MED KNJIGAMI L. II. ŠT. 1 v CB 242 a 15 /š% OBČINE 5^81,/'3^4 197^/?3 Leto 1972/73 september Med knjigami je bilten pionirske knjižnice v Kranju /oddelek pri Osrednji knjižnici Kranj/. Na leto izide 5 Številk. Ureja vodja oddelka Berta Golob. UredniSki odbor; Ada Hrovatin, Bojan Pisk, Alenka Bole-Vrabec* Ivo ZrimSek. Likovni mentor: Štefan SimoniS. Razmnožuje Delavska univerza v Kranju. ŽELIMO VAM POVEDATI TOVARNA BOMBAŽNIH IZDELKOV ”1 B I" KRANJ JE ODDELKU PIONIRSKE KNJIŽNICE PODARILA PETDESET METROV BLAGA, DA SMO MOGLI STARE, OBRABLJENE ZAVESE ZAMENJATI Z NOVIMI. PREPRIČANI SMO, DA SE BOSTE VSI OBISKOVALCI V KNJIŽNIČNEM PROSTORU ZDAJ ŠE BOLJE POČUTILI. V VAŠEM IMENU IN V IMENU OSREDNJE KNJIŽNICE KRANJ SE DELOVNEMU KOLEKTIVU IN VODSTVU TOVARNE "I B I" ZA DARILO LEPO ZAHVALJUJEMO. Od obiskovalcev pionirske knjižnice želimo pohvaliti poštenost našega bralca IVANA VERDENIKA. V knjigi, ki si jo je izposodil v našem oddelku, je našel pet tisoč starih dinarjev. Denar je takoj prinesel v knjižnico, da bi ga mogli vrniti lastniku. Od 6.VI. do 15.VI. je bila v Gorenjskem muzeju odprta raz stava šolska glasila in mladinski listi, ki jo je pripravila p ] O 11 i F S k a knjižnica. Razstavo si je ogledalo 554 obiskovalcev, med njimi razred dijakov iz gimnazije na Jesenicah in 60 učencev osnovne šo le heroja Bračiča iz Tržiča. Do konca junija smo v pionirski knjižnici izposodili že to liko knjig kot !• 1971 v vsem letu. - Jeseni bomo nadaljevali z urami pravljic za predšolske otroke. Pripravili pa bomo tudi pravljlC.26 šolarje. 2 ZA STAREJŠE BRALCE BOMO ORGANIZIRALI SRE6ANJE Z MLADINSKIM PISATELJEM. Bilten MED KNJIGAMI bo tudi letos izšel v 5 številkah. Povejte nam, kakšnih podatkov si v njem posebno želite! Radi pohvalimo vašo discipliniranost. Prosimo, da bi tudi vnaprej pazili na to, da nam ne bi vrašali poškodovanih knjig in da bi skrbeli za red na knjižnih policah. Navadno je ob sobotah v knjižnici velika gneša. Navadite se prihajati po knjige tudi druge dneve, da vam bomo laže postregli in svetovali. Takoj na začetku šolskega leta vam želimo pri učenju čimveč uspeha. Ko boste pripravljali govorne vaje ali seminarske naloge iz zgodovine, zemljepisa in še kakega drugega predmeta ali ko boste tekmovali za bralno značko, vprašajte za gradivo in za nasvet tov. knjižničarke. v pionirski knjižnici najdete vsako novo mladinsko knjigo 17.9.1890-17.9.1970 - POZNAM DVE VRSTI LJUDI, KI MI NISO PO SRCU. TO SO TISTI, KI SE NE ZNAJO SMEJATI, IN TISTI, KI NE CENIJO PRAVLJIC - KI SO BILE DUŠA MOJE MLADOSTI. ZANJE SO PRAVLJICE RES UMRLE, A ZAME SO ŠE VEDNO ŽIVE. - KAR BI HOTEL, DA NE BI ŽIVELO, ŽIVI;KAR NOŠEM, DA BI UMRLO, UMRE. ZJUTRAJ SEM UGLEDAL SONCE NA ZAPADU. ORLA V KLETKI NE LJUBIM, KER ME STRAŠNO REŽEJO NJEGOVE OČI, BOLNE OD PONOSA. ORLA V VIŠAVI LJUBIM MANJ, KER JE RAZBOJNIK. SLAVCA IMAM RAD. PAPAGAJA NE MARAM, KER