I Izhaja vsak dan razsn aobot, nedelj I B«) i f #■% jk j Uredniški in upravniškl prostori: 1 in praznlkov | If K 11 m V M I A J 2057 South Lawndale Ave. 1 1 m^ Ml t^V' * w MZê M i Office of Publication: 1 Issued daily except Saturdays, 1 J 2637 South Lawndale Ave. I Sundays and Holidays 1 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE j Telephone, Rockwell 4004 leto—year xl Cena u« la je UMI skaârsï is'tcsds'« äxts? cmicaoo n. ill. četrtek, i. januarja (jan. d, imi Subscription ss.00 Yearly ôtev.—NUMBER 1 — Acceptance for mall Inf at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct 3, 1917, authorised on June 4. 1911. i Orožje je glavna ameriška pomoč Grčiji Trumanova doktrina revidirana. Grika monarhi»tična armada bo dobila $15,000,000 iz sklada t Washington. -D. Cm 7. jan.— Trumanova doktrina za Grčijo, ki je bila prvotno razglašena kot enoletni rekonstrukcijski program, določa aedaj trošenje ameriškega denarja za orožje. Ekonomski razvoj Grčije je postranska stvar. Predsednik Truman bo najbr-že v svoji proračunski poslanici kongresu prihodnji pondeljek sugeriral separatni vojaški bu-džet za Grčijo. Gnški ekonomski program, ki bi imel biti izveden do 30. ju» ija, bo postal štiriletni načrt Rekonstrukcija bo dobila posebni status pod Marshallovim načrtom. Nagla revizija in raztegnitev Trumanove doktrine financiranja se lahko spremenita z odločitvijo Bele hiše. Separatni vojaški budžet za Grčijo sta priporočala Dwight Griswold, načelnik ameriške misije v Grčiji, in general William -fcivesay, vodilna vojaška osebnost v misiji. Predvidevana revizija reflek-tira obseg razkrajanja prvotne Trumanove doktrine, katere namen je bil zajezitev Rusije, odkar je bila razglašena v marcu lanskega leta. Vsota $300,000,000 je bila prvotno določena za financiranje okrevanja grške ekonomije. Pozneje je bilo $150,000,-000 od te vsote določenih za vojaško pomoč Grčiji. Ko so vojaške oblasti prevzele funkcije, je bila vojaška pomoč zvišana na $160,000,000. - Legislativni veščaki Bere hiše upajo, da stroški podpiranja grške armade v prihodnjem fiskalnem letu bodo manj ko $150,000,-000, kar pa je dvomljive. Komplikacije v programu rekonstrukcije povzroča naraščajoča moč grških gerilcev. Nekateri ameriški kortraktorji v bistvu gradijo "projekte WPA," v krajih, ki so izpotsav- Ijeni navalom geiilcev. Mostovi na liniji železnice Solun-Atene ne morejo biti postavljeni, ker grška mornarhistična armada ne more dati zagotovila, da jih ge-rilci ne bodo pognali v zrak prvi teden po instalaciji. - Grška monarhistična armada bo dobila nadaljnjih $15,000,000 iz ameriškega sklada, ki je bil prvotno določen za financiranje rekonstrukcijskega proeiama. To je nadaljnji dokaz, da je Trumanova doktrina dobila vojaški* značaj. Amerika je odobrila povečanje grške "narodne garde" na 30,000 mož, redne armade pa na 132,000 mož. Atene. Grčija, 7. jan,—-Poročilo pravi, da je general Markos Vafiades, vrhovni poveljnik ge-rilskih sil, razglasil začasni glavni stan separatne komunistične države v severni Grčiji. Glavni stan je v osamljen* naselbini Lv-korrakhi v središču Grnmovske-ga gorovja, deset milj od albanske meje in 17 milj severovzhodno od Konice. V naselbini sta vojaško sodišče in bolnišnica Poročilo dostavlja, da naselbino ščitijo močne enote gerilske armade. Holandci priznali državo Sumatro Otok Madura bo dobil avtonomijo Batavija, Java. 7. jan.—Ho-landski krogi so priznali prvo državo v Indoneziji na podlagi dogovora, ki je bil sklenjen v Cheribonu. Nova država je Vzhodna Sumatra. Vzhodna Sumatra uključuje otoke, nad katerimi so Holandci dobili kontrolo s "policijsko akcijo" v juliju lanskega leta. Na teh biva okrog dva milijona ljudi in večino tvorijo Malajci. Ho-; landski in ameriški interesi imajo na otokih plantaže kavčuka in tobaka. > Proklamacijo, da je Vzhodna Sumatra postala država, je objavil dr. Hubertus van Mook, go-verner holandske Vzhodne Indije. On je naznanil, da bo o-tok Madura, ki leži severno-vzhodno od Jave, dobil avtono mi jo. Dr. Amir Sjarifudin, predsednik indoneške republike, katere sedež je v Jogjakarti, je izjavil, da se bo borba za neodvisnost Vzhodne Indije nadaljevala. Ruski listi napo-vedali nove zmage Borba med dvema . sistema se bo nadaljevala Moskva, 7. jan.—Ruski listi so napovedali nove zmage držav in ljudstev v protiimperialističnem taboru v tem letu. Dobra znamenja vidijo v ustanovitvi ge-rilskega režima v severni Grčiji, abdikaciji rumunskega kralja Mihaela in ustanovitvi ru-munske republike ter v naznanilu, da je Henry A. Wallace kandidat za predsednika Združenih držav. Moskovski list Boljševik pravi o Wallaceu: "Obris linije tretje politične stranke v Ameriki odpira oči ameriškemu ljudstvu. Pričelo se je zsvedati prevare sistema dveh strank." Izvestja, glasilo sovjetske vlade, pišejo, "da konsolidacija sil svetovne demokrscije ne daje utehe in tolažbe črnim silam re- Odprava administracij v Nemčiji Važna posvetovanja v Berlinu Frankfort. Nemčija, 7. jan.— Naznanilo pravi, da bosta dve vojaški administraciji v ameriški in britski okupacijski» coni v Nemčiji kmalu odpravljeni. Punkcije bo prevzel ekonomski svet, kateri bo imel veliko oblast, i s Ameriške in britske oblasti so zavzele stališče, da je sistem dveh administracij zastarel. To je v soglasju z Marshallovim načrtom, ki predvideva ameriško pomoč tudi zapadni Nemčiji. Važna posvetovanja so v Berlinu, kjer so se sestali general Lucius D. Clay, ameriški vojaški governer,' general Brian Robertson, britski vojaški governer, in vodilni nemški uradniki. Doznava se, da je bil načrt glede uatanovitve vlade v zapadni Nemčiji zavržen, ker ni praktičen. Osem nemških ministrov-predsednikov je dospelo v Berlin. Clay in Robertson sta jih informirala o odločitvi glede odprave dveh administracij. Pričakuje se, da bo na konferenci osyojen program glede ekonomskih in finančnih reform v zapadni Nemčiji, ki j a pod okupacijo ameriških, britskih in francoskih Čet. Avtna unija bo zahtevala zvišanje plače Detroit, Mich., 7. jan.—Walter P. Reuther, predsednik unije združenih avtnih delavcev CIO, je naznanil, da bo unija zahtevala zvišanje plače in da bo to tudi dosegla. Reuther je udaril po demokratski in republikanski stranki, ju obdolžil političnih manevrov in odgovornosti za polom prizadevanj v brzdanju inflacije. akcije, ki se zbira pod zastavo Wall Streeta. Borba nem dvema svetovnima nazoroma in e-konomskima sistema—ideološka in politična—se bo nadaljevala. Ljudstva nočejo služiti bogu vojne in zlata^ Za našimi mejami, ons^an morja in nad zapadno Evropo se zbirajo grozeči oblaki prihajo-če krize. Med Američani je pomanjkanje zaupanja in vere v bodočnost. Ozirajo se nazaj in želijo nekaj drobcev stare sreče." POLOŽAJ VELIKE BRITANIJE SE ZB0LJSAL F Finančni m ijt i s t e r Cripps pojasnil situacijo PRODUKCIJA PREMOGA SE DVIGNILA London. 