Poiinli lovini. » Posamezna Številka 1 Din. Štev. 268. V Ljubljani, v torek 18. decembra 1923. Leto I. Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pcndeSjka. Uredništvo: Woifova uiica št. 1/1. — Teiefon št. 213 Rokopisi se ne vračajo. — Ogiasi po tarifu. Mesečna naročnina: Brzojavni nasiov: „Novosti-ljubijana“. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12’—, inozemstvo Din 22■— UPravništvo: Marijin trg št. 8. — TeSefon št. 44. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Dbnova Madžarske. kombinacije o koalicijski vladi s klerikalci. Po volitvah na Grškem. Ezld v korist Venizelosa. »Časopisni mmm hmz krlmarla* Volitve potekle mirno. — Slaba udeležba. — Grška pred republiko? (Od našega stalnega pariškega dopisnika.) ap. Pariz, 16. decembra. Član odbora, ki se bavi v okvirju sveta Društva narodov s sestavo finančnega načrta za sanacijo Madžarske, je bil tako ljubezniv, da je sprejel Vašega dopisnika ter mu dal sledeče informacije: »Glavne točke programa*, po kate-retn se ima izvršiti obnova Madžarske, so slične vsakemu drugemu načrtu za rešitev kake poljubne države, ki je dospela na rob finančnega propada. Te točke so: Konec inflacije, ustanovitev neodvisne in avtonomne emisijske banke, za katero bi jamčili zavezniki (kakor v slučaju Avstrije), nadalje primeroma visoko zunanje posojilo in končno uravnoteženje budžeta. V Avstriji imamo kontrolorja v osebi generalnega komisarja, ki pa ne sme imeti nobenih političnih pooblastil. Vsled tega je potrebno, da zavzame tako mesto nevtralni državljan. Zelo važna je funkcija emisijske banke, ki jo je treba zelo dobro nadzirati. V to svrho imenuje generalni komisar posebnega uradnika. Ta banka ne sme dajati nobenih dolgoročnih kreditov, v splošnem pa ne sme pod-vzeti nobene denarne operacije, ki bi dajala inflaciji potuho. Beograd, 17. decembra. (B) Danes dopoldne so predsednika skupščine Ljubo Jovanoviča poselili minister prosvete g. Miloš Trifunovič in nato minister za šume in rudnike dr. Milan Srskič in Krsta Miletič. Razgovarjali so se o politični situaciji. Beograd, 17. decembra. (Z) Klerikalci so se danes držali zelo rezervirano glede vesti o njihovem vstopu v koalicijsko vlado z radikali. Oni ne demantirajo takih vesti temveč navajajo kot glavni pogoj za njihovo sodelovanje z radikali, da gredo ti takoj na volitve z geslom: »Revizija Vidovdanske ustave«. V radikalskih poslanskih krogih ne smatrajo te zahteve klerikalcev kot končne, temveč le kot sredstvo, s katerim naj se slovenske mase pripravi-, jo na morebitni vstop v vlado, vsled česar bi seveda morali opustiti zahtevo po reviziji ustave. Nekateri radikali, kakor izgleda, niso nenaklonjeni taki operaciji, z ozirom na držanje nemškega kluba in radi metod džemijeta. Zasebno povdarjajo, da bi bili voljni iti klerikalcem na roko z gotovimi koncesijami v Sloveniji, finančnega in gospodarskega značaja. G. dr. Korošec ni hotel dati v tem vprašanju nikakih pojasnil, ker se mora posvetovati o tem s svojim klubom. B e Oi g r a d, 17. dec. (Z) Današnje »Beogradske Novosti« se bavijo v nekem članku s političnimi prilikami v zvezi z rekonstrukcijo vlade in možnostjo vstopa klerikalcev v vlado in pravijo: Na kombinacije z drugimi opozi-cijonalnimi skupinami ni mnogo nade, vprašanje je celo, dali se bo uresničila tudi ta kombinacija. Velik del radikal-skega kluba je nasproten vsaki delitvi oblasti, ker smatra, da bi koalicija s klerikalci napravila na narod vtis, da so radikali nesposobni, da sami vladajo državo. Zato dotični radikali mislijo, da je boljša, mučiti se še dalje s homogeno vlado, ko so se že toliko mučili, in. spraviti skozi skupščino samo še proračun in nekaj popularnih zakonov, nato pa iti na volitve, katere bi zopet izvedla njihova homogena vlada. Njihovo prepričanje je, da bi te volitve prinesle radikalom namesto relativne absolutno večino. Skleniti sedaj koalicijo' s klerikalci ali s kako drugo opozicijonalno skupino, bi se reklo dobiti pozneje zelo težko homogeno volilno vlado, kakršno za vsako ceno žele. Vsled tega je težko reči, kako bodo radikali uravnali svoje držanje, nedvomno pa je, da bo ta božični odmor prinesel mnogo zanimivosti in iznenađenja. Beograd, 17. decembra. (B) »Politika« poroča iz Aten: Poslanik Francije in Romunije in opravnik poslov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so včeraj posetili Gonatasa in mu službeno izjavili, da se njih vlade ne bodo vmešavale v vprašanje režima v Grški, ker je to zadeva, ki se tiče samo grških volilcev. Oni bi samo želeli, da dobe informacije o tekočih poslih. V krogih opozicije, ki imajo interes na tem, se zatrjuje, da je bila storjena kolektivna demarša v svrho, da se obdrži kraljestvo v Grški. Ta verzija se službeno dementira. Gonatas je dementiral vest lista »Ehoko«, da bi Jugoslavija zasedla Solun, ako bi se v Grški proglasila republika. Vlada izjavlja, da ni nikakih znakov, da bi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev imela take namere. V Grški se sicer vzdržuje vest, da bo kralj in narod pozval Venizelosa, da se povrne v Grško in nadaljuje svojo politično karijero, ako bodo današnje volitve prinesle Ve-nizelosovo zmago. Venizelos je kandidiran v več pokrajinah in je njegova izvolitev zagotovljena, ni pa gotovo, ali bo sprejel mandat. Prvi kraljev adjutant je posetil Gonatasa in ga povprašal v kraljevem imenu, ali je res- nica, da glasom nekih alarmantnih ve* sti obstoji nevarnost državnega prevrata. Gonatas je izjavil kraljevemu adjutantu, da je vlada odredila vse potrebno, da prepreči morebitne nemire. Atene, 17. decembra. (B) Včeraj^ šnji dan volitev je potekel v Atenah in v celi Grški popolnoma mirno in v najlepšem redu, ki je edin v analih Grške kljub agitaciji, katero so takoj spočetka razvili časopisi in agenti opozicije. Volitev se je udeležilo v Atenah koma! 14 odstotkov, a v notranjosti dežele je odstotek še nižji. Gotovo je že, da je Venizelos izvoljen skoro soglasno. V mestu Siri je dobil Venizelos vse glasove. Pariz, 17. decembra. (B) Iz Aten javljajo, da so se volitve izvršile popolnoma mirno in da so izpadle v korist Venizelosa. Opozicijonalne stranke so se vzdržale glasovanja. Politiki smatrajo, da se bo kraljevina težko vzdržala in se zdi, da se Grška nagiba k republiki. Krivci izza zadnjega revolu-cijonarnega pokreta so obsojeni na razne kazni. Atene, 17. decembra. (Havas) Venizelos je soglasno izvoljen. Končni izid volitev bo znan šele jutri. Svet Društva narodov je bil mnenja, da po predlogu študijske komisije ni potrebna garancija tujih sil, kakor se je to zgodilo v slučaju Avstrije. Plačevanje obresti in amortizacijo bi Madžarska zajamčila potom gotovih zastav-ščin, kakor na primer s tobakom, sladkorjem in soljo, čijih letni izkupiček se ceni na 25 milijonov zlatih kron. Omenjene tehnične odredbe pa so relativno najlažja naloga, pred katero je postavljeno Društvo narodov. Šele Potem, ko se bo pristopilo praktični rešitvi, se bodo pokazale razne težave, ki tvorijo na splošno vse obiležje povojnega stanja v Evropi. Te težave so deloma politične, deloma gospodarske narave. Odstraniti ali presojati jih ne morejo tehnični odseki, ker to ne spada v njihovo kompetenco. Nanje se moremo ozirati le v toliko, kolikor pospešuje njih odstranitev delo komisije. To, kar sem Vam sedaj povedal, je bolj osebnega in informativnega značaja. Društvo narodov kot tako — to še enkrat ponavljam — še zaenkrat nima ničesar opraviti z rešitvijo tega kompleksa političnih in gospodarskih problemov. Predvsem je jasno, da se je treba Pred sanacijo na znotraj odločiti z ozirom na reparacijske dolgove Madžarske. Na en ali drug način se bo morala ta država sporazumeti s svojimi -upniki. Nekaj se je v tem pogleda že storilo. 