PROSLAVA 80-LETNICE V MESTNEM PARKU POZDRAV NAŠIM GOSTOM Člani kolektiva EMO pozdravljamo vse udeležence proslave naše 80-letnice. Iskren, tovariški in prijateljski pozdrav naj velja vsem delavcem ZP Iskra, našim poslovnim partnerjem in prijateljem, delavcem celjskih kolektivov, borcem NOV, naši mladini in vsem občanom mesta Celja in okolice. Želimo, da bi se na naši proslavi prijetno počutili, saj je to praznovanje na Dan borca posvečeno spominu vseh tistih, ki so se bojevali in zmagali v boju za svobodo delovnih ljudi. V tem boju se je skovalo bratstvo in enotnost naših narodov. Iz njega je izšlo naše samoupravljanje in naša samoupravna družbena ureditev. Celje - skladišče D-Per 214/1974 19740228,6 v» 3} V*" m z ŠŠ& P VABIMO OBČANE CELJA, DELAVCE CELJSKIH KOLEKTIVOV, DELAVCE IZ ZP ISKRA IN VSE ČLANE NAŠEGA KOLEKTIVA TER NJIHOVE SVOJCE, DA SE UDELEŽE TE VELIKE PRIREDITVE. CENTRALNA PROSLAVA 80-LETNICE EMO BO V ČETRTEK, 4. JULIJA NA DAN BORCA OB 10. URI V MESTNEM PARKU. NA PROSLAVI BO GOVORIL PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SR SLOVENIJE TOV. ANDREJ MARINC. PO KONČANEM KULTURNEM PROGRAMU BO LJUDSKO RAJANJE, DELITEV PARTIZANSKEGA GOLAŽA IN PRIJATELJSKI SPREJEMI TER RAZGOVORI MED DELAVCI IN NJIHOVIMI GOSTI. GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE NAŠE SAMOUPRAVLJANJE V LUČI OSEMDESETLETNICE Letcs poteka osemdeset let odkar je prvih deset delavcev postavilo temelje za nadaljnji razvoj naše tovarne. Iz male emajlirnice se je postopoma razvila sedanja tovarna, ki je v svoji zgodovini spreminjala ime, dokler ni pred leti dobila ime EMO — emajlirnica — metalna industrija in orodjarna. Tako ime je narekoval njen razvoj in morda bo ta v prihodnosti zahteval ponovno spremembo imena. Toda pustimo ime ob strani, kajti to, čeprav nam mnogo pomeni, nam nikdar ne pomeni toliko kot ljudje, ki so delali in še delajo v tovarni, ljudje, ki so jo ustvarili in osvobodili. Osvobodili so sebe in njo izpod kapitalističnega jarma. Začeli so ustvarjati in ustvarjajov njej sebi in prihodnjim generacijam nov svet, svet svobodnega delovnega človeka. Korenine samoupravljanja segajo daleč nazaj v preteklost, v tisti čas, ko se je začela zbujati med delavci proletarska revolucionarna zavest. Lahko rečemo, da je bilo to takrat, ko so že v prvem letu obratovanja lačni delavci stavkali in si na ta način skušali izboljšati svoj položaj. Bodi kakorkoli, hiter vzpon tovarne so omogočili predvsem izredno marljivi delavci, za katere je tedanji lastnik ugotavljal, da je njihova pridnost, sposobnost in poštenost najboljša v Srednji Evropi. Ta lastnik pa jim je vedno obrnil hrbet takrat, ko so bili v stiski, ko so si skušali s stavkami izboljšati svoj težak položaj. Delavci so čutili pripadnost svoji tovarni, čeprav je bila v lasti tujega kapitalista. Znali so ceniti delo, vedeli so, da jo ustvarjajo sami, vedeli so, da so v njene zidove in stroje vgrajeni njihovi žulji. Lastnik tovarne in poznejši njegovi potomci so pokazali zelo malo hvaležnosti do' svojih delavcev. Nenehno so širili svoje bogastvo in ustvarjali velikanske dobičke, delavce o katerih so se tako pohvalno izražali pa so neusmiljeno izkoriščali. Brez kakršnekoli zaščite so morali delati od šeste ure zjutraj do osemnajste ure zvečer tako moški, ženske in otroci. Otroci so opravljali pretežka dela, ki bi jih morali opravljati odrasli, če pa pri delu niso vzdržali so jih enostavno nagnali iz tovarne. Delovne sile je bilo takrat na pretek in delavci se niso upali upirati v borbi za košček suhega kruha. Vendar jih je že leta 1896 lakota primorala, da so začeli stavkati. S stavko pa niso dosegli nobenega izboljšanja neznosnih življenjskih razmer. Več kot polovica delavcev je bila odpuščenih. Tik pred prvo svetovno vojno so si slovenski delavci priborili nekaj pravic, vendar delavci tovarne niso imeli prav nič od tega. Zgodovinski viri jasno kažejo, da so se zlasti v letih 1912 do 1914 delavci hitro menjavali. Na izpraznjena delovna mesta je pri- hajalo vedno več novih, ki pa so po nekaj mesecih dela zopet odšli iskat boljši zaslužek v druga podjetja kajti od mezde, ki so jo prejemali v tovarni niso mogli živeti. Hitro menjavanje delovne sile pa je povzročalo, da se tovarna ni razvijala v normalnih okoliščinah do izbruha prve svetovne vojne. V prvi svetovni vojni pa se je položaj delavstva zaradi neprestanega dviganja cen življenjskim potrebščinam še bolj poslabšal. Med delavstvom sta vladala glad in revščina, lastnik tovarne pa si je z vojnimi naročili ustvaril ogromne vojne dobičke. Po prvi svetovni vojni je bila ustanovljena delniška družba z nazivom »A. Westen d. d.«, katere člani so bili večidel člani družine bivšega lastnika. V to družbo so spadale nekatere tovarne v inozemstvu in v državi. Kupili so tudi delnice Železarne krajnske industrije na Jesenicah (Železarna Jesenice). Delniška družba je imela močan vpliv političnega značaja saj je financi- rala časopise »Narodna politika« in »Jutro«. Leta 1923 so bili zgrajeni nekateri novi objekti in pogonske naprave. Organizirana je bila nova proizvodnja in začel se je izvoz zlasti v Bolgarijo, Grčijo in Turčijo. Takoj naslednje leto pa se je začela proizvodnja radiatorjev za centralno kurjavo, po-kositrane posode ter higienskih in sanitarnih izdelkov. Bogat asortiman različnih emajliranih in drugih izdelkov je vzbudil veliko zanimanje kupcev v inozemstvu. Izvoz izdelkov se je močno razmahnil v države Srednjega vzhoda. Do leta 1930 je tovarna zgradila veliko število novih objektov kot so skladišča, delavnice, garaže in nekaj zgradb za stanovanja delavcev. V letih 1932 do 1936 je bil dosežen naj večji razmah proizvodnje. Takrat je znašala dnevna proizvodnja 20.000 kg izdelkov, zaposlenih delavcev pa je bilo 2.000. Čeprav je imela tovarna ogromne dobičke in se je tako hitro razvijala, se položaj delavstva po prvi svetovni vojni ni prav nič izboljšal. Že leta 1922 se je delavstvo znašlo v nemogočem položaju. Revščina zaradi nizkih mezd je vedno bolj naraščala. Zaradi tega se je delavstvo odločilo za stavko, ki je trajala od 8. aprila do 6. junija 1922 leta. Vse delavstvo Slovenije je takrat podprlo naše stavkujoče delavce. Delavci so zahtevali zvišanje mezd za trideset procentov, priznanje sindikata in delavskih zaupnikov za zakonite predstavnike delavstva, človeško ravnanje z ljudmi, upoštevanje predpisov, ki varujejo koristi delavstva, izboljšanje socialne zaščite delavstva, priznanje pravice do letnih dopustov in da nihče ne sme biti zaradi stavke odpuščen. Lastnk tovarne je pristal na osemproeentno zvišanje mezd ter podpisal izjavo, da sprejema zahteve delavcev. Kljub podpisani izjavi pa je bilo mnogo delavcev odpuščenih iz tovarne pa tudi druge zahteve niso bile izpolnjene. Lastnika tovarne je močno ščitil tedanji režim, ki je poslal dvaintrideset delavcev, organizatorjev stavke pred sodišče. Velika gospodarska kriza, ki je v letih 1929 in 1930 zajela za Ameriko tudi Evropo je delavstvo močno prizadela. Odrejeno je bilo, da so delavci delali le po dva do tri dni na teden, vendar ne vsi. Polno zaposleni so bili le tovarnarjevi privrženci. V tem času pa je začel obiskovati delavstvo Franc Leskošek- Luka, ki je v tovarni delal po prvi svetovni vojni kot železostru-gar. Postal je tajnik Zveze kovinskih delavcev Jugoslavije v Ljubljani in je s svojim odločnim nastopom prenašajoč direktive KP krepil enotnost in borbenost naših delavcev. Delavstvo se je tako organiziralo v svoji enotni sindikalni organizaciji. Neusmiljeno in brezobzirno izkoriščanje ter grobo ravnanje vodilnih oseb z delavci je bilo posledica velike organizirane stavke leta 1936. Ta stavka je trajala od 27. avgusta do 6. septembra 1936. Delavci so zasedli tovarno in zastražili vse vhode. Tudi spali so v tovarni. Stavko je vodil stavkovni odbor, ki je bil sestavljen iz delavskih zaupnikov. Na čelu odbora je bil glavni zaupnik Franc Kač. Pogajanja z lastnikom tovarne pa sta vodila Franc Le-skošek-Luka in Franc Kač. Ta dva in Peter Stante-Skala ter drugi tovariši so zvesto uveljavljali med delavstvom direktive KP. Ta velika stavka