7. jan,—Finančni minister Stafford Cripps je izjavil v parlamentu, da se je ekonomski položaj Velike Britanije zboljšal v zadnjih fieeecih. On je govoril pred poslanci,' ko se je pričela debata o vladnem programu znižanja stroškov. Cripps je izrazil tipanje, da bo Velika Britanija dosegla ravnovesje v notranji in zunanji trgovini v bližnji bodočnosti. Citiral je uspehe v industrijski produkciji. Premogovna, jeklarska, tekstilna In nekatere druge industrije so povečale produkcijo. Finančni minister je priznal, da se rezerva ameriških dolarjev naglo črpa, kar bo vplivalo na cene živil in materiala. Se danji deficit v zunanji trgovini znaša 600,000,000 funtov šterlin-gov (okrog $2,400,000,000), ki pa bo morda pokrit čez eno leto. Prvič je Crippa v parlamentu naglasil važnost načrta ameri škega državnega tajnika Mar shalla v zvezi z ekonomijo v Ve liki Britaniji.' Dejal je, da bo morala Velika Britanija porabiti ameriško pomoč, na podlagi Marshallovega načrta za razvoj svojih virov. Prej je Cripps tr dil, da se Vaiika Britanija ne sme zanašati na zudanje pomoč, temveč se mora dvigniti na noga z lastno močjo. i "Vzroki vznemirjenja so še," je dejal. "Mislim, da smo se mnogo naučili iz izkušenj v povojni dobi. Na podlagi teh lah ko gledsmo z zaupanjem v bodočnost." Cripps je razkril, da bo dovoz blaga v Veliko Britanijo v prihodnjih dvanajstih mesecih predstavljal vrednost $6.400, 000,000. Dovoz bo uključeval živila in druge potrebščine. Velika Britanija bo morala kriti dovoz z Izvozom industrijskih produktov. Konferenca zapadni h evropskih driav London, 7. jan,—Velika Britanija in Francija bosta sklicali konferenco šestnajstih zapednih evropskih držav, pravi uradno naznanilo. Na prvi konferenci v Parizu je bilo sestavljeno po ročilo o pomoči, katero naj bi te države dobtle na podlagi načrta ameriškega državnega ta j nika M ar shalla. GRŠKA PODJETJA IMAJO PREDNOST V PREJEMANJU OLJNIH PRODUKTOV Washington, D. C« 7. Jan.— Senator Wherry, republikanec iz Nebraske, je dejal, da imajo grška podjetja prednost pred a meriškimi podjetji nju petrolejskih produktov. Iz-jsvo je podal potem, ko je polkovnik G. H. Vogel, ekaekutivni uradnik petrolejskegs odbors armade in mornarice, razkril, da Grčija dobiva sedem tisoč so-doVj>etroleJa dnevno iz ameriških skladišč na podlagi programa ameriške pomoči zunanjim državam. Vogel je nastopil pred senatnim odsekom za mala podjetja, ki vodi zaslišanje. Odsek hoče dobiti vse informacije in podatke o izvažanju olja in petrolejskih produktov, Wherrv je načelnik odseka Dejal Je, da ni prsvilno, ker a-meriška vlada pošilja petrolej-ske produkte v Grčijo, ker je pomanjkanje teh doma in so prizadeta mala podjetja Vogel je rekel, da se mors njegov odbor držati navodil vojnega in mor-narlčnega departmenU. Senator Johnston, demokrat Iz Južne Karoline, je naznanil, v prejema- i da bo zahteval kongresno preiskavo oljne industrije, ki naj bi ugotovila, ali industrija krši provizije protitrustnlh zakonov Senatni odsek za sproprlacije je storil korak naprej v preis kavi špekulacij na žitnih bor zah. Dva uradnika državnega departmeota, ki sta na list! špekulantov, sta bila zaslišana. To sta bila Paul F. McGulre, pomožni načelnik finančnega oddelka. in John C. Montgomery, uradnik v diviziji zunanje politike departmenU. Senator Ferguson, načelnik odseka, je naznsnil, da bo nastopil pred odsekom Harold E. Staaaen, bivši governer Mlnne-sote. ki se je prijavil kot kandidat za predsednika Združenih držav na listi republikanske stranke. On bo pozvan, naj razkrije vse. kar ve. o špekulacijah na žitnih borzah. Zdrobitev nemške filmske industrije Kontrola produkcije in distribucije Berlin. 7. jan.—Močno centralizirana filmska industrija v Nemčiji, ki je bila važno sredstvo v širjenju nacijske propagande, bo zdrobljena v ameriški in britski okupacijski coni. Richard Bronson, načelnik branže za dekartelizacijo v britski kontrolni komisiji, je odobril zakon, katerega so sestavili uradniki ameriške vlade. Te določa zdrobitev centralizirane filmske industrije. Bronson je dejal, da se bodo provizije zakona kmalu začele izvajati v obeh okupacijskih conah. Ameriške in britske oblasti bodo prevzele kontrolo nad produkcijo, distribucijo in predvajanjem nemških filmov. Clayton Coleman, uradnik ameriške vojaške vlade, je dejal, da so grupe v Nemčiji, ki skušajo dobiti monopol nad vsemi fazami filmske industrije. Nemška administracija na Bavarskem skuša dobiti popolno kontrolo nad produkcijo filmov in gledališči. Coleman je nazua-nil, da bo uveljavljena odredba, da ne sme nobena nemška firma posedovati več kot deset gledališč. ----------T Zadevne odredbe so bile uveljavljene v francoski in ruski okupacijski coni. Državni socializem, v Burmi Parlament potrdil pogodbo z Veliko Britanijo Domače vesti Predsednik SNPJ v Penni Vincent Cainkar, predsednik SNPJ, se bo ob koncu tedna nahajal v zapadni Pennsylvaniji. V nedeljo dopoldne ob 11 30 bo govoril po slovenskem radijskem programu s postaje WLOA v Braddocku, popoldne pa bo govoril in predvajal slike iz sta rega kraja v Strabsnu v dvorani društva 138 SNPJ. Is Cievelanda Cleveland.—Po daljši bolezni je v Collinwoodu umrla Joee-phine Kos, rojena Smrdel, stara 5« let, doms iz Selc, Notranjsko, članica društva 312 SNPJ in Progresivnih Slovenk. Žepu-šča moža, dve hčeri, štiri vnuke. sestro Helen Cerkventk in brata Franka. Študija kosmičnih iarkov v ameriški coni Berlin, 7. .Jan.—Ekonomska dl vizija ameriške vojaške vlade v Nemčiji j¥ razkrila, da nemški znanstveniki študirajo učinkovitost kosmičnih žarkov Načel nik divizije je Csrl H /iord strom On je sankcioniral štu dijo in raziskave. V raziskavah je udeleženih več sto nemških znanstvenikov v smerlškl okupacijski coni. Ruska skladišča natrpana s pšenico Moskva, 7. Jan —Listi poroča jo, da bo skladišča natrpana i pšenico in drugim žitom. Ha m o /v dveh * provinrah Je pridelek pšenice znašal čez milijon ton Rsngoon. Burma, 7. jan,— Predsednik Sao Thaik je dajal da bo Burma osvojila državni socializem in odpravila kapitalistični sistem. To je bila nje gova prva izjava o smernicah odkar se je Burma odcepila od Velike Britanije. Thaik je poudaril, da bo Bur ma vodila politiko prijateljstva z vsemi državami, ne bo pa to-erlrala zunanjega vmešavanja v svoje notranje /.sdeve. Usta novila bo armado, mornarico in etalsko silo v interesu obrambe Parlament je potrdil pogodbo med Burmo in Veliko Brltant jo. Pogodba je zbrisala burm ski dolg $60,000,000 Veliki Brl Italija hoče pojasnila o ameriških pomorščakih Italijanski poslanik v VVashingtonu dobil navodila. Glasilo levičarskih socialistov opozarja na nevarnost Rim. 7. jan.—Zunanji urad je instruiral Alberta Tarchienija, italijanskega poslanika v Wash-ingtonu, naj vpraša ameriško vlado, kaj so nsmeni in Implika-cije odločitve glede pošiljanja ameriških pomorščakov v Sredozemlje. To je odmev vpitja v levičarskem tisku, ki ne protestira samo proti navzočnosti ameriških pomorščakov v italijanskih pristaniščnih .mestih, temveč tudi ostro kritlzirs zunanjega ministra Carla Sforzo, ker je v svojem govoru pred člani skupščine dejal, da mu nameni Amerike niso znani. Levičarski listi in Italia Nuo-va, glasilo skrajnih desničarjev, so objavili komentarje o ameriških pomorščakih. Levičarji in desničarji so obsodili umeriško odločitev, toda iz različnih razlogov. Italia Nuova je Izrazila bojazen, da bo Rusija posnemala Ameriko in da bo Italija morda potegnjena v konflikt med vzhodom in zapadum. List Unita, glasilo komunistične stranke, je komentiral pošiljanje ameriških pomorščakov v Sredozemlje. Gibanje je povezal s podpisom dogovora med Italijo in Ameriko gleda ameriške pomoči Italiji. List trdi, da ima Italija hinavska in nezveste prijatelje v Bell hi* v W$ahing-tonu. Ljudstvo ni sprejelo pravljice, da bo ameriška bojga mornarica branila IUlijo prad komunistično nevarnostjo. Ameriški državni depa»*tmeir. se očitno boji, da bodo italijanski delavci oddali svoje glasove kandl» pri To datom levičarskih strank splošnih volitvah v aprilu, hoče department preprečiti. List Avanti, glasilo levičarskih socialistov, trdi, da navzočnost ameriških pomorščakov odprto ogroža demokratične ustanove svobodnih držav. Parniki, ki do-vnžajo ameriška živila so pripeljali tudi vojaka. Avanti poziva premlerja Alcida da Gasparija. naj zahteva od Amerike uradno pojasnilo glede pošiljanja pomorščakov v Sredozemlje. Ameriška odločitev je zavzela obliko vmešavanja v notranja zadeva držav, ki se Ša niao po-greznila v status kolonij. Parmiro Togliattl, vodja komunistične stranke, je na zborovanju v Milanu dajal, Mda ja Amerika na frontni liniji dršav, ki skušajo provocirati tretjo svetovno vojno. Mir bo ohranjen le, ako se bodo ljudstva zavedla svoja moči in nastopita proti vojnim hujskačem. Da Gasparijeva vlada sa ja prodajala Im-perialistom in jo tudi pod vplivom Vatikana, ki naglaša potrebo mjru, dočim je tesno povezan z imperialističnim: silami." Drhal napadla tempel v Indiji Muslimani obkolili vojaiko divizijo Karačt, Indija, 7. jan.