Ne zasmehuj siromakov.
V nekej vasi sta živela (iva kmefca, Jarij in Miba. Jurij je bil bogafc a Miha siromak. Iiogati Jurij je irael niaiopridnega sina Jožka, a siroraafc Miha dobrega ia pridnega sina Franceta, ki je bil očetu že pri vsacem delu na pomoč. Da-si so oče večkrat opominjali Franceta, naj se ne drtži z malopridnim soaedoTim Jožkom, vendar prijateljstvo mcd tema dvetaa deCkoma ni moglo prenehati. Veftkrat je Franci svojega tovllriša Jožka aa eesti kje sreeal, in ni bilo dnigače, da se je nialo pogovarjal ž njim. Tako se je vsaj očetu izgovarjal, kadar ga so oSe zaradi Jožka svarili.
BiJ je lep poletni dan. Solace je z jasnega neba pripekalor ptifiice ao prijetuo žngolele in bladiii potofki so ugodno šumljali. Ravno je odbila jedna ura pop61udne, da požetw Franci jediuo kravico, ki so jo imeli ofe pri hiši, iz hleva na pašo, iu da-si siroraak ni imel notaiega veselja, venddr si veselo žvižga in prepeva.
Med potoma aa pašo premiSljuje, kako dobro se godi njegovenm to-varišu .Tožku, ker ima bogatega oeeta. MOh !" vzdihno žalosfcao, rkako stečen bi bil jaz, ko bi imel tako bogatega očpta, ati da bi vsaj inifil tako lepo snVnjo, kakor jo ima moj tovaviš Jožek!" V take misli zatopljen prižene kravo ua pa5o,  kjer  prijazno  pozdravi svoje toviriše pastirje.   Ali kako se
51
zavzame, ko ugleda jmed paatirji tudi svojega tovariša Jožka, kateri ga za-ničljivo pogleda in nagovori: nGlej ine, Francč! daaes sem tudi jaz prišel na pažo." — ,,Kako to?" vpraša ga France. Jožek se na to u vsega grla za-krohota in reče: ,,Nikar si ne misli, ljubi moj, da bi se jaz pcnižal do bo-rega pastirja ter bi tukaj s teboj krave pasel, — n& — ne — tega Pflš-karjevemu Jožku ni treba, tako daleč še ni z menoj \u
Tako se je lehkoumni Jožek babal z očetovioi bogastvom, ter niti po-mislil ni, kako opotočna je človeška sreča na tem svetu. Večkrat se je zgo-dilo, da je Jožek svojega tov&riša Frauceta tudi drugače še zasmeboval, a ilobri iijegov prijatelj Prance je bil tiho ter je mimo prenašal vsa zasmeho-vanja. — Jožek je večki-at in povsod iskal vzroka, kako bi Franceta raz-žalil. Ce ni mogel dmgače, stopil rau je na nogo, ali mu pa pri razgovorn ai dal nobene besede veljati, rekoč, da siromj].ki nič ne ved6 ter je najboljše, da se ne vtikajo v besedo veljavnim IjudSm, — ali da ol> kiatkem povem, Jožek je povsod kazai, da je sin bcgatega očeta ter si je mislil, da se sme s siro-uiaki norčevati, kakor se mu poljubi.
Z veeera gre Jo2ek s Francetom dcmiiv. Med potoina mu reče: nVeS kaj, Ijubi France? Meui sr! ti ze!6 smilis: iz tebe ne bo nikoli nid dobrega, ker so tvoj oSe siromak, ter (i ne niorejo nič pvemožeuji zapastiti. Ntt ako bodeš priden in dmgače pameten človek, pridi k meni, kadar bodeiu jaz velik, in vzel fce bom za blapca.   Dobro se ti bo godilo pri meni."
Pri teh besedah. obJijd ubozega Frauceta solzš. ,,Poinisli, Jožek, v jednej klopi sva skupaj sedela in jeduega ufiitelja ava skupaj imela," od-govori ialostao France, nkako bi to Ijilo, da bi j&z moral biti tvoj hlapecf — Jožek sh uiu smeje itt reee: nNe bodi liud, ako nisi bogat; vsak žlorek ui, da bi moial bogat biti; ako bi bili vsi ljudjš bogati, kdo bi bil potem hlapec in tako dalje.