pa se je kot prva leta 1922 neugodno končala za stavku-j oče. Tovarnar j e sporazumno s tedanjo oblastjo zadušil stavko z oboroženo policijsko silo. Žandarji so pretepali žene, teptali po njih in jih vlačili za lase iz tovarne na cesto. Mnogo stavku-jočih delavcev so s brutalno silo naložili na tovorne avtomobile in jih odpeljali v zapore. Najstrašnejši prizor pa je bil, ko so se žene vrgle na tračnice pred tovorni vlak, ki je pripeljal material v tovarno. Žandarji so hoteli z bajoneti prisiliti strojevodjo, da bi zapeljal po telesih žena, toda hrabri strojevodja je vlak ustavil in ga pognal nazaj. Toda, če je bila stavka zatrta s tako brutalno silo, pa se je v srcih delavstva vžgala mogočna iskra upora, ki je tlela in dosegla svoj vrhunec v štiriletnem narodno osvobodilnem boju. Veliko število delavcev se je vključilo v Narodno osvobodilni boj. Izmed vseh je padlo v bojih, bilo ustreljenih ali likvidiranih v koncentracijskih taboriščih 46 delavcev in delavk. Bivši lastnik tovarne, ki jo postal med vojno izdajalec slovenskega ljudstva, čeprav mu je prav to ljudstvo ustvarilo bajno bogastvo je pobegnil v inozemstvo potem, ko je bil zaradi svojih zločinov obsojen na dolgoletno ječo. V spomin padlim delavcem je kolektiv postavil v upravnem poslopju tovarne spominsko ploščo z naslednjimi verzi, ki jih je napisal naš pesnik Fran Roš: (Nadaljevanje na 3. strani) Emajlirnica kopalnih kadi v Kruševcu Volišče 1. DS 1950 PROGRAM PROSLAVE OSEMDESETLETNICE EMO Članom kolektiva in upokojenim sodelavcem EMO objavljamo program proslave osemdesete obletnice obratovanja tovarne. Mnogo je bilo zanimanja za ta program in na naše uredništvo ste se obračali z vprašanjem, zakaj ga ne objavimo. V opravičilo nam in pripravljalnemu odboru, ki je program sestavil, naj po-lemo, da prej programa ni bilo mogoče objaviti, ker kraj proslave še ni bil znan. Sedaj je dokončno urejeno, da bo centralna proslava na dan borca, 4. julija 1974 v mestnem parku na prostoru hokejskega drsalnega kluba. Delavski svet je na zadnji seji na predlog pripravljalnega odbora odobril program proslave, ki je kot se boste sami prepričali zelo pester. Skupno z našimi člani kolektiva in upokojenimi sodelavci pa praznujejo naš velik praznik tudi naši sodelavci iz Združenega podjetja Iskra. K nam bodo torej prišli številni delavci iz vseh podjetij Iskre in naša dolžnost je, da jim izkažemo največje gostoljubje, da se bodo pri nas prijetno počutili in veselo praznovali z nami ta naš visoki jubilej. Četrti julij, dan borca je vezan tudi na veliko športno manifestacijo delavcev ZP Iskra — »Iskrlado«. V okviru programa se bodo torej odvijala velika športna tekmovanja. Res je, da bo glavna proslava dala veliko obeležje našemu praznovanju, vendar moramo v letošnjem jubilejnem letu storiti vse, kar je mogoče, da dosežemo naše planske naloge, da bodo naše TOZD postale res take gospodarske enote, ki bodo lahko in vztrajno reševale gospodarske in druge naloge, ki jih morajo reševati v skladu z njihovimi pravicami in dolžnostmi. Sedaj pa si oglejmo naš program proslave podrobneje. CENTRALNA PROSLAVA Centralna proslava bo v četrtek, dne 4. julija 1974 ob 10. uri v mestnem parku, na prostoru hokejsko-drsalnega kluba v Celju. Vsak član kolektiva in upokojeni delavec EMO bo prejel za to proslavo posebno vabilo. Na proslavi bodo po programu slavnostni govori in kulturni spored naših združenih pevskih zborov z recitacijami. Po končanih govorih in kulturnem programu se bo začelo okrog 11,30 ljudsko rajanje na prostoru proslave. Zaigral nam bo priznani narodno-zabavni ansambel — Celjski instrumentalni kvintet. Kot smo že omenili, bo vsak član kolektiva in upokojeni delavec EMO prejel za proslavo posebno vabilo. V vabilu bo posebni kupon za »prehrambeni« paket in spominska značka. V »prehrambenem« poketu bo jedilni pribor in lepo izdelana spominska skodela, k temu pa je pridan še partizanski golaž, ki ga bo pripravila renomirana kuhinja celjske garnizije in liter dobrega vinčka. Na prireditvenem prostoru bodo postavljene stojnice celjskih gostinskih podjetij, kjer bo mogoče kupiti za nižjo ceno kot običajno raznovrstna jedila in alkoholne ter brezalkoholne pijače. Ta dan bo organizacija ZB do 10. ure počastila praznik — dan borca, s posebnim programom. Zaželeno je, da pridejo borci NOV na praznovanje z odlikovanji. S tem smo vas seznanili le s programom centralne proslave, ki je nedvomno vse člane kolektiva in upokojene sodelavce najbolj zanimal. Program smo vam predstavili le v glavnih obrisih ker je ta zelo obširen, vendar upamo, da smo vam na ta način najbolj ustregli. PRIREDITVE OB OSEMDESETLETNICI EMO Od 21. maja do 1. junija 1974 Ekskluzivna razstava »Sodobna posoda« pri CZNG v Ljubljani. Od 27. maja do 1. junija 1974 Sedemnajsto srečanje gledaliških skupin Slovenije v Celju pod pokroviteljstvom EMO — Celje . Dne 2. junija 1974 Republiško prvenstvo pionirjev modelarjev v kategoriji prosto letečih jadralnih modelov na letališču v Levcu pod pokroviteljstvom EMO — Celje. Od 15. do 16. junija 1974 XXIX. Prvenstvo ljubljanskega armadnega področja LJAO pod pokroviteljstvom EMO — Celje. Od 22. do 23. junija 1974 Velike športne prireditve ob dnevu Iskre (Dan borca) — ISKRIADA v Celju. Od 24. junija do 4. julija 1974 Razstava »ZGODOVINA EMO IN EMAJL V UMETNOSTI« v muzeju revolucije v Celju. 25. junija 1974 ob 9,30 Tiskovna konferenca za jugoslovanski tisk, radio in televizijo v dvorani delavskega sveta v EMO — Celje. 27. junija 1974 ob 10,00 Sestanek s poslovnimi partnerji EMO v dvorani delavskega sveta EMO — Celje. 28. junija 1974 ob 20,00 Zabavna prireditev »EMO 80 LET« v Narodnem domu v Celju. Prireja mladinski aktiv EMO — Celje. Dne 1. julija 1974 ob 20,00 Srečanje kulturnih skupin ZP Iskra in EMO v Celjskem mestnem gledališču. Dne 2. julija 1974 Svečana seja delavskega sveta EMO v dvorani Narodnega doma v Celju. Dne 3. julija 1974 Dan ogleda tovarne EMO — obhod vsako uro. Naše samoupravljanje v luči osemdesetletnice (Nadaljevanje z 2. strani) »Zvestoba proletarska vam skovala v razredni borbi jezavestinmoč. Pravica v tla teptana vas je zvala, da vstali ste in s puškami šli v noč. Svobodno sonce domovine sije, oblast v njej last je delovnih ljudi. In ko junake vas gomila krije, v nesmrtni slavi vaš spomin živi.« Dvema nekdanjima revolucionarjema, delavcema tovarne, pa je nova Jugoslavija podelila naslov narodnih herojev. To sta Franc Leskošek-Luka in Peter Stante-Skala. Delavsko samoupravljanje je zrastlo iz globokih korenin boja delavcev za svoj obstanek in za uresničitev plemenitih ciljev naše Komunistične partije oziroma Zveze komunistov Jugoslavije. Velike želje delavstva so se u-resničile dne 25. avgusta 1950, ko je začel upravljati tovarno prvi delavski svet. Ta dogodek je bil velik mejnik v zgodovinskem razvoju podjetja. Že prvi delavski svet je sprejel kratkoročne in dolgoročne plane razvoja, ki pa so se le deloma uresničili. Star strojni park se ni obnovil kot je bila želja delavstva. Sredstva je bilo treba odvajati skupnosti za obnovo, tako, da za obnovo lastnega strojnega parka ni ostalo nič ali pa zelo malo. Ta se je obnavljal in se še obnavlja postopoma. Kljub starim strojem, ki so jih delavci skrbno negovali, je tovarna v dobi samoupravljanja do leta 1958 povečala svojo proizvodnjo kar za 508 odstotkov. Delavsko samoupravljanje je preživelo tri važna obdobja. Obdobje delavskega sveta je obogatilo izkušnje delavcev taiko. da so spoznali nujo po decentralizaciji samoupravljanja. Z ustanovitvijo takozvanih ekonomskih enot, so bili ustanovljeni tudi sveti delovnih enot in že tedaj delovne skupine. Tako se je v dobi tedanje decentralizacije močno razvila vzpodbuda za večjo produktivnost. Delavci so prijavljali številne racionalizacije, katerih realizacija je omogočila pri starih strojih tako visoko proizvodnjo. V zadnjem obdobju so bile u-stanovljene organizacije združenega dela, ki že imajo in bodo v bodoče imele močan vpliv na dvig storilnosti dela. V dobi samoupravljanja so bile zgrajene številne nove industrijske zgradbe. Modernizirala se je proizvodnja