—Oborožena drhal je napsdla tempel v tem mestu, v katerem je bilo 250 beguncev. V bitki, ki ja sledila, je bilo 70 oseb ubitih. Drhal je potem sežgala tem- t»Mi4i «t* ki Ja bil v bližini sedeža taniji, v zameno pa je slednja ^ p^tn*., Napad je pre soneti I oblasti in vz^lo Ja več ur, preden so bile policijske a-note mobilizirane za akcijo. Muslimani so obkolili Indijsko vojaško divizijo v Jsmmu in pretrgali vsa komunikacijske zveze, Oborožena sila več tisoč mož je nspsdls pozicije indijske armade v Ksšmiru. Poročilo llšča. Med žrtvami bo bili trije | pravi, da padlo čez 200 mož Američani. I v bitki. dobila dovoljenj« glede vzdrže-vsnjs vojaških baz. Petnajst ubitih v letalski nesreči Pariz, 7. Jan,— Petnajst ljudi je izgubilo življenje, ko je potniško letalo treščilo na tla in se razbilo v bližini pariškega leta Lamarre priznal krivdo na sodišču General Meyers pride na vrsto Waahlagton, D. Cm 7. Jan.— Bleriot U. lamarre. katerega ja federalna velepo^ota 10. decembra obtožila krive prisega, ja priznal krivdo pred federalnim distriktnim sodiščem. Takrat ja bil obtožen tudi general Bennott E. Meyers. Na apel zagovornika Roberta C. Knee j u iz Daytona, O, ja federalni sodnik David A. Pina odložil obsodbo Lamarra. Maksimalna kazen Je 30 lat zapora. I*amarre in druge priča so pred člani senatnega odaeka, ki je vodil preiskavo proti Myersu, povedale, da je bil general laat-nik Aviation Electric Co. v Day-tonu. Tej je oddajal kontrakta v vojnem čaau in njegov profit ja znašal $150,000. Lamarre ja bil predsednik kompanije le po ime-nu. Mayers bo danes prišel prad sodišče. Kakor Lamarra, je tudi on oMo/en krive prisege in da se je lagal na zaslišanju prad aa- natnirri odsekom. LETNA KONVENCIJA FARMARSKIH ZADRUG SE PRIČELA V CHICAGU Chicago, 7. Jan.—Letna konvencija farmarsklh zadrug se je pričela v hotelu Edgewster fieach. Odprl jo je predsednik Quentin Revnolds. Na konvencijo Je prišlo čez 500 delegatov, ki reprezentirajo 2,500,000 farmarjev, Reynolds je v svojem govoril dejal, "da farmarske zadruge ne iščejo posebnih privilegijev, temveč hočejo korakati naprej po začrtani poti v svobodni e-konomiji, pod katero bo se raz vile Naši* nasprotniki skušajo prepričati Javnost, da zadruge ol>*tojajo fr namena da se Izognejo plačevanju dohodninskih datt|p»v Dejstvo je, da mnogo /julruj plačuje korporarijske davke, čeprav so izvzete Farmarji poročajo o dividendah, ki so podvržene dohodninskemu davku Učinkovita kooperacija med far marji omogoča uspehe. Faimarji ne zahtevajo od vlade zagotovila glede kritja stroškov produkcije za svoje napore Tako zagotovilo bi vodilo v vladno kontrolo produkcije. Zadruge so bile ustsnovljene v korist farmarjem in kon/umen-tom" Reynold# Je dalje rekel, da eden izmed vzrokov inflacije Je neprevidno kupovanje v čaau, ko povpraševsnje presega zalo ge Umetnosti previdnega kupovanja. ae ne posveča zadostna pozornoat V Ameriki.' Ta bi morala biti učni predmet na k<»-legijih in univerzah Svoj govor Je zaključil S sugestijo, naj federalna vlada zniža stroške v interesu dosege rsvnovesja med zaslužkom in davki. Driavni svet CIO proti tretji stranki Chicago, 7. jan Državni svat CIO je naznanil, da ja proti uatanovitvi tretje atranka in da ne bo i>odpiral Henry-ja Wallatea kot kandidata za predsednika Združenih držav. Naznanilo je sledilo seji članov sveta unij CIO Joeeph Germa-no. predsednik sveta, Ja izjavil, da je konvencija CIO v Bostonu sprejels zaključek, da ne bo podpirala nobenega kandidata tretje stranke Unije CIO v lili noiau intajo 350,000 članov. William Gitan, predsednik Ameriške delavske federacija, je dejal v Washingtonu, da bi bila ustanovitev tretje stranke v tem letu velika politična napaka. Dva britska častnika ubita v Palestini Jeruzalem, Palestina. 7. Jan. — Dva britska čaBtnika sta bila ubita v Palestini, Eden je bil ustreljen pri Acri, drugI pa v Jafr Hitke med Židi in Arabci se nadaljujejo v Jeruzalemu in drui(lh mestih! PROSVETA THE ENLIGHTENMENT . GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE __m ZdruitM 4iém (Imi Chteo*ai te hm tet«. UM0 sa pol lota. S24W sa ¿OUI lota; aa Chicago la okolico Cook Co. It.&0 m celo loto. 14.7» so pol lete; sa laooemeteo ULM-SttbecrtptioD rotee: for the United Stetes (eisoopt Chteoge) amA Canada M .Of per year. Ckicogo end Cook Couatf MM pOf foer. foreign countrUs «IM» per fHi Cene oglosov po dogovota. Rokepid dopisov ia ao*aulaa«li členkov to so —-*sJo. RobopM Utesame vsebino (črttee. pno«M drome, pesmi lid ) se vrnelo poMlJaielju le v sluieju. ¿o Je priloAU ead un»oU«>i*4 artlelos will aot be returned. Otbee snoh « steriee. ploys, poeo when occompoaiod by self- olc.. will bo vftaraed te eeado dvoseed aad stamped envelope. MÛT __no *a, bar las PROSVETA 2SS7 , M So. L*wndalo Ava. Chicago SS. lUbMŠS Kongres zopet zaseda P*OS VET A NPi ČETRTEK, 8. JANUARJA 1948 yiatovL h, juuJJv na&sdbirL Napredek slovenskega hranilnega in posojilnega društva v Franklin-Conemaughi! ~ Zadnji torek se Je kongres zopet zbral v Washingtonu na svojem zasedanju. Ako pozno v jeseni, to je po predsedniških voli tvah ne pride do kaj izrednega, bo to najbrž« zadnje zasedanje 80. kongresa Delovnemu ljudstvu te dežele tega gotovo ne bo 2*1, kajti od tega kongresa nI do zdaj doltflo drugega kot — ba Une, kronane t Taft H*rtleyevim zakonoiri. Tudi od tega zasedanja ne pričakujemo kaj koristnega. Pred »eboj bo re« imel celo kopico problemov v zvezi z notranjo In zu nanjo politiko. Toda Izgledi so, da se bo predvsem bavll • t*ko zvanim "Marshallovim načrtom" za rehabilitacijo kapitalizma zapadni Evropi, notranja vpraianja pa bo najbrže bodisi povMm zanemaril ali pa sprejel fake zakone, od katerih delovno ljudstvo ne bo imelo bistvenih koristi, ako ne ikodo. To pravimo na podlagi dosedanjega rekorda tega kongresa, ka terega v obeh zbornicah kontrolirajo republikanci. Sicer bi na, trže ne bilo razlike, ako bi ga kontrolirali demokratje. Slednj so bili na primer na konju 14 let, od 1032 do 1947, toda zadnja leta je kongres Uktično dominirala koalicij* reakcionarnih demokratov in republikancev, med katerimi ni nobene idelošk* razlike. Ta koalicija na splošno solidarno nastop* tudi v 80. krtu gresu, kar se Je pokazalo posebno pri sprejetju Taft-Hartleyjevega zakona, za katerega Je glasovala tudi večina