JE KOMEDIJANT. FRANCE BEVK V poletnih mesecih smo za vas nabavili sledeBe knjige: J. Kruu.se: ZloBin v Oradoru R. Guillot: Bela griva A. Pasternjak: Robert Fischer B. Jurca: Rodiš se samo enkrat N. Maurer: Kam pa teBe voda J» Vovk: Naš Buček A. Speer: Spomini V. Baum: Zlati Beveljoi M. Heim: Če bi se zrušil assuanski jez M. Mead: ljudje in kraji Tichy: Himalaja Kolar: Jadran, morje miru P» Zidar: KukaviBji Mihec V. Mal: Ime mi je Tomaž V. Arhar: Capljači A. Gala: Partizanski zdravnik R. Moore: Tihotapci mamil v mreži zasledovalcev E. Muser: RavensbrUck 0» Čafranek: Kdo se skriva v temi R. Sutcliff: PlaSilo za viteštvo Pisani živalski svet KNJIGE z naših polic G. Righini, G. Mašini: POT ZEMLJA —LUNA ODPRTA 144 strani; barvne ilustracije; cena: krt. 60 din Knjiga je izšla komaj mesec dni po prvem pristanku človeka na Luni in prvi natis je bil takoj razprodan. V knjigi so poljudnoznanstveno opisana dosedanja spoznanja človeštva o našem naravnem satelitu, natančno pa je opisan tudi polet Armstronga, Aldrina in Collinsa z Apolom 11. Mogoče S e ne v e e t e ~ kaj je geologija Ti.) jo n!' i k o nastanku, razvoju in a e stavi zemelj ske skorje ter o procesih, ki ce dogajajo v njej. Iz področja geologije vam priporočamo knjigo W x\w Atiti H,V, ! K m, W JP~,- A Bi' lk El j I |i S ps H I I a Vsebuje naslednja poglavja: UVOD, ČLOVEK IN VULKANI, GEOLOGIJA IN VULKANIZEM, OPAZOVANJE VULKANSKE AKTIVNOSTI, VULKANI IN ŽIVLJENJE RASTLIN, ŽIVALI IN VULKANIZEM. Knjigo dobite v pionirski knjižnici. 1 O D I S SE SAMO ENKRAT F "I Ur 1 • .^v F -41 I V'1 U';. V",, fr . al IrKF. ■ 8V:::p J0| .. -■ ..^ Pisateljico Branko Jurco poznate po knjigah BRATEC IN SESTRICA, GREGEC KOBILICA, HIŠICA OB MORJU, LIZIKE ZA VSE, OKOLI IN OKOLI,ŽRE-BIČEK BREZ POTNEGA LISTA, UHAČ IN NJEGOVA DRUŠČINA, VOHLJAČI IN PREPOVEDANE SKRIVNOSTI, prav gotovo pa tudi kot dolgoletno urednico CICIBANA. Letos je izšla njena dvajseta knji- e- rodiš se samo enkrat Ob tem pisateljskem jubileju smo pokramljali z njo tudi mi: Naj vam povem, da sem jutranji ptič. Nikoli mi ni bilo težko zgodaj vstati. Tudi ne, še smo se že z dnevom odpravili v planine. Dan pa se mi zavrti pred zaprtimi ošml, v zavesti in tudi zares kot vrtiljak. Nosi me s seboj. Po svoje. Brez prestanka, Le redko ga lahko po svoje zasušem. Ponoči zato seveda tudi prej mrknem. Pridejo pa večeri, ko sem budna ko zajec. Snoči sem poslušala Trio Lorenz. Igrali so Dvoraha in Smetano. Domov sem se vrnila pozno uro, v meni pa je sijala še dolgo ta bogata romantična glasba. Cicibana sem rada urejala« Bilo je,ko da se pogovarjam z otroki po vsej Sloveniji. Ilustracije, ki so mi jih prinesle slikarke in slikarji v uredništvo, so bile pogosto prave umetnine. Oko se jih ni moglo nagledati in duša ne naveseliti. Zame, za urednico, je bil to praznik. Uredniške skrbi? Nikoli nisem prišla na kraj s pismi, ki