v TOZD Tovarna posode, nastala je nova tovarna radiatorjev in nova tovarna kontejnerjev. Zgrajenih je bilo veliko število stanovanjskih hiš toda, čeprav so v okviru možnosti gradnja stanovanj postopoma vsako leto nadaljuje, je pomanjkanje stanovanj še vedno zelo bčutno. Organi samoupravljanja so sprejeli dolgoročni plan razvoja podjetja in od uresničitve tega plana je marsikaj odvisno. tuja tržišča Naša pot na Ko praznujemo letos osemdeseto obletnico plodnega dela našega podjetja, se moramo za nekaj časa oddaljiti od dinamične sedanjosti in se ozreti v tisti čas, ko se je počasi, toda vztrajno širila steza našega izvoza v tuje dežele. Kronisti pravijo, da je naš izvoz dve leti mlajši kot tovarna, vendar segajo njegovi začetki nedvomno že v začetek tovarne. Ob koncu prejšnjega stoletja, ko je začela tovarna redno proizvajati emajlirano posodo, so se zlasti gospodinje izredno navduševale za tovrstne izdelke. Emajlirana posoda pa ni vzbudila zanimanja le pri mestnih gospodinjah, temveč tudi pri kmetskih. Takratna emajlirana posoda, ki jo je proizvajala naša tovarna, je bila znana zlasti po svoji izdržlji-vosti in kvalitetnem emajlu. Gospodinje tako v mestih kot tudi na podeželju še niso poznale električnih štedilnikov. Na kmetih so prevladovala še stara kmetska ognjišča, v mestnih gospodinjstvih pa štedilniki na trda goriva. Čeprav je bil takratni proizvodni proces pretežno obrtniški — prevladovalo je manuelno delo, so imeli glede kvalitete strogo enake kriterije za kvaliteto izdelkov tako za domače kot za tuje tržišče. Tradicija teh kriterijev se je ohranila do današnjih dni. V času ustanovitve leta 1896 pa do začetka prve svetovne vojne leta 1914 je emajlirana posoda izdelana v naši tovarni preplavila veliko in zahtevno tržišče bivše Avstro-Ogrsike monarhije, zajela celotno , tržišče Bolgarije, Turčije in države Sredozemlja. V dobi od ustanovitve do prve svetovne vojne se je močno razširil asortiman proizvodnje. V začetku so izdelovali in izvažali le emajlirano posodo, pozneje pa so začeli izdelovati še pocinkano, brušeno, pokositrano in drugovrstno posodo. Za takratne čase je značilno, da je tovarna znala prisluhniti željam potrošnikov, ki so bile zaradi raznolikega tržišča zelo raznolike in zahtevne. Po teh željah se je oblikovala in obarvala posoda tako. da je ugajala potrošnikom in je šla sproti v promet. V tej dobi se je posoda prodajala takorekoč sama na domačem in tujem tržišču. Značilno je kako so tedanji potrošniki preizkušali trdnost emajla ali posode. Potolkli so po njej običajno s stisnjenimi prsti. Če je imela posoda lep zvok je bila dobra. Zlasti so bili pazljivi na emajl, če ni morda od-krušen. Taki prizori so bili na sejmih zanimivi zlasti takrat, ko so posodo kupovale kmetske gospodinje. Te so bile pravi mojstri v preprostem ugotavljanju trdnosti emajla. Kot vsaka vojna je tudi prva svetovna vojna prekinila izvoz tovarniških izdelkov na tuja tržišča. Toda takoj po končani vojni so se kupci iz tujih tržišč začeli zopet zanimati za izdelke tovarne. Med prvo in drugo svetovno vojno se je izvoz vseh vrst izdelkov naše tovarne močno razširil. Zajel je večino držav v Sredozemlju, Grčijo, Francijo, Saudsko Arabijo, Sudan in Južno Afriko. Tako je dosegla tovarna leta 1937 kulmi-nacijsko točko izvoza s tem, da je izvozila 537 ton svojih izdelkov na tuja tržišča. Tako kot prva svetovna vojna je tudi druga prekinila izvoz. Ta se je ponovno začel leta 1947. Za takratni čas pa je treba upoštevati velike potrebe domačega tržišča in tudi veliko povpraševanje tujih tržišč. Za našo tovarno je še posebno značilno, da je začela normalno proizvajati že nekaj dni po osvoboditvi. Delala je s polno zmogljivostjo, čeprav je bilo zlasti v času od leta 1945 do 1950 veliko pomanjkanje materiala. To pomanjkanje je tudi močno oviralo večji izvoz. Kljub velikim težavam je tovarna že leta 1947 izvozila 192 ton posode in iztržila zanjo 1.500 dolarjev za tono v povprečju. Ta izvoz se nanaša pretežno na emajlirano posodo. Leta 1954 pa smo začeli ponovno izvažati pocinkano posodo. To leto smo izvozili nad 1.000 ton emajlirane in pocinkane posode. Po letu 1954 se je zunanje tržišče na široko odprlo — izvažali smo ogromne količine raznovrstne posode v Paragvaj, Egipt in Maroko. V povojni dobi zlasti tja do šestdesetega leta je nastala na zunanjih tržiščih velika konkurenčna 'borba. V raznih državah, ka mor smo izvažali, so nastale zaradi velikih potreb nove emajlimice. Te so rastle kot gobe po dežju. V svetovnem izvozu emajlirane in druge posode je prišlo v omenjenem obdobju do velike stagnacije, ter do upadanja svetovne trgovine. Svetovna proizvodnja emajlirane posode je zrastla močno preko tedaj že kritih potencialnih potreb. V celi vrsti nezadostno razvitih prekomorskih državah je prišlo do ustanavljanja lastnih emajlirnic, ki so zaprle vrata uvozu. Nekatere teh držav so razvile ogromne kapacitete ter ob neverjetno nizkih proizvodnih stroških in skromni opremljenosti preplavile z neverjetno nizkimi cenami tržišča prekomorskih držav. V tem času se je izredno hitro razvijala emajlna industrija tudi v vzhodnih socialističnih državah, ki so bile prisiljene, da svojo emajlirano posodo prodajajo v izvoz po političnih cenah. Taka splošna situacija v svetovni trgovini z emajlirano posodo je narekovala podjetju, da preusmeri svojo zunanjo trgovino na nova geografska področja, da bi tako nadoknadila izgubljena tržišča. Da nam je z velikimi napori to uspelo, je predvsem zasluga naših marljivih delavcev, ki so na svojih delovnih mestih skrbno pazili. da so bili izdelki visoko kva- litetni. našim delavcem, ki se ba-vijo z zunanjo trgovino, ki so z veliko vztrajnostjo in požrtvovalnostjo raziskali tuja tržišča in spoznali želje in potrebe potrošnikov in ne nazadnje organom samoupravljanja, ki so razumeli potrebo po našem izvozu in strogo zahtevali, da se njihovi sklepi glede izvoza brezpogojno uresničijo. Prodrli smo na tržišča Srednje in Južne Amerike, na številna o-točja zapadne Indije, v novo nastale države Afrike ter bogate dežele Srednjega vzhoda ter številne druge evropske in izven evropske dežele. Da podjetje ni klonilo pred tako hudo konkurenco je predvsem zasluga naših kvalitetnih izdelkov. Potrošniki na vseh koncih sveta so dobro poznali našo znam- ko »dva leva« in radi plačali višjo ceno za dobro kvaliteto. Tako smo leta 1963 ob hudi konkurenci dosegli 1.704 tone izvoza v vrednosti 961.500 dolarjev. Pri tej količini pa ne gre le za izvoz emajlirane posode, temveč tudi za razne druge kvalitetne izdelke. Zanimanje tujega tržišča za naše izdelke nam jasno pokaže porast izvora v posameznih obdobjih. Če vzamemo izvoz po številu držav tedaj vidimo, da smo leta 1954 izvažali naše izdelke v dvajset držav, leta 1963 v petdeset držav vseh kontinentov vključno ZDA, Kanado in Novo Zelandijo Kolektiv se bo še nadalje trudil, da poveča izvoz, zlasti pa, da bodo izdelki tako kvalitetni kot doslej, za kar si še posebej prizadevajo naši neposredni proizvajalci v posameznih TOZD. Program proslave 80-letnice EMO dne 4. julija 1974 Ob 6. uri zjutraj — budnica, godba na pihala EMO. Ob 8.30 — komemoracija pred spominskimi ploščami padlih borcev pred upravnim poslopjem EMO — Celje. Centralna proslava v mestnem parku Od 8. do 10. ure — prihod udeležencev proslave, delitev partizanskega golaža in gostinske usluge. Ob 9.45 — prihod mladine s partizanske poti v mestni park. Ob 10. uri — začetek zborovanja. Ob 11. uri — kulturni spored. Ob 12. uri — ljudsko rajanje, delitev partizanskega golaža, gostinske usluge, obiski Celja in okolice. Od 17. do 21. ure — odhod udeležencev proslave. Proslavo v mestnem parku ob 10. uri bo odprl glavni direktor EMO Miro Jančigaj s pozdravom navzočim, nakar bosta pozdravila navzoče še Jože Hujs, generalni direktor Iskre in Križnar, predsednik ZB NOV ZP Iskra. Na zborovanju bo govoril predsednik IS Slovenije Andrej Marinc. Udeleženci zborovanja bodo poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu. Poslovni stiki na domačem tržišču Povsem jasno je, da ima EMO zaradi svojega dolgoletnega obstoja tudi