17. t. m. je dozorel v reparacijski komisiji znani sklep, s katerim se postavlja Madžarska v finančnem pogledu pod kontrolo Društva narodov. Temu kontrolnemu organu so dodelili pozneje še odbor, ki je sestavljen iz zastopnikov upniških držav, imenovanih s strani reparacijske komisije. Tu se začenja zveza med Društvom narodov in upniškimi državami, čijih kooperacija bo rodila najlepše sadove. Hkrati pa ima vsaka država pravico, dogovarjati se z Madžarsko na lasten račun. Nočemo ni-kake monopolizacije. Ako bi to storili, bi razpadla sorazmerno mlada organizacija Društva narodov v svoje prvine. Reparacijska komisija in Društvo narodov se v tem trenutku nikakor nista moste izjaviti glede plačilne sposobnosti aji celoikupnih dolgov Madžarske Ta fuie tipičen in enak nemškemu. 1-'aJ™ose dovoli moratorij, ki odvezuje za nekaj časa od vsakršnega odplačevanja in ki dovoljuje medtem finančno okrepitev. Bodočnosti pa ni mogoče tako daleč anticipixati, da bi se v trenut-ic Plačilna sposobnost enaka nl-ch, določila vsota, ki jo bo država mogla plačati po desetih ali 15 letih. Še nekaj o političnih pogojih, ki omogočajo gospodarsko sanacijo Madžarske. Formula je enostavna: Ma- džarska mora živeti z vsemi svojimi sosedi v največjem miru. V tem pogledu imamo izvrsten precedenčni slučaj: »Protokol št. U med Avstrijo in ob', mejnimi državami. To seveda ne spada v kompetenco finančnega odbora Društva narodov. Odbor le želi, da bi se protokol v tej obliki podpisal tudi s , strani Madžarske. Garancije, ki jih bo | Beograd za oškodovance po poplavah. Bratska pomoč ponesrečencem. Beograd, 17. decembra. (B) Včeraj dopoldne je bila v zbornici narodne skupščine konferenca predstavnikov parlamentarnih skupin ter vseh kulturnih in humanitarnih društev in ustanov. Na konferenci so^ se posvetovali, kako bi se najbolj pomagalo po poplavi oškodovanim bratom v Hrvatski in Sloveniji. Konferenco je otvoril in vodil g. Uuba Jovanovič, predsednik narodne skupščine, ki se je v svojem govoru toplo zahvalil prisotnim za mnogobrojno udeležbo in naglasa! potrebo, da vsi pomagamo bratom, ki se nahajajo v stiski. Dal je besedo g. Sušniku, podpredsedniku Jugoslovenskega kluba, ki je obrazloži škodo v Hrvatski in Sloveniji, ki se ceni na 20 milijonov dinarjev. Država je s svoje strani že mnogo pomagala, ali poleg državne pomoči je Potrebna tudi privatna inicijativa. Prosi, da se s tako akcijo čimprej začne. Zmeirtfaw® med demokrati. Beograd, 17. decembra. (Z) »Tribuna« piše: S spreminjanjem svojih načel o priliki vsake ministrske krize je .povzročila demokratska stranka zmešnjavo v masi svojih volilcev, ki več ne vedo, kaj stranka hoče in zakaj še sploh obstoja. Ko ne bi bilo od časa do časa kakih interpeiacij in mnogobrojnih intrig v demokratskih listih, se sploh ne bi vedelo, da ta stranka obstoji. Gosp. Pribičevič skrivaj obrekuje vlado potom demokratskih listov, ker se radi svojih volilcev ne upa dvigniti odkrito proti »srbski vladi«. Gosp, Da-vidovič propagira skoro odkrito v svoji »Demokratiji« repubiikansfvo in se zaletava v radikale. štmraes v J&agusiavUI. Beograd, 17. decembra. (B) »Beograjske Novosti« pišejo: Širijo se resne -vesti, da namerava znani nemški milijarder Hugo Stinnes z amerikanskim konzorcijem osnovati družbo za eksploatacijo železa v okolišu Prijedora v Bosni. Delniški kapital te družbe bo znašal 25 milijonov dolarjev in bi bila ta družba ena največjih v Evropi. Nato so se vrstili govorniki, ki so izražali toplo željo*, da se oškodovancem čimbolj pomaga. Govorili so dr. Miloš Popovič, predsednik društva treznosti, Marko teko, predsednik Rdečega križa, Mihajlo Marjanovič, predsednik beograjske občine, dr. Čedomir Mitrovič, dekan pravne fakultete, George Radej-Jovič, predsednik trgovske zbornice, Milan Grol, upravnik narodnega gledališča, dr. Nikola Valič, univerzitetni profesor, Dušan Dimitrijevič, narodni poslanec, Ljuba Bakič, podpredsednik narodne skupščine, Voja Mladenovič, predstavnik invalidov, Cvetkovič, zastopnice »Kola« srbskih sester, predstavniki pevskega društva »Oblic« in predstavniki sokolskih društev. Sklenili so, da akcijo za nabiranje prispevkov vodi Rdeči križ. Konferenca je napravila na vse prisotne najboljši vtis. uradniifw® Beograd, 17. dec. (B) Včeraj in danes se je vršila pod predsedstvom Ljube Jovanoviča konferenca uradništva finančne kontrole, katere se je udeležilo osem sekcij, in sicer ljubljanska, novosadska, zagrebška, sarajevska, skop-Ijanska, splitska, cetinska in beograjska. Na konferenci je bila sprejeta resolucija, ki se izroči ministru financ, generalnemu direktorju osrednjih davkov, zakonodajnemu in finančnemu odboru za revizijo uredbe o razvrstitvi ter ministrstvu pravde. Resolucija ugotavlja, da nikdo ni tako oškodovan z uredbo o razvrstitvi, kakor uradniki finančne kontrole*, ki vrše zelo delikatno in zelo važno državno službo. Uradniki, ki opravljajo to službo, za katero je’ potrebna jaka moralna in strokovna kvalifikacija, so izenačeni z uradniki ki se po odgovornosti, izobrazbi in težavnosti službe ne morejo primerjati z njimi V resoluciji se obširno omenjajo vse anomalije, ki jih vsebuje uredba. Istotako so v njej navedeni razni konkretni predlogi za popravo teh anomalij. dala Madžarska, naj bi bile po možnosti slične onimi, ki jih je dala avstrijska republika. Ako se to zgodi, potem je storjen velik korak v smeri srednjeevropske konsolidacije. Tehnično delo bo potem samo še vprašanje dobre volje in kompetence. Oboje pa se takemu organizmu, kakor je Društvo narodov, ne more odrekati. Vaš dopisnik je stavil članu tega odbora tudi vprašanje, ako vsled izida angleških volitev ni morda podana možnost, da se bo izvedla tudi rešitev nem- ških reparacij s pomočjo Društva narodov. Iz odgovora sem posnel, da je v onih angleških krogih, ki imajo sedaj usodo svoje domovine v rokah, ta želja zelo izrazita. Predvsem pa se morata sporazumeti Anglija in Francija v vseh vprašanjih evropske politike in gospodarstva. Ce do tega ne pride, je vse delo zastonj. Francija in Anglija sta temeljna stebra, na katerih počiva vsaka evropska organizacija. Trdna zveza med obema pa je garancija, da se bodo razmere v Evropi normalno razvijale. posolil© Madžarski. Budimpešta, 17. decembra. Madžarski tiskovni urad javlja iz Pariza: Pogajanja o posojilu, ki se naj bi dovolilo Madžarski, se vodijo, v kolikor gre za politično stran te stvari, v zelo prisrčni atmosferi med obema strankama. Finančna stran posojila pa bo povzročila več težkoč, ker se za posojilo ne jamči od zunaj. Vendar pa obstoji nada, da bodo pogajanja še v januarju dokončana. P®walil© francoskih Mmeriki. Pariz, 17. decembra. Iz New Yor-ka poročajo, da so Zedinjene države pripravljene dovoliti Franciji za konsolidacijo njenih dolgov ugodnejše pogoje nego Veliki Britaniji. Vest, da misli Francija na poravnavo svojih dolgov, je bila sprejeta z zadovoljstvom. Zedinjene države bodo storile vse, kar jim je mogoče, da olajšajo Franciji njeno nalogo. tofiriškš delegati ¥ krmilili izvedencev Pariz, 17. decembra. »New York H e r a 1 d« poroča iz Washing-tona, da mislijo, da bo razen Younga in Dawesa vstopil kot ameriški delegat v odbor izvedencev še Morrow. Pre-zident Coolidge je povabil avtorja poročila Carnegieve ustanove o repara-cijskem vprašanju Brookinsa na zaju-trek, kar spravljajo v zvezo z imenovanjem ameriških izvedencev. Umre nemška nota. Pariz, 17. decembra. (Havas) Komisija za vojna bremena je izročila včeraj dopoldne reparacijski komisiji pismo nemške vlade, v katerem prosi nemška vlada za prioriteto pri povračilu kreditov za živila, katere kredite naj bi dobila Nemčija od Zedinjenih držav. Nota bo objavljena danes zvečer. Reparacijska komisija bo imela šele v sredo svojo sejo, na kateri bo pretresala to prošnjo. Francoska delegacija bo ugoditvi skoro gotovo ugovarjala. Vprašanje sekvestmv. Beograd, 17. decembra. (Z) Minister pravosodja g. dr. Ninko Perič je odredil, da se zberejo točni podatki o sekvestriranih imovinah avstrijskih državljanov in da se pripravi vse potrebno za odpravo sekvestrov, ki se bo izvršila na podlagi konvencij med nami in Avstrijo. Takih