demokratov v obe1-zbornicah. * Danes je najbolj aktualno notranje vprašanje velik* draginj* sploh stalno naraščanje inflacije. Toda a tem vprašanjem se resno ne bavi ne vlada niti kongrea. In aicer ae reano ne bavijo a tem problemom kljub temu, da demokratje kot republikanci priznavajo, da je inflacija nevaren pojav, toda krivdo vale drug na drugega. Predsednik Truman je ob otvoritvi izrednega zaseda-nja kongresa res priporočal nekak program zav kontroliranje in fiacije, ampak administracija do danea ni pokazala volje za usta vitev draginje. Se manj p* jo kažejo republikanci, ki ao na izred nem zaaed*nju sprejeli svoj "program", ki Je podoben — Blaže-vemu žegnu. To »o seveda storili zato, da bodo lahko blufali vo-lilce in zvračall krivdo na administracijo. Glavne točke tega republikanskega "program*" ao: 1) Suspendiranje antltrustnega zakona za dotlčne Induatrlje in podjetja, ki na poziv predsednika stopijo v sporazum z* "kontroliranje" Inflacije — karkoli že to pomeni^ 2) podaljšanje vladne kontrole eksportne trgovine In alokaclje železniške tovorne opreme; 3) u-postavitev kontrole nad bančnim kreditom in nakupov*njem na kredit; 4) ekspanzijo "konzervacljskega" programa poljedelakega departmenU za povečanje poljedcljsklh pridelkov. Republikanci so poudarjali, posebno pa senator Taft.-da morajo vsi ukrepi proti infl tcijl alonetl na "proatovoljnl" akciji biznl-aa, kajti ameriško ljudatvo odklanja "diktaturo" in "policijsko" državo — namreč upoatavitev kontrole cen in racionlranja ali kupovanja na odmerke. Pri tem so se sklicevali tudi na Truma-novb izjavo, katero je nekaj tednov prej podal na čaanlkaraki konferenci in tudi on odklonil upostavitev kontrol* cen in racionlranja, češ, da Imajo tak aiatem le v — "poUcljakih državah". Truman Je potem sicer spremenil svoj* mišljenje in v svoji poslanici kongresu priporočal sprejetje zakona, ki bi mu dal moč, da bi lahko uvedel "selektivno" kontrolo cen in racionlranja. Re publikanci o tem seveda niso hoteli nič slišati, kajti oni so sa w "prostovoljno kontrolo"., Kakor da bi ta "proatovoljna" kontrola že ne obstajala! Ampak ta "kontrola" alužl le s* navijanje cen, kateremu namenu bo služila tudi pod tem novim zakonom. * Ako kongrea ne sprejme boljšega zakona proti inflaciji nego J* ta. tedaj nI dvoma, da bo draginja tudi v bodočih meeeclh naraščala v enakem ali pa še večjem tempu kot Je v preteklem letu, sploh od ukinjenja OPA. Republikanci aeveda pravijo, da hočejo najprv» preizkusiti ta zakon: ako se bo Ujalovil, tedaj bodo predpisali pa druge korake. Toda sigurno je to, da bo tedaj že pre pozno, čeprav se laftovci spremene iz Savla v Pavla, kar pa j* malo verjetno. Sploh pa ao mnogt ekonomi mnenja, da Je tudi Trumanov program prešibak za ustavitev inflacije s selektivno kontrolo cen In kupovanjem na odmerke. Mnenje te šole ekonomov Je, da je mogoče Inflacijo ustaviti le s splošno kontrolo cen In rackmlranjem kakor je bila pod OPA, odnosno s še bolj tjfektlvnlm sistemom Pravijo, da pooameznth vrst blaga ali živeža ni mogoče podvreči efektivni kontroli« kajti vsa produkcija je tesno poveiana, kakor tUdI ve« trg Na drugI strani bazira, Trumanov program, ki ga Je priporočal kongresu, mišljenju vladnih ekonomov, ki so mnenja, da bi že samo strašenje z upostavitvijo selektivne vladne kontrole cen zavrlo inflacijo in Jo ustavilo To je seveda gola Ipekulacija, ki najbrže bazira na domnevi, da nI mogoče več uposUvltl sllčne kontrole cen kot je bila pod OPA. do julija 1946 Se najbolj realna se nam zdi ta domneva Nobenega dvom* ni, da bt btl ameriški kapitalizem pripravljen pristati vsaj na tako kontrolo ca?» kol )* bila pod OPA Saj ao bili prav "free enter-prizerji", ki so pod vodstvom Narodne A*ez'e tovarnarjev in Trgovske zbornice ubili OPA, seveda i obljubami, "da bodo cene na svobodnem trgu same našle svoje mesto na točki, ki bo pra vtčna za konzumente kot producenteM Seveda se nič takega zgodilo, marveč oo »e cene dvignil«* na splošno za približno eno tietjlno odkor >e bila odpravljena OPA. * „Toda kot rečeno nI izgleddV, da te bo kongrea kaj bavtl i tem vprašanjem v sedanjem zasedanju. Prav tako oo tudi alabt Iz j p ledi da se bo bavll s kakim drugim notranjim perečim vpraša- • njem razen enega. In to vprašanje je /nižanje dohodninskih i Jobnekoorn, Pa. — Je pač na ravno, da a akrbno nego iz malega, skoraj neznatnega semena, požene mladika, iz katere zraste krepko in veliko drevo. Razlika je le v tem, da nekatere mladike uspevajo hitreje kot druge, mnoga p* ae poauše, ako nimajo dobre atabilnoati in pozneje dobre nege. To velja za vae panoge, ne samo za hr*nilna društva, banke, trgovine itd. To nam tudi «pri čuje zadnja depresija, in sicer od 1. 1930 dalje, ko so banke in diug* denarne institucije bile primovaoe zapreti vrata ali pa omejiti poslovanje, s čemer ao bili vlagatelji občutno prizadeti in mnogi ao izgubili vae svoje prihranke. Vse to je povzročila lakomncat, pohlep po velikih profitih in špekuliranje pose mernikov, ki ao bili v vodstvu teh denarnih zavodov. Ljudski denar ao investirali v dvomljive vrednostne papirje nezanesljivih podjetij, katera ao m sicer zavezala plačevati visoke obresti ali dividende, končno pa se je izkazalo, da.je bilo vae sku-paj le nekakšno nabarvanje "Potemkinove vaai" in v največji meri je šel ljudaki denar k vragu. Ni mi natančno znano, koliko posojilnih zadrug je med ameriškimi Slovenci, ki so še vedno v slovenskih rokah in ao srečno prevedrile krizo. Najbrže se ne bom zmdtil, če konstatiram, da je takih denarnih slovenskih zavodov v Združenih državah šeat do osem. V Pennsy Ivani ji sta le dva, in aieer v Conemaughu in Strabanu. Te vrste po«ojilna društva v državi Penni nl«o smel* poeojati denarja na ničesar drugega kot na poaeatva oz. domove, a tudi v tem primeru samo na prve vknjižbe, medtem ko so lahko banke poljubno špekulirale z ljudskim denarjem, kar je povzročilo njih pogubo. Na pobudo pokojnega Willi*-ma Sitterja, ki je bil tedaj gl. tajnik Slovenake delavake pod porne zveze v Conemaughu, In poznan po Ameriki kot bivši zla tar, ao ai leta 1914 tukajšnji pre-mogarjl z majhnimi doneakl u-stanovlli tako društvo za vzajemno pomoč drug drugemu pri radnjl «vojih skromnih domov. tem so se zaeno izognili oderuških denarnih špekulantov. Na ta način ao «1 ohranili obre «ti «ami «ebl na podlagi njih del ntc. Hranilno društvo ao inkor-porlrali, toda vzelo je več let, pred no so Imeli viden . uspeh. Mala denarna zadruga je od leta do leta raatla in «e jačila, da-siravno so jo ves čaa, kakor tudi danes, vodili le delavci, skoraj izključno premogarjl. Posojilno društvo te napredovalo celo skoti vso krizo. In ne samo to! Na vloženi denar vlagateljev-delni-čarjev ni niti zaostajala a plačevanjem obresti, daslravno ne-' kajkrat v zmanjšani meri, med tem ko si» ljudje drugje izgubili prihranke. V Mtoenlau. Artsoae, ao e stavki člani unije tobačnih In poli« deUldh delavcev, da delodajalce prisilijo na kolektivno pogaja nj» Stavka «e nadaljuje kljub temu. da Je govofner Osborn proti nJim poslal milice, veted |ea*r ao ga ožlgoaall voditelji CIO ADF tn šetesntškth bratovščin. vprašal, če ne ve, kako st> nastale Združene države. Opozoril sem ga tudi, da je bil Tito naš zaveznik in se je boril za effélce človečanske pravice kot so se borili prvi Američani. Proti Titu ni ameriško ljudstvo, ampak le tisti, ki bi radi videli, da bi bil kralj na tronu, zato