bogate tradicionalne poslovne stike na domačem tržišču z razno raznimi poslovnimi partnerji, tako po liniji prodaje kot nabave. Da so poslovni stiki na domačem tržišču res bogati, moramo upoštevati, da se plasira na domačem tržišču od celotne proizvodnje cca 83 % vseh izdelkov, po drugi strani pa znašajo viri nabave na domačem tržišču ca. 60 % od repromateriala, kooperantskih delov, investicijske opreme itd. Po liniji prodaje posluje EMO z Razvoju proizvodov, eni izmed najpomembnejših marketing aktivnosti je podjetje v preteklih letih posvečalo pomembno pozornost, v zadnjem času, pa lahko trdimo, da je postala skrb in aktivnost v zvezi s proizvodnim programom podjetja naša primarna naloga. Ni naključje, da dobiva ta de-dejavnost končno pravo mesto v naših prizadevanjih. Podjetje je kljub omahovanju na nekaterih področjih, sprejelo marketing koncepcijo, kot osnovo svoje poslovne politike. Drugače rečeno: podjetje je ob spoznanju, da je potrošnik tisto središče, okoli katerega se morajo vrteti aktivnosti podjetja smelo začrtalo svoja prizadevanja v tej smeri. Položaj, ki ga ima EMO na jugoslovanskem trgu, njegov tržni delež po posameznih proizvodnih skupinah je takšno usmeritev le potrjeval in zahteval. Naj navedemo. da proizvede podjetje skoraj 40 % vse jugoslovanske proizvodnje posode, preko četrtino vseh kotlov za centralno ogrevanje in skoraj polovico pločevinastih radiatorjev. Pomemben je tudi tržni delež trajnožarečih peči (ca. 30 %), pločevinastih kopalnih kadi (ca. 50 °/o) in frit (ca. 35%). Od vseh v Jugoslaviji proizvedenih pločevinastih pomivalnih omaric, jih je v EMO proizvedenih preko dve tretjini, delež WC izplakoval-nikov pa skoraj dosega 80 %. Navedene številke jasno povedo, da je na vseh področjih potrošnje programa EMO le na jugoslovanskem trgu nepogrešljiv proizvajalec. vsemi večjimi in pomembnejšimi partnerji s področja trgovine pri izdelkih široke potrošnje, kot tudi industrije na področju kooperacije in izdelkov investicjske potrošnje. Glavni kupci izdelkov široke potrošnje kot je emajlirana posoda, vse vrste sobnih peči, sanitarnih izdelkov in naprav za gretje so trgovska in montažna podjetja, kot na primer: Tehnomercator in Kovinotehna Celje, Metalka Ljubljana, Merkur Kranj, Jeklotehna Maribor, NAMA, FERIMPORT, ŽELJPOH, Instalotehna Zagreb, Brodokomerc Se bolj kot s količino pa zadovoljuje podjetje potrošnike z izvedbo in kvaliteto naših proizvodov. Kvaliteta emajlirane in ostale posode z znakom «-dveh levov« praktično nima primerjave. Vendar se s starim slovesom nismo zadovoljili. Podjetje je proizvod- njo lahke posode razširilo na proizvodnjo težke in poltežke posode. Težka posoda Univerzal zadovolji s svojimi lastnostmi tudi najbolj zahtevne gospodinje in je za pripravo določenih jedi praktično nepogrešljiva. Aluminijska posoda s teflonsko prevleko — TERMAL je nova vrsta posode, ki je domači potrošniki pred nekaj leti še niso poznali, danes pa naše ponve s kvalitetnim znakom Du PONT uspešno širijo svoj trg. Podjetje je v zadnjem letu vložilo precejšnja sredstva v proučitev asortimana posode in to tako po uporabnostnem in tržnem, kot tudi ekonomskem in proizvodnem vidiku. Rezultat teh raziskav bo tako imenovana »POSODA 74«, odločen korak v smeri proizvodnje posode, ki si jo želi potrošnik in, ki bo tudi proizvajalcem zagotovila današnji in jutrišnji dan. Na področju naprav za ogrevanje je podjetje s proizvodom iz družine TRIKA uspešno priključilo nove proizvode, ki so se že uveljavili na trgu. EMOTERM radiatorji, Univerzal GK in SV kotli so proizvodi, ki združujejo najnovejše izsledke tehnike na tem področju, s svojo funkcionalnostjo in estetiko pa svoje tehnične prednosti še povečujejo. Rijeka, Dalma Split, Metal Banja Luka, Unima Sarajevo, HIT Mostar, Tehnogvoždjar Novi Sad, Meteor Subotica. Centroprom, Elektromaterial, Robne kuče, Teh-nopromet, Metalservis Beograd, Gvoždjar Kraljevo, Angropromet Niš, Grmi j a Priština, Interpro-met, Tehnometal, Karaorman Skopje, IMP Ljubljana, Monter Zagreb, Unioninvest Sarajevo, Janko Lisjak, Pobeda Beograd, Blagoje Davkov, Cevovod, Paro-vod Skopje. EMO ima poleg čistih trgovskih poslovnih odnosov tudi bogate kooperantske odnose, še posebej 25- Na področju lokalnega ogrevanja je podjetje sledilo zahtevani potrošnikov. Pravočasno je začelo proizvajati kvalitetne oljne peči, in jih tudi pravočasno upostilo, ko kurjenje z oljem ni bilo več interesantno. Svoj razvoj je nadaljevalo v smeri trajnožarečih peči na trdna goriva, KAMINI, ki so — to lahko zapišemo — najbolj iskane tovrstne peči na jugoslovanskem trgu. Razvoj na tem področju se nadaljuje v smeri plinskih peči. Svojevrsten uspeh je razvoj in osvojitev proizvodnje trajnožare-čega kotla za etažno ogrevanje — CENTRAL, izdelka, ki idealno rešuje problem prehoda iz lokalnega na etažno ogrevanje. In ne nazadnje, svoje izkušnje in ambicije na področju ogrevalne tehnike nadaljuje podjetje v smeri klimatskih naprav. Kot prvi proizvod, s katerim bomo nastopili na trgu v letu 1974 je sobni kli-matizer. Poleg čisto novih proizvodov smo uspešno spreminjali in izpopolnjevali tudi obstoječe proizvode. Prav je, da na tem mestu tudi odkrito priznamo nekatere naše slabosti in pomanjkljivosti. Manj uspešni smo bili pri opuščanju starih proizvodov, zaradi česar smo se nemalokrat znašli pred proizvodnimi in poslovnimi problemi. Kaj naj zapišemo o naših smernicah za nadaljnje delo na tem področju? Morda to, da bo potrebno razvoj novih proizvodov od idej do realizacije bolje organizirati, predvsem pa naša prizadevanja na tem področju v večji meri komercialno in finančno realizirati, seveda s ciljem čim bolj zadovoljiti potrebe in zahteve potrošnikov. PLANINCI VABIJO NA IZLET Planinska skupina prireja v dneh od 26.—28. 7. 1974 izlet v Julijske Alpe na Vršič in preko Prisojnika, Razora, Kriških podov in Škrlatice v Vrata. Vse, ki bi se izleta hoteli udeležiti, vabimo, da se glede podrobnosti informirajo pri tov. Kolaričevi v izvozni službi ali tov. Co-ceju v orodjarni do 13. 7. 1974. letno sodelovanje s TAM Maribor, za katerega proizvajamo kamionska kolesa in kamionsko podvozje, z IMV Novo mesto. Vozila Nova Gorica, Rado j e Dakič Titograd in z drugimi na področju kovinske predelovalne industrije, poleg tega pa tudi z Gorenje Velenje, Sloboda Čačak, Metalac Gornji Milanovac, El Niš, Boris Kidrič Struga na področju kemije odnosno z inženiringom naših emajlov. Izdelki EMO, od vseh vrst posode do peči, radiatorjev, kotlov za centralno kurjavo itd., se nalaja-jo v gospodinjstvih kot v vseh ostalih javnih objektih in imajo vsesplošno rabo. tako v individualni kot ostali potrošnji. Brez teh izdelkov si je danes praktično težko predstavljati normalno delovanje in življenje, tako posameznika kot tudi podjetij. Po liniji nabave imamo prav tako tradicionalne poslovne stike z vsemi železarnami v Jugoslaviji, saj smo eden glavnih predelovalcev vseh vrst pločevine, nadalje koristniki strojne opreme, raznih kemičnih surovin kot tudi embalaže in ostalih vseh vrst drobnih materialov. Od jugoslovanskih železarn najtesneje sodelujemo z železarno Jesenice, Store, Ravne, Železarno Skopje, RMK Zenica in Železarno Sisak. Pri nabavi cinka sodelujemo s kombinatom Trepča, Zorko Šabac in Cinkarno Celje. Razume se, da pri nabavi potrebnih materialov in opremi sodelujemo tudi z že prej omenjenimi trgovskimi podjetji, bodisi direktno ah pa indirektno. Poliniji nabave imamo prav tako močno kooperacijo zlasti z Ljevaonico Slavonska Požega za proizvodnjo kaminov, LIV Postojna in Kovinoplastika Lož na področju proizvodnje sanitarne opreme. Med ostalim smo tudi veliki potrošniki kartonske embalaže, kjer sodelujemo s kartonažno tovarno Ljubljana, tovarno BEL Beliščem Bilokalnik Kokrivnica. Da bi bili naši poslovni stiki na domačem tržišču čimbolj pristni, ima EMO poleg matične prodajne in nabavne službe na terenu svojo potniško mrežo z dvema pred-stavništvima v Zagrebu in Beogradu, v okviru katerega imamo tudi svojo prodajalno, poleg prodajalne v Celju. Ker so nekateri naši izdelki zahtevnejših tehničnih funkcij, kot recimo kotli za