sekvestriranih posestev je okoli 700. Dal je tudi nalog, da se zberejo potrebni Podatki nemških in madžarskih državljanov, katerih premoženje je sekvestrirano, da bi se to vprašanje čimprej likvidiralo. KATASTROFALEN POTRES V KOLUMBIJI. L o n d o n , 17. decembra. (K) »Daily Express« javlja glede potresa v Kolum- bijiJJužna- AmerikaV da so našli 200 mrličev ood razvalinami. FrotigršKe demonstracija v Romuniji. Beograd, 17. decembra. (Z) Iz Bukarešte se javlja, da je neka skupina dijakov izvršila več napadov na trgovine grških trgovcev in pobila več izložb. Škoda znaša več sto tisoč lejev. Policiji se je posrečilo prijeti in zapreti več krivcev. Bela intemacijonaia. Budimpešta, 17. dec. (Madžar-ski dopisni urad.) Društvo prebujajoči!: se Madžarov je izvolilo na včerajšnjem zborovanju prejšnjega načelnika tiskovnega urada Tibora Eckhardta za predsednika. V svojem nastopnem govoru je poudarjal Eckhardt potrebo sodelovanja nacijonalističnih organizacij vseh dežel, ki morajo proti rdeči internacijo, nali in-proti zlati internacijonali ustvariti belo internacijonalo. Prvi kongres bele internacionale se bo vrši v krat« kem v Budimpešti. Proces proti komunistom v Budimpešti. Budimpešta, 17. decembra. (K) V kazenskem procesu proti mehaniku Sveteczu in tovarišem, ki so bili obtoženi, da so se v mescih od februarja do julija t. 1. udeležili komunističnega gibanja, ki je bilo propagirano v Madžarski iz Moskve preko Dunaja, ja bila danes izrečena razsodba. Svetecz. ki se je priznal za komunista, je bil obsojen na dve in pol leti ječe, sedem soobtožencev je bilo obsojenih na zapor od dva do osem mescev, trije obtožep ci pa so bli oproščeni. Odprava izvornih carin. Beograd, 17. decembra. (B) Med ministrstvom za trgovino in industrijo in ministrstvom financ se vodijo pogajanja o odpravi vseh izvoznih carin, ker carine otežujejo našo zunanjo trgovina VELIK POŽAR. Magdeburg, 17. decembra. V sladkorni tovarni v Tangermünde, ki jt največje podjetje te vrste na evropskem kontinentu, je izbruhnil danes oh pol 3. uri zjutraj iz neznanih vzrokov velik požar, ki je uničil stari del tovarne. Današnje prireditve V Ljubljani: Drama: »Svatba Krečinskega.* Izv. Opera: »Psoglavci.« Red F. Kino Matica: »Zanjka strahov.« Kino Tivoli: »Dama v sivem« — I. del Kino Ideal: »Ženožerec.« Kino Ljubljanski dvor: »Tragedija liu. bavi.« Nočna lekarniška služba v Ljubljani Tekoči teden: lekarna Trnkoczy Mestnem trgu in Ramor ori glavnem k dvoru. Stališče francoske vlade napram zunanjepolitičnim dogodkom. Jzjava te vladnih krogov na Quai d’Orsay zastopniku »Jutranjih Novosti«.) »V zunanjepolitičnem oziru se nam dozdeva situacija sedaj bolj optimistična kakor pred leti. Najsi se sestavi v Veliki Britaniji jutri ali pojutrišnjem ta ali ona vlada, ena zavest nas navdaja, da v 'nobenem slučaju me bo izročila le eno pravico, ki jo daje versailleska mirovna pogodba zaveznikom. Sam Ramsay Macdonald je izjavil, da se Nemčije ne more razbremeniti plačevanja pravičnih reparacij vsled vojne oškodovanim zaveznikom. Noben odgovorni državnik Velike Britanije ne misli na to, da bi razrahljal ali presekal vezi, s katerhni nas je vojna zvezala z Veliko Britanijo in ki pomenijo naj večjo mirovno garancijo v Evropi. Zelo posrečen in mnogo obetajoč je sklep Severne Amerike, po katerem se bo udeležila dela v obeh ekspertnih ko- i misijah v Nemčiji. S tem je podana si- J ap. Pariz, 16. decembra. gurnost, da bo preiskava teh korporacij, čije rezultat je največjega pomena, završena z uspehom. Društvo narodov je rešilo najprej Avstrijo. Sedaj je na vrsti Madžarska. To akcijo pozdravljamo že z ozirom na naše prijatelje v Mali antanti, ki bodo dobili na ta način nadaljne garancije za svoj mirni razvoj, Nemčija je izrazila oficijelno svojo voljo, da se bo z nami pogajala glede celokupnega poruhrskega in porenjske-ga problema. To priložnost mirnega sporazumevanja pozdravljamo kar naj-prisrčnejše. Naše pogoje diktirata pravica in pogodba. V tem okvirju je dovolj prostora za čim največjo aktivnost v korist obeh strank. Če bo Nemčija prožeta s trdno voljo, bo ta dan velikega pomena v novejši politični zgodovini.« Angleški radikalizem in europska politika. V trenutku, ko se začenja morda nova doba v angleški politiki, je zanimivo ogledati si tendence angleškega radikalizma. Radikalno mišljenje v Angliji je bilo vedno sovražnik vmešavanja v evropsko politiko in vnet zagovornik britanskega absentizma, izvzemši redke slučaje. Ta pacifizem je bil rezultat radikalnega političnega delovanja in posledica zagovarjanja svobodne trgovine. Radikalizem se je skušal umakniti anglo-nemškemu konfliktu od 1. 1905. sem na ta način, da je hotel zmanjševati izdatke za vojno mornarico*, nudil Nemcem koncesije v Afriki, se trudil odpovedati »Entente cordiale« in tako potolažiti pruski apetit in ogniti se evropski vojni. To je pa bila dramatska pomota, ki bi bila vsled svojih posledic lahko še bolj povspešila evropski polom. Ko so se nemške čete valile čez nevtralno Belgijo v prijateljsko francosko zemljo, so skušali radikalci preprečiti vstop Anglije v vojno na ta način, da so prikazovali vladi, koliko korist bi imela država od pametne nevtralnosti. Ti ljudje, na čelu katerih je mogočni Lloyd George, so hoteli videti v versajski mirovni pogodbi napad na gospodarske, evropske in moralne tradicije puritanskega radikalizma. Ker pa ta pogodba ni mrtev papir, temveč neprestano dogajanje in življe-njet se je zgodilo, da se to radikalno mišljenje bori za to, da se pogodba v njegovem smislu spremeni, vsaj v zadevah Orienta in gospodarstva. Odpor, ob katerega je zadela Francija, da doseže razoroženje Nemčije in plačilo vojne odškodnine, bi bil manj žilav, če ne bi bili izvozničarji in pridigarji z enako energijo oznanjali praktične potrebe popuščanja in krščanske dolžnosti zmernosti. Delitev Šlezije bi bili na primer sprejeli z večjo ravnodušnostjo, če bi bila Poljska boljša odjemalka in manj rimskokatoliška. Upliv svobodno trgovinskega in puritanskega radikalizma na zunanjo politiko bi bil gotovo manj stalen in manj neposreden, če ne bi predstavljal teh demokratskih tradicij in pietistične vere njih najbolj upliven tolmač, najboljši govornik in propagandist, David Lloyd George, ki je obenem radikalec in ostane puritanec. Kot se je splošno pričakovalo, je ohranil svoje prvotno mišljenje j in se vrnil nazaj k demokratom. Hi i3t3iiš@viš3 končali z odpeva-njem Rütlijeve pesmi in švicarskega psalma. Mesto je bilo praznično ozaljšano s švicarskimi zastavami. Po ulicah so dijaki prepevali domorodne pesmi: francoske, nemške in italijanske... ItoaSkiJa s kleiikakš. Beograjsko »Vreme« piše o tej možnosti v svoji nedeljski številki sledeče: »Prejšnje držanje džemijeta in glasovanje Nemcev proti dvanajstinam sta povzročili v radikalnem klubu očitnejšo manifestacijo tendence, ki že davno obstoji. Radikali se niso nadejali opozicijonalnega stališča Nemcev in so njihovemu govorniku dr. Kraftu ob začetku njegovega govora celo ploskali. Pozneje so radikalni poslanci to stališče svojih zaveznikov komentirali z zaključki, da je treba čimprej napraviti konec odvisnosti, v kateri se nahaja vlada napram džemijetu in Nemcem. Radi tega je bila v ospredju že davno razmotrivana kombinacija koalicije s klerikalci in mogoče je, da bodo nekateri poslanci sprožili to vprašanje na seji kluba, v kateri bi se drugače razpravljalo o načrtu zakona o centralni upravi. Tako razpoloženje obstoji v določeni obliki še izza prvih pogajanj z džemijetorm medtem pa so se vodili neoficijelni razgovori med posameznimi radikalnimi in klerikalnimi poslanci. Klerikalci zahtevajo za svoj vstop v vlado tri ministrske portfelje in avtonomijo Slovenije. Radikali so pa mnenja, da bi se klerikalci zadovoljili z dvema ministrstvoma, na primer z ministrstvom za poljedelstvo ter z ministrstvom trgovine ali pa šum in rudnikov. Sloveniji se avtonomija ne bi mogla priznati, pač pa bi se ji dala