da hi še vnaprej izkoriščali Jugoslavijo, prav tako kot so biitski potentati izkoriščali ameriško ljudstvo v kolonijalnih časih. Današnja Jugoslavija in Amerika tiste čase sta si povsem podobni. Tudi ustavi sta ai precej podobni. George Washington je vodil »voje ljudstvo proti agresorjem, tako je vodil Tito «voje ljudstvo proti sovražnikom 185 let pozneje. Ameriško ljudstvo ima pravico v smislu ustave kritizirati «vojo vlado, ako vidi, da ne dela pravilno. Mi, kot ameriški državljani slovanskega rodu, vidimo, da se nam dela velika krivica, ko naša vlada troéi ogromne milijone za naše prejšnje sovražnike, dočim postopa s svojimi zavezniki v boju proti nacifašiz-mu kot s sovražniki. Duh naše vlade ni tisti, kot je bil ameriških revolucionarjev. To ie dalo povod^ da je instl- ( tucija dobila vsepovsod veliko, zaupanje in postala za naše ras I mere pravi orjak Te naše po-gojilnice «o se oklenile tudi dru- Popravek ge narodnosti. Vrllc temu pa so v odboru 15 članov vsi Slovenci mren enega Torej to značl, da vživajo veliko zaupanje. delnice je 527 v vaoti $206,000. Vlog na obratno mero 1084 v vaoti $820,000. Predplačanih delnic je 120 v znesku $290,000, rezervni fond pa znaša $126,800. V uradu so nastavljene štiri moči pod vodstvom tajnika Antona Gabrenje. To je le površen izkaz finančnega stanja naše posojilnice, iz katerega «e vidi stabilnost tega zavod». Natančnejši pregled pa bo podan od računskih nadzornikov in izvedencev za celoletno poslovanje v t 1947. r Na koncu pa se lepo zahvaljujem vsem bratom, znancem in sorodnikom za mnoga božična voščila. Izražam vročo željo, da bi doživeli v novem letu srečnejše dneve in prešli iz razburkanih časov v mirno in prijateljsko sožitje z vsemi narodi sveta! Andrej Vidrich. J Seja detroitskega pevskega zbora Detroit. Mich. — Slovenski moški pevski zbor bo imel svojo prvo sejo v novem letu v petek, 9. januarja, začetek ob o-smih zvečer v Slovenskem narodnem domu na John R. Naš* pevska skupina sedaj šteje 12 moških, naše vrste pa bi radi ojačili z novimi pevci. Kdor koli ima posluh in prlličen glaa, zaeno pa tudi veselje do petja, je dobrodošel na našo se jo. Zlasti bi radi videli, da bi se nam pridružila naša mladina. Slovenske žene in dekleta, ki bi bila pripravljena ustanoviti svojo pevsko skupino, tudi va blmo na to aejo. Zagotavljamo jim vso kooperacijo in sodelovanje. Prav tako ao dobrodošli podporni člani. Kdor se ne bi mogel udeležiti petkove seje, a želi pristopiti k naši pevski skupini, nai piše na naslov Henryja Retzla, 1523 E. 8 Mile Road, Ha zel Park. ali pa pokliče Lincoln 2-9528. Henry RetseL Priden delavec je najboljši državljan! Belllngham. Wash. — Naj prvo se lejx> zahvaljujem za božična in novoletna voščila vsem onjm, katerim nisem odgovoril. Tudi lepa hvala vsem, ki me vabijo na obisk, toda zaenkrat nisem sposoben, da bi šel kam, morda pa ae vabilu odzovem kdaj pozneje, ako bo nanesla prilika. Ko bo ta dopis priobčen, bo že novo leto 1948. Pred sto leti, 1848, je bila Evropa, v vrtincu revolucije. Ni bila sicer krvava revolucija, toda z njo je prišlo precej sprememb na političnem obzorju. Kakor zgleda sedanja mednarodna situacija, se bo v tem letu, kakor pred sto leti, marsikaj predrugačilo. Nihče pa ne ve zagotovo kaj. Po radiu sem slišal napovedovanje, da bo v tem letu izbruhnila revolucija v Franciji. Mi, ki smo prišli iz slovanskih dežel, se še posebno zanimamo za razvoj v Jugoslaviji in želimo najboljše njenemu ljudstvu. Vem, da vas boli, kakor tudi mene, ker zavzema naša vlada tako stališče proti temu ljudstvu, ki je bilo naš zaveznik v hudi borbi proti fašizmu, kateri je grozil tudi Ameriki. V času borbe bi si človek nikoli ne mislil, da bo naša slavna vlada spremenila svoje nazore tako kot jih je. Žalostno! Ampak ne obupujmo! Pravica mora zmagati! — Tej grdi propagandi so že nasedli mnogi pošteni Američani. In tudi naši lastni sinovi in hčere. Eden teh mi je pisal, da se je srečal s "titovcem" in pravi da *titovec" ne more biti dober Američan. To me je seveda pogrelo, kakor bi tudi vaa. Odpisal aem mu, da se on moti in g* Mi smo lojalni državljani! Mnogi naši sinovi so se borili na raznih bojiščih. Tudi smo veliko pripomogli k bogastvu Amerike. V raznih težkih industrijah smo pustili svoje mlade moči, brez katerih bi ne bila Amerika tako bogata. Namesto v šole, smo hodili v tovarne, plavže in pod zemljo. Na milijone ton rude in premoga smo spravili na površje. Delavec-težak, tru den od težkega dela ali skrbi v času depresije, kako bo preskr-bel in preživel svojo družino, ni mogel misliti na izobrazbo, kot bi si želel njegov tukaj rojen sin, ali hči. »I | 4 « k * * \ H f t t P • , * »' ' * 1 ' ♦ S | ' t • Mnogi «e sramujejo v javnosti lastnih staršev, ker so "for-eignerji". Tej mladini povejmo, da so **foreigner)i" tisti, ki so napravili Ameriko bogata Če bi ne bilo nas, našega trdega dela, bi ne bila Amerika danes to kar je. Vsaka država si želi delavcev. Od delavcev je odvisna njena moč. Priden delavec je najboljši državljan! Zatorej imejmo vso pravico, da se smatramo za državljane, neglede koliko smo vešči angleškega jezika in če se znamo vesti v druž bi. Imejmo vedno pred očmi bogastvo, katero danes posedu je naša nova domovina. In mi smo tisti, ki smo pripomogli temu bogastvu. Ne pustimo se poniževati. Mi nismo "foreig nerji", mi smo Američani, kajti tisti Američani, ki so se borili za neodvisnost, so tudi bili E vropci, torej "foreignerji". Yet they were Americans! Oeneye Gornik Tožijo hlapca | Jerneja Oreenbaig. Pa. — Hlapca Jerneja toiljof To je oni Jernej, ki ae ie vse svoje življenje mučil, si ude lomU in krvavi pot petil po majnah in plavžih, težko garal po tovarnah in goado-vfh, t lopato in plugom zemljo obračal, si pritrgoval pri ustih, da si je mogel priboriti skromen ostanek n* star* let*. Ko si je Jernej po takem trudu uredil dom, da bo v njem laže čakal na smrt, je nekatere obšla zavist In trdijo, da stari siromak ni vreden tolikšnega u-dobja. Prišli so torej na plan s tožbo, s katero ga upajo pregnati, iz udobnega doma, mu potegniti srajco raz hrbta ter ga pustiti golega poginiti. Trdijo, da nI bil dovolj ponižen in preveč kazal in razgrinjal njih' lastne umazanosti. Kdo ao ti junaki, ki so se od-ločili, da oplenijo do zadnje car pe siromaka Jerneja? Farizeji, prekupčevalci in zavij aloi resnice so! To aO oni, ki niso v sve- em življenju še opravljali produktivnega dela, pa so kljub temu udobno živeli fta račun bolj ponižnih in nerazsodnih hlapcev, kot je bil hlapec Jernej. - •0000*00* *+*mm0m 000**0* ae Im šslanks čftlete oaak dear AR lik - Naj navedem nekoliko podatkov o finančnem stanju našegn hranilnega društva. Celokupno premoženje znaèa $1.530.000 Prvih knJIŽh Ima 4S0 v /neoku $1.200.000 Vlog na odplačilne Sharon. Pa. — V moj dopis v št. 248 Prosvete se j? vjiniU neljuba pomota. Glasiti bi «e moralo, da Je prišel domov 10. no-vembra mdje žene ain. ne pa mojega Johnnvja ain. M rs Se ver p* Je «detr« moje druge š* ne In ne mojega Johnnvja. kot je bilo zapijsno. Ja<*eb Oortn. davkov. Republikanci Inslstirajo, da je te davke treba znižati in sicer po receptu, po katerem bi imeli največja koristi — bogataši. Reuitce je. da ba znižanje teh davkov v tem čaau le še bolj pri Itvalo Inflaciji in delovno ljudstvo od teg* končno ne bo imelo nobene koristi Prsv tako,bo inflaciji priliv*! tudi Marsh*tlov načrt, enako tudi uvedb* prisilne