centralno kurjavo, kamini itd., ima EMO prav tako močno servisno službo kot tudi dobro organizirano lastno in pogodbeno servisno mrežo na terenu, da bi na ta način omogočili čimboljše funkcioniranje naših izdelkov v vsesplošno zadovoljstvo koristnikov naših proizvodov. Iz doslej nakazanih dejstev je razvidno, da ima EMO dobre poslovne stike na domačem tržišču, vendar se zavedamo, da nam je v bodoče osnovna naloga te poslovne stike še bolj negovati in razširjati, da bomo na ta način imeli v bodočnosti kar najbolj ugodno perspektivo za razvoj našega podjetja kot tudi vsestransko zadovoljene potrebe potrošnikov v splošno korist družbene skupnosti. . Jože Turnšek Novi proizvodi — uspeh podjetja — zadovoljstvo potrošnika- RAZVOJ PODJETJA Podjetje EMO izhaja iz Tovarne emajlirane posode, ki je bila osnovana v 1891. letu z namenom proizvodnje emajlirane posode. V tovarni se je razvijal proizvodni program, ki je bil osnovan na predelavi — oblikovanju pločevine s površinsko zaščito z emajliranjem in pocinkanjem. V latih 1932—1937 se je proizvodni program razširil z vključevanjem toplotne tehnike, s proizvodnjo radiatorjev za centralno ogrevanje. Vzporedno k temu so se uvajali tudi še postopki površinske zaščite z lakiranjem. Predvidene proizvodne kapacitete za razširitev proizvodnje kopalnih kadi so se po letu 1945 uporabile za uvedbo proizvodnega programa koles in odpreskov za tovornjake. Tako oblikovan proizvodni program je bil do leta 1987 samo delno dopolnjen. V letu 1967 se je pa razširil na proizvodnjo individualnih peči za ogrevanje z oljem in trdim gorivom. Program oljnih peči se je začel v letu 1971 zmanjševati in v letu 1972 je bil ukinjen, uveljavile pa so se peči na trdo gorivo, predvsem zaradi večje tehnične izpopolnitve in prilagoditve jugoslovanskemu premogu. Ves ostali proizvodni program pa se je v zadnjih letih intenzivno dopolnjeval in dvigoval kvalitetni nivo proizvodov. Omenje-nost kapacitet, ki so tudi iztrošene in zastarele je onemogočalo večjo uveljavitev novih proizvodov. ker se vzporedno z dopolnjevanjem programa proizvodnje ni izvajala tudi temeljita rekonstrukcija in modernizacija kapacitet. Tehnologija izdelave novih proizvodov je bila sicer optimal- na pri razpoložljivih kapacitetah, ki pa so fizično in ekonomsko zastarele in niso dajale ekonomskih učinkov, ki bi jih novi proizvodi lahko dajali na sodobnih kapacitetah. Podjetje je poslovalo z minimalno akumulacijo, ki je bila posledica zastarelosti kapacitet in neurejenih prodajnih cen za pretežni del asortimana. Zato ni moglo vlagati v osnovna niti v obratna sredstva, kar je povzročilo še poslabšanje ekonomskega položaja podjetja. Zaradi tega je Delavski svet podjetja sklenil, da se pristopi k sanaciji podjetja. Po izvedbi sanacijskega programa, ki obsega sanacijo vseh TOZD, bodo dani pogoji za normalno poslovanje ob zagotovitvi potrebne osnove za nadaljni razvoj vseh TOZD in podjetja kot celote. Podjetje se je v smislu ustavnih amandmajev organiziralo dne 20. 7. 1973 s podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju v EMO. S tem sporazumom je podjetje EMO Celje na novo ustanovljeno in ima status delovne organizacije. Delovne organizacije sestavljajo naslednji TOZD: tovarna frit, tovarna posode, tovarna radiatorjev, tovarna kotlov, tovarna odpreskov in avtckoles, tovarna kontejnerjev, tovarna orodjarna, tovarna TOBI Bistrica, tvornica kupačih kada Kruševac, Elektronsko računski center in delovna skupnost skupnih služb Osnovni princip za organiziranje gornjih TOZD je bil: zaključen proizvodni proces z izdelkom sposobnim za trg. Na ta način vse TO pomenijo tehnološko zaključeno celoto od surovine do končnega izdelka. Merila za njihovo uspešnost se oblikujejo po tržnih kriterijih. TO niso pravne osebe navzven in tako nimajo pravice samostojno sklepati poslov, izjema je TO tovarna kontejnerjev. Skupne službe opravljajo za TO vse tiste funkcije, glede katerih enoten nastop zagotavlja večjo učinkovitost na tržišču in s tem boljši poslovni rezultat. Zato je poudarek na marketing dejavnosti (tržne raziskave, odnosi z javnostjo, prodaja, zunanja trgovina, nabava). V skupnih službah se opravlja jo še dejavnosti s področja poslovne koordinacije (enotno oblikovanje kadrovske politike, postavljanje sistema samoupravljanja, enotna pravna zaščita podjetja na vseh področjih, enotni sistemi organizacije), s področja skupnih tehničnih služb (dejavnosti tehnične projektive. tehnične tehnološke oprimizacije), s področja vzdrževanja in energetike in s finančnega področja. Ostale poslovne funkcije so TO zadržale in jih opravljajo same. Upravljanje s tako organizacijsko postavljenim proizvodnim in Sanacijski program se je začel izvajati konec lanskega leta in poteka po programu. Začeta sanacija in rezultati poslovanja prvih mesecev letošnjega leta zagotavljajo, da bomo dosegli planirane rezultate v letošnjem letu, ki zagotavljajo nadaljevanje sanacije podjetja. Skupna vlaganja v sanacijo podjetja za TOZD v Celju znašajo v osnovna sredstva 61,7 mio din in 45 mio din v obratna sredstva, pri tem zagotavljajo EMO z lastnimi sredstvi 24 %, 52 % pa kreditira rezervni sklad SRS, občine Celje, Ljubljanska banka, 14 % pa smo zagotovili z inozemskimi finančnimi krediti. Poleg sanacije TOZD v Celju se bo pričela izvajati sanacija TOZD v Bistrici in sicer z investicijskimi vlaganji v osnovna sredstva v višini 17,4 milijonov din. poslovnim procesom teče neposredno po zborih delavcev v TOZD in po izvoljenih organih samoupravljanja. Ti so: DS, v TO manjših kot 60 delavcev vlogo DS opravljajo zbori delavcev. Izvršilne funkcije opravljajo DS sami. v tovarni posoda, ki šteje cca 2000 ljudi pa PO. Za področje delovnih razmerij so izvoljene posebne komisije za medsebojna razmerja v vseh TO. Na nivoju podjetja je najvišji organ upravljanja DS, ki koordinira poslovanje in upravljanje TO, v stvareh skupnega pomena pa tudi, kadar mu je to dano v pristojnost, odloča. Izvršilno funkcijo na nivoju podjetja izvaia PO. ter usklajuje poslovanje TO. Tako postavljena organizacija poslovanja in upravljanja daje zadovoljive učinke. KADROVSKA PROBLEMATIKA Podjetje zaposluje cca 3700 delavcev, od tega 1700 žensk in 2000 moških. V podjetju še vedno obstoja nočno delo. Režimu nočnega dela zapade cca 900 delavcev od tega 250 žensk. Nočno delo prinaša določene probleme. Povišuje fluktuacijo, zahteva višje stroške, nočno delo žena pa je prepovedano. Podjetje pristopa k popolni odpravi nočnega dela, zlasti žena in namerava v prihodnjem letu nočno delo žena v celoti odpraviti. Kadrovska struktura ima težišče na KV delovni sili. Gre za vrsto konjunktumih poklicev, predvsem varilcev, emajlircev, vlaga-čev, oblikovalcev, poleg tega pa še ključavničarjev in orodjarjev. Delavcev te vrste primanjkuje. Podjetje si kadre izobražuje s strokovnimi šolami za emajlirce in varilce ter vlagače. Usposablja pa tudi druge vrste delavcev. Za strokovno izobraževanje se kaže še večja potreba. Podjetje daje tudi močan poudarek varstvu pri delu. Čeprav po podjetju še obstajajo stare delovne naprave brez izvedenih varstvenih rešitev, je podjetje z lastnimi raziskavami in rešitvami, kar si podjetje šteje še v poseben uspeh, pretežni del teh sitrojev že usposobilo za povsem varno delo. Pregled razvoja podjetja Leto Povpreč. štev. zaposl. Celotni doh. v 000 din 1913 1.500 — 1935 1.936 — 1940 2.370 — 1945 1.450 — 1950 1.811 — 1955 1.758 49.045 1960 2.365 76.377 1965 3.210 142.407 1970 3.901 338.845 1972 3.511 405.345 1973 3.479 474.352 Plan 1974 3.500 655.893 Tak pristop k varstvu pri delu odraža ugodne posledice v stalnem upadanju nesreč pri delu, zlasti še težjih. Problem v celjskem območju je akutno pomanjkanje moške delovne sile vsake vrste, obstaja pa tudi že pomanjkanje ženske delovne sile. Podjetje zaposluje delavce iz vse države. Ker zaposluje podjetje tudi delavce, ki niso v celoti odvisni od rezultatov dela v podjetju, vezani so na svoja posestva in druga opravila, nastaja pojav, ki po našem mnenju sicer ni specifičen, sezonskega gibanja bolniškega staleža. Ta je zlasti visok v mesecih, ko