v okvirju ustave zelo široka administrativna samouprava, ki bi lahko z uspehom nadomestila zaželjeno avtonomijo. Ena skupina radikalskih poslancev bo sedaj nastopila z zahtevo, da se vzamejo pogoji klerikalcev v resni pretres v klubu, ako jih že vlada ni rešila, da bi se tako videlo, ali je mogoč sporazum za koalicijo s klubom dr. Korošca. Ti poslanci menijo, da bi prinesla kooperacija s Slovenci stvarne koristi. V prvi vrsti bi se raztrgal federalistični blok, ker bi Radič in Spaho potemtakem ne predstavljala več močne izven-parlamentarne opozicije. Vstvarjanje opozicijonalnega bloka v narodni skupščini, o katerem se je toliko govorilo, bi bilo na ta način popolnoma onemogočeno. Vlada, sestavljena iz' radikalcev in klerikalcev, bi bila s podporo džemijeta in Nemcev popolnoma stabilna. Odpadle bi trenutne krize, v katerih se nahaja sedaj. Na drugi strani bi imela vlada, v kateri bi bili zastopani tudi Slovenci, velik ugled napram inozemstvu. Vsi ti razlogi se navajajo med radikalskimi poslanci v prilog omenjene kombinacije. Da obstoji resna namera za koalicijo s klerikalci, je razvidno iz vladinega stališča v vprašanju pomoči poškodovancem vsled poplave v Sloveniji. Da se vlada ne bi zamerila klubu g. Korošca, je prešla preko svoje poprejšnje izjave ter je usvojila nujnost zakonskega projekta o pomoči poškodovancem. Na ta način je vlada spravila enega izmed svojih uglednih članov v neljub položaj, ker je moral podati ostavko. Poleg tega je na inicijativo predsednika narodne skupščine, g. Ljube Jovanoviča, bila sklicana konferenca vseh parlamentarnih klubov, predstaviteljev humanitarnih društev in tiska, da bi se podvzela akcija za pomoč poškodovancem, kar se more istotako smatrati kot znak posebnega razpoloženja radikalov napram Slovencem. Na drugi strani se opaža že nekaj časa tudi pri klerikalcih znatna sprememba v njihovem stališču napram vladi. V zadnjem času je ponehala njih ogorčena borbenost na sejah narodne skupščine. V njihovih vrstah že prevladuje pomirljivi duh, ki bi vodil k sporazumu. Naš dopisnik se je sinoči obrnil do uglednega člana klerikalnega kluba ter ga je vprašal, da-li je ta verzija točna. Omenjeni klerikalni poslanec ni hotel povedati nič konkretnega, le nasmehnil se je ter je dejal: »Cilj vsake politične stranke je vendar ta, da stopi v vlado.« v— Podružnica uredništva in uprave našega lista v Mariboru posluje začasno, dokler se ne preseli v lasten lokal, v Frančiškanski ulici št. 14. Stranke se sprejemajo vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Podružnica sprejema vse dopise, • objave, naročila in inserate. 30TRAM3E NOVOSTI M bi izpregovorila. Slednjič se je tresel njen glas • sobi; »Sedaj sem jaz na vrsti, da umrem!«....« .: zgrudila se ie na ti? (Dalje prihodnjič.) Dnevne — Proslava rojstnega dne Nj. Ve!, kralja Aleksandra v Ljubljani. Pri proslavi včerajšnjega rojstnega dne Nj. V. kralja Aleksandra je pokazala Ljubljana ljubezen do svojega narodnega vladarja in dinastije. 2e v nedeljo popoldne so zaplapolale z javnih in zasebnih poslopij številne zastave. Ob 16. uri so prvi topovski streli z Gradu nazna-nili, da se je približal predvečer slavnostnega dne. Orjuna je priredila zve-Cer mirozov po mestu, vzklikajoč kralju ta dinastiji. Včeraj ob 10. uri dopoldne je opravil knezoškof Jeglič v stolnici službo božjo^ katere so se udeležili namestnik velikega župana g. dvorni svetnik Kremenšek, divizijski komandant divizijski general Stojanovič, predstavniki tukajšnjih konzulatov, zastopniki vseh oblasti, zastopniki korporacij, veliko število častnikov in občinstva. Po končani službi božji se je vršila velika vojaška parada pred div. generalom Stojanovičem, med službo božjo pa so grmeli topovi z gradu. Istočasno se je vršila tudi pravoslavna služba božja v kapeli v vojašnici vojvode Mišiča in v evangeljski cerkvi na Gosposvetski cesti. Tudi teh dveh cerkvenih obredov so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. — Rojstni dan kralja je bil proslavljen v Beogradu brez pompa, a s polno simpatijo do Nj. Vel. kralja. Trgovine so bde zaprte, cela prestoli-ca pa je bila okrašena z nacijonalnimi in zavezniškimi zastavami. V saborni cerkvi je Mia ob 9.30 liturgija, ob 10. 'pa svečana služba božja. Službi božji so prisostvovali: Vlada, predsednik narodne skupščine z velikim številom narodnih poslancev, diplomatski zbor, celi častniški zbor in mnogo uglednega beograjskega prebivalstva. Božjo službo je imel patrijarh Dimitrije z vsemi svečeniki saborne cerkve. Tudi v rimsko - katoliški cerkvi se je obhajala svečana služba božja. — V Zagrebu je v nedeljo priredila povodom kraljevega rojstnega dne vojaška godba mirozov: korakala je po glavnih ulicah mesta, za njo pa ena četa vojakov in prebivalstvo. Povorka je vzklikala kralju, Jugoslaviji, prestolonasledniku in kraljici Mariji ter se nato razšla v polnem redu. Danes zjutraj ob 8. uri se je opažalo živo kretanje prebivalstva po glavnih ulicah in na Jelačičevem trgu, ki je bil očiščen ter so bda tržišča premeščena v stranske ulice. Kmalu po 9. uri je bila sveča-ua služba božja v katoliški stolni cerkvi, pol ure pozneje pa v pravoslavni cerkvi. Obema so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti. V protestantovski cerkvi in v izraelitskem hramu se je istotako vršila zahvalna služba božja. Nato so se napotili predstavniki oblasti na Jelačičev trg, kjer so se postavili pred spomenik in je nato pred njimi defilirala cela garnizija, občinstvo pa je izpolndo trg in bližnje ulice. Ob 12. uri ie bila pri pokrajinskem namestniku g. dr. Cimiču zakuska, katere so se udeleždi predstavniki civilne in vojaške oblasti. Med slavnostjo so bde vse trgovine zaprte, državni uradi in mnoge privatne hiše pa so bile okrašene z državnimi in narodnimi zastavami. Značdno je, da včeraj popoldne nista izšla »Večer« in »Hrvat«, dočim sta izšla »Riječ« in »Zagreber Tagblatt«. — Odlikovanje župnika Aljaža. V nedeljo dne 16. t. m. se je na Dovjem vršda svečanost, ki bo vsem udeležencem, domačim in tujim, ostala v trajnem spominu. Dvorni svetnik dr. Marn je izročil ob številni udeležbi prijateljev in znancev odlikovanca župnika Aljaža od kralja mu podeljeno odlikovanje. V vznesenem govoru je slavil dr. Mam zasluge sivolasega pa vendar še čilega župnika — turista, ki si jih je ta pridobil na glasbenem polju, pa tudi na literarnem in na polju tujskega prometa in turistike. Govoru so sledile viharne ovacije. Nato je slavljencu v imenu Politične uprave čestital okrajni glavar dr. Vavpotič, v imenu duhovščine je svojega sobrata pozdravil dekan Lavrič. V imenu slov. planinskega društva «a je pozdravil dr. Fran Tominšek in v kratkem govoru očrtal zaslugei, ki si jih ie pridobil župnik Aljaž za planinsko društvo. Kot zastopnik občine ga je pozdrava župan Klančnik, pozdrave šol-ske mladine pa mu je prinesel učitelj Jeglič in končno g. Košir v imenu domačega gasilnega društva. Odlikovani se je ginjen zahvalil za odlikovanje in častitke in prosil dvornega svetnika dr. Marna, da sporoči njegovo zahvalo na daj viši e niesto. Končno je poizval namoče, da zakličejo trikratni »Slava« Nj. Jfcl. kralju, na kar so pevci zapeli državno himno. K lepo uspeli slavnosti je tanogo pripomoglo tudi krasno vreme, ko so se po dolgem času s snegom pokriti gorenjski vrhovi, stari znanci in Prijatelji župnika Aljaža, zopet zlatili v zimskem solncu. —NI VeJ. kralj v Sarajevu. V nedeljo le Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenci oblastni odbor »Jadranske straže«, ki je daroval mlademu prestolonasledniku, pokrovitelju »Jadranske straže«, s svilo izvezano blazinico in mornarsko čepico. Kralj je pova-oil na obed in na večerjo uglednejše osebe Sarajeva, med njimi na obed pokrajinskega namestnika in armijskega komandanta, na večerjo pa med drugimi predstavniki kul- novosti. turnih društev »Prosvete«, »Napredka«, »Gajrita« in »Benevolencije«. Nj. Vel. kralj je po se ti’ v nedeljo v