vojaščine, katero bodo mittt«-rlsti t administracijo vred skušali potisniti sbod kongres Z drugo besedo ameriški kapRalltem «e ni le nikdar nahajal v takih kontradtkeljah kakor se nahaja danes. Zaključek tega bti — hov POLOM * V te drašlaa. bi al e Ameriki n« drugega načrta. Frank Kerže poziva v Glasu Naroda k spravi. -Sprava je vedno dobra, kjer je mogoča. Dvomim pa, ako je mogoča v tem slučaju. Ne gre pri tem za kako trmo, kot hoče to prikazati Kerže, ampak je vprašanje, kaj stori bivši bankir in sedanji kaplan Gabrovšek. Kakor vsi vemo, so v ozadju te tožbe še drugi. Tudi toženi listi so brez moči, kajti oni, ki ao v ozadju te zadeve, imajo denarna sredstva in so trdno odločeni, da zadajo kolikor mogoče hude udarce. Radi sedanje politične klime je morda kaj možnosti, da bi uspeli. Do kake mere, seveda ne more nihče predvidevati. Za načela se je treba bojevati in mnogo žrtvovati. Ako ne bi bili prvi kristjani tako odločno stali za svoje prepričanje, 4a se dah raje metati v levja žrela kot zatajiti načela, danes ne bi imeli "krščanske civilizacije". Ako Kerže ali kdo drugi misli, da je sprava mogoča, naj poskusi. Komur koli se kaj takega posreči, je diplomat, vreden, da se ga pošlje kot poaredovalca na sejo zunanjih ministrov. Veac. Paictch. Koncert jugoslovanskega pevca Ckicago. 111. — Cikaški Jugu slovani bomo imeli prvič priliko slišati opernega pevca Tomisla-va Milostiča. Koncert se bo vršil v veliki Sokolski dvorani, 1820 Ashland a ve., v soboto zvečer, 31. januarja. Milostič bo pel narodne, klasične in operne pesmi. Umetnik je nastopal že v raznih vlogah v rajnih operah v Evropi, zadnja leta pa je bil v Južni Ameriki, kjer je imel več uspešnih koncertov in pel operne vloge. Ob prihodu v Združene države je imel nekaj nastopov v Cali-forniji in glasbeni kritiki so se zelo laskavo izražali o njegovem glasu. Koncert se bo pričel ob osmih zvečer. Umetnika bo soremlj* la na klavir Jasna Biankini. Po koncertu bo prosta zabava fn ples. Vstopnina samo $1. davek vključen Odbor. Ples organizacije Slovenski dom 1 Milwaukee. Wla.-Organizacija Slovenski dom bo priredili ples dne 10. januarja v Collins Meyer Poatu, 725 W. National ave. Vabimo vse, ki si žele prav domače zabave Vstopnina je samo 60c Za ples bo igral Louis Rsshell in njegov orkester. V «i dobrodošli' (Prišlo prepozno ca sredo.—Ured T Mary VaslL Četrtek» a. januajua PR09VITA Razgledi i po stari domovini (Poroča Franjo Alei iz Ljubljane) POLITIČNI PREGLED "VSAKDO. KI STOJI NA STALIŠČU PRAVILNEGA REŠEVANJA NACIONALNEGA VPRAŠANJA IN PRAVILNEGA VZPOSTAVLJANJA MED SEBOJNIH ODNOSOV JE NAŠ BRAT. JE NAŠ PRIJATELJ . . 8. december pc menja v zgodovini nove Jugoslavije zopet velik zgodovinski mejnik. Jugoslavija in Madžarska sta podpisali pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči. Pogodbo je podpisal v i-menu Jugoslavije ^naršal Josip Broz Tito, v imenu Madžarske pa predsednik madžarske vlade pogodbe med Jugoslavijo in Madžarske dejal: "Vaakda ki je as resnično ljudske demokracij io. je naš brat ln peijatelj. p« naj bo kakršnekoli narodnoatL" Tudi v madžarski demokraciji danes ni več prostora za nacionalno sovraštvo in za revi-zionistični šovinizem. Madžarska vlada izpolnjuje svobodno voljo madžarskega ljudstva in tako prerojena Madžarska stopa kot enakopraven član v blok svobodoljubnih in miroljubnih narodov v borbi za neodvisnost in svobodni razvoj proti skupnim sovražnikom, proti poizkusom obnavljanja nemškega imperializma in vsakim drugim poizkusom imperialističnega napada. Madžarski narod ni slovan- Lajoš Dynriies. Dalmaciji obeh «kega porekla. Toda Jugoslo- driav sta se strinjali da ]• najboljši odgovor na vojno hujskaško politiko vladajočih lmpe-rlallstov v nekaterih državah vztrajno delo za Izgradnjo medsebojnega prijateljstva In čin tesnejšega sbliianje med delovnimi ljudmi JugeelavtJe in Madžarske. Najožja svata In prijateljstvo t drugimi državami lJudake demekraeije ln a Sovjetske sveto Je tudi Jamaetvo na madžarsko in Jugoslovansko neodvisnost ln aakrnt raavoj. Jugoslovanski delovni ljudje so že v času narodno osvobodilne borbe dokazali globoko požrtvovalnost in borbenost pri rešitvi svoje nacionalne svobode. Svetal vzgled jugoslovanskih herojev, ki so se tolkli proti fašizmu, je vplival tudi na mnoge druge delovne ljudi v djugih državah, ki so razumeli to veliko bitko za socialno in nacionalno neodvisnost. Volne greto** so pokopale ataro Madžarsko in na ruševinah te staro fevdalna, o-korolo Madžarska nastaja danes nova, narodno d*mokratična država, v kateri si Je delovno ljud-atvo ustvarilo nov red. V novi Madžarski ni več prostora ss na-cionalno sovraštvo ln šovtnisam. Pod temi pogoji tudi nI nobsne oviro sa tesne sodelovanja med novo Madžarsko In tlovanakiml državami ln nova pogodba }• obenem tudi dokaz o neuteme ljenostl lažnih vesti o iakoavanl formaciji "slovanskega bloka Jugoslavija in Madžarska sta si v želji, da okrepita svoje že obstoječe prijateljske zveze in da slovesno potrdita svojo neomajno voljo, da bosta v bodoče skupno branili pridobitve iz velike bitke proti fašizmu, svojo svobodo, neodvisnost in nedotakljivost, sklenili prijateljsko pogodbo v korist okrepitve miru ln mednarodnega sodelovanja. Obe državi se bosta posvetovali o vseh važnejših mednarodnih vprašanjih, ki se tičejo miru in mednarodnega sodelovanja. Vladi bosta ravnali sporazumno po duhu Ustanovne listine Združenih narodov in bo- ff^T^ sta sporazumno izvedli vs$ po-r trebne ukrepe za zagotovitev svoje varnosti, neodvisnosti in nedotakljivosti. Ako bi Nemčija ali kakšna tretja država napadla Jugoslavijo ali Madžarsko z namenom, da bi ogrozila njuno neodvisnost, si bosta obe državi brez odlažanja nudili vojaško in vsako .drugo pomoč z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Pogodba o prijateljstvu sodelovanju in medsebojni pomoči med Jugoslavijo in Madžarsko ostane v veljavi 20 let. • Nova prerojena Jugoslavija j* želela ustvariti najboljše odnose med svojimi sosedi ^ Očitki, ki so padali proti Jugoslaviji, češ, da želi ustvariti neki "slovanski blok", niso bili upravičeni. Mnogi so govorili, da prihaja "slovanska doba" in da zato Jugoslavija odklanja sodelovanje z drugimi narodi S podpisom prijateljske po-r od bo t Madžarsko Je Jugoslavija ponovno doksst-la. da no ograša svobodo ln neodvisnosti nikogar. / Nasprotno. Jugoslovanski delsvri. km*tje ln vam so z njim že danes v naj lepših in najboljiih odnosih. Kakor Jugoslavija, tako je tudi Madžarska mnogo desetletja živela pod pt otiljudskimi režimi. Bila je na strani Nemčije in je nosila vse posledice tiste zločinske politike, ki so jo vodili madžarski fašistični kolovodje. Vse te posledice je moral prenašati madžarski narod, vendar je navzlic temu v kratkem razdobju znatno napredoval po zaslugi vodilnih ljudi iz ljudstva. Danes J« Madžarska en ssm velik delovni kolektiv poln ognja ln poleta, voljan delati ss dvig svoje drže ve In svoje živ 1 Jonsko rsvnt. Kakor Je Jugoslavija probrodit v' razmeroma kratkem času ogromna teiav«. talso kažejo tudi dtnoa vsi znaki. da ko tudi Madžarska po svoji notranji ln tunanJl politični koncepciji spoeokna, da ko opravila enake dalo In kot član demokratične fronto odirala veliko vlogo pri dala ta utrditev mira v tam delu Evropa la v svata sploh. Povabljena Je šslostna preteklost staro Jugoslavije In stare Madžarske. Postavljeni so temelji nove lepše bodočnosti. t« ao se narodi sedlnill v žel J t. da ti ssgotove tvoj mirni ratvoJ, tvojo bodočnost ln boljša žtv-1 jonska pogoje. 