so glavna kmečka opravila. Podjetje ponovno prehaja h gradnji samskih domov, kajti vprašanje bivanja delavcev iz oddaljenih krajev in njihove oskrbe je nezadovoljivo. Podjetje je ustanovilo svojo zdravstveno ambulanto. Ta je danes organizacijsko v okviru Zdravstvenega doma Celje, a opravlja zdravstvene storitve za delavce EMO. Gre za specializiran obrat medicine dela. Zdravstvena ambulanta deluje, ne le kurativno, ampak daje čedalje večji poudarek preventivi. V okviru ambulante delavci uživajo zobozdravstveno zaščito. Medsebojno sodelovanje je skladno. SOCIALNE AKTIVNOSTI IN DRUŽBENI STANDARD Podjetje ima v lasti 750 stanovanj. Vendar s tem stanovanjski problemi nikakor niso rešni. V letih od 1970 do 1973 je nastal zastoj v stanovanjski graditvi, letos pa podjetje gradi 60 stanovanj. Od tega bo letos vseljivih 25. V okviru solidarnosti občine Celje podjetje združuje določena sredstva in si tudi po tej strani zagotavlja za kategorijo delavcev z najnižjimi OD stanovanja. V letu 1974 je že bilo tako rešenih 17 družin, v začetku prihodnjega leta pa bo rešenih še 10 družin. S stanovanjskim fondom podjetje do sedaj upravlja in gospodari samo. Gre predvsem za stanovanja v novih hišah. Podjetje (Nadaljevanje na 7. strani) Organizacija podjetja ■—....—1 ELEX IOZD SPREMEMBE PRAVILNIKA O DELITVI OD Na zadnji seji je delavski svet sprejel nekatere spremembe pravilnika o delitvi OD. Te spremembe usklajujejo pravilnik s samoupravnim sporazumom za kovinsko in elektro industrijo Slovenije, katerega podpisnik je tudi naše podjetje. V skrajšani obliki posredujemo našim članom kolektiva te spremembe. SPREMEMBE PRAVILNIKA 0 MATERIALNIH STROŠKIH POSLOVANJA Tudi v pravilniku o materialnih stroških poslovanja so nastale nekatere spremembe zaradi uskladitve s samoupravnim sporazumom. Te se nanašajo na dnevnice, kilometrine in nočnine. Objavljamo te spremembe v skrajšani obliki. ORGANIZACIJA PODJETJA — da so se v tekočem letu udeleževali delovnih akcij, organiziranih za napredek podjetja oziroma povečanja družbenega standarda delovnih ljudi v podjetju. Nagrade po prvem odstavku tega člena določa ob koncu tekočega leta za prihodnje leto vnaprej PO. Član 72 pravilnika o delitvi OD se uskladi s samoupravnim sporazumom tako. da se dosedanje besedilo ukine, novo pa glasi: V breme pripadajočih sredstev v TOZD se obračunajo vsi neindi-vidualizirani OD, prejemki iz naslova materialnih stroškov in prejemki iz civilno-pravnaga razmerja, ki pa morajo biti poimensko preverjeni o upravičenosti sklenjenih pogodb ob sprejemanju periodičnih obračunov. sedeža delovne organizacije za terensko delo se računa in prizna terenski dodatek v višini 54 din dnevno«. »Nadomestilo za ločeno življenje se lahko prizna le tistemu delavcu, za katerega zaposlitev ima podjetje poseben interes. Nadomestilo znaša 1.000 dinarjev mesečno in ga odobrava PO«. NOV STANOVANJSKI ODBOR Delavski svet je na zadnji seji imenoval nov odbor za stanovanjske zadeve. Odbor šteje 11 delegatov iz vseh TOZD in prav toliko namestnikov. Predsednik odbora je Franc Belak. Delegati iz posameznih TOZD so: Franc Berglez iz tovarne frit, Franc Belak iz tovarne posode, Anton Vrečar iz tovarne kotlov, Martin Hostnik iz tovarne radiatorjev, Vlado Flis iz tovarne od-preskov in avtokoles, Janko Šlau-er iz tovarne TOBI, Jovanovič Nikola iz tvomice kupačih kada v Kruševcu, Brglez Majda iz tovarne kontejnerjev, Edi Zagozda iz orodjarne, Heric Eda iz ERC in Oprešnik Silva iz skupnih služb. Sspremenjen je 84. člen pravilnika in se glasi: Nadomestilo OD za prvih 30 dni začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ne more biti manjše od 90 % povprečnega OD delavca v preteklem letu. — hranarina do 30 dni za nesrečo pri delu na delovnem mestu, za poklicna obolenja iz DM in za obolenja borcev NOB do 1. 12. 1944 pripada 100 % povprečni OD delavca v preteklem letu. — vsa ostala hranarina do 30 dni pripada 95 % povprečni OD delavca v preteklem letu. — hranarina nad 30 dni se obračunava po predpisih pristojnega KZSZ. Spremenjen je 60. člen pravilnika in se glasi: Kot pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu se priznajo pogrebni stroški po računu pristojne organizacije. Odpravnina ob odhodu delavca v pokoj znaša dva povprečno mesečna neto OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Konkretno za leto 1974 2.241 din. Enak znesek gre ob smrti delavca najožjim članom družine. Člen 70 pravilnika o delitvi OD se spremeni in glasi: Nagrade študentom in dijakom za prakso ter nagrade učencem v gospodarstvu znašajo za polni delovni čas 182 ur mesečno najmanj 500 din, največ pa najnižji OD določen po 13. členu samoupravnega sporazuma. Te nagrade ne vključujejo izplačila za štipendije šolanja. Nagrade študentom in dijakom, ki spadajo v rang srednjih šol se določa osnova na 182 ur 600 din. Na to osnovo pripada lahko še do 400 din izplačila v obliki gibljivega dela. Preračunano na delovno uro znaša osnova 3,30 din in gibljivi del do 2,20 din. Nagrade študentom, ki spadajo v rang višjih in visokih šol se določa osnova na 182 ur 1.000 din, na to osnovo pripada lahko še do 200 din izplačila v obliki gibljivega dela. Preračunano na delovno uro znaša osnova 5,50 din in gibljivi del do 1,10 din. Za počitniško delo na proizvodnih delovnih mestih v TOZD se priznava plačilo z gibljivim delom do 1.000 din mesečno ali na delovno uro 4,50 din kot osnova in 1,00 din dodatka v obliki gibljivega dela. Gibljivi del posameznikov na obvezni praksi ali počitniškem delu priznava komisija za delovna razmerja oziroma OD v TOZD. Člen 66 pravilnika o delitvi OD se uskladi z določili člena 60 in glasi: Delavci, ki imajo več kot 10 let dela v podjetju, prejmejo ob rojstnih dnevih simbolično darilo. Delavci, ki imajo več kot 10 let prebitega dela v podjetju, prejmejo posebne nagrade: V kraju podjetja delavec nima pravice do izplačila dnevnice in nočnine za službeno potovanje. Kot kraj podjetja se smatra območje z obrobnim pasom 5 km od sedeža podjetja, obrata, predstavništva ali področnega servisa. »Koriščenje lastnega avtomobila mora biti odobreno na potnem nalogu od glavnega direktorja oziroma od njega pooblaščene osebe. Število prevoženih km se ugotavlja in priznava po avtokarti za namembni kraj potovanja. Število prevoženih km nadzira finančna likvidatura. Kilometrina za lokalne vožnje se priznava za vsak namembni kraj po dejansko opravljenih km na osnovi opisa relacij lokalnih voženj.« »Za službeno potovanje, ki traja manj kot 8 ur, se ne priznava dnevnica, izjemoma gre delavcu polovica dnevnice za ostanek časa nad 6 ur, ki je manjši od 8 ur, če je ta ostanek porabil na potovanju med 22. in 5. uro zjutraj pri vrnitvi s službenega potovanja, če ni potoval v spalnem vozu«. »Ce je zanj preskrbljeno le brezplačno stanovanje, mu pripada 70 °/o dnevnice. Ce pa ima preskrbljeno samo brezplačno hrano prejme 50 % predpisane dnevnice«. »Delavcu, ki ostane v posamezni državi na službenem potovanju več kot mesec dni, se zmanjša dnevnica za 20 % za čas na 30 dni. če je prebil ves ta čas v enem kraju«. »Povračilo stroškov prenočitve se priznava samo na podlagi predložitve originalnih računov gostinskega podjetja, hotela ali turističnega biroja do višine 130 din. Za stroške prenočišča ali turističnega biroja do višine 130 din. Za stroške prenočišča brez uradnega računa se prizna 60 din«. »Dnevnice za službena potovanja v državi znašajo: — za čas odsotnosti več kot 8 ur do 12 ur 60 din, — za čas odsotnosti več kot 12 ur 120 din. Dnevnice so za vse delavce enake«. »Dnevnice za službena potovanja v inozemstvo se obračunajo od časa prehoda meje države v od- — ob 10-letnici dela kvalitetno ročno uro — ob 20-letnici dela 400 din — ob 30-letnici dela 700 din. Delavci, ki so prebili na delu v nodjetju neprekinjeno več kot eno leto, so upravičeni na denarno nagrado v znesku 100 din, kateri se jim izplača na zadnji delovni dan v tekočem letu, če so izpolnili naslednje pogoje: — da niso v tekočem letu niti enkrat neopravičeno izostali od dela; — da niso bili v tekočem letu kaznovani zaradi kršitve delovnih dolžnosti s strožjo