spremstvu g. Spalaj-koviča in generala g. Hadžiča taborišče, ki nosi njegovo ime. Pri vhodu je dal kralju raport komandant armijske oblasti, general g. Smiljanič. Kralj si je ogledal posamezne objekte in se razgovarjal z vojaki in častniki. Nato se je napotil proti spomeniku kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja in si ga ogledal. «Izrazil se je o njem zelo laskavo. Nato pa se je odpeljal z avtomobilom na batričko postajo, od koder je gledal panoramo Sarajeva. Popoldne se je odpeljal v sarajevsko okolico. — Nov radikalni tednik. V soboto je izšla v Zagrebu prva številka radikalskega tednika »Odjek«, tjednika za politiku I narodno gospodarstvo. Uredništvo in uprava je v Zagrebu, Mrazovičeva ulica št. 10/11. — Ponovno opozarjamo na današnje predavanje g. Božidarja Severja o trpljenju Jugoslovenov v madžarskih ječah in o današnji Madžarski Pripominjamo, da je predavanje g. Severja doživelo v Zagrebu in v Beogradu največje zanimanje in uspeh. Predavanje se vrši v Mestnem domu. Začetek točno ob osmih zvečer. Vstopnina prosta, pobirajo se samo prostovoljni prispevki v korist Jugoslovenske Matice. Ker so nam madžarske razmere večinoma le malo znane, dasi spada Madžarska med naše najzagrizenejše sovražnike, upamo, da bo Ljubljana v največjem številu prišla na predavanje. — Združitev ljubljanske In celjske notarske zbornice. V nedeljo ob 11. uri dopoldne se je vršila v razpravni dvorani deželnega sodišča v Ljubljani združitev notarskih zbornic v Ljubljani in Celju v skupno notarsko zbornico, katero so svoječasno predlagali člani notarske zbornice v Celju. Volitve odbora je vodil predsednik deželnega sodišča v Ljubljani g. dvorni svetnik dr. Oton Papež. Izvoljeni so bili v odbor sledeči gospodje: Predsednik g. Aleksander Hudovernik, notar v Ljubljani, člani odbora notarji: Dr. Josip Barle, Maribor, dr. Rado Jereb, Konjice, Avgust Drukar, Laško, dr. Andrej Kuhar, Ljubljana, dr. Fran Horvat, Kamnik, in dr. Josip Krevelj, Litija. — Umrl je v soboto, 15. t. m. v Beogradu g. dr. Košta Riznič, predsednik nadzorstvenega sveta narodne banke. — Smrtna kosa. Umrl je včeraj zjutraj Edvard Gregorič, sodni uradnik v Ljubljani. Pogreb se vrši jutri, v sredo, ob pol 15. uri s Privoza št. 8 na pokopališče k sv. Križu. — Šola za učitelje gimnastike. Na predlog Jugoslovenskega sokolskega saveza, da se_ na univerzah v naši kraljevini osnuje višja državna šola za učitelje gimnastike, je prosvetno ministrstvo odločilo, da se osnuje ta šo!a kot posebna strokovna šola. — Spremembe v državni službi. Pri državnem rudniku v Mostarju je postavljen za definitivnega rudarskega nadpover-jenika v 8. čin. razredu inžener g. Kornelij Ferjančič, doslej pri rudarski upravi v Kaknju. — Pri rudarski upravi v Kaknju pa je postavljen za rudarskega poverjenika v 9. čin. razredu g. Ferdinand Šinkovec, doslej pri državnih premogovnikih v Velenju. — Telefonskemu omrežju v Novem mestu se je priklopila tudi državna kmetijska šola na Grmu. Tako je dobilo Novo mesto že peto zasebno govorilnico. Želeti bi bilo, da se to moderno občevalno sredstvo še bolj razširi. — Za hitro pomoč v slučaju povodnji. Na prošnjo ministrstva poljoprivrede in vode je generalna direkcija železnic odobrila, da se sme osobje hidrotehničnega oddelka posluževati tudi tovornih železniških voz, da v slučaju povodnji kolikor mogoče hitro pride na mesto nesreče. — Podpiranje koasitske akcije. Ker se v zaporih južne Srbije nahaja veliko število oseb, ki so osumljene, da so podpirale ko-mitske akcije in se je ugotovilo, da so vse te osebe večinoma zakrivile to iz strahu pred komitskim terorom, je radikalski poslanec iz južne Srbije g. Mita Dimitrijevic poslal ministru pravosodja vprašanje, v katerem zahteva pojasnilo v tej stvari. — Nemški monopol. Mariborski nemški velekapitalisti Scherbaum, Franz in drugi Imajo v raznih svojih hišah, katerih imajo celo vrsto, tudi razne trgovine in obrti, Jratere oddajajo v najem. Med njimi je več pekarn in gostiln. Gospodje pa se ne zadovolje le z najemnino, ampak zahtevajo od svojih najemnikov, da pri njih dobavljajo tudi potrebno blago, moko, testenine, vino itd. in to. po cenah, katere jim oni diktirajo. Nekatere najemnike so prisilili celo do pogodb, po katerih ne smejo v svojih obratih rabiti nobene druge moke, nobenega drugega vina in ostalih potrebščin kakor samo njihove. Najemniki, so na ta način seveda prodani na milost in nemilost tem mogočnežem, gosti in konsumenti pa morajo, včasih celo nevede, podpirati nemške velekapitaliste. O tem smo dobili zadnje dni več pritožb in ako bodo omenjeni nemški magnatje nadaljevali s svojo prakso, bomo prisiljeni tudi mi seči po samopomoči s tem, da bomo opozorili slovensko javnost imenoma na vsa ta podjetja, da se jih bo znala ogibati. Javnost hoče vedeti, koga podpira, in ne bo radi eventuelnih lepih slovenskih firm bogatila tiste, ki nimajo za naše narodne potrebe nikoli pečene pare, podpirajo pa s stotisočaki nemške burše in razna nam nasprotna društva. — Celiske novosti. Izredno lep solnčni dan smo po dolgih deževnih in meglenih dneh imeli pri nas minulo nedeljo. Takih prijetnih zimskih dni bi v pustem zimskem času želeli še več. — V mestnem gledališču se je v nedeljo zvečer izven abonementa vprizorila satirična igra »2X2 = 5«. Igralci so pod režijo g. Rado Železnika vloge rešili izborno in so od publike želi popolno priznanje. Za prihodnje dni pa se pripravlja meščanska žaloigra »Marija Magdalena«. — Statistika umrlih. V mesecu novembru je v Celju v mestu in celjski javni bolnici skupno umrlo 18 oseb. — Občinski svet je imel v petek zvečer svojo zadnjo letošnjo sejo, v kateri se je rešilo mnogo občinskih zadev. Med drugim je bilo sklenjeno izplačati mestnim uslužbencem enkratno 15% doklado. — Kot pobiralec tržnih pristojbin bo v bodoče fungiral Martin Medvešček. — Meščanski šoli se dodeli čez zimo stalni kurjač. — Pet prosilcev je bilo ; sprejetih v domovinsko zvezo. — Sk’enilo se je d&Ije, da se občinski odbor pridruži protestu proti ukinitvi mestne avtonomije. — Davščine pa vozila so povišajo za 100%. Mnogo se je razpravljalo tudi o mestni plinarni. To podjetje je visoko pasivno, to pa vsied tega, ker se konzumira premalo plina in so cene istemu zelo visoke. Znižati bi se mogle le, če bi konzum plina močno poskočil. Če bo pa ostalo pri sedanjem finančnem stanju, pa ne bo kazalo drugega, nego plinarno v najkasneje štirih mesecih zatvoriti. Principijelno pa je sklenil občinski odbor plinarno prodati. — Ob priliki kraljevega rojstnega dne je občinski svet votiral manjši znesek za mestne reveže. — Mestni občinski svet je protestiral dalje proti samovoljni zasedbi raznih stanovanj po vojaških osebah. Zgodili so se zadnje čase v mestu slučaji, da so nekateri oficirji brez vsakega dovoljenja zasedli stanovanja. Ko so organi stanovanjske oblasti V zadevah intervenirali, so jim ti celo grozili z orožjem. Proti takemu postopanju mestna občina kar najenergičneje protestira, ker so po zakonu v stanovanjskih zadevah enakopravne civilne in vojaške osebe. — Sobotni trg je bil precej dobro obiskan od prodajalcev in kupcev. Okoličani so prinesli na trg raznih potrebščin v precejšnji' množini kljub zimskemu času. Dovolj je bilo mesa, mleka, jajc, krompirja, solate in drugih stvari. — Mariborske novosti. Proslava rojstnega dne Ni. Vel. kralja Aleksandra je bila lepa in dostojna manifestacija narodnega in državnega čustvovanja mariborskega prebivalstva. Mesto je že v nedeljo popoldne okrasilo hiše z zastavami. Ob 5. uri popoldne se je vršilo v napolnjeni dvorani Narodnega doma zborovanje Oriu-ne, na katerem sta govorila predsednik Or-june g. dr. I. Stefančič in prof. Kenda o pomenu praznika. Koncem zborovanja so bile odposlane kralju brzojavne čestitke. Nato se je razvila z godbo »Dravo« na čelu slavnostna povorka po raznih ulicah in dospela na Glavni trg, kjer je bil pred mestno hišo razhod. V narodnem gledališču je bil zvečer slavnosten koncert vojaške godbe in nato predstava Mascagnijeve opere »Cavalleria rusticana«. V nedeljo zvečer in pondeljek zjutraj so streli iz topov oznanjali slavo dneva. V pondeljek okoli 9. ure se je začelo zbirati vojaštvo na Glavnem in Slomškovem trgu. Ob 10. uri je opravil v evangeljski cerkvi svečano bogoslužj'e pastor Baron, ob 11. uri pa je odpel škof g. dr. Karlin ob številni duhovniški asistenci »Te deum« v stolni cerkvi. Tej službi božji so prisostvovali predstavniki tukajšnjih oblasti in uradov ter vojaštva, kakor tudi zastopniki raznih korporacij in mnogoštevilno občinstvo.