PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 124 (13.062) Trst, sobota, 11. junija 1988 Po podpisu pogodbe več poražencev kot zmagovalcev Vlada prisiljena z odloki zagotoviti konec pouka Stroške za novo delovno pogodbo šolnikov bodo plačali vsi - Druge kategorije pa naj si ne mislijo, da bi lahko ponovile podoben podvig DUŠAN KALC RIM — Dolgotrajna in utrujajoča Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe šolnikov so se za silo končala, toda malokateri sindikalni spor je v Povojni zgodovini Italije zahteval toliko "žrtevVlada je bila včeraj prisiljena sprejeti zasilne ukrepe za zagotovitev rednega konca šolskega leta. Sindikalno gibanje je izšlo s tega težkega soočanja z razvejano šolsko problematiko razcefrano kot še nikoli, kar negativno učinkuje tudi na odnose ®ed političnimi strankami, čeprav Pravih posledic zaenkrat še ni zaznati. Vlada s svojo protislovno, neodločno >n dvoumno politiko ter z izsiljevalni-metodami tudi ni naredila najboljšega vtisa. V četrtek podpisani pogodbi je namenjeno, da bo še dolgo v središču pozornosti vse italijanske javnosti in predmet žolčnih polemik, ki so sicer že v polnem teku. Napovedi nekaterih vladnih predstavnikov, da bo treba pokriti primanjkljaj, ki ga v državnih računih odpira strošek za poviške šolniških plač, z novimi davčnimi bremeni, ki jih bomo morali prenašati vsi, so izzvale že številne ostre re- akcije v nekaterih sindikalnih in političnih krogih. Če k temu pripišemo še dejstvo, da vlada najprej dodeli poviške in nato zahteva kritje stroška, ne da bi dala v račun tudi izboljšanja šolske strukture in šolske službe same, je splošno nezadovoljstvo še večje. Pravi višek pa doseže ob izjavi vlade, da je s poviški sedaj konec. Naj si drugi javni uslužbenci ne delajo utvar, da bodo lahko sledili zgledu šolnikov. Vse to ne bo brez učinkov na bodoče sindikalno življenje v Italiji. Največja "žrtev" uničujočega spora pa je šola sama, ki se je znašla v viharju divjih sindikalnih akcij v trenutku, ko je njena reforma obtičala na mrtvem tiru. Ohromitev didaktičnih dejavnosti je opravila svoje in stopa sedaj v svojo kritično fazo. Šolsko leto se namreč končuje in še vedno ni povsem jasno, kako se bo končalo. Spričevala so v nevarnosti, kar navdaja dijake in njihove starše z dodatno grenkobo. Da bi se šolsko leto na neki način vendarle prebilo do konca in da bi šolarji in dijaki le prinesli domov ocene, je bila vlada prisiljena ukrepati, kot je ukrepala že lani, vendar v drugačni obliki. Lani so zadevo rešili z okrožni- co po šolah, tokrat pa so se morali po-služiti zakonskega odlolka. Vlada ga je sprejela, kot napovedano, na včerajšnji seji. Sestavljen je iz dveh členov. Prvi določa norme za tako imenovane "nepopolne zbore" in za komisarje "ad acta". Drugi pa določa njihovo takojšnjo izvršilnost. Po tem odloku bodo za ocenjevanje dijakov poskrbeli razredni sveti tudi ob prisotnosti minimalne večine članov. Če bi ne bilo zadostnega števila članov razrednega sveta, pa bo za ocenjevalne operacije poskrbel ravnatelj ali njegov poverjenik. Če bi tudi ravnatelj ne bil razpoložljiv, potem bo šolski skrbnik imenoval tehničnega nadzornika ali kakšnega drugega ravnatelja ali pa navadnega docenta. Njihovo ocenjevanje bo veljavno tudi v primeru, da ni bilo ocenjevalnih sej ob koncu trimesečja ali štirimesečja. Kar zadeva zrelostne izpite, bo ravnatelj lahko imenoval notranjega člana ocenjevalne komisije, če za to ne bo poskrbel razredni svet. Dekret v tem pogledu priporoča, da vsekakor izbirajo med profesorji zainteresiranega razreda. Predsednike in člane maturitetnih komisij, ki bi vztrajali pri bojkotu, pa bo prav tako imenoval šolski nadzornik. Od junija lani ni bilo tako ostrih pouličnih spopadov Policijsko nasilje nad študenti v Seulu Homeini umira? jj - “ trditvah ameriške tajnoobveščevalne službe ima hovni vodja iranske islamske revolucije 88-letni imam teMj16*11* mesece življenja, ker je v zadnji fazi ^ liega rakastega obolenja. Nasledil naj bi mu ajatulah la^ntazeri' °t)last pa bi v državi obdržal predsednik par-N®*3 *n vrtlovn* poveljnik Rafsandžani. jj, . a sliki (telefoto AP): arhivski posnetek imama Ho- V Sloveniji več akcij v korist Janše in tovarišev Stanovnik pri Dizdarevicu zaradi trojice aretiranih DEJAN VERČIČ LJUBLJANA — Enajsti dan po aretacijah Janeza Janše in Ivana Borštnerja, šesti dan po zaprtju Davida Tasiča in sedem dni po svoji ustanovitvi, se je včeraj sestal Odbor za zaščito človekovih pravic. Na sestanku odbora, h kateremu je pristopilo že več kot 7 tisoč državljanov in približno 200 združenj, je 200 prisotnih javno izrazilo svojo skrb zaradi ravnanja z zaprtimi. Na podlagi zbranih podatkov je predsedujoči Odboru Igor Bavčar javno izrazil "upravičen dvom" v korektnost postopanja vojaških oblasti s tremi priporniki. Zato Odbor vztraja na zahtevi, naj civilni zdravniki prevzamejo nadzor nad razmerami v vojaških zaporih na Metelkovi ulici v Ljubljani. Predsednik predsedstva SR Slovenije Stanovnik je bil včeraj v Beogradu pri predsedniku predsedstva SFRJ Dizdarevicu, ki mu je obljubil, da se bodo vojaške oblasti potrudile, da bi postopek proti Janši, Borštnerju in Tasiču kar se da pospešili. V ta namen