so mi jih pošiljali otroci. Kako rada bi vse objavila! To pa res ni bilo mogoče. Ciciban bi lahko bil poln samo te pošte. Toliko pisem je Ciciban dobival! Tistim, ki jim nisem mogla pisma objaviti, sem napisala Cicibanovo dopisnico. Otroci so mi povedali, kako so je bili veseli. Še ko sem bila deklica, sem vedno rekla, da hočem postati učiteljica. In učiteljica sem tudi postala. No, in tudi vam lahko povem, da mi ni bilo nikoli žal. Rada sem bila učiteljica. Rada imam otroke. Zato bi se, če bi še enkrat prišla na svet, odločila spet za učiteljico, No, če ne bi bila zdravnica. Če ne bi bila pravnica. A če bi bila pravnica, bi skrbela za mladino, ki bi hodila po krivih potih. OBISK pri pisateljici Priporočamo k n j i g e: Sandi Sitar: Mala vojna poštevanka Jarunkova: Edinka Vida Brest: Orehovo leto Vojan Arhar: CapljaSi Neža Maurer: Kam pa teče voda Pavle Zidar: Kukavičji Miheo Mimi Malenšek: Podlesnioe Thor Heyerdahl: Sončni Tiki Perenz Molnar: Dečki Pavlove ulice Branka Jurca: Rodiš se samo enkrat PRAVLJICE BOŽENENEMCOVE Suzy Arnaud-Valence: STRAŽA V LEDU luge Feustel: BIBI IZ OGLASNEGA STEBRIČKA Smiljan Rozman: JANKO IN NJEGOV SVET kclcitU0.0 Ci 1.1 urhom. 01 cl 11 i0 Je neelov pesmi materi padlega partizana v finskem prevodu«, Pesem ima v prevodu 2o verzov, v Kajuhovem izvirniku pa 14. Kajuta v flsiščluš V Grčiji je izšla zbirka sodobne slovenske poezije. Pesmi je prevedel prof. Marijan Tavčar. Cankarjeva povest HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA je prevedena v angleški, albanski, nemški, italijanski, bengalski, bolgarski, češki, ruski, danski, francoski, kitajski, poljski, romunski, slovaški jezik in v esperanto« S KNJIGO PO SVETU \ I NJEGOVO PRAVO [ SLUGA JERNEJ NARODNA KNJIŽNICA IVAN CANKAU 10 Pisatelj pravi$ de je bilo ob prelomu stoletja, ko se je rodil, v Los Angelesu ve5 konj kot avtomobilov in veS divjih zajcev kot ljudi. Prvi glasovi, ki se jih more spomniti, so pomenili praakljanje divje madke na strehi. Ode je bil želo znidar in zato se je družina vedkrat selila, toda nikoli prav daled. Kamorkoli so že prišli, še vedno so spadali v območje Los Angelesa. Najbolj sredno mladost je pisatelj preživljal e prijatelji,ko je z njimi križaril po morju. Vpisal se je na univerzo, posvetil pa se je samo študiju, ki ga je resnidno zanimal - psihologiji, filozofiji, zgodovini in angleškemu jeziku. Kasneje se je ukvarjal tudi s filmom in novinarstvom. ameriški pisatelj SCOTT O’ DELL je prejel "Pisanje,” pravi SCOtt O (It111 "je težko opravilo. Edina stvar, ki mi prinaša disto zadovoljstvo, je iskanje virov. Za to potrebujem tri do štiri meseoe. Zgodbo samo pa navadno dokončam v šestih mesecih. Pišem - kadar se lotim tega dela -od sedmih zjutraj do poldneva. Uporabljam električni pisalni stroj, ker narahlo godrnja, ko ga '»kljudim. To me spodbuja k pisanju, tako da ne gledam skozi