo vožnjo je pokazal ter tudi v obeh tekih dosegel najboljši čas Janko Krmelj, 0.54,1. Lep napredek kaže tudi Vinko Svab, ki je dosegel drugo mesto, čas 0.55,1, tretje mesto pa Janez Perko s časom 0.57,4, četrti je bil Peter Križaj, 0.58,1. Peti je bil lansko leto še mladinec Stanko Dovžan. Ludvik Dornik pa je v obeh vožnjah preveč forsiral, tako je v prvem teku padel, v drugem pa odstopil. To pionirsko mladinsko tekmovanje je pokazalo, da imamo pri nas mladih obetajočih smučarjev dovolj. Da bodo pa uspešno zamenjali naše reprezentan-te, to pa vsekakor ni odvisno samo od njih. Prvič jim manjka opreme, drugič sistematične vzgoje pod vodstvom izkušenih smučarjev in pa še nadaljnje pozornosti vodstva našega smučarskega kluba so potrebni. — Se več takih tekmovanj! PO KATEREM KRITERIJU NI ŠEL DORNIK V BADGASTEIN? Po prvih izbirah kandidatov za udeležbo na svetovnem smučarskem prvenstvu, ki je bilo te dni v Badgasteinu, je bil vedno upoštevan tudi Ludvik Dornik. Uspehi, ki jih je dosegel, ga upravičeno uvrščajo med stalne člane državne reprezentance. Po mnenju mnogih je trenutno celo naš smučar št. 2. Tako je res čudno, da jo ostal doma, medtem ko mnogo slabši zastopajo naše barve na svetovnem prvenstvu. Mar naj bosta merilo IS dve izbirni tekmi, pri katerih je imel Dornik pač smolo ter padel? Zanimivo, da je na izbirnih tekmah na Črnem vrhu kljub padcu zaostal le za nekaj desotink za .Tancem, ki nadomešča Dornika na tekmah za svetovno prvenstvo. O primerjavi uspehov in izkušenj med Dornikom in Jancem ni treba razpravljati. Vsekakor čuti tržiška športna javnost zapostavljanji naših smučarjev s strani zveznega kapetana, ki je predlagal za Badgastein Stefeta, Lukanca, Janca, Klinarja in Zahota, saj je Dornik od zadnjih treh skoraj za razred boljši, pa tudi Janka Krmelia bi morali prej upoštevati, če so že Klinarja in Zako-ta poslali kot mladinca, da se česa naučita, pa vsekakor zaenkrat še ne gre mesto pri vrhu reprezentance Milanu Jancu! KINO 8.—10. februarja ameriški barv. film Na ovinku reke. 11.—12. februarja italijanski film Kruh, ljubezen in fantazija. 13.—14. februarja italijanski film Fant za vse. 15.—17. februarja ruski barvni film Novoletni ples . 13.—19. februarja poljski film Skrivnost okna. TRŽIČANI! Kot vsako leto organizira Turistično društvo tudi letos za dan 18. februarja PUSTNI KARNEVAL V ta namen je društvo naprosilo za sodelovanje naše najboljše komike in godbenike, prosi pa tudi vse ostale Tržičane, da se v čimvečjem številu pfipra-vijo za udeležbo pri obhodu mask. Prijavite se v pisarni Turističnega društva, kjer dobito vsa nadaljnja navodila in se po-, svetujete lahko tudi glede mask! DROBNE NOVICE S seje občinskega ljudskega odbora in obeh zborov 21. Jan. Na skupni seji obeh zborov je predsednik tov. Lovro Cerar podal poročilo o delu odbora in njegovih organov v lanskem letu, določil je, da dobijo uslužbenci in delavci občinskega ljud. odbora 50 % skupnih rodnih prejemkov kot novoletno nagrado, imenoval jo disciplinsko sodišče, ki vodi disciplinski postopek zoper direktorje, člane delavskega sveta ali upravnega odbora podjetij, če bi kršili delovno disciplino, dalje je imenoval komisije za razpis mest direktorjev v podjetjih in je imenoval upravni odbor za Otroški dom v Tržiču. Zbor proizvajalcev pa je na svojem zasedanju potrdil spremembo naziva podjetja »Remont« in je razširil dejavnost toga podjetja na zidarstvo. To podjetje bo torej lahko v bodoče gradilo tudi manjše stavbe. Njegov bodoči naziv se glasi: »Stavbno podjetje za nizke gradnje in remont«. Dalje jo ta zbor razpravljal in sklepal o dodelitvi zemljišč SLP nekaterim prosilcem, dovolil je prodajo hišo Prehod št. 1 Pijl Stante, dodelil je Gradbenemu podjetju zgradbo v Janežičevi ulici 7, da si tam uredi poleg sob za delavce tudi menzo, ter je sklenil dati razne garancije gospodarskim organizacijam za posojila iz investicijskega sklada in je tudi sklonil nekatera virmiranja V proračunu. Občinski zbor pa je potrdil zaporo prehoda preko tovarne »Runo« v Bečanovi ulici in je odločal o neki vloženi pritožbi zaradi dodelitve socialne podpore. Telefon v sleherno vas Vasi Leše in Brezje dobita telefon. S tem se bosta tudi ta dva kraja, ki sta nekam oddaljena od mesta, od zdravnika, babice, reševalne postaje, ljudske milic° itd., dobila neposredno zvezo. Zbori volivcev Vsi zbori volivcev v naši občini so bili izvršeni do 26 la' nuarja. Udeležba je bila v nekaterih kvartih celo nad pričakovanjem zadovoljiva. Volivci s<1 izvolili delegate za kandidacijske konference, na katerih sn 1. februarja že izbirali kandidate za poslance v republiško ter zvezno skupščino. »Tržiški vestnik«, glasilo SZDL tržiške občine, izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu / Ureiuje Sa Uredniški odbor. Zanj odgovarja Maks Stumfe! / Izdaja ga Turistično društvo v Tržiču / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA / Telefon št. 255 in 274 / Tiska tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranju / Celoletna naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna štev. 15 din / Tek. rač. izdajatelja: 61-KB-4-Z-9"