8. doceatbrt pod plat ns pogodbt Ja pes^aa-prav la ltpoinltev diplomatske formalnosti, sekti, njena podlaga In klsivo te pogodbo, to so e-lamanti peljsteljstva. sodelovanja ln medsebojne pomoči so doaereH ie mnogo preja. Gospodarska sodelovanja med obema državaaaa Ja bilo živahno še prej. Jugoelovanl so čutllL ds la nova Madžarska IskrSna prijateljica. 11 to prljateljtka po- Tu se je izkazala izredno visoka politična zavest, zvestobs in za» upanje v razvoj slovenskega ljudstva v Jugoslaviji. Mnogi so namreč računali s posledicami anglo-ameriške okupacije V teh predelih, ker so mislili, da bodo imeli poizkusi ideološke intervencije zapedmh imperiali-stov vsaj malo učinka. Računa* li so na ameriško blago, denar, ugodne cene pridelkom in drugo tako demogagijo. Toda ka-kor vedno pri zdravih ljudeh, se je pokazalo, da je ideja močnejša. Vrli Primorci niso nasadil anglo • ameriškim trikom, ktr Jim Je bila dobro inana že od preje taktika Italijanskih Impe-rlallstov ln fašistov. Primorski delovni ljudje so t obema rokama glasovali za novo Jugoslavijo in socializem. Visoko so dvignili prapor nacio> nalno svobode in socializma na tam važnem križišču evropske poti, kjer se neha Evropa svobode iri graditve novega življenja in kjer se pričenja Evropa borbe za osvobodiiev izpod jarma imperialistov in vojnih huj-skačev. AU ata naročeni na dnevnih "Proavoto' t Podpirajte tvoj listi vaške. Slovesnosti so se udeležili predstavnik sovjetskega veleposlaništva v Češkoslovaški in predstavnik krajevnih oblasti. Predsednik krsjevnega odbora Kopriva je v svojem govoru poudaril zasluge sovjetske armade sa osvoboditev Češkoslovaške. PRIMORSKE VESTI . Ljubljana, v decembru. Ceàkoalovaàki izvez ikaxi Reko m Trti ČeškoskivaSka stopa . zopet .v "Spominu 30,000 ^vi^klh '"Tf voj.íov, k. » p.dl. hm ,«mlju y prckomortkl trgovini. a ____.. Zaradi ie nepouravlieiuh prista- Češkoslovaške republtke v borbi proti okupatorju, smo dolžni, da smo hvsležni njjhovi veliki domovini." Vedno vei članov sindikalnih organizacij Mod vladnimi uradniki, ki so al t špekulacijami na žlvSinlh I nov. Samo v oktobru se ja na borsah polnili žepe a potiska- novo prijavilo v sindikalni po-njom cen navtgor. je bil tudi j kret 45 tisoč novih članov. Naj nepopravljenih prista niških naprav v Hamburgu prihajata za češknsk)vaško zopet v poštev obe južni pristanišči Trst In Reka, Železniški konferenci v Pragi in Opatiji Kažeta, da poj-de znaten del češkega izvoza prek« teh d\vh pristanišč. Če* ško*fcA»aška se je posluževala Češkoslovaške smd.k.lne or- * fij Kani/«vije ta* i.157.5» iU- Hft Ralph K. Davlot. bivši pomožnj1 petrolejtkl koordinator. Spomenik rdece-armejcem V začetku novembra so v Češki Lipi položili temeljni kamen spomenika rdečearmejcem. ki so padli za osvoboditev Češkoslo- večji porast članstva v mesecu novembru so zaznamovali v sindikalni sveži kovinske industrije, kamor je pristopilo 12 tisoč novih članov. V istem Času so sprejele sindikalne organizacije v kemični industriji 4,287 in v gradbeni 3,874 novih Članov, v drugih sindikalnih organizacijah pa 3,333 prometnih uradnikov in 1,331 rudarjev. godba potrjuje vnovič, ds sta si JugotltvIJa ln Madžartka veliki zavotnlci, ki ti boats delili dobro ln tlo t vsemi drfttvaml na vzhodu ln t tistim, ki so ti u-ttvarlll tako notranjo ureditev, ki omogoča delavcu, kmetu tn intelektualcu ' življenja vredno ROOSEVELTOV KOLEGIJ - SOLA ZA VSE Zed. države so napravile značilen napredek v svojem prizadevanju dosege cilja splošne izobrazbe. Število in raznoličnost šol v tej deželi sta večja kot kdaj prej, Študentje prihajajo iz čez-dalje širjih plasti ljudstva, ki tvori naše prebivalstvo. Vkljub temu niso Američani še dokončno odpravili iz svojih šol predsodkov in diskriminacije. To je najti v vodstvu ljudskih in privatnih šol ter kolegijev. Na primer mnoge šole liberalne umetnosti omejujejd število študentov kateresibodi vere, plemena, ekonomskega ozadja, pripravljalne šole in jemljejo celo samo gotovo število študentov iz tega ali onega geografskega predel ja. Ena posledica tega "kvotne-ga" sistema je, da talentirani mladi ljudje pogosto nimajo dostopa v kolegije, v katere bi se radi vpisali. Medtem ko nekateri obsojajo ta sistem kot ne demokratičen, ga drugi smatrajo potrebnim, a veČina ga sprejme brez ugovora. Vendar je le malo Američanov, ki ne bi z veseljem pozdravili kolegija," ki kakor Roosevelt College v Chi-cagu, ne bi vprašal nikogar po verski, rasni ali drugi pripadnosti. -v- ' Samo pomislite kaj to pome ni v mestu kot je Chicago s svojim številnim in raznolikim prebivalstvom izhajajočim iz mno-' nekaterih zainteresirsnih poea- gih narodnostnih ozadij — in predstavljajoč vse vere, vsa plemena. Roosevelt College je bil ustanovljen leta 1943 in je bil tako rekoč izid kontroverze v kolegiju Zveze mladih krščanskih mož (YMCA) v Chioagu. Kon-troverza je nastala, ko je nadzorni odbor vprašal dr. Edwarda J. Sparklinga, predsednika kolegija od leta 1936, naj poda pO-ročilo o verskem lil plemenskem izvoru študentov, da sa bo moglo na podlagi tega poročila u vesti na kolegiju kvotni sistem vpisovanja ' bodočih študentov. Dr. Sparkling je čutil v tem vpiašanju, "kateremu ni' bil kos". Odgovoril je: "Mi ne vodimo takih rekordov." Na zahtevo je nato podal ostavko ter s tem prepustil zadevo ssvodu samemu v rešitev. Sledilo je glasovanje in izid ja bil. da so odstopili od Y. M. C. A. dlani fs kultete in študentje S pomočjo Marija Nablocka, ena največjih umetnic slovenskega odra, je praznovala v Ljubljani 25-letnico njenega dela za slovensko gledališče. Volilni rezultati v Sloveniji Volitve v krajevne ljudske Odbore v Ljudski republiki Sloveniji, ki so se zaključile 30. novembra, so pokazale vso poli tično zrelost slovenskih delovnih ljudi, Ljudska fronta je izšla iz volilnega boja kot zmago valka # in voditeljica ljudskih množic, ki so se z vso resnostjo in požrtvovalnosti in voljo vključile v poHtično in gospodarsko izgradnjo dežele. Volili so v 31 okrajih in sicar v Gorici, Idriji. Ilirski Bistrici, Postojni, Sežani. Tolminu. Kamniku. Kočevju, Krškem, Dol. Lendavi. Murski Soboti. Rakeku, Trbovljah. Groauplju, Jeae mcah. Ljubi jani-mestu, Li ubija ni-okolici. Mar i boru-okolici. M» tirju, Ptuju, Slovenskih Konjicah, ftkofji Loki, Celju. Šmarju pri Jelšah. Črnomlju, Kranju, Ljutomerju. Novem mestu, Rad goni in Trebnjem. Število vo-intelektualci to dokatell. da Jo ltlnlk upravičencev Je btlo 724,-Jugotlovtntkt nacionalna kon 205. Glasovalo Je 700411 volil copcljs v bistvenem nasprotju a nlh upravičencev, kar snes4 starim* carlallčnlm panslavls- *,7%. Prvi kandidat* OF so mom. Jugoslovani hočejo tn še- dobili nad 590.000 glasov. Dru-lljo sodelovati a vsemi, ne glo- gi kandidati OF so dobili nsd do n« to sa kooa «vet sa Sleva- 53 000 glasov. Skupno število no. Madžare. Prtncote. Angleže za OF oddanih glasov znaž* 643. ali Američane. Jugoslovanom 500 glasov ali 91.9'i. V skrinji to tudi samo tisti, ki niso d«mo- co brez liste (opozicija) je bilo krati ln Id streme ss sattranjem vrženih 56.972 volilnih krogljlr drugih narodov. Maršal Tito Je Izredno zanimiv je izid voll-ob priliki podpisa prijateljske,tev v priključenem PrimorJu MARIJA NABLOCKA '' fa ' » * ieater Bulldiog v Chicsgu. Ts stavba, najstarejši kulturni center mesta, je