okno. Včasih uporabljam pero in pišem zelo počasi. Pišem res lahko z vsem in povsod: v Španiji, Italiji, Nemčiji, Franciji, Angliji, Mehiki in v Santa Fe, v tem prelepem kraju Južne Kalifornije, kjer zdaj živim. Kadar ne pišem, berem ali pa delam na soncu. Rad delam na vrtu, rad sadim drevesa, križarim po morju in lovim ribe. Rad opazujem vreme, morske ptice, valove ob plimi in oseki, delfine in vse, kar je v morju živega. " ANDERSENOVO NAGRADO 5 KNJIGO SKOZI STOLETJA KNJIGA je prehodila dolgo razvojno pot tudi kar zadeva njeno oblikof ne samo vsebino, še pred nekaj stoletji - na primer v srednjem veku - so bile knjige zelo velike in težke, in kar se zdi morda najbolj nenavadno - z verigo priklenjene k steni. Bile so okovane in ob steni so se zapirale s sponko ali kar s pravo ključavnico. Pisane so bile na pergament, To je iz ovčje, kozlovske ali oslovske kože na poseben način izdelano usnje. Izdelava pergamenta ni bila poceni; Se dražji pa je bil p a-p i r u s, na katerega so pisali stari Egipčani. Papirus pomeni "rastlina z Nila", To je posebno trstje. V Evropi raste na prostem samo še na Siciliji, lahko pa bi ga videli tudi v zagrebškem botaničnem vrtu. Egiptovski papirus je zrastel do 6 metrov visoko. Rastlina je bila splošno uporabna. Iz nje so izdelovali čolne in sandale, pridobivali so iz nje pijačo in hrano, stržen rastline pa so na poseben način oblikovali v liste, na katere so mogli pisati. Papirus in pergament sta bila v primeri e še starejšim materialom, ki ga je človek uporabljal za pisanje, že zelo moderna, vsekakor pa namenoma izdelana zato, da bi se zapisane stvari bolj zagotovo ohranile poznejšim rodovom« Znanstveniki so ugotovili, da so ljudje najprej pisali na živalske kosti, na jelenove rogove, na plošče iz slonove kosti, na skale in na kamnite plošče. Kasneje so v ta namen izdelovali ploščice iz mehke gline, ki so jih posušili na soncu ali v pečeh. Pisali so na povoščene ploščice s posebno pripravo, imenovano s t i 1 u s. Prednost pisanja na povoščene ploščice je bila v tem, da so se dale zbrisati in so tako isto ploščo popisali po večkrat. To tehniko na primer še danes uporabljajo. Eskimi. Znano je, da so stari Slovani pisali na skorjo bukve. Sploh je nekoB drevesna skorja ljudem služila za zapisana sporočila; prav t^ko tudi rastlinski listi« V prvi svetovni vojni so se vojaki v Galiciji znašli na ta naBin, da so domov pošiljali "dopisnice'* iz brezovega lubja. Prastari material za pisanje pa je prav gotovo pesek/tudi mi se še radi zabavamo s tem, da BeBkamo po pesku, mivki in snegu/. Toda to, kar je bilo kdaj zapisano v pesek, ni moglo ostati trajno. Za zgodovino knjige je izrednega pomena izdelava papir-j a. Izum pritiBe Kitajcem. Minila so sto in stoletja, preden je papir spoznala tudi Evropa. Kitajcem je uspelo, da 5oo let prav nihSe ni zvedel zanj, potem pa so ga od njih