kaznijo od opomina; hodu in do prehoda meje v povratku in znašajo dnevno za vse delavce enako kot velja za republiške državne organe I. skupine. Dnevnice se priznavajo tudi v primeru, kadar potujejo v tujino osebe zaposlene pri drugih organizacijah po nalogu podjetja. Ce ima delavec v tujini brezplačno stanovanje in hrano se mu prizna 30 % dnevnice, če ima samo brezplačno hrano pa 70 % dnevnice. Ce stroški za prenočišče v hotelu presegajo 30 % dnevnice, se lahko obračunajo posebej po predloženem računu gostinskega obrata, hotela ali turističnega biroja. V tem primeru se predpisana dnevnica zniža za 30 %«. »Nadomestilo za delo na terenu (terenski dodatek se priznava in izplačuje kot materialni strošek poslovanja za čas. prebit na terenskem delu računajoč od časa prihoda na teren, na katerem bo delavec opravljal terensko delo, do časa odhoda s terena, na katerem je delavec delal. Za čas odhoda iz kraja sedeža delovne organizacije, do kraja terenskega dela in za čas odhoda iz kraja terenskega dela do prihoda v kraj (Nadaljevanje s 6. strani) je vodilo tako politiko, da je stara stanovanja odprodajalo in kupnino vlagalo v nova stanovanja. Tako so dobro vzdrževana. Pri kvoti 750 stanovanj se letno iz-prazne zaradi preselitve, sodnih odpovedi, individualnih gradenj ca. 15 stanovanj. V lanskem letu, kljub temu, da novih stanovanj ni bilo, je bilo rešenih 25 problemov. Za socialne probleme delavcev skrbi posebna socialna služba, ki skrbi za pomoč socialno prizade- tim. Tem podjetje pomaga z izrednimi prispevki. Glede na velikost podjetja, se posebej posveča pozornost alkoholikom. Obstoji klub zdravljenja alkoholikov, ki je že dosegel začetne uspehe. De- lo se opravlja pod strokovnim vodstvom zdravstvene ambulante. Čeprav obstoji za socialno ogrožene delavce poseben solidarnostni sklad, podjetje ne glede na to najtežje primere rešuje tudi z izrednimi intervencijami z dodelitvijo stanovanj. Vzdržuje se stalen kontakt z upokojenci podjetja, ki načelno uživajo iste ugodnosti kot zaposleni delavci (koriščenje objektov družbenega standarda, pravice na področju družbenega standarda). Za rekreacijo delavcev je podjetje zgradilo letovalne kapacitete na Golteh in ima počitniški dom v Crikvenici, najema pa še druge letovalne kapacitete. Delavcem so tudi nudene ugodnosti v primeru nezgode, s sklenitvijo kolektivnega nezgodnega zavarovanja. PROBLEM V zadnji številki našega lista smo objavili sestavek, ki nam ga je poslala naša obratna ambulanta. V današnjem sestavku pa nam je naša kadrovska služba predočila nekatere podatke o bolniškem sta-ležu, ki je zelo visok in še v stalnem porastu, ki so res zaskrbljujoči. Članom kolektiva posredujemo te podatke s predlogi tako, kot jih je kadrovska služba predočila organom samoupravljanja. V svrho dosega in realizacije postavljenih ter začrtanih proizvodnih programov in ustreznih planov za prihodnja obdobja je za nemoteno in neovirano poslovanje poleg vseh ostalih faktorjev upoštevati tudi kot primarni faktor človeka kot nosilca, kreatorja in dejavnika v vsakdanjem proizvodnem procesu. V naši organizaciji združenega dela je poleg izredno perečega stanja visokega fluktuiranja delovne sile stalno prisoten tudi problem visokega bolniškega staleža, kateri v primerjavi z ostalimi sorodnimi panogami v socialistični republiki Sloveniji visoko presega to mejo. Na osnovi rezultatov, dobljenih z ustrezno analizo ugotavljamo za celotno organizacijo združenega dela konstantno visok bolniški stalež, kateri se giblje za obdobje od 1. 1. 1974 do vključno 30. 4. 1974 v višini 7,5 odstotka. V primerjavi z organizacijama združenega dela Cinkarna v Celju in Železarna v Štorah, kjer znaša dnevna odsotnost na račun bolniškega staleža okrog 4,15 odstotka do 4,86 odstotka, je negativna diferenca precejšnja in potrebna posebne analize oziroma ustrezne raziskave. V ilustracijo lahko navedemo, da je v času od 1. 1. do vključno 30. 4. 1974 organizacija združenega dela izplačala na račun hranarin bolniškega staleža do 30 dni kar 934.199,85 din, kar znaša povprečno na mesec 233.549,36 din. Vsi ti podatki nazorno kažejo, da je naša organizacija združenega dela z bolniškim staležem hudo obremenjena in da pokazatelji za v prihodnje niso ugodni v kolikor se ne bo k temu vprašanju pristopilo organizirano s skupno in enotno akcijo vseh zainteresiranih tako na celotnem nivoju organizacije združenega dela na eni strani in na drugi strani s pristojnimi zdravstvenimi službami konkretno z obratno ambulanto. Posebno visok stalež zasledimo predvsem v TOZD, kjer so delovni pogoji, značaj dela in struktura zaposlenih specifični. Tako zasledimo visok odstotek bolniškega staleža v TOZD Posoda (izstopa surovinski oddelek) TOZD Odpre-ski, TOZD Radiatorji (izstopa Emoterm), TOZD TOBI Bistrica in tudi organizacijska enota skupne službe. Po strukturi koristnikov pogostega bolniškega staleža so v o-spredju predvsem delavci z mešano zaposlitvijo — dvojna zaposlitev, kateri poleg rednega dela v naši organizaciji opravljajo tudi dela na svojih kmetijskih gospodarstvih. Visok odstotek odsotnih z dela pri tej kategoriji izstopa predvsem v obdobju in konicah, ko se pričnejo dela na posestvu (oranje in sejanje, košnja in spravilo sena, žetev in mlačev, delo v vinogradih — predvsem pri trgatvah). VISOKEGA BOLNIŠKEGA STALEŽA Zaskrbljujoč visok odstotek koristnikov bolniškega staleža je tudi med mladimi sodelavci, kjer je opaziti tendenco postopnega rahlega naraščanja. V tej kategoriji mladih, ki se pogostokrat zatekajo v bolniški stalež je približno 80 odstotkov tistih, kateri so v naši organizaciji združenega dela zaposleni povprečno do enega leta, torej so to tisti, kateri ne živijo s kolektivom oziroma ne čutijo določene pripadnosti k organizaciji. Tudi v naši organizaciji združenega dela so tako kot drugje z bolniškim staležem najbolj obremenjeni delovni dnevi ponedeljek in torek ter četrtek. Navedena tendenca ter ugotovitev je časovno že dalj časa prisotna. Zgoraj prikazane ugotovitve je smatrati kot pokazatelj, ki je v naši organizaciji združenega dela Za vse člane kolektiva, ki žele prijaviti svoje predloge za inovacije, so v prostorih vseh TOZD nameščene posebne skrinjice, v katere vrzite svoje predloge. Upamo, da smo vam s tem omogočili, da boste lažje sodelovali s svojimi koristnimi predlogi, ki bodo o-mogočili in pripomogli k večji storilnosti dela. Za predloge o inovacijah je potrebno le izpolniti formular in ga vreči v nabiralnik. Deseti kongres ZKJ je dal velik poudarek inovacijski dejavnosti. Te dejavnosti ne smemo zanemariti, pa čeprav bi se nam postavile na pot še tako močne ovire. Vse ovire moramo s skupnimi močmi takoj odstraniti. Naša komisija za inovacije si bo z vsemi silami prizadevala, da vam pomaga. Za vse informacije in pomoč so vam na voljo naslednji člani komisije: Slavko Hudej iz strojnega ključavničarstva, Ivo Rojc iz emajlirnice. Branko Cvetnik iz surovinskega obrata in Marjan Možina iz orodjarne. Ti vam bodo poleg referenta za inovacije rade volje dali potrebne informacije in nasvete. Sodelujte z njimi. Naše inovatorje želimo seznaniti še z razpisom o štipendijah Titovega sklada SR Slovenije. Štipendije iz tega sklada so namenjene predvsem mladim delavcem iz neposredne proizvodnje in iz drugih organizacij združenega dela, če imajo v njih delavci enak družbeno ekonomski položaj, kot delavci v neposredni proizvodnji, ki niso starejši od 30 let in ki imajo najmanj dve leti delovnih izkušenj ter so aktivni na področju samoupravljanja, inovacij, iznajditelj stva, v družbenopolitičnih organizacijah in dosegajo pri svojem delu nadpovprečne rezultate. Kandidate za te štipendije predlagajo samoupravni organi ali družbenopolitične organizacije v TOZD. Naša komisija za inovacije pa se je odločila za razpis o koristnih predlogih. Gre za take korist- stalno prisoten in bo potrebno s takojšnjo organizirano akcijo pristopiti k razreševanju le-tega in sicer z ustreznimi metodami in ukrepi, za katere so potrebne načrtne priprave in ustrezne raziskave in analize. Za reševanje, izboljšanje in odpravo takšnega stanja predlagamo naslednje preventivne konkretne ukrepe: a) poostriti in izboljšati kontrolno službo med koristniki bolniškega staleža v celotni organizaciji združenega dela. V ta namen je potrebno namestiti novo dodatno delovno moč ustreznega profila s potrebnimi osebnimi lastnostmi in smislom ter posebnem veselju do tega dela; b) prilagoditi delovni razpored v obratni ambulanti tako, da se izognemo predolgi čakalni dobi, ne predloge s katerimi bi dosegli: — nove proizvode, — boljšo kvaliteto naših izdelkov, — povečano produktivnost dela, — izkoristek odpadnih produktov in materiala. Tisti, ki imate take predloge, jih pošljite takoj, najkasneje pa do 10. 8. 1974 komisiji za inovacije. Predlogi bodo takoj obravnavani in nagrajeni s 100 din za koristno zamisel kakor tudi z avtorsko odškodnino po pravilniku glede na doseženo gospodarsko korist. Vaše prijave vrzite v nabiralnik, ki sem ga že prej omenil. Za-željeno je, da bi se inovacije zlasti v letošnjem jubilejnem letu še posebno razživele in nam pomagale k večjemu uspehu. predvsem prvih pregledov, naročenih kontrolnih pregledov, laboratorija, pisanja receptov, preve-zov in injekcij; V svrho realizacije tega je obratna ambulanta že storila ustrezne ukrepe in člane kolektiva z ustrezno objavo seznanila v našem glasilu Emajlirec; c) uvesti primerno in sprejemljivo finančno stimulacijo vseh tistih članov kolektiva, ki v določenem časovnem obdobju ne koristijo bolniškega staleža; d) zmanjšati ali celo ukiniti višino premije za smotrno izkori-ščenje delovnega časa vsem tistim koristnikom bolniškega staleža, kateri v tekočem mesecu kontinuirano koristijo bolniški stalež do 4 dni (od tega se izvzamejo: matere zaradi nege bolnih otrok in tisti, ki so utrpeli nesrečo na delu); e) vodje TOZD, vodje sektorjev in služb naj ob zaključku tekočega meseca konstantno seznanjajo na zborih delovnih ljudi ali v drugačni neposredni obliki člane kolektiva ob pereči in stalno prisotni problematiki povečanega bolniškega staleža tako na nivoju organizacije združenega dela, kakor tudi v svojih oddelkih, obratih in službah, o višinah izgubljenih delovnih dni in delovnih ur, o stroških, ki jih utrpi tako celoten delovni kolektiv, kakor tudi njihov oddelek, obrat ali služba, o zmanjšanju proizvodnih nalog in storitev, o neposrednih proizvodnih zastojih kot posledica izostajanja od dela zaradi prekomernega koriščenja bolniškega staleža, skratka seznanjati ljudi v oddelkih, obratih in službah o celotni gornji problematiki. f) potrebno je še bolj neposredno poglobiti in negovati komuniciranje na relaciji organizacija združenega dela — zdravstvena služba, predvsem pa še trdneje in učinkovitejše navezovati neposredne delovne stike in oblikovanje dela z obratno ambulanto ter prisluhniti njihovim potrebam, težavam in željam, katere so prisotne. Dušan Kragelj Samopostrežna restavracija O problematiki družbene prehrane smo se že mnogo pogovarjali z našimi člani kolektiva in tudi o tem že mnogo pisali. Vendar je zanimanje za lastno samopostrežno restavracijo tako veliko, da moramo o tem še in še pisati. To je naš velik problem, je želja vseh članov kolektiva, da bi končno le enkrat jedli svoj obrok hrane za pogrnjeno mizo. Mnogi so navdušeni, da bi delali udarniško za zbiranje sredstev za graditev takega objekta, ki bi pomenil za kolektiv ne le rešitev družbene prehrane, temveč tudi primeren prostor za različno klubsko udejstvovanje. Nekateri, zlasti mlajši pravijo, da bi se v tovarni počutili kot doma, če bi bili v okviru restavracije za družbeno prehrano urejeni tudi klubski prostori, kjer bi se lahko zadrževali v prostem času. Mnogo pohajkovanja in popivanja po gostilnah bi odpadlo. Zlasti mladi ljudje radi igrajo šah, biljard in druge lepe igre, ki se dajo igrati v klubih. To kar je glavno, bi bili pa v restavraciji kulturno postreženi. Ker nas nekateri člani kolektiva sprašujejo, kako je z gradnjo nove samopostrežne restavracije naj za sedaj povemo le to, da se za tako graditev zavzemajo zlasti glavni direktor in družbenopolitične organizacije in da je splošna služba pripravila osnutek idejnega koncepta za tako restavracijo, ki naj bi prišel v kratkem pred organe samoupravi j an j a. Na zadnji seji je delavski svet razpravljal o predlogu za pristop h gradnji objektov družbene prehrane in sklenil, naj se za to izdela investicijski projekt ter predvidijo potrebna finančna sredstva in viri, iz katerih se bodo ta sredstva črpala. Ta koncept mora biti predložen delavskemu svetu do meseca septembra 1974, do meseca januarja 1975 pa mora biti izdelan predlog za izgradnjo objekta družbene prehrane tudi za TOZD TOBI. EMO FoVaR INOVATORJI Varnost pri delu in prometu BODIMO PREVIDNI V CESTNEM PROMETU Na vseh ravneh in na vseh področjih si prizadevamo zmanjšati poškodbe vseh vrst ter njih tragične posledice. Tudi v našem podjetju smo v tem pogledu storili korak naprej, vendar zaradi nezadostnega razumevanja posameznikov še vedno premalo. O tem nam zgovorno pričajo visoke številke številnih poškodb na delu, zlasti pa v prometu. V Sloveniji je bilo v 1964 letu le 85.912 motornih vozil, v letu 1973 pa že 348.181 ali 405 %. Prometnih nezgod je bilo leta 1964 v Sloveniji 5.138, v letu 1973 pa že 8.500. Na območju celjske regije je bilo 1 eta 1964 registriranih 649 prometnih nezgod, v letu 1973 pa že 1.452. Število motornih vozil se je povečalo za približno 350 % in je v letu 1973 znašalo 35.761. V 10-letnem obdobju je bilo na cestah v Sloveniji skupaj 72.533 prometnih nezgod, v katerih je izgubilo življenje 5.155 ljudi, težje je bilo poškodovanih 38.395 in 57.128 ljudi lažje poškodovanih. Na celjskem območju je v istem času bilo 10.851 prometnih nez-gozd, v katerih je 943 ljudi izgubilo življenje, težje poškodovanih je bilo 6.068 in lažje poškodovanih 8.043 ljudi. VARSTVO PRI DELU Iz analize delovnih nezgod s poškodbami ljudi in delovnih sredstev ter predmetov dela se ugotavlja, da je še vedno največ poškodb zaradi ljudi samih. Prav ta ugotovitev pa zahteva podrobnejšo analizo vzrokov vseh vrst nezgod s poškodbami. Neprevidnost pri delu, zamišljenost, nevaren način dela, neuporaba osebnih zaščitnih sredstev, neustrezno oblačenje (gole roke) in nevarna obutev (sandali, natikači) itd. predstavljajo sicer potencialno nevarnost za vse vrste poškodb delavcev na delu ter na poti z dela in na delr vendar so to le zunanji (vidni in navidezni) vzroki mnogih poškodb. Pravi vzroki številnih poškodb so skriti v ljudeh samih. Tako na primer je lahko neprevidnost, zamišljenost in sploh nevaren način dela odraz raznih nevidnih težav posameznikov (skrbi zaradi bolezpi, dolgov, neurejenih medsebojnih odnosov itd.); neustrezno oblačenje in nevarno obuvanje je odraz še neurejenih klimatskih pogojev (velika vročina v emajlirnici); vzrok neuporabljanja posameznih osebnih zaščitnih sredstev je dvojni in sicer v nekaterih primerin zaradi naglice pri delu posamezniki pozabijo na lastno varnost, v največ primerih pa se osebna zaščitna sredstva ne uporabljajo zaradi nediscipline in malomarnega odnosa do varstva pri delu posameznikov. Zadnje čase se pri raziskavah poškodb tudi vse bolj ugotavlja, da neposredno nadrejeni zlasti mlajšim delavcem delo praktično ne demonstrirajo. V vseh primerih predstavlja nevaren način dela posameznikov in kršitev varnostnih predpisov zlasti nevarnost za zdravje in življenje delavcev, ki delajo na takih delovnih mestih. Od lastnega prepričanja vsakega posameznika in vseh nas, da je zdravje naše največje bogastvo, je dejansko odvisna uspešnost ali neuspešnost varstva pri delu nasploh oziroma naše zdravje in delovna sposobnost. Za varno delo smo odgovorni vsi, zlasti pa vodstveni kader, ki lahko z ustreznimi vsakodnevnimi ukrepi v največji možni meri zagotovi varno delo in prepreči številne nepotrebne poškodbe, ki bremenijo poškodovance in vse zaposlene. PREGLED POŠKODB V MESECU MAJU 1974 — PO TOZD: Poškodbe z bolniškim staležem bolniškega staleža Poškodbe brez Vsega skupaj Naziv TOZD na delu na poti Skupaj o b 0) g C/l m—i 3 ‘r—5 u « d 03 6 6 .5,6 na delu na poti Skupaj O b o 5 C/5 •>—i ^ •(—j