bodo okrepili vojaške pravosodne organe v Ljubljani, po koncu postopka pa bodo izčrpno obvestili javnost. Predsedstvo Odbora je prisotne obvestilo o treh od štirih predvidenih obiskov. Šefi slovenske države, parlamenta in partije so predstavnike Odbora sprejeli, sestanka s komandantom armadnega območja pa ni bilo, ker tega ni bilo v Ljubljani. Danes, ko se vrne, bodo vztrajali, naj jih sprejme. Odbor je protestiral nad izjavami, ki jih je zadnje dni dajal slovenski minister za notranje zadeve Tomaž Ertl, ki skuša v javnosti ustvariti vtis, da je on tisti, ki je ogrožen, ker mu neznanci grozijo po telefonu. Sef policije pa nikakor noče povedati, kot je bilo večkrat rečeno, kdo je izdal naloge za aretacije in čigava je slovenska policija. Prihodnji teden pa bodo v Ljubljani organizirali velik koncert, na katerega so vabljeni vsi, ki so pripravljeni nastopiti. Odbor je še sklenil, da bo, če bo potrebno, v enem izmed prihodnjih torkov, razglasil splošno stavko med 12.00 in 12.30. Ljubljanske ulice pa so medtem preplavili napisi, ki terjajo osvoboditev Janše. Zelo pogost protestni znak je znak Osvobodilne fronte, Triglav s črkama O in F. »Slovenska žaloigra«, kot je vse dogajanje v zadnjih dneh v Sloveniji poimenoval eden izmed včerajšnjih govornikov, pa dobiva mednarodne razsežnosti. Odbor je bil obveščen, da je bilo včeraj posebno protestno zborovanje v Parizu, da so vznemirjene tudi italijanska, španska in in portugalska demokratična javnost. Poslanec Evropskega parlamenta Giovanni Negri in zvezni sekretar radikalne stranke Ottoni pa sta Odbor seznanila, da sta v Ljubljani in da sta zaprosila za obisk pri zaprtih, da pa jima nihče ne odgovarja. Začeli pretakati rinilklorid 12 potopljene Brigitte Montanari SPLIT V zaliv Remetič na otoku Kaprije je včeraj končno priplula itali- potop- kn i7 ljejl ® kdja Capo Verde, na katero bodo pretočili vinilklorid-monomer s { in cla ®die^Brigitte Montanari.Tz Splita so sporočili, da so vse priprave opravili rnetro S° eklPe priključile cevi na ventile potopljene ladje, ki leži v globini 30 0(lp , v' Predvidevajo, da je v tankih več sto ton tekočega plina, ki ga bodo if„. jah v tovarno Jugovinil v Kaštel Sučurac. Pretakanje, ki poteka pod stro- OVnirn rhkakr' nadzorom, se je začelo včeraj popoldne. Strokovnjaki poudarjajo, da ni strun Sne niožnosti, da bi se pri tem izlila v morje tudi najmanjša količina uPene kemikalije. Shultz pohvalil Italijo Zasedam^^J^ — Italija je bila na včerajšnjem sklepnem dnevu spomladanskega 'kžavni^3 dnlnžna hvalnic, ki jih ne pomnimo že dolga leta. Ameriški khhisigj^^ ralar Shultz jo je dal za zgled vsem ostalim zaveznikom, ker je brez z 'velikim čutom odgovornosti" pristala, da sprejme na svojem 0P°rišč'e Jikadro ameriških lovskih bombnikov F 16, ki morajo zapustiti špansko rtl0ra italii °rrfiQn- Shultz je ob tem kritiziral Špan lanski sklep potrditi še rimski parlament. Evropsko nogometno prvenstvo »Azzurri« dobro pričeli Italija je sinoči dobro začela na evropskem nogometnem prvenstvu, saj je igrala neodločeno 1:1 z Zahodno Nemčijo. Na sliki: posnetek s te tekme. SEUL — Na tisoče policijskih agentov je včeraj neusmiljeno zatrlo manifestacije južnokorejskih študentov, ki zahtevajo združitev Južne in Severne Koreje. Včerajšnji spopadi, ki so povzročili pravi razkol v državi, so najostrejši od junija lani, ko so ljudje protestirali proti vojaški diktaturi in zahtevali demokratično ureditev države. Med včerajšnjimi spopadi je bilo ranjenih 54 študentov (eden od njih se v seulski bolnici bori za življenje) in 80 policijskih agentov, 666 demostran-tov pa je trenutno v zaporu. Po četrtkovih manifestacijah je včeraj v Koreji zavladalo pravcato obsedno stanje. Policija je grobo zatrla manifestacijo štiri tisoč južnokorejskih študentov, ki so se povezali v človeško verigo oziroma »preprogo«, ki se je raztezala od seulskega predmestja do naselja Panmujon v demilitariziranem pasu na meji s Severno Korejo, kjer bi se delegacija morala srečati s trinaj-stčlansko severnokorejsko študentsko delegacijo. Do najhujših spopadov pa je prišlo pred seulsko univerzo Yonsei, kjer so študentje — približno šesttisoč jih je tu prebedelo četrtkovo noč — večkrat napadli agente na preži. Vroče je bilo tudi pri železniški postaji, od koder odpotujejo vlaki za mejo s Severno Korejo, in pri katoliški katedrali v središču Seula. Da bi zatrla manifestacije je vojaška vlada poslala na ceste 60.000 agentov, ki so na vsak način skušali preprečiti, da bi študentje prispeli na kraj sestanka s severnokorejskimi študenti. Skrbno so pregledovali vse vlake, zasebne avtomobile in avtobuse, ki so bili namenjeni k meji. Nasilje, ki je zajelo najpomembnejša mesta države, je povzročilo razkol v javnem mnenju. Se vedno ni jasno ali prebivalstvo odobrava študentske zahteve. Če vlada ne bo spremenila svojega odnosa do demonstrantov in se bo nasilje policije nadaljevalo, pa jih bo javno mnenje verjetno podprlo. Tudi zaradi tega je predsednik Roh Ta Woo še vedno neodločen, če naj nadaljuje z zatiranjem manifestacij ali pa če naj se pogaja s študenti. Predstavniki vladne stranke trdijo, da je izpustitev aretiranih študentov skoraj neizogibna. Predsednik pa je s svoje