prevzeli Korejci, za njimi Japonci in za temi Arabci. Arabci so skrivali papir kot skrivnost polnih 4oo let, njihovi vojni pohodi po Evropi pa so bili vzrok, da so papir spoznali najprej Španci,nato pa Italijani, Angleži, Poljaki in Nemci. V prvi polovici 13« stoletja so papir rabili tudi že na Slovenskem. Prva pap4rnica je stala na Fužinah pri Ljubljani. V njej je izdeloval papir mojster Pankrao. Še danes si težko zamišljamo, da bi za tiskanje knjig uporabljali kdaj kak drug material kot papir. Njegova osnovna surovina je ostal les. Prvi kitajski izdelovalec papirja C 8 j — I Ufi je papir pridobival iz drevesne skorje, cunj in ribiških mrež. KAJ JE BIBLIOFILSKA IZDAJA TA KNJIGA JE IZŠLA NA BOLJŠEM PAPIRJU V EN Tl SOC STO S ŠTEVILKAMI OZNAČENIH IZVODIH ŠTEVILKA TE KNJIGE Ji: Bibliofil je latinska beseda in pomeni ljubitelja in zbiralca dragocenih knjig. Bibliofilska izdaja knjige je, izdaja, ki je posebej namenjena tem ljubiteljem. Od drugih izdaj se razlikuje po skrbni opremi. Tiskana je na boljšem, celo na ročno izdelanem papirju. Te knjige so po formatu od običajnih dosti večje ali pa tudi manjše. Razporeditev besedila je v njih manj vsakdanja, strani so na primer tiskane le po sredini, tako da pride do posebnega izraza tudi nepotiska-ni prostor. Ta pa je v nekaterih knjigah ilustriran z vinjetami, inicialkami ali s kako drugo vrsto risbe. Mnoge bibliofilske izdaje so oštevilčene. Vrednost takih knjig je dosti večja. Oštevilčenost pomeni, da je bilo natisnjeno le določeno število izvodov. Za bibliofile imajo največjo vrednost izvodi z najmanjšo številko. V oštevilčeni bibliofilski izdaji so izšle tudi Prešernove Poezije. V taki izdaji je med vojno izšel v Ljubljani tudi Martin Krpan /glej fotografijo/. KAJ JE EKSLIBRIS Ekslibris je latinska beseda in pomeni umetniško oznako za lastnika knjige. To je drobna grafična umetnina - majhna risba, na= lepljena na notranji strani prve platnice. Ekslibris ima označeno tudi ime lastnika. Naj starej še ekslibrise je izdelal nemški slikar Albrecht Dtirer/147o-153o/. ir 1$ ra, n. ju živi im ustvarja 15 FRANCI ZAGORIČNIK Rojen 1,1933 v Dugl Real na Hrvaškem. Po pokllou pisatelj In svobodni umetnik. Živi na Kokrlol. Izdal je naslednja delaz AGAMEMNON, V RISU, OPUS NIČ, BAKLADA SMRTI, OBSEDNO STANJE, FONDI ORTJA PADA, OPUS ZERO, NAVODILO ZA UPORABO, LETO IN DAN, TO JE STVAR KI SE IMENUJE PESEM Ukvarja se s poezijo, prozo, esejistiko, z vizualno poezijo in s prevajanjem iz hrvaške in srbske literature« Z vizualno poezijo sodeluje v številnih revijah in antologijah po svetu. Sodeloval je tudi na skupinskih in mednarodnih razstavah te poezije v Srbiji, na Hrvaškem, v Italiji, Franclji, Švici, Nemšijl, Holandiji ter v Angliji in Severni Irski. Samostojno je razstavljal v Novem Sadu in Beogradu. NA POLICAH PIONIRSKE KNJIŽNICE JE TUDI TVOJA ZBIRKA "NAVODILO ZA