^ Nato je bilo defiliranje vojaštva na Slomškovem trgu, zvečer pa je končala proslava dneva z velikim plesom, ki ga je priredil častniški zbor v Götzovi dvorani. — V nedeljo dopoldne je bila v kazinski dvorani ptvorjena kolektivna razstava slikarja Antona Trstenjaka iz Ljutomera. Mladi slikar je absolviral praško akademijo upodabljajočih umetnosti. Razstava nudi obilo lepega in je vredna, da jo občinstvo pridno poseča. — Dijaštvo mariborskih naprednih akademikov priredi 5. januarja akademlčen ples. — Trgovski koledar za 1. 1924 je Izšel ter ima naslednjo vsebino: Trgovčeva narodna zavest in narodni ponos, Slovensko trgovsko društvo »Merkur« in odbor, Ku-ratorij podpornega zaklada, posredovalnica, Podporni zaklad, koledar. Borzne uzance Novosadske in Zagrebške borze (blagovne) in posebne uzance Zagrebške borze za žitno trgovino in za kupčijo z mlevskimi izdelki. Uzance v svetovni žitni trgov'ni, Trgovske vrste pšenice. Računanje obresti, Računanje dobička, Tabela za izračunanje dnevov, O lesni trgovini, imena lesa v slovenskem, nemškem, italijanskem in latinskem jeziku, barve in lastnosti lesa, njega vsušek in trpežnost, povprečna teža lesa, porabljivost posameznih vrst lesa, O manufakturi (spisal J. J. Kavčič), (predilstvo, tkaistvo, pieteninarstvo, priravnavanje [apretura], koliko se rabi za obleko blaga), Solidnost v kupčiji. Mere in vage (stare in nove), Stare srbske mere, Denar raznih držav. Tabela za razredčenje alkohola, Pristojbine za paketne pošiljke, Pomen suhih gob za narodno gospodarstvo, O porabi gonilnega jermena, Izračunanje premera in obračajev jermenice in dolgost jermena, Ljubljanski velesejm. Mlinarstvo, Razni za trgovca važni izreki. Letošnji koledar se odlikuje po obširni in izborni vsebini tako, da je vreden sovrstnik pred vojno izišlih koledarjev društva »Merkur«, oziroma je še boljši ter veliko praktičnejši od prejšnjih. Koleda'r prav toplo priporočamo občinstvu, posebno pa slovenskemu trgovstvu in privatnim nameščencem. Koledar je uredil g Fran Zelenik. Cena koledarju, ki je lično v platno vezan, je s poštnino vred 15 Din. Naroča se pri: Slov. trg. društvo »Merkur« v Ljubljani, Gradišče št 17, I, nadstr. — Najbolj razveseli vsakdo slovensko gospodinjo, če ji pokloni v dar Gospodinjski koledar Jugoslovenske Matice. V tem koledarju najde vsaka gospodinja vse podatke, ki jih rabi. Poleg tega pa je cena koledarju nizka, pa čeprav gre ves izkupiček v korist bratov tam preko. Zato segajte po Gospodinjskem koledarju, ki velja za člane Jugoslovenske Matice 15 Din, za nečlane 18 Din. — Dražba lova. Lovska pravica krajevne občine Zgornji Žerjavci se odda v zakup na javni dražbi, ki se bo vršila dne 10. januarja 1924 ob 10. uri dopoldne pri Sv. Lenartu. — Lovi občin Poloma, Stare Cerkve, Osilnice, Ornega potoka in Želju se bodo oddali v najem na javni dražbi dne 15. januarja 1924 ob 9. uri dopoldne pri okrajnem glavarstvu v Kočevju, kjer se tudi lahko vpogledajo dražbeni pogoji. — Defravdant ubežal. Iz Novega Sada je pobegnil davčni uradnik Joca Draženo-vič, ki so mu prišli na sled, da je ogoljufal razne stranke, ki so plačevale davke za nad 200.000 Din. Goljufal pa je na zelo'originalen način Kadar je bilo več strank, jim je v veliki svoji uslužnesti odvzel denar in ,čeke in jih poslal domov, češ da bo že sam vse uredil in jim potrdila poslal domov. Stranke so mu res verjele, on je pa s čekov zbrisal številke in zapisoval manjše vsote. Kot protiuslugo si je od ogoljufanih strank izposloval še razna posojila, tako da znaša skupna škoda nad 200.000 Din. — Ljubimec lastne hčere. V neki banatski vasi so zadnje dni oblasti prišle na sled nekemu kmetu Rade Laliču, ki je nad dve leti živel v krvoskrumstvu z lastno hčerjo. — Ko se je 1. 1919. vrnil domov iz Rusije, je našel svojo 16 letno hčerko, ki jo je 1. 1914. zapustil kot otroka, kot lepo razvito krasotico in se v svoji nizki pohotnosti pregrešil nad njo, in ji pod smrtnimi grožnjami prepovedal, da bi o tem kaj izdala materi. Ker je pa to le predolgo trajajo in je hčerka tudi z njim zanosila, so zveri v človeški podobi le prišli na sled in čaka zdaj na pokoro v zaporih v Velikem Bečkereku, (aradma stanovanSiklti h!š na zadružni psdisgi. Maribor, dne 16. decembra. Nobeno mesto v naši državi ni po vojni tako malo zidalo kakor Maribor. Nove sta-l novanjske hiše se dajo Sešteti na prste. Med tem pa se je prebivalstvo znatno pomnožilo In nove industrije, ki se neprestano množe, vzdržujejo stalen dotok deže-lanov v mesto. Stanovanja so že davno vsa zasedena in če postane katero slučajno prosto, se vname med neštetimi interesenti prava bitka. Odredba, da morajo velika denarna in industrijska podjetja graditi lastne hiše za svoje uradnike in nameščence, se v Mariboru ni izvajala, zasebniki pa si tudi ne upajo graditi, ker jih od tega odvrača nesigurnost in. nestabilnost povojne valute. In vendar je nujno potrebno, da se tudi Maribor zgane, da prične skrbeti za rešitev stanovanjskega problema in za svoj razvoj. Toda kako? Nasveti so se čuii doslej z vseh strani in raznih načrtov in akcij je bilo že več ko preveč, a kar je najbolj fatalno — preko besed do dejanj se do danes še ni prišlo. Tudi obč'na sama se je na predloge poedincev bavila s tem kočljivim vprašanjem, vsied nerazumevanja, nerodnosti in neagilnosti gotovih odločujočih faktorjev pa enako drugim tudi ona ni prišla dalje od besed. Malo več nade na uspeh nego poprejšnje meglene akcije je vzbudilo pred mesci osnovanje Kreditne in stavbene zadruge »Mojmir«. Razvoj dogodkov je dokazal, da so tudi te nade bile preuranjene. Pomanjkanje denarja in kredita, ki je danes vsesplošno in nerazumevanje na merodajnih mestih, ki je naravnost neodpustljivo, je zaprlo tudi «Mojmiru« zasnovano pot do uspeha. Tako smo danes prijadrali končno zopet do novega načrta in nove akcije, ki stoji na malo bolj realnih temeljih, o uspehu ali neuspehu pa seveda še ne moremo prorokovati Ideja ni slaba In teoretično je stvar izborna, le žal. da je praksa včasih kruto trda in ne pozna usmiljenja napram teoriji. Zasnova je sledeča: Kreditna in stavbena zadruga »Mojmir« je osnovala pod svojim okriljem Gradbeni konzorcij »Mojmir«, ki tvori v smislu § 36. zadružnih pravil poseben in samostojen, le pod nadzorstvom zadruge stoječi odsek. Clan konzorcija postane lahko vsakdo, kdor je že član zadruge, podpiše pristopno izjavo in vplača vsaj prvi obrok konzorčnega deleža. Usta-■ novna glavnica je določena na 150.000 Din, razdeljenih na 100 deležev po 1500 Din, plačljivih skupno aM pa tudi v 6 mesečnih obrokih po 250 Din. Deleži se vp’ačujejo po položnici pri Zadružni zvezi v Celju, kjer je v ta namen odprt poseben konto, ki ni z ostalo imovino zadruge v nobeni zvezi, se vpisujejo tam v dobro vložnikov samih in se obrestujejo po višini obrestne mere Zadružne zveze. S to temeljno glavnico hoče zadruga zgraditi prvo malo stanovanjsko hišo in sicer v lastni režiji ter jo na to prodati. Prednost pri nakupu bodo imeli člani konzorcija, oziroma zadruge, z izkupičkom, ki mora prinesti radi lastne režije dobiček, pa se prične takoj graditi zopet nova hiša. Na ta način se namerava spraviti akcija gradnje stanovanjskih hiš v tek in če se prvi poizkus obnese, bo brezdvomno osiguran tudi nadaljnji uspeh. Da tako novo hišo ne bo težko prodati, je razumljivo, ker bo kupec toliko na