strani dejal, da ne more dovoliti študentom, da se srečajo z vrstniki iz sosednje države in je za to navedel dva razloga. Prvič, ker je civilistom vstop na demilitarizirano območje prepovedan, drugič pa, ker bi Severna Koreja izkoristila mirovni shod študentov kot propagando proti Jugu. Študentje pa uživajo vedno večjo podporo med opozicijskimi strankami, ki nadzorujejo parlament, kjer bodo skušali izsiliti vlado, naj uvede raziskave tudi v zvezi z zatiranjem ljudskih gibanj iz prejšnjih let. Na sliki (telefoto AP): zgovoren posnetek s študentskih protestov. Nezadovoljni Armenci hočejo preureditev meja Tritedenska stavka v Gorskem Karabahu O stavkah poroča tudi sovjetski tisk MOSKVA — Položaj v Gorskem Karabahu ostaja že naprej sila zapleten. Včeraj je moskovska Pravda obširneje poročala o napetem vzdušju, ki že več mesecev buri duhove tamkaj živečih Azerbajdžancev in Armencev. Vsa večja mesta te sovjetske avtonomne dežele so že dobra dva meseca popolnoma paralizirana. Ljudje množično stavkajo, po uradnih podatkih so stavke povzročile že veliko gospodarsko škodo, saj ta dosega že 254 milijonov rubljev — to znaša približno 60 milijard lir. Ti podatki pa se nanašajo na prve junijske dneve, škoda pa nenehno narašča. Včerajšnji članek moskovske Pravde, ki na zgovoren in odkrit način poroča o protestnih manifestacijah v tej sovjetski deželi, je prava novost v sovjetskem tiskovnem poročanju. Še nikdar se ni namreč zgodilo, da bi uradni dnevniki poročali o notranjih perečih problemih na tako odločen način. Položaj je res težak. Armensko prebivalstvo, ki živi v Gorskem Karabahu, je pričelo s splošno stavko preteklega 23. maja. Na ta dan je namreč sovjetski plenum v Moskvi določil, da je priključitev Gorskega Karabaha bližnji Armenski republiki neizvedljiva. Armenci, ki živijo v tej avtonomni deželi (teh je v primerjavi z Azerbajdžanci kar 83 od sto), že več mesecev odločno zahtevajo takojšnjo priključitev Armenski republiki. Pravda piše, da so v Gorskem Karabahu prenehale z delom vse večje tovarne, roke so prekrižali tudi vsi uslužbenci prevoznih podjetij. Centri za javno prehrano so zaprti, prav tako tudi velika večina prodajaln z jestvinami. Armensko prebivalstvo namerava stavkati v nedogled in zahteva ponovni sestanek centralnega plenuma, ki bi moral vzeti v pretres možnost priključitve te neodvisne dežele Armenski republiki. Pravda poroča, da se protestne povorke vrstijo kot na tekočem traku, prebivalstvo pa je ustanovilo številne prostovoljne postojanke, ki naj bi zagotavljale mirno nadaljevanje odločnih bojev. Vodja PLO ne verjame v iskrenost arabskih bratov Arafatova previdnost po zmagi v Alžiru ALŽIR — Politični opazovalci nimajo dvomov, da je vodja PLO Jaser Arafat edini zmagovalec tridnevnega vrha voditeljev Arabske lige v Alžiru. Inti-fada, neoboroženi upor Palestincev na zasedenih arabskih ozemljih, je bila navsezadnje edina tema, ki so se je arabski voditelji lotili temeljito. Palestincem so priznali pravico do samoodločbe, vrnitev na zasedena ozemlja in avtonomno delegacijo na morebitni mednarodni mirovni konferenci pod okriljem OZN. Jaser Arafat pa se dobro zaveda, da ne sme preveč računati na bratsko pomoč Arabcev. Saudska Arabija bo finančno pomagala Palestincem, kot je obljubila, Sirija in Jordanija pa bosta kljub sedanjim izjavam izkoriščevali palestinsko vprašanje v svojo korist. Nič čudnega torej, da je Arafat pozval Evropsko skupnost, predvsem pa Italijo, da sprejme ustrezne pobude, ki bi omilile sedanje trpljenje Palestincev na zasedenih arabskih ozemljih. Arafat zaupa torej bolj Evropi kot svojim arabskim bratom. Navsezadnje se na vrhu Arabske lige sploh niso dotaknili predloga sekretarja italijanskih socialistov Craxija, ki je predlagal, da bi zasedena ozemlja prešla pod začasno upravo Evropske skupnosti. Sekretar Arabske lige Šadli Klibi je obžaloval, da se niso dotaknili tega vprašanja, tudi sam podobno kot Arafat ne verjame v pridobljeno arabsko enotnost. Tudi načelnik političnega oddelka PLO Faruk Kadumi je včeraj izjavil, da izgledi za bodočnost niso najboljši. Po njegovem bodo lahko mednarodno konferenco o Bližnjem vzhodu sklicali šele, ko bo Reagan zapustil Belo hišo. Protiameriška poanta je bila navsezadnje precej značilna za sedanji vrh, ni pa bistveno spremenila ločitev arabskih držav na proameriške in pro-tiameriške. Prevelikih utvar nad rezultati alžirskega vrha si ne delajo niti Palestinci na zasedenih arabskih ozemljih. S solidarnostnimi besedami še ni nihče zmagal spopada. Izraelci bodo že preprečili, da bi saudska finančna pomoč prispela na zasedena ozemlja. Palestinci ostajajo torej v bistvu sami, a trdno odločeni, da nadaljujejo z uporom. V dolgi zgodovini tega novega "izobčenega naroda" je največje premike povzročila prav sedanja itifada. Marsikateremu Izraelcu je prav sedanji upor odprl oči, tako da je spoznal, kako se je iz preganjenca prelevil v preganjalca. Palestinski terorizem je namreč še krepil izraelsko prepričanje, da je njihov boj za obstanek pravičen, sedaj pa se te vrednote rušijo ob krvavi izraelski represiji proti golorokim Palestincem. Sedemmesečna intifada je namreč terjala 175 mrtvih, 1100 ranjenih, 17 tisoč priprtih, 