bila med vojno ns j večje mastno središče sa postrežbo vojakov. Edaj je ža v predelavi. Is hotelskih sob nastajajo razredni proatori, gradijo ta laboratoriji tn instalirajo naprave, Is prejšnje velike je* dllnice Ja nastala čitalnica ln Šols goji tudi upanje, da ob priliki odpre tudi gledalilče. Da sa varuje načela nova šole, je vključil kolegij v svoj nad zorni odbor sveznaga sodnika, časnikarskega uradnika, število delavskih voditeljev, financirja, število vzgojnih ljudi, časnikar skaga poročevslea tar Člana fa kultete. Študente in člane fakulteta sa spodbuja, naj sodelu jejo pri javnih zadevah. Lata 1046 Ja bil ustanovljen vzgojni delsvski oddelek, ki s sodelova njem delavskih unij vodi razne natečaje ln razrede. Ustsvs Rooscveltovegs kolegija je edinstvene v zgodovini smeriške vzgoje. Zagotavlja vstop, dokler ni vpisna lists Iz črpana, vsakemu dtudentu, k napravi potrebni Izpit. Pleme vera, narodnostni izvor, dru žabno stanja in finančni ststus ne pridejo v poštev. Tudi štu dentovske orgsnisacije ne smejo izbirstl svojih članov ns podlagi .plemenskega, varskega ali narodnostnega ozadja. , Navdušeni študentje sami so pričeli s kampanjo, da zberejo $3,000,000 Kolegij ni bil dele žen kakih velikih darov od stra ni privatnikov, vendar upa, da bo mogel vzdržati nizko šolnino ki omogoča višjo izobrazbo mno gim čikaškim državljanom 1z nižjih slojev Večina izdatkov se krije z dohodki, dalje z letni ml nakazili od strani possmezni kov in skupin ter z malimi pri «pevki ljudi iz vseh krajev de žele, ki cenijo demokracijo in akademsko svobodo in so pri volji žrtvovali nekaj dolarjev letno sa okrano obojega Kolegij in univerze v te) detel* ne plačujejo davkov, ker vrže važno funkcijo v našem )svnem življenju. Mnogo pa Je te bilo poakueov. ds se to <41 pravi v posamevnih krajevnih upravah, ako b« vzgojne utta i h »v«* ne hotele zavreči svojegt »tališča diski iminarije pri vpt «/»vanju dijaštva Krajevne prave pa očivtdno doaedaj nlan napravile tega pritiska na vzgoj oe ustanove in vse izgleda, da ja način Rooaeveltovega kolegi js zaenkrat edino delujoč, v kolikor se Uče enakopravnost« pri lik do dosege višje izobrazbo. Njegov domala zagotovljen uspeh je znanitelj zmage vsem Američanom. (Commee Counclli tanjo prikladnega. Seveda nI s tem rečeno, da se v bodočnosti češkoslovaška ne bo poaluševs» a tudi Trsta ra svoj prekomotv ski promet ln trgovino. Četudi danes v Trstu prepotrebna tranzitna trgovina predvsem s Češko, MadŽsrsko in Avstrijo, )i gotovi italijanski gospodarski krogi v Trstu najraje odvrnili ves promet Iz tržaškega zaledja italijanskim pristaniščem, predvsem k Benetkam, Značilno ja, da jih pri tem podpirajo nekateri odločujoči činitelji pri anglo-ameriški vojaški upravi. !a politika pa je zgražana m pogubna sa razvoj tržaškega gospodarstva. Kljub obnsvljsnju prometa v reški luki iw teži Ju-poslavlja po oškodovanju Trsta, ar jasno dokazuje potek konferenc v Pragi in Opatiji. ^^■HHBBBa "Iipolnjevanje pravičnosti" Glavni stan anglo - smeriške vojaško uprave za Tržaško ozemlje je ns številna protestnS pisma in resolucije, iti jih je it Točilo tržaško delovno ljudstvo tržaški upravi kot protest zaradi skrajno blagih obsodb in telo oprostitve ubijalcev pokojna M Vrsbčevo, isdalo poročilo, v ks terem se sklicuje na "ispolnja-vsnje pravičnost i", kakor ga x>jmuj*Jo v demokratičnih dr» avah in katergga sittisel ima ssvaznlšks vojaška uprava, Tudi ¿bvorl to poročilo o "smotru odstranjevanja vseli političnih •trasti in predsodkov v korekt< ni ter nepristranski uporabi ka> zenskegs zakona". Dansa ja vss< komu nužomu človeku ns pod-ročju STO-ja povsem Jasno kkkšno je tO "izpolnjevanje prs vičnosti, kskor ga pojmujejo v demokratičnih državah." Ob sklepu pravi to poročilo, ds se vojaška uprava ne bo obotavlja la sprejeti stroge ukrepe brez ozira na dejstvo, nit so dotl^ne skupine "okužene s fašizmom u nujsi l)o že bel, črn ali rdeč,' f je glavni stan anglo*amerl tke vojaške uprave ksdnrkoll in kakorkoli dolsej dokazal, da so njegovi pogledi in načela prav za prav identična z načeli in po gladi tržaškega fašističnega ti ska, potem je* to nedvomno ter nepobltno dokazal s to fraso mešanju rdečega, belega in ftfts ga fašizma, ki je povzeta iz šovinističnega fašističnega tiska A a Zopet krailce "fojbe" Po znam komediji, ki so jo uprizorili svoj čat v obliki sod ne rAzpiave proti skupini Lon Jerrev, so na sodišču utihnili •fojbtml", kskor narivajo v ita lijanščini kraške jame, Toda fa šistom je treba dati ropet potu ho In zato so pripravili dve no vi veliki razpravi o 'fojbeti* pred ližaAkim porotnim sodiščem. Pr v t razpiavs se prične 15 decembra. drug* pu 27. decembra, Da bo komedij* še popolnejša, jo sasledovstl zločince, ki so zba» K sa nekstarl od bežečih oddali proti zasledovalcem več str+> ov iz brzostrelke. Policija je po-Kibela za to, da so napadalci lahko brez sledu izginili. V zV*> zi t tem so izdali Enotni sindikati proglas a zahtevo, da ta takoj razpustijo razen šovinistične organisscvje v Trstu. Zvezs primorskih partizanov je ot^ja-¥ila protets, v ksterem zahteva, da se kaznujejo krivci ter ds sa takoj razpustijo gibanju "UOma qualunquc*. "Movimanto Itslls-no sociale" ter krožki tipa Oberdan" in "Feltuga*, kjer se zgajajo neofašistični zločinci. Nupad na kulturni krožek "Čer- . meljr pv' sv. Alojziju Je plod po-ltike, ki jo vodi vojslki uprav«, ki s svojim ravnanjem z raznimi kriminalci na sodišču dejansko podpira njihovo delo, saj j« bil ubijalec Milke Vrabčeve Car-lle obsojen ssrho ns 7 let Ječe. 'ukine kazni predstavljajo po-tuho za nove zločince in nova ubojitva. o - Japehi obnove na Goriškem Goriški okraj Šteje danes 35 obnovitvenih zadrug. Zs stanovanje je bilo usposobljenih oko-1 800 poslopij, ki so vsa zgrajena no načelih sodobne hlgisne. Modernlzlrsjo se tudi hlevi, kla* ti in druga gospodarska poslop-Potrošen je bil celotni predvideni kredit v skupnerrt znesku 19.2 milijona din. Povprečno bilo v letu 1947 izvedenih 50'; vseh obnovitvenih del po-ušenih in požganih Vasi. o Letošnji trg av. Andreja v Gorici Znana je tradicija vsskoletne-gs trga sv. Andrej t na travniku v Gurici. Letos sa je pokazalo, a ja dobil trg smrtni udsrac s ancosko razmejitveno črto. Kupovali so ljudje prav malo. Tudi xabavnem delu ni bilo nobenega pravega življenja. Videti je bilo, ko ds gre za pretalnK tko pustno prireditev, saj m ja težišče preneslo ns zsbavnAdel, dočim je bil gospodarski, tNktl del popolnoma potisnjen v ozadje. a g i: pričala te dni tudi policija sti-Lati po kraških jamah, kjet so nsšli neke vojaško cunje in kosti, ki potekajo natbi že od nemških vojakov. Tri prevzemu oblasti na področju bivše cone A. Po dveh in pol letih vojsške zmage nad fašizmom imajo Slovenci možnost, da trne jo ponižno vložiti prošnjo za to, da bi se lahko pod-ptsovsil s svojimi pravimi, lastnimi priimki. Slej ko pral sa* htevajo tržaški Slovenci ukinitev zloglasnega f m Matičnega zakona z dne 10 januarja 1936 in razširjenega ns Julijsko krajino dne 7 aprila 1927, na podlagi katerega so bili spremenjeni slovenski priimki. Ts proiinarevm zakon je ljudska oblast v coni B m istrskem okrožju Tržaškega ozemlja že ukinila. Videti ja, da se ameriški imperializem pri svojem vladanju ne pothiluje samo bivših fsšlttov, temveč ttfdl njihove mftelnotll ter njihovih zakonov HlftA HITPRODAJ^ Ali gU«|ate za 4ohai SS !at«vi * Nič sa «ittonfe Matiovairt-m HU»> l/u