Ves pobit in žalosten pride Francž domii? ter pripoveduje vse to sto-jemu dobremu očetu. ^Ljubi moj France!" re&jo oče, ,,res je, da iiismo bo-gati ter se nimaš nič dobrega nadejati na tein svetu. Nu bodi dober, požten in priden, kakor si bil do zdaj, iu videi boš, da človek tudi brez bogastva Iehko srečno in zadovoljuo živi."
Vso noč je ubogi France preiuišljeval očetove zlat-e besede. Sanjalo ee mu je, da ga njegov tovariš Jožek zopet draži in nin of,ita očetovo uboštvo. Iz teb iifiugoduili sanj se prebudi, ko je že zlata jutranja zarija skozi okuo posijala.
Ostnl je France tudi dalje §e priden iu dober deček, kakor so njegov oče žeieli. Odslej tudi ni več toliko maral za tovariša Jožka in njegovc srečo.
Oez uekaj iet umr6 Francftov oče in sirota France ostaue sam. Upiiiki mu prodad6 jedino kravieo, a ujega požen6 iz hiše, v katerej je preživel svoja otro^ja leta. rKaui se naj zdaj podam ? Kje si naj iščem službe?" jokal je ubogi France in zdihoval po dobrein ouefcu.
Necega vročega poletn.ga iui se poda iz domaeega kraja t daljni, tuji svet. Mnogo je prestal žeje in lakote na svojem potovauji, ker siiomak ni imel dcnarjev. da bi si bil kupil kvuha. Doapevši v velik sainotett goid, ugleda ob cesti podobo matere  božje s svetiin džtetom v roci.   Veukrat je
4*
slišal France, da je dobro, ako se človek v stiskali in nadlogah zateče z mo-litrijo k materi božjej. Tak6 tudi ou stori. Pokleknn pred sv. znamenje ne-beške kraljiee tor jej pot6ži svoje bridkosti in nadloge, pros&S jo, <la mu iz-prosi milosti pri dobrem nebeškeni očefcu. Po koačanej molitvi vatane- ter potuje dalje no ved6č ne kod ne kiim.
Že se je mračilo, da pride FraucS v neko vas. TaWj se poda v nsj-lepšo in najveSjo hiišo, kjer se je nadejal dobiti idatne podpore. Ali 2816 98 je raotil ubogi Praneis. Ljudje v bogatej hiši ne samo da mu niso niS dali, temuč pognali ga so iz liiSe, rekoč, da je grdo in nespodobno za mladega človeka, da beraSi in prosi kniba po tujih liifiab. To se je ubozcraa Franeetu zel6 milo storilo. ZaJostea otide t prosto, kmetsko bišo, da si ondu izprosi skorjico kruha. Tukaj najde starega Cloveka pri peci sedeti, a po hiši je bilo vse iimazano in razmetano.
,,Dober ve5et vam Bog daj!" pozdravi Franc^ starega moža t hišo sto-pivSi, ter mu zafine pripovedovati svojo nesrečo, prosčč ga, da bi mu dal kaj vbogajme. Starec ne reče niti besedice, le 2 rok6 je dajal nerazumljiva zna-menja, iz česar je France spoznal, da je stari mož za pečjo nem (mntast). Dbogi deček je moral zopet dalje, brez da bi bil dobil kako pomod Zuoaj pred hiSo nemega moža se Fraucž milo razjoka.
nKaj se jokaš ? Od kod si, ubogo dete ?" nagovori nek gospod ubozega . Franceta, ki je ravuo 0 tem času še\ memo njega po cesti. Pranci; mu s solzami v očeh povš vse, kolika nesreča ga je zadela ter da iie dobi nikjer nobeno pomoiii. Oospodu se deček smili, Tzame ga s seboj in mu da dobro večerjo. Pri večerji ga gospod vpraša, ako bi ne botel iti k njegoyemu bratu, ki je trgovec v bližujeni mestu, in bi rad rzel pripravnfga in poštenega dečka 7 aTOjo ptodaj&lnico. Kaj je bilo Ftaaceta Ijuteega, viego li to ? Hvaieiao poljttM gospodu roko iu mu reče, da bi bila to za njega najvefija sreča.