5 tisoč aretiranih in 20 izgnanih Palestincev. Slovenski zadružniki v Rimu RIM — Slovenska beseda, četudi samo bežna in priložnostna, si vse pogosteje utira pot v italijanskem svetu. Morda se še premalo zavedamo, kako pomembno je za nas, da nas slišijo, da nas spoznajo, da se seznanijo z našimi problemi in zahtevami čim dlje v Italiji in v čim širših krogih. Tudi naš dolgoletni boj za uveljavitev in za uzakonitev naših narodnostnih pravic bi bil učinkovitejši, ko bi nas širša državna skupnost bolje poznala. Od mnogih parlamentarcev, ki so seveda naklonjeni našemu narodnemu vprašanju, sem slišal v teh mesecih, odkar sem v Rimu, kritike pa tudi av-tokritike na račun mlahavosti in neodločnosti pri postavljanju naših zahtev. Slovensko vprašanje ne sme ostati manjšinsko vprašanje, zaprto v kletko ožje krajevne skupnosti. Odpreti se mora vsem plastem italijanskega javnega življenja- V to daljše uvodno razmišljanje me je napotil droben primer, kakršnih je bilo že veliko, ki pa nas nazorno krepi v prepričanju, da se tudi s takšnimi drobnimi, a vztrajnimi in odmevnimi koraki lahko hitreje približamo cilju. Primer je svež. Prizorišče je bila velika in natrpana kongresna dvorana rimskega hotela Midas. Med poslušalci je bilo tudi nekaj parlamentarcev in drugih političnih predstavnikov, veliko gospodarstvenikov iz vseh krajev Italije. Razlog shoda je bila letna skupščina Vsedržavne zveze kmetijskih zadrug. Skupščina je bila med drugim štirideseta po vrsti in zato jubilejna in slavnostnejša. Med aplavzi, ki so spremljali posamezna poročila, posege in pozdrave, je najburnejši sledil pozdravu v slovenskem jeziku: »Prinašam vam pozdrave vseh slovenskih zadružnikov v Italiji, ki delujejo v kmetijskih zadrugah.« Prinesel ga je predsednik Kmetijske zadruge v Trstu Boris Mihalič. Svoj poseg je seveda nadaljeval v italijanščini in razvil dve pomembni misli. Prva misel se je nanašala na gospodarske odnose med Italijo in Jugoslavijo ter posebej na obmejne odnose med Furlanijo-Julijsko krajino in sosednjo Slovenijo. Izhodišče te misli so priprave na dokončno ukinitev meja med državami Evropske gospodarske skupnosti in na popolno poenotenje tržišča. Leto 1992 se bliža in tudi za-družniško gibanje se mora na to snidenje z drugačno in perspektivnejšo stvarnostjo temeljito pripraviti. Te priprave pa ne smejo zanemariti velikih potencialnih možnosti, ki se ponujajo naši deželi, da odigra zaradi svoje privilegirane obmejne lege izjemno vlogo mostu za trgovske, industrijske, kmetijske in tehnološke izmenjave med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo ter ostalo Vzhodno Evropo. Drugo misel pa je Mihalič namenil naši narodni skupnosti in pozval skupščino naj dvigne enotno svoj glas v njeno podporo, potem ko že štirideset let čaka na uresničitev pravic, ki jih jamči demokratična ustava italijanske republike. Dejal je tudi, da se je prav v teh dneh začela v senatni komisiji za ustavna vprašanja razprava o globalnem zaščitnem zakonu in da je zato vsakršen pritisk v podporo zakonskega osnutka dobrodošel. DUŠAN KALC Kasacijsko sodišče odredilo izpustitev nacista Furlana RIM — Včeraj je kasacijsko sodišče odredilo zaradi zapadlosti preventivnega aresta izpustitev domnevnega terorista Marca Furlana, ki so ga 11. februarja 1987 obsodili na 30 let zapora. Isto zaporno kazen so dosodili tudi Wolfgangu Abelu. Oba so takrat obdolžili umorov dveh duhovnikov iz Monte Berica v bližini Vicenze, in sicer Maria Locata in Giovannija Battis-ta Pigata, duhovnika Armanda Bisona iz Trenta ter pokolov v milanskem kinematografu Eros, v miinchenski diskoteki Liverpool ter poskusa požiga diskoteke Melamara v Mantovi. Vse te »podvige« je namreč opravila znana teroristična skupina, ki si je nadela ime Ludwig. Preteklega 22. januarja pa se je v Benetkah pričela sodna obravnava 2. stopnje. Sodnik je zahteval ponoven pregled psihiatričnih izvedencev, tega pa Furlan ni dočakal. Na sliki (telefoto AP): arhivski posnetek Marca Furlana. Zadovoljivo devizno poslovanje BEOGRAD — Za razliko od mračnih vesti o deviznem pomanjkanju je iz Združenja bank Jugoslavije včeraj prišla dobra vest. Generalni sekretar dr. Milovan Milutinovič je povedal, da je ponudba na medbančnem sestanku v zadnjih treh dneh presegla povpraševanje. To še zlasti velja za včerajšnji dan, ko so zahteve znašale le 2,8 milijona dolarjev, naprodaj pa je bilo kar 31,6 milijona dolarjev. Zahvaljujoč očitnemu presežku je NBJ lahko kupila 27,6 milijona dolarjev in tako uravnala znesek deviz, ki ga je od začetka dela tržišča na njem prodala (manjka ji še 1,3 milijona dolarjev). Milutinovič je poudaril, da v tem trenutku ni prispelih in neizvršenih nalogov gospodarstva za plačevanje v tujini, kar je, če upoštevamo dolgove na tem temelju, ki so 31. maja znašali 149 milijonov dolarjev, dober znak. Sporočil je tudi, da so vsi plačilni nalogi, ki bodo prispeli v prihodnjih dveh dneh v znesku 31,6 milijona dolarjev, prav tako »pokriti«, promet na deviznem trgu pa je od začetka delovanja do včeraj dosegel 133 milijonov dolarjev. Milutinovič je pojasnil razloge teh gibanj, s katerimi so se devizne rezerve države okrepile in dejal, da so razlogi predvsem v pomanjkanju dinarjev