boljšem kakor pri stari hiši, da se bo lahko takoj uselil, oddal ostala stanovanja v najem, komur bo hotel, in zahteval najemnino, kakršno bo hotel, oziroma za kakršno se bo s stranko sporazumel in bo hiša poleg tega še lepo vrsto let prosta davka. V slučaju pa, da akcija iz kateregakoli vzroka ne bi uspela in bi do graditve sploh ne prišlo, dobi vsak akci-jouar lahko takoj nazaj svoj denar in povrh tega še obresti. Rizško je torej docela izključen. Iz '"navedenega se razvidi, da ideja ni s’aba in kakor smo poučeni, je bilo te dni nekaj deležev tudi faktično že vplačanih, bodočnost pa bo pokazala, če bo tej najnovejši akciji sreča milejša kakor dosedanjim. Si iivilesiia.. — Predavanje o Masarykovem nauku. Jutri, v sredo ob pol 8. uri predava v »Bratstvu« na državni realki dr. Rudolf Krivic o Masarykovem nauku. Izpisi. — _ Studenci pri Mariboru. Nesramna izzivanja takozvanih internacijonalcev na-prarn narodnomislečemu prebivalstvu prekašajo že vse meje. Dne 3. t. m. je priredilo tukajšnje pevsko društvo »Enakost« — ob priiiki nekega godovania — svoj pevski nastop v gostilni pri »Beli zastavi«. Pri tej javni zabavi je nastopilo več govornikov, med temi tudi železničar Jožef Rojko, ki se je leta 1919. z dušo in telesom podpisal za Avstrijca, kruh pa vživa še sedaj pri nas. Rojko je slavil tukajšnjega socijalistič-n.e^,a (!) S. Kaloha in posebno na- glasak »Mi hočemo avtonomijo in gosjDod župan bo ze delal na to, da se bodo morali brbi iz Studenca odstraniti, ker mi jih tu ne raoimo!« Ta govor je moral gospodu županu Kalohu in navzočemu g. podžupanu Leskovšeku zelo ugajati, ker se jima ni zdelo vredno, govornika poučiti, ampak sta se celo kazala užaljena, ko je pri sosedni mizi sedeči gost govornika Rojkota opozoril na posledice, ki lahko nastanejo radi njegovega hujskajočega govora v javnem lokalu. Tukajšnje narodno misleče občinstvo zahteva odločno,, da merodajna oblast zadevo preišče — in hujskače tako nagradi, da jim bode za vselej minulo veselje obiskovati slične hujskajoče sestanke, ki se vrše pod krinko nedolžnih pevskih nastopov. — Poslušalec. Sferosti h Primorske. — Gonia proti nadškofu Sedeju Se na« daljuje.. Dne 12. t. m. je imel direktorij soriške skupine fašistovske organizacije svojo sejo, na kateri je med drugim razpravljal tudi o gonji proti goriškemu nadškofu. Fašisti so vneto pozdravljal začeto borbo in sklenili, da jo na vsak način hočejo in morajo pripeljati do končne zmage. Sedej mora izginiti iz Gorice, ker je Slovan, to je njihovo geslo. Zanimivo bo, kakšno stališče bo v tem slučaju zavzela Sv. Stolica. — Smrt zavednega narodnega borca. V Dolini v Istri je umrl zadnje dni Ivan Picigo, eden najzavednejših borcev za pravice Slovencev in Hrvatov v Istri. Mož, ki je moral dan na dan opravljati najtežja dela, je zvečer poučeval petje narodnih in umetnih pesmi po vseh okoliških vaseh in budf in utrjeval narodno zavest in ljubezen da materinega jezika. Njegovemu delu primeren je bil tudi njegov pogreb. Kljub temu, da ni bil pogreb razglašen javno, ga je vendar lepo število domačinov in okoličanov spremilo na njegovi zadnji poti. Pevski zbor, katerega je sam izvežbal in več let vodil, mu je zapel ob odprtem grobu »Jamica tiha«. Bodi mu lahka domača gruda! — Brezobzirnost italijanskih naučnih oblasti. Učitelj Leopold Pajk, definitivni voditelj šole v Lokavcu pri Ajdovščini, je dobil zadnje dni ferman, da mora iz službenih ozirov za voditelja v Grgar pod Sv. Goro, a tamošnji voditelj Makovec pa V Lokavec. Preselitev se mora izvršiti do 20. t. m. Nobeden teh dveh učiteljev si ne očita nobenega prestopka, jxileg tega je učitelj Pajk definitiven voditelj m ima vrhu vseh težav tudi bolehavo ženo in težko bolnega otroka. Za učiteije na Primorskem ne vejajo že nobeni zakoni več in nobeno definitivno nastanjenje, pa tudi nobeni človeški oziri. — Odvetniški izpit sta napravila pred komisijo tržaškega privizaega zbora gg. dr. Fortunat Mikuletič in dr. Ljudevit Vadnal. — V Vipavi se je naselil goriški rojak, zdravnik g. dr. Stanko Pavlica, doma iz Ribemberka. Sokolski cestnik. — Zbirke za Sokolski »Tabor«. Brat Turk je nabra! v veseli družbi pri Košaku 320 Din. — Br, Ramor je daroval 3 lire in »neimenovan« iz neodrešenega ozemlja 100 lir. — Omizje pri Kozaku je zbralo ob spominu na povišanega Janeza za en veliki kamen 1000 Din. ob spominjanju treh Franceljnov pa 1100 Din. — Zbirka br. Jože Žarka iz Lesc 1180 Din (od tega daroval dr, M. Triller iz Radovljice 1000 Din, Fr. Vidic in Fr. Legat po 50 Din). — Mesto venca na krsto br. I. Zupančiča je daroval br. Matija Dolničar 100 Din in v isti namen »neimenovani« 500 Din. — Br. Andrej Berce pa je daroval v počaščenje spomina blagopokojnega br. I. Zupančiča 1O0 Din. — Metliško učiteljstvo je zbralo po br. F. Španu 100 Din. — Br. Joško Lauter v veseli družbi gostilne »Cinkole« pa 275 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! poreliBa. — Beograjska in zagrebška borza danes radi praznika rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra nista poslovali. C u r I h, 17. decembra. New York 573.75, London 25.09, Pariz 30.30, Milan 24.92, Praga 16.775, Budimpešta 0.0301, Beograd 6.50, Sofija 4.10, Dunaj 0.0080875, avstrijske krone 0.0081. Praga, 17. decembra. Dunaj 4.58, Berlin 7.80, Rim 149.25, avstrijske krone 450, italijanske lire 148.25, Budimpešta 17, Pariz 181.75, London 150, New York 34.325, Curih 599.75, Beograd 38.75. Dunaj, 17. decembra. Devize : Beograd 805—809, Berlin 15.70—16.30, Budimpešta 3.67—3.77, Bukarešta 364—366, London 309.500—310.500, Milan 3069-3081, New York 70.935—71.185, Pariz 3747—3763, Praga 2079—2089, Sofija 502—506, Čarih 12.365 do 12.415. Valute: Dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 480—488, nemške marke 15.20—15.80, angleški funti 307.700 do 309.300, francoski franki 3700—3730, italijanske lire 3035—3055, jugoslovenski dinarji 797—803. romunski leji 336—360, švicarski franki 12.250—12.330, češkoslovaške krene 2056—2072, madžarske krone 2.15—2.35. Berlin, 17. decembra. Dunaj 59 mil. 850.000, Milan 183.540,000.000, Praga 125 milijard 685,000.000, Pariz 221.445,000.000, London 18,354.000.000.000, New York 4189 milijard 500,000.000, Curih 730.130,000.000, Beograd 48.378,000.000. — Kino Tivoli. Samo danes in jutri se še predvaja I. del krasnega filma »Dama v sivem«. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Galoeršek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. Pisalni strnil, pofreisiins Iti Mehanična deiin Ipoppafilisinl&a) mmm Šelenburgova uf, 6|l. L. Baraga. r Vremensko poročilo. .Jutranje Novosti. — Ljubljana, dne 17. decembra 1923. Kraj Cas Zračni tlak Zračna temper. Vetei Oblačno 0—10 Padavine mm Ljubljana ....... 7 764 0 1-4 vzhod del. obl. Ljubljana ...... 14 762-9 3-4 jugovzh. Ljubljana £1 765'5 26 sever jasno Zagreb 7 762-5 1-0 zapad obi. 1-0 Beograd • * • . . 7 766-8 o-o brezv. Dunaj 7 757'4 4-0 zap. •»t 2-0 Praga n 756 9 00 dež [nomosl ■ ■ .. 7 161-7 c-o j brezv. | •< 2-0 j Barometar; neatitno,i> lem^eratura. niž^a Ivan Motnih L3U&L3ANÄ Dunajska cesta št. 49. Tei 379 mestni tesarski mojster Tei. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. z vsem inventarjem se proda po nizki ceni. Nahaja se v ljubljanski okolici tik kolodvora. Refiektanti naj naslovijo ponudbe pod ..Tovarna zrcal“ na Aloma Company, Ljubljana. ELEKTRARNE! E2I£B! E2ŽOEJ INŠTALATERJI! Izolirane in gole bakrene žice. Sergmanove cevi (Bergmannsröhren) kakor ves instalacijski materijal ter elektro-motorje po najnižjih tovarniških j cenah. — Največje zaloge v Sloveniji. S 1 MAZURAN & COMP. 1 L3UBL3ANA, Dunajska cesta 33. Telefon 366 in 223. Brinje hrvaško, istrsko in talijansko se dobi pri I. Eiiez, 9 Ljubljani, Gosposvetska cesta. Preje ko kupite obutev, si ogiejte t mesecev stara volčja psica, — Istotam se proda damske kolo »Styria« in moško koto »Pengyu«. Naslov pove uprava lista. t Mariboru, v bližini gl. kolodvora z vrtom in prostim stanovanjem se ugodno proda. — Naslov v upravi lista. 