Nekaj dni je ostal Fiancfe ? hiši dobrega gospoda ter je Cakal odgovora na piamo, katerega je gospod pisal svojemu bratu zaradi ubožnega Franceta. Nu odgovor kiualu pride. Gospodov bmt jo pisal, da pra? rad sprejme ubož-nega dečka v svojo prodajalnico, ako namreiS deiiek obljubi, da ostane vedao dober, poštea iu pridea.
Ia tako je rooral ubogi Fr&nc^ zopet na pot. Dobri gospod, pri katereiu je Franee nekoliko dui prebival, podiičt ga Se, kako so mu je treba viisti pri tnjih ljudeh, sttsne mu nekoliko krajcarjev v roko ter rau ob jediiem da list, s katerim ga Se posebuo priporoti svojemu brata. S sčlznimi oSmi se FrancJ zahvaii dobremu gospodu za vse, ter mu obljubi, da mu bo vea čas svojega življenja hvaležeu in bo vsaki dau molil zanj.
rFranci\ bcdi pricleu in rad moli Bogd!" — to so bile zadnje besede gospodove pri Ffancetovem odbodu,
Zdaj je France popotoval po tujpj zemlji. Vse plauine in gore so ibu bile neznaue. 0 kako je človekn luido pri srci, kadar mora zapustiti svojo ljubo doiuoviuo ! Večkral se jc France spominjal pokojnega oeeta in pokojne matere. 0 ko bi vi otroci znali, kako težko je otroku živcti brez Ijubih staršev! Kako tniio se je Francetu storilo pri srci, kadar se je spomnil, da niraa ni-kogar svojega TeC na tem svetu.
53
Bilo je že pozno zvečer, da pride Francč v mesto. Ni mu bilo treba dolgo iskati sTOJcga bodočega gospodarja, ker ga je akoraj vsak dobro pozn&l v mestn.
Ko pride do trgovčeve hišc, preda pismo pred vrati stoječemu gospodu, ki ui bil nihCe drugi nego trgovee sain, katereinu je bilo pisino namenjeno. Trgovec pismo prebravši, prime Franceta za roko in ga pelje v hišo, kjer mu da dcbrega kosila in mn pokaže sobo, v katerej bo spal. Tudi trgovčeva dro-žiua je bila s Prancetom prav prijazna.
Druzega dnč zgodaj odpelje trgovec Franceta r prodajalnico, kjer mu vaa njegova opravila natanko razloži.
Trgovina je Franceta zel6 veselila. Bil je vcdno priden in pošten ter se gospodaiiu tako prikupi, da ga gospodar že čez aekoliko let oprosti in ga dcne v službo trgovskega poiuiičnika s posebno dobrim plaSilom. Ker je bil Frauce že od mladih nog zel6 variien, kmalu si prihrani toiiko. da je trgovino lehko na svoje roke zafiel. Tako postaae Fraac^ trgovec v ravno '5nem mestu, kjer se je bii trgovine izučil.
Necega leta je bila zel6 ostra zima. Okoli božiča je piitianil posebno hud niraz.
Nekoliko dni pred božičem stopi sliiga v Francetovo prodajalnico ter mu reie. da zuuaj stoji uefc popotnik, ki bi rad govoril i njim. Francč gre iz prodajalnice, in koga zagleda? — Jožka, srojega nekdanjega toviriša in so-uSenca.   Stal je znnaj pred mti ves raztrgan in prehlajen.
,.Kako prideS ti do mene?" vpraša ga France prijazno ter mu poda roko.
nNesreiia, velika nesreča me pripelje do tebe," odgovori Jožek. OSe mi so umrii. Zapustili mi so res lepo premoženje, ali tatovi uldmiio neke noi!i v mojo hišo ter mi odnes6 rse denarje. Hišo sem moral prodati, da sem po-plačal upnike, in zdaj me imaS pred seboj beraSa, ki ne zna ne kod ne kam."
Oba se razjokata, Dobri ia usmiljeai Francč reže svojemu nekdanjemu tovarišu Jožku, da bi mn bilo zel6 Ijubo, ako ostane pri ujein za trgovskega poiuornika. Zna se, da si Jožek tega ni dal dvakrat reči. Gstal je pri Fran-cetu in se je vežkrat z žalostjo spomiujal, kako nospameton je bil, da se je v mladosti ponašal z očetovim premoženjem. Zdaj je spoznal, da je vse to, kar je nekdaj prorokoval svoj6mu tovarišu Franc4tu, le njega samega zadelo.
Lj. T.