za nakup deviz, v povečanju prodaje deviz v zameno za dinarje in večjem interesu gospodarstva, ki želi po inflaciji plačati (in vnesti) devizna povpraševanja do partnerjev iz tujine. Lusinchi v Beogradu BEOGRAD :— Predsednik republike Venezuele Jaime Lusinchi je včeraj v Belem dvoru v Beogradu sprejel predsednika zveznega izvršnega sveta Branka Mi-kuliča. Lusinchi in Mikulič sta se pogovarjala o nadaljnjem razvoju gospodarskega sodelovanja Jugoslavije in Venezuele in o nekaterih vprašanjih mednarodnih ekonomskih odnosov, predvsem o problemu dolgov. ■ BEOGRAD — Predsednik ZIS Branko Mikulič bo na povabilo predsednika vlade republike Turčije Turguta Ozala konec junija uradno obiskal Turčijo. To je sporočil zvezni sekretar za zunanje zadeve v Beogradu. Kruta represija pretorijskega rasističnega režima V Južni Afriki obesili 5 črncev PRETORIA — Včeraj ob zori so južnoafriške oblasti obesile pet črnih državljanov, ki so bili obsojeni na smrt zaradi umora. Do eksekucije je prišlo v osrednjem zaporu v Pretorii. Glasnica pravosodnega ministrstva Amanda Haasbroek je istočasno tudi sporočila, da sta druga dva temnopolta Južnoafričana, ki bi prav tako morala včeraj na vešala, vložila prošnjo na vrhovno sodišče, ki jima je kazen odložilo za nedoločen čas. Od začetka leta so v Pretorii že izvedli kar 71 smrtnih obsodb. Od teh je bilo 55 črncev, 15 mulatov, samo eden pa je bil bele polti. Južnoafriški predsednik Pieter Botha je objavil, da bo pred dvema letoma uvedeno izredno stanje ostalo v veljavi še eno leto, češ da razmere v državi ne dovoljujejo preklica izrednih pooblastil za državni represivni aparat. Po predsednikovem mnenju se Pretoria še naprej sooča z najrazličnejšimi pritiski z raznih strani, zaradi česar spoštovanja zakonov in reda tudi ne morejo zagotoviti z običajnimi zakoni, marveč so prisiljeni poseči po določilih o izrednem stanju, ki bodo veljala še eno leto. Pravzaprav v Južni Afriki nihče ni pričakoval, da bo predsednik Botha odpravil izredno stanje, ki so ga uvedli pred dvema letoma neposredno pred deseto obletnico vstaje in pobojev v največjem črnskem predmestju Sowetu. Oblasti v Pretorii sicer ponavljajo, da so uspele ravno po zaslugi izrednega stanja bistveno zmanjšati nemire v črnskih predmestjih, pri čemer zamolčujejo, da so zlasti v zadnjih mesecih z represivnimi ukrepi utišali izvenparlamentarno opozicijo, ki jo predstavljajo številne protiapartheid-ske organizacije in del razcepljene belske liberalne politične opozicije. Opazovalci so prepričani, da so v Pre- torii podaljšali izredno stanje tudi pod vplivom tridnevne splošne stavke, ki jo je ta teden oklical črnski sindikat kongres južnoafriških sindikatov (CO-SATU), pozivu k protestu pa se je odzvalo več milijonov črnskih delavcev. Med izbruhi nasilja, ki so spremljali stavko, je bilo ubitih najmanj 14 ljudi (večinoma v medčrnskih spopadih), medtem ko delodajalci pravijo, da je stavka domačemu gospodarstvu povzročila najmanj za četrt milijarde dolarjev škode. Po drugi strani se zdi, da gredo Pretorii pri vladanju z izrednimi ukrepi na roko tudi zaostrene razmere na kriznem jugu Afrike. K temu je treba prišteti najnovejšo zaostritev južnoaf-riško-angolskih odnosov, ki bi mogla ogroziti napovedani tretji krog pogajanj o končanju vojne v Angoli in o namibijski neodvisnosti. Poveljnik južnoafriške kopenske vojske general Jannie Geldenhuys je namreč razglasil vpoklic rezervistov, kar je po njegovih besedah odgovor Pretorie na kopičenje angolsko-kubanskih čet na jugu Angole, ki so menda manj kot 20 kilometrov severno od namibijsko-an-golske meje vzpostavile okrog 450 kilometrov dolgo fronto. Po trditvah južnoafriških generalov se kubanske čete še nikoli niso tako približale namibij-sko-angolski meji, po njihovih ocenah pa naj bi bilo na jugu Angole vsaj 12.000 kubanskih vojakov. General Geldenhuys je ob tem dejal, da ni nobenega razloga za paniko, čeprav je prejšnji teden prišlo do ob- mejnega incidenta, ko so se obstreljevali pripadniki kubanske izvidniške enote in južnoafriški vojaki. General ni povedal, koliko od skupaj 315.000 rezervistov so vpoklicali, pri čemer je znano samo to, da gre za vpoklic belskih rezervistov, ki so ravnokar konča' li obvezno enoletno služenje vojaščine. Kritiki južnoafriške vlade ob za' dnjih napovedih govorijo, da bi pre Tržaški cesti odigravajo konjske tekme 2. vsedržavnega konjeniškega tekmovanja »Citta di Gorizia«, ki ga prireja Mehanizirana brigada Gorizia. Tekme So se pričele v četrtek, zaključile se bodo jutri. Ob tekmovalnem delu prireditve je še cel kup drugih prireditev. Danes in Mtri b0 tam deloval posebni poštni urad. Na voljo bodo imeli posebni žig. Liskah so tudi posebno razglednico. Na delu so slikarji, ki sodelujejo na eks-ternppru. Nagrade bodo podelili jutri, v nedeljo zjutraj. Že prej so priredili tekmovanje fotografov na temo »Gorica med naravo in Rodovino«. Fotografije so bile že nagrajene, na ogled so v prenovljeni dvorani. Lfvo nagrado za črno-belo fotografijo je dobil Maurizio Altran. Kar se tiče °arvnih slik, je prvo nagrado dobila skupina CIFI, drugo Loredana Tausani, tretjo Antonio Spazzal. V tekmovanju na temo »Konj in konjski športi« je prvo mtgrado dobil