100°/oni, prosi milostno pre-možneiše sloie, ako bi mu kdo posodil 10 do 15.000 K proti obrestim za pol leta, da si izboljšam svojo obrt. Naslov v upravi lista. MlfO 19 oralov, hribovita, lepa lega lep sadovnjak, travniki, gozd, mali vinograd, velika lepa hiša s pritiklinami, */« ure od železniške postaje Kr 750.000 — UMfl m°derna, z velikim vrtom «lili K 1.2000,— tepa hišo Ss,'.Ä slopja, za vsako obrt v bližini železnice. Gostilna ;• ps£P:"d°0db" pozicija, več trgovinskih pro-itorov itd. Vpraša se pri realiteta! pisarni „Rapid“ Maribor, Gosposka ul. 28 znamke za odgovor priložiti. 37 let star z večletno prakso, v vseh panogah gospodarstva dobro verziran, želi premeniti mesto Cenj. ponudbe \ d „Samostojna moč1' na tajništvo radikalne stranke v Mariboru Samo „Mar zobna pasta Vas more popolnoma zadovoljiti. samo zajamčeno, pristno kmečko blago se kupi — večja množina. Najskrajne ponudbe je poslati na poštni predal 17, Celje. Pol! Sil! se dobi vedno po najnižji ceni: Groyer a kg Din 39'—, Trapist škg Din 34 50 po pošti od 5 kg naprej v Ljubljani dostava na dom. Ivan Kos, trgovina s sirom in mlekarna Ljubljana, Bohoričeva ul. 28. L Lepa, miada Slovenka, zelo blagega in čistega srca, vsestransko izobražena, želi znanja z dobro situiranim gospodom iz uradniških krogov. Premoženja nima, pač pa vse dobre pogoje za srečen zakon. Go spodje pod 40 leti, ki cenijo nedolžnost in plemenitost višje nego mamon, naj se oglase do Božiča potom uprave „Jutranjih Novosti“ s polnim naslovom in popisom pod šifro „Vijolica v snegu“. Podpisani s tem lastnoročno potrjuje, da je tvrdka R. Nipič In dr. postavila v našem lokalu »Toplodar«, ki je takoj pri prvem poizkusu izvrstno funkcijo-niral ter toplota v primeri s prej postavljeno lončeno pečjo daleko nadkriljuje prejšnjo. Posebno je še omeniti, da je to iznajdbo priporočati kar najtopleje vsem tvrdkam, ker v istini nadkriljuje vse do sedaj nove iznajdbe. V primeri z malimi stroški, ki so potrebni za kurjavo te naprave, nikakor ni cena pretirana. — »Triglav«, zavod za filmsko industrijo, Mihael Murko, Maribor. Naroča še: R. Nipič in dr.. Maribor ali »Jugometalija«, Ljubljana. Kolodvorska ui. 18. i, konsumna društva, zavedajte se svoje narodne dolžnosti s tem, da razprodajate „prvOStnl kvas" v korist Jugoslovanske Matice“, katerega razpošilja tvrdka M. Žigon v Škofji loki vedno po tovarniški ceni na vse strani, ker tako najlažje podpirate blagi namen Jugosl. Matice brez kakih stroškov. isei-mii n pioi malo rabljen, komj-leten, s pritiklinami, fabrikat I brnske tovarne za stroje, ima 30 HP ležeč. Naslov: Uprava snežniške graščine v Snežniku, pošta Stari trg-Rakek, SHS. pri Mariboru, 76 oralov, in sicer 20 oralov njiv, 40 oralov travnikov, sadonosniki, 31/, orale vinograda prima, ostalo gozd, vse v ravnini z vili slično hišo in 5 gospodarskih objektov. Živine je 11 krav, 18 glav mlade goveđe, 2 para volov, 1 bik pincgauer, 2 konja, 18 ovac, 27 prašičev, 50 perutnine, potem živež in krmilo do prihodnje letine, kakor mošt in vino ter električna moč se proda za 61/2 miljonov kron do petka 21. decembra potom pisarne Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. limu garantirano po polen, izide v kratkem. Tudi zunanje Inserate, naročila, akviziterje za večje okraje sprejema »Marstan«, Maribor. Ili vešča nemške stenografije, knjigovodstva in vseh drugih pisarniških del, želi spremeniti službo. Ponudbe pod »Zmožna« na upravo lista. II se sprejemajo v polno popravo, se poniklajo, emajlirajo z ognjem in shranijo preko zime. „TRI BUNA" F. B. L, Karlovška c. 4, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Smatram za iznajdbo Vašega aparata „Toplodar“ kot najboljšo na tem polju, ker greje, hrani kurivo in denar, zato jo vsakomur priporočam. Alojzij Moran, trgovec in hišni posestnik, Maribor. Naroča se: „Jugo-metalija“, Ljubljana, Kolodvorska ul. 11 ali R. Nipič in drug, Maribor. illOH! z 2 do 3 sobami, kuhinjo in z vsemi pritiklinami, deloma tudi s kopalnico in vrtom, bo oddal v kratkem v novih hišah ob Dunajski cesti severno od topničarske vojašnice Pokojninski zavod za nameščence, Aleksandrova cesta št 12. Ponudbe do 7. t. m. lila M v Mariboru se proda ali pa vzame družabnik s 100 000 Diu. Lekarno s hišo v Mariboru, prometen kraj, proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska 3. Za Umil um\n se sprejmejo takoj 4 dobri mizarji za pohištvo v trajno dalo. Vprašati pri Florijanu Strauss v Tuzli. (Hi vozil se ceno proda. Poizve se: I. K., Križevniška ul. 6/1 levo. „Mije pri tvrdki Drag. Roglič Maribor, Eorošls c. 19. Na zalogi so stalno vse vrste čevljev, posebno za zimo pripravno blago kakor: gojzerce, specijalni lovski in športni čevlji i. t. d. Vse se izdeluje v lastni delavnici z ročnim delom Držami nslužlmi 5% popusta. m Bičevnik Navadni gladki, politirani, pleteni. Edina tvornica v Jugoslaviji, ki izdeluje bičevnike ii pravega koprivovega lesa. V najkrajšem času bova montirala najmor dernejše stroje, da bodeva lahko postregla cenj, odjemalcem v vsaki množini po najnižjih cenah- Prva jugoslovanska tvornica bičevnikov Ogrin i Peric, La^srca pri Ljubljani. 9 1 i Razstava okusnih božičnih predmetov za dame in gospode Aleksandrova cesta 3,1. nadsir. __ nad trgovino Kette llljjt celi dan otvorjena do 9. zvečer. Wß Zvezna tiskarna in knjigarna Wolfovaul. 1 V Ljubljani Marijin trg & vw v w Izdeluje vsakovrstne tiskovine,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah. Z/\N ^ Moderna knjigoveznica. B) is ;-v,fr.-si LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. Objava in poziv k snbskrfpcijl novih delnic XIV. emisije. Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 6. maja 1923 in odobrenja Ministrstva za trgovino in industrijo odd. VI. od 14. avgusta 1.1., štev. 3399 je zvišala Ljubljanska kreditna banka iz ažijskega rezervnega zaklada delniško glavnico od 25 na 37 /a milijonov dinarjev brez vsakega vplačila delničarjev potom zvišanja nominalne vrednosti vseh izdanih 250.000 delnic od Din 100’— na Din 150- . Od občnega zbora dne 15. decembra t. 1. k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke provaja na podlagi istega odloka Ministrstva za trgovino in industrijo nadaljnjo zvišanje delniške glavnice od 371/2 na 50 milijonov dinarjev z izdajo @3.333 novih delnic po Din ISO'— nominale pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji smejo optirati na vsakih šest starih delnic eno novo po tečaju Din 175'— tel quel. V izvrševanju opcije morajo predložiti delničarji stare delnice brez kuponskih pol na blagajnah nižje navedenih mest k prekolekovanju. Inozemskim delničarjem, ki ne stanujejo v enem izmed subskripcijskih mest, ni treba vpošiljati delnic, temveč morajo le točno naznaniti njihove številke in jih na morebitno zahtevo predložiti v prekolekovanje mestu, ki bi se jim v tem slučaju naznanilo. Odlomki izpod 6 delnic se ne upoštevajo. 2. Protivrednost vseh subskribiranih delnic je plačljiva naenkrat takoj ob subskripciji. 3. Potrdila o vplačilu se morajo skrbno shraniti. 4. Subskripcija traja od 20. decembra do 31. decembra 1923. 5. Kot subskripcijska mesta so določena: ^ w LfiiMJamska kreditna banka v Ljubljani In njene podružnice v ISrežfcah, Celju, Črnomlju, Gorici, Kranju, Mariboru, Metkoviću, Wo vem Sadia, Ptuju, Sarajevu, Splfltu In Trstu; Hrvatsko - slavonska zemaljska hipotekarna banka v Sagjrebu; ZIvnostenska banka, Silialka Wien; ZIvnostenska banka v Pragi. 6. Ostale delnice nove emisije prevzame garančni sindikat, ki garantuje uspeh nove emisije. 7. Vse nove delnice so deležne dobička za leto 1924 in imajo kupon za leto 1924. 8. Nove delnice se izroče subskribentom po rednem občnem zboru, ki mu bo predložena bilanca za 1. 1923, pri mestih, pri katerih so delnice upisali. V LJUBLJANI, dne 15. decembra 1923. Upravni svet Izdala in tlaka »Zvezna tiskarna is knjigaraa« v Ljubljani