UPORABO". POVEJ NAŠIM OBISKOVALCEM, KAJ ŽELIŠ IZRAZITI S . PESMIMI BREZ BESED! Pojem "pesem brez besed" je znan iz glasbenega ustvarjanja, kjer gre ponavadi za to, da ima skladba značaj samospeva, pri katerem pa je pevec /vokalni solist/ izpuščen. Ostane torej samo glasba inštrumenta, ki je pevca prej samo spremljal ali pa je z njim enakovredno nastopal. Posledica pevčeve odsotnosti v samospevu je takšna, da mora zdaj inštrument prevzeti nase vse breme zaželenega glasbenega učinka. Šele na ta način bi bil naslov "Pesem brez besed" upravičen. Jaz tega pojma pri svojem delu ne uporabljam, se mi pa zdi na nek način primeren. Tudi pri vizualni poeziji gre lahko za pesem brez besed. Še pa besede že so, gre pri tem največkrat za hoteni likovni učinek, ne pa zmeraj za tisto, kar beseda pomeni. V ospredju naj bi bilo torej to, da ni niti najmanj mišljena ena sama možnost in ena sama oblika izražanja v vizualni poeziji. Zraven tega, da je treba zdaj več kakor samo pomenu besede posvetiti pozornost še drugim stvarem. Predvsem znaku, črki, kot tistemu inštrumentu,ki bo spregovoril brez besed in s pomeni, ki so zdaj izraženi z drugačnimi sredstvi. Zdaj črka ni več samo surovina, s katero zapisujemo besede, ampak je svoje lastno izrazno sredstvo. To pomeni, da govori sama zase in sama s sabo ter na ta način odkriva svoje lastno bivanje. Črka ima zdaj veliko večje možnosti kakor pa eno samo, kakršno je imela v svoji edini službi besede. Iz tega bi tudi sledilo, da ne gre toliko za tisto, kar bi s temi pesmimi hotel izraziti jaz. Prej bi rekel, da skušam s svojim delom omogočiti to, da se v njem izrazi svet znaka, kakršen lahko je. To počnem največ zaradi tega, da bi se pokazala vrednost in zanimivost tam, kjer se zdi, da je ni in da je ne more biti. Prav tako zaradi tega, ker umetnost že sicer opozarja, da njen svet ni izključno svet besede in tudi na to, da je umetnost tudi zunaj tistega, kar zmore ustvariti človek. ■—t/~rzLJ ^ / //—' / / z /,-—-- / , / /,—• / / v .-=//._y _/ -J.-=L/ _/ _/ /—//~ /— /p-'r~ /~ /~ /; / _/ _/ z-V/ _/ p _jpL/~z_/~_r- /—//— /— /— /—7/ v _/____//-=L/ _/ _/ /-=£/ z z z—7z“ /—j— z,—zz z /,—L/ / / /,—L/ / /~/pLr~_r~_p /—/z" Z-^z _z _z _/-Vz _z _/~_tpL/~_/~ /pJ/~~ r~ /~J / i/ _z _z __z _/ _z,—zz z Z“ z,—zz~ z~ z z=> -/ _z _z^z _z _z ZJPL/ /~ /p'/— r~ /— /p'r ,_z ,_z zz z ,_z _/pS/~/ /— /pO~ /~ z~ • 7 — - y / __/ Z~r^/ __/ __/ Z—7/ / " / " Z—7/™,/"' Z— _/ Z-r7/ _/ __/ Z^//— /— /— Z^7/™” ' ' ' 7 7 / 7 //7^/ / / /-Jj __/ _J Z-^/ _/ __/ ________Z—7/ / V /,-dJ _./ __/ Z-^i/ __/ / Z—V / / Z—//— /— ^.Z^z „/ _/ z^/-ly /~ /z—7/'^ /”* /~ z^7/ / /~ y_/,_/ z-^z __z ^./"L.z™//-" /- /— Z=7/— 7 —7 /,-1/ „/ _/ Z-z^/~L/”Z /"” Z^7/- /*” z Z—7/ / _/ ;^J/1=L/ / / /,-pL/ _z ___/ z—v / _y z—v / 7,--7j / _J Z-V/ ___/ _/ /“ /■3_//=7/— / // / / z—7/ /— /■— —~ — -y/ — ,~J rJ/pL/ ,-J t ,~^zP^-Jj^^pP-tp/pL/pr 'J7^j-L/-p^Lrzj-p-7/p/r-' - ~ -y,"^/ -/ 7 7 , / , Z ,__^'7z_Z / / Z"— z________________________________________________________________________________________________________________________/ / Z/— / z / 7 :=iz _/ .P~Z_//’=E-/~_/~Z-/ ,~J z z—iz Z _Z _Z _Z /pw~ /- /p'/ z.-_z,-4^ z z z—Z / p-/pL/p/~_tljpI/~_j z //—v z z /,— / z z— /p'/~ /~ /p'/~ z Rojena: 1. 19o8 v Ljubljani Poklio: gospodinja Vloge: ved kot 5o velikih vlog in preko loo nastopov Veronika Deseniška v Ki-eftovih Celjskih grofih, Jelisava v Župandidevl Veroniki DeseniSki, KASTELKA /Vl.Levstik-H.Griin/ ob 4o-letnioi gledališkega dela; Kranj 1969 IGRALKA JE ZA SVOJE DELO PREJELA LINHARTOVO PLAKETO. Tennesse Villiams, Steklena menažerlja Škofja Loka, 22.1o.,23.1o.,29.1o.,3o.lo.,31.1o. 1955 OPIŠITE, PROSIM, NAŠIM BRALCEM SVOJE GLEDALIŠKO ŽIVLJENJE! Gledališče imam rada že od mladih nog. Kot 12-letna deklica sem že nastopala v baletu. Učila sem se klavir in petje. Obiskovala sem glasbeno šolo v Ljubljani. Moj oče je želel, da bi postala pevka. V gledališču je imel ložo in redni družinski obiski v teatru so bili zame usodni. Kot gimnazijka sem že nastopala v gledališkem klubu. Igrali smo za podeželje. Dobro se spominjam, da smo devetindvajsetega leta igrali v Borovnici, ko so tam odprli sokolski dom. Vozila sem se s kočijo, kar je bilo za takratne čase sila imenitno. Leta 193o sem prišla v Kranj. Igrala sem v Narodni čitalnici. Vaje so trajale tudi do treh zjutraj. Čez nekaj ur me je že čakala služba. Kazalo je, da se bom odločila za poklicno gledališče. Toda združiti gledališko šolo, službo in dom ni bilo mogoče. Odločila sem se, da ostanem amater. Ni ml žal. Kot amaterka sem odigrala velike vloge. V svojem amaterskem gledališkem življenju sem bila srečna. Po vojni sem igrala v Litiji in v Škofji Loki, ker sem tam živela. Leta 1959 sem se spet vrnila v Kranj. Tedaj v Kranju že ni bilo več poklicnega gledališča. Igrala pa sem ves čas z največjim veseljem. Po štirinajstih letih sem na primer spet igrala vlogo iz Cankarjeve drame. Prva vloga je bila Grudnovka, druga po štirinajstih letih pa Mrmoljevka. Igrala sem v Stekleni menažariji, v Školjki, v Ibsenovih Strahovih, da, odigrala sem zelo veliko vlog. V posebnem spominu so mi ostale otroške predstave. Za otroke sem igrala s posebnim veseljem. Otroci se v igro nenavadno vžive, tako da ves čas sodelujejo z igralcem. Kolikokrat so me prosili: NE,NE, NE ali pa: BEŽI! BEŽI! BEŽI! Užitek jih je bilo videti. Tako je moje gledališko življenje. Lahko vam povem samo še to, da bom igrala, dokler bom mogla. Brez gledališča bi težko živela. . °g %> . '*-n rmaraoevvr - o ^Se., w: ^ 0 ŠtRapo, "O" i I ^j 1 £J ^ p <» s % ' v n w! n> i: I PRAV UK V. fcSSSPf i j.mVe pruv(jkt ^C" / '*a° "So 9*^0. (fi^A 1 ^UjW^ ^ <5^ 9^ %> x> O ^ Jy ^ ■ Hotkov Cxjrr Šolski zvonec je utihni 1. Pobrali smo šila in kopita in se razgubili na počitnice. Nekateri so odšli na morje, drugi v hribe, nekaj pa jih je ostalo kar doma. Jaz sem prvi teden počitnic preživela v Šmarjeških toplicah, drugi teden pa pri stari mami pod Gorjanci v majhni vasici, ki ima le petnajst hiš. Tu je bilo zelo lepo. Lep in čist gorski zrak mi je povzročil boljši apetit, kot ga imam tu v tem mestnem dimu. Zjutraj rm’ niso zbudili avtomobili, ampak kikirikanje petelinov in mukanje krav. 'Vstajala sem že ob pol šestih, ko me je zlato sonce požgečkalo po nosu. Mehka pernica mi je vlekla glavo nazaj na blazino, toda škoda bi bilo prespati tako lepa jutra, poležavala bom lahko doma,sem sl rekla. Vse do zajtrka sem lazila za staro mamo, ki mi je pokazala mnogo nepoznanih rastlin. Po zajtrku sva z bratrancem pasla živino. Ni nama bilo dolgčas, kajti okoli naju se je na mah zbralo polno vaških otrok, s katerimi sva se zabavala vse do malice. Potem sem zlezla v kostanj. Tičala sem na drevesu kot vevrica. Brala sem napeto knjigo, ki sem jo prinesla s seboj. Popoldne so prišli na vrsto novi doživljaji z novimi prijatelji. Do treh sem poležavala na kozolcu in premišljevala o letošnjih čudovitih počitnicah, potem pa so me otroci zvabili v vodo. V kristalnem potoku se je bilo dosti lepše kopati kot na našem kopališču. No, če bi se kopala vsak dan, bi se naveličala tudi tega. Zato sem kar dostikrat pojezdila z Bistrem v bližnje vasi in po travnikih. To je bilo čudovito! Bister je visoko vzdigoval lepe in vitke noge, jaz pa sem bila v svileni obleki kot kakšna princeska. Jezdila sva po visoki travi, po gozdu kakor v filmih. Veliko lepega in dobrega sem se naučila in nič kaj vesela nisem bila, ko je prišel četrtek in sem morala odpotovati. Potolažila sem se, da bom prihodnje leto počitnice spet preživela na deželi. Spomine pa bom obujala, ko bom gledala slike, ki mi jih bodo v kratkem poslali. No, sedaj sem zopet doma in počitnice bodo vsak čas minile. MARIJA VOVK"n m/wu . * znin, n/niA zii nrvOj /vru nmx>juwju. »ujDJLCu^m/ oWr f ola, UO /Uv toiiAUDvi (yyW» Svotiicu vmjoJL mzirru Ojuw wm> rrfuu 'nruu cLalcu kbcl^l {*& nr Anbož i ri/ /yuu usnvOMoJoCL. JO/ AUZUžzWL /irvanLGL. L/ter, Oj AKUU fXZ»mOM. aWb'n6cu Ž>(jOu h)Jk) & cUuusai/ >uxh EA^lb7W0u m. ^^OUj. njacL Mowmj m jp LiIaDj ajucLSvklGgv . Jj nrajil nrwu txxxL. nM Oi/m tb L cioWxhG . cbour WiJu $>tKSz» nnu jljc/lHvctcJbCL XcxlU/KlLy fcju w CJU)WcUxSl^ /Wwiyu. Av AJt- jl&jLAmAj itovčfccu z oloJ AL Atoudcu ^ £xfeo|uC u^žJtcJaO/ NAS RAZGOVOR ALI SI MED POČITNICAMI PREBRALA VELIKO KNJIG? idksA |vQCa uzxp'‘X\ ^p^©frCxtxD. oscIa^O . 'ti^raAoji m «vt>e. Usu tm^KmAcj^. -KAKO SE POČUTIŠ V PREUREJENI KNJIŽNICI? ti ^vfttAkCrtjjUrtk /Ot/ |vOOj5xnnL^fru Wi^iWu ^otir^d . Adki WjiatnrvsU . ALI NAJDEŠ V NAŠI KNJIŽNICI ZADOSTNO IZBIRO KNJIG? ir j - L, Kijor^rra' vj^Vvrto W^,o^t e^cAd 0^o'vK^fAM ^JYA . ^nv^c^TMtA, C^O^oViUvA (kcuAo^thO' ^ W^iLv<