Stefana Brugnich, drugo Tullio Stravisi, tretjo si delita Alfonso ^mcinto in Paolo Perco. Tudi na to temo so bile predstavljene barvne slike. Prvo nagrado je dobil Roberto marega, drugo Rita Bianchi, tretjo Rinaldo Gorini. Jutri ob 12. uri bodo na sporedu padalci, ob 16. uri pa bo vojaška telovadna vaja. Po tekmah, ob 18.30, bo prireditev gojencev vojaške konjeniške šole. Zaradi gospodarske krize opuščene ideološke ovire V Novi Gorici sedaj več možnosti za odprtje malih podjetij Izvajanje nove gospodarske usmeritve v Jugoslaviji, ko naj bi s popolno sprostitvijo tržnih zakonitosti zmanjšali inflacijo in premostili globoko družbenogospodarsko krizo, se kaže tudi v slabšanju življenjskih razmer na območju Nove Gorice. Cene življenjskih potrebščin so se povečale v povprečju skoraj za 50 odstotkov, pri čemer so narasle tudi stanovanjske najemnine in izdatki za vodo, elektriko, plin in za druge storitve. Ljudje sedaj skoraj dve tretjini svojih plač porabijo za prehrano. Kilogram kvalitetnega mesa je na primer v Novi Gorici dvakrat dražji, kot je bil pred poldrugim mesecem. Podražitev pa še ni konec. Posamezna podjetja so namreč že prijavila nove podražitve, ki bodo uveljavljene ob koncu junija. Edina izjema so cene na tržnici v Novi Gorici, kjer so zasebni kmetje pocenili svoje pridelke. Takšen porast cen naj bi bil v_korist nove gospodarske politike. Če bo slednja uspela, je sicer veliko vprašanje, saj nekateri menijo, da bo beograjska vlada prisiljena h kompromisom, ker se družbene napetosti povečujejo. Potreben bo socialni program za najbolj prizadete sloje državljanov, menijo, zaradi tega pa naj bi vlada ponovno začela omejevati tržne in gospodarske zakonitosti. Tudi napovedi, da bi z uvozom blaga iz tujine vplivali na zniževanje cen, nimajo trdne osnove. Za takšen uvoz primanjkuje deviznih sredstev, razen tega pa bi uvoz iz tujine omogočili le z znižanjem carinskih in drugih dajatev, ki jih predpisuje in pobira država. Toda teh olajšav ni, saj bi moralo na primer podjetje, ki uvaža, za vsakih 100 dolarjev uvoza odvesti državi protivrednost za 130 dolarjev. V tem kontekstu je tudi resnična izjava direktorja tovarne obutve Astra na Hrvaškem, da nas uvoz italijanskih čevljev ne bo prizadel, saj večina kupcev kmalu ne bo mogla več kupovati niti domače obutve. V novogoriški občini menijo, da bodo kritično stanje v gospodarstvu in življenjskem standardu ljudi lahko omilili z intenzivnim pospeševanjem tako imenovanega drobnega gospodarstva. Ta program v bistvu določa ukrepe za ustanavljanje majhnih, prilagodljivih in gibčnih gospodarskih podjetij. Snovali bi jih z družbenimi sredstvi in tudi z zasebnim denarjem oziroma prihranki. Ideološke ovire in pridržke iz preteklosti opuščajo, saj opozarjajo, da naj vsak zasluži in ustvarja dohodek do stopnje, ki jo priznava trg. Zaradi take nove usmeritve na primer zasebni obrtniki ne zapuščajo več novogoriške občine. Toda omenjeni program za napredek drobnega gospodarstva (imenujejo ga tudi program Optima, ki ima poskusni značaj za vso Slovenijo) ne določa le možnosti obrtnih in drugih podjetij, ki bi jih financirali iz različnih sredstev. Predvideva tudi ustanavljanje novih majhnih družbenih podjetij, ki bi zmeraj bolj nadomeščala velike in toge industrijske komplekse, kot so denimo Industrija pohištva in opreme Meblo v Novi Gorici, Industrija Salonit v Anhovem, pa tovarne na območju Šempetra in Mirna. Vzor tej novi občinski strategiji in usmeritvi je v veliki meri tako imenovani furlanski gospodarski čudež, kjer imajo največjo vlogo prav majhna podjetja. V Novi Gorici so skladno z opredelitvijo za program Optima ustanovili posebno podjetje, imenovano AGEA, ki bo dajalo nasvete, nudilo inženiring in drugo strokovno pomoč pri ustanavljanju enot drobnega gospodarstva. Pri pobudi sodelujejo tudi strokovnjaki Mednarodnega središča za preučevanje podjetij v družbeni lasti v deželah v razvoju iz Ljubljane in izvedenci Ekonomske fakultete ljubljanske Univerze. Spodbujajo pa tudi sodelovanje strokovnjakov iz območja Nove Gorice, ki jih je veliko število. Nova gospodarska usmeritev je zagotovo skladna s časom in sedanjimi težnjami v jugoslovanskem gospodarstvu in družbi. Toda potrditi se bo morala predvsem s tem, da bo našla poti na tuja tržišča in k drugim porabnikom. Predvidene nove gospodarske zmogljivosti bodo namreč prevelike za novogoriško območje, kjer se z zniževanjem življenjske ravni hitro zmanjšuje tudi kupna moč prebivalstva MARJAN DROBEŽ Sovodnje V Poletno središče, ki bo v goriš-kem Dijaškem domu, se lahko prijavijo tudi otroci iz Sovodenj. Vpisujejo v trgovini Danila Cotiča, Prvomajska ulica 85, in v v trgovini Dušana Pelicona, Prvomajska 52. Vpisovanje do 20. junija oziroma do zasedbe razpoložljivih mest. RANK XEROX Xerox 7010. Mali, veliki telekopimi stroj. Xerox 7010 lahko spravite v kovček in vendar lahko z njim komunicirate s celim svetom v nekaj sekundah. In ne samo to, Xerox 7010 lahko sprejema tudi avtomatično, lahko ga uporabljate kot kopirni stroj in tiskate popolna poročila o vseh oddanih in sprejetih sporočilih. Poleg tega beleži datum in uro sprejetih sporočil in navede podatke o podjetju na oddanih kopijah. S Xeroxom 7010 imate končno na dosegu roke, poleg telefona, majhem telekopimi stroj z izrednimi zmogljivostmi. LOG.O.S. s.r.l. Gorica uradi ORZAN Drž. cesta 55 za Trst, nasproti letališča Tel. 0481/20666 - 21162 Bodo že kdaj esperanto poučevali na šolah ? Prejšnji dan je bilo na sedežu goričkega združenja esperantistov zanimivo predavanje profesorjev graške univerze Heinza Paula Kovačiča in Martina Gritscha, ki sta govorila o svojih izkušnjah pri poučevanju esperanta na avstrijskih šolah. V Avstriji namreč zakon omogoča poučevanje na javnih šolah vseh tistih predmetov, ki predstavljajo objektivno zanimivost za študijski proces. Profesor Kovačič je obenem udeležencem večera predstavil projekt, ki bi moral privesti do uradnega priznanja esperanta v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran. Menil je namreč, da je nemogoče ustvariti pravo skupnost, ne da bi pri tem razpolagali s skupnim jezikom, ki bi olajšal medsebojno sporazumevanje. Uveljavljanje esperanta bi vsekakor ne poseglo na jezikovno in kulturno zakladnico vsake izmed članic skupnosti Alpe-Jad-ran. Pri podkrepitvi te potrebe je Kovačič dejal, da ima esperanto lastnosti nadnarodnega jezika in lahko torej postane drugi jezik za vsa ljudstva sveta. V to smer so sicer že pred časom svoje sile vložili esperantisti iz Jugoslavije, Madžarske in Avstrije, profesorja iz Gradca pa sta izrazila željo, da bi k temu projektu pristopili še italijanski esperantisti. Na večeru so bili prisotni esperantisti iz goriške, tržaške in videmske pokrajine, Sera Geno-vese, deželni delegat v Italijanskem združenju esperantistov, je k temu načrtu povabila vse člane združenja iz Furlanije-Julijske krajine. izleti SPD vabi goriške planince jutri, v nedeljo, 12.junija, v Mačkolje na Tržaškem, kjer bo srečanje slovenskih planincev. Avtobusnega prevoza zaradi skromne udeležbe ne bo. Prevoz bo z lastnimi sredstvi z odhodom ob 8. uri s Travnika. Predvidena je udeležba na organiziranem pohodu iz Boljunca skozi Glinščico v Mačkolje. evropsko nogometno prvenstvo 1988 Italija dobro začela - 1:1 z Zahodno Nemčijo DUSSELDORF ^ — Kot je že tradi- cija na svetovnih i - in evropskih nogo-metnih prvenstvih t se je tudi sinočnje uvodno srečanje med Zahodno Nemčijo in Italijo končalo pri neod- ločenem izidu (1:1). Sinočnje srečanje pa je bilo precej zanimivo, napeto in tudi z igro so bili lahko gledalci na triburiah in večmilijonski avditorij pred TV zasloni zadovoljni. Obe reprezentanci sta namreč igrali odločno, odprto in napadalno. »Azzurri« pa bi lahko tudi zmagali, če bi ne angleški sodnik dosodil čuden prosti strel v italijanskem kazenskem prostoru, češ da je vratar Zenga preveč zadržal žogo v posesti. To pa se je zgodilo le štiri minute, potem ko je Italija dosegla lep gol z Mancinijem. Italijani so torej povsem dobro začeli na tem evropskem prvenstvu. Prisilili so domačo reprezentanco na neodločen izid in sedaj z večjim optimizmom čakajo na nadaljevanje tega prvenstva. ZAHODNA NEMČIJA - ITALIJA 1:1 (0:0) Strelca: Mancini v 53. min., Brehme v 57. min. ZAHODNA NEMČIJA: Immel, Buchwald, Brehme (od 76. min. Borovvka), Berthold, Kobler, Herget, Littbarski, Matthaus, Voller (od 82. min. Ekstein), Thon, Klinsmann. ITALIJA: Zenga, Bergomi, Maldini, Baresi, Ferri, Ancelotti, Donadoni, De Napoli (od 86. min. De Agostini), Vialli (od 89. min. Altobelli), Giannini, Mancini. SODNIK: Hackett (Anglija). RUMENA KARTONA: Maldini in Ancelotti. Na tribunah tudi kancler ZRN Kohl Carraro. GLEDALCEV: 68.000. Že v uvodnih minutah bi lahko Italija povedla z Viallijem, ki si je priboril žogo med dvema nasprotnikoma in se sam predstavil pred vratarjem Im-mlom, le-ta pa je Viallijev strel ubranil. Zahodni Nemci so nato reagirali, sprožili nekaj nevarnih napadov, toda obramba »azzurrov« je bila vedno na mestu. V 53. minuti je Italija povedla. Zadetek pa je dal Mancini. Le štiri minute pozneje je prišlo do sporne odločitve angleškega sodnika. Brehme je izvedel prosti strel: žoga je šla kar sredi »živega zidu« in presenetila vratarja Zengo. V 64. min. je imel mladi Maldini, ki je po začetni tremi odlično igral, priložnost, da spet povede Italijo v vodstvo. Močno je streljal, žoga pa je in italijanska ministra Andreotti in šla mimo vrat. Odtlej pa se izid ni več spremenil. Vsi »azzurri« so v tem srečanju v glavnem zadovoljili, ZRN pa ni upravičila pričakovanja. LESTVICA SKUPINE A VČERAJŠNJI IZID ZRN - Italija 1:1 LESTVICA Italija 10 10 1:1 1 Zah. Nemčija 10 10 1:1 1 Danska 0 0 0 0 0:0 0 Španija 0 0 0 0 0:0 0 PRIHODNJA SREČANJA Danes: Danska - Španija; 14. 6.: ZRN - Danska in Italija - Španija; 17. 6.: ZRN - Španija in Italija - Danska. Drzen poseg Franca Baresija nad Vollerjem, ki mu zapira pot tudi Ancelotti »Nemci so imeli srečo!« Pred tekmo bi tako trener Vicini, kot tudi italijanski igralci podpisali neodločen izid proti glavnemu favoritu tega prvenstva, domačinu Zahodni Nemčiji. Po srečanju pa se je stanje popolnoma spremenilo, saj so se "az-zurri" izkazali za zelo dobro, dinamično in tudi psihološko dobro pripravljeno ekipo. Tako je npr. izjavil zvezni trener Italije VICINI: »V glavnem sem s tem remijem zelo zadovoljen, saj sem se tega srečanja zelo bal. Predvsem so se igralci izkazali za zelo temperamentne, kar me še najbolj razveseljuje.« ANCELOTTI, ki se je le v zadnjem trenutku priključil standardni postavi Italije, je takoj po tekmi dejal: »Dokazali smo, da smo v dobri formi, pa tudi zelo dinamični in hitri. Sodnik je dopuščal trdo igro in mi smo se morali prilagoditi.« MANCINI, ki je dosegel prvi zadetek v državni reprezentanci: »Nemci so imeli srečo, saj sploh niso ustvarili niti ene priložnosti, mi pa celo vrsto. Poleg tega je bil njihov zadetek neverjeten po načinu, kako je nastal. Takega kazenskega strela namreč ne piska prav nihče.« Zahodnonemški napadalec in igralec Rome VOELLER: »Delno sem zadovoljen. Sam sem igral še kar dobro.« Danska - Španija: favorita ni Danes bo na sporedu v Hannovru ob 15.30 (v neposrednem prenosu tudi po RAI 1, TV Koper in TV Montecar-lo) druga tekma A skupine med Dansko in Španijo (sodil bo Nizozemec Thomas). Favorita na tej tekmi ni, čeprav sta se zadnji dve srečanji med tema dvema reprezentancama zaključili negativno za Dance. Na zadnjem evropskem prvenstvu pred štirimi leti v Franciji sta se ti dve ekipi prebili do polfinala ter zaključili tekmo in oba podaljška pri izidu 1:1. Pri enajstmetrovkah so bili bolj prisebni Španci, saj je Elkjaer zgrešil odločilni strel. Pred dvema letoma pa sta se Španija in Danska srečali v finalnem delu SP. Povsem presenetljivo so zmagali Španci s 5:1 s štirimi zadetki Butraguena. Sedaj se je seveda stanje nekoliko spremenilo. Danci se sploh ne čutijo slabši od nasprotnika, saj imajo res dobro enajsterico. Po drugi strani pa Špance šibijo notranje polemike, saj ekipa že šest mesecev ne zmaguje. DANSKA: Rasmussen, Bušk, Heint-ze, Sivebaek, I. Nielsen, M. Olsen, Ler-byj Helt, Povlsen, Laudrup, Elkjaer ŠPANIJA: Zubizzareta, Tomas, Camac-ho, Andrinua, Sanchis, Gordillo, Michel, Victor, Butragueno, Gallego, Baguero. Poskusne vožnje VN Kanade Senna najhitrejši MONTREAL — Kot je v letošnji sezoni že navada, je bil včeraj v prvih poskusnih vožnjah avtomobilske VN Kanade najboljši mclarnov pilot Ayrton Senna pred klubskim tovarišem Proštom. Tretja in četrta sta bila Ferrarije-va pilota. VRSTNI RED: 1. Senna (Bra., mclaren) 1'22"392; 2. Prost (Fr., mclaren) T22"499; 3. Berger (Av., ferrari) 1'22"719; 4. Al-boreto (It., ferrari) 1'23"976; 5. Pi-quet (Br., lotus) 1'24 T66; 6. Chee-ver (ZDA, arrows) 1'24"679 itd. Kolesarstvo: na včerajšnji etapi dirke po Italiji Američan Hampsten tvegal roza majico ARTA TERME (VIDEM) — Američan Hampsten je včeraj zares tvegal, da izgubi prvo mesto na lestvici. 50 km pred koncem etape sta bila namreč Italijan Giuliani in predvsem Švicar Zimmermann v vodstvu za kar 7'30 '. Njuna prednost pa se je v nadaljevanju bistveno zmanjšala in Ham-sten je ostal še vedno lider »pira«, tefano Giuliani je tako osvojil včerajšnjo etapo pred Zimmermannom. Vrstni red 19. etape (Valsugana -Arta Terme, 233 km): 1. Giuliani (It.) 6.40'49" s poprečno hitrostjo 34,879 km na uro; 2. Zimmermann (Švi.); 3. Pag-nin (It.) po 3'05"; 4. Saronni (It.) po 3'06"; 5. Piccolo (It.). Skupna lestvica: 1. Hampsten (ZDA) 88.38'01"; 2. Zimmermann (Švi.) po T49"; 3. Breukink (Niz.) po 2'06"; 4. Giupponi (It.) po 5'27"; 5. Chioccioli (It.) po 11'29". Danes bo na sporedu 20. etapa Arta Terme - Lido di Jesolo (212 km). Amaterski »giro« ARTA TERME (VIDEM) - Italijan Daniele Gallo je osvojil deveto etapo (Belluno - Arta Terme, 170 km) dirke po Italiji za amaterje pred Sovjetoma Uslaminom in Koničevom. Na skupni lestvici vodijo trije Sovjeti (1. Koničev, 2. Pulnikov, 3. Ugrumov) pred Italijanom Gallom. Košarka: Grčija premagala SZ BOLOGNA — Po zanesljivi zmagi proti ČSSR je Grčija včeraj na košarkarskem turnirju v Bologni premagala še Sovjetsko zvezo s 86:77 (42:41) in tako po dveh kolih vodi na lestvici. Italija, ki je v četrtek izgubila s tremi točkami razlike proti SZ, pa je včeraj premagala ČSSR s 103:67 (55:40). Kvalifikacije za Ol: Italija premagala Kanado IPOH (MALEZIJA) - Italijanska ženska košarkarska reprezentanca je v odločilnem srečanju premagala Kanado s 73:68 in se je tako uvrstila v drugi del skupno s Poljsko, Jugoslavijo, Avstralijo, Bolgarijo in SZ. Umrl košarkar Claudio Malagoli TREVISO — Včeraj ponoči je v prometni nesreči umrl 37-letni košarkar Citrosila iz Verone Claudio Malagoli iz Plaina di Tagnacco (Videm). Nesreča se je pripetila pri Idasiu di Nervesa in Malagoli je vozil avtomobil, ki je še iz neznanih vzrokov zavozil s cestišča in treščil v drevo. Nesrečni košarkar je bil pri priči mrtev. Malagoli je svojo košarkarsko kariero pričel pri društvu Ignis Varese, ko je v sezonah 1968-70 osvojilo dva državna naslova. Pred Citrosilom je Malagoli igral še v Vidmu, Brindisiju in Sieni. Konjski šport v Gorici Na goriškem letališču se nadaljuje drugo konjsko tekmovanje v preskakovanju ovir za trofejo mesta Gorica, na katerem sodeluje več kot 200 italijanskih, jugoslovanskih in avstrijskih konjenikov in amazonk. Na prvi včerajšnji preizkušnji je zmagal Gianluca Palmizzi (Daela dell'-Alba) pred Matteom Barbetto (Fuoco) in Enricom Gasperinijem (Orchidea). Roberto Greco (Brezza di Šterpati) je zmagovalec šeste preizkušnje. Za njim sta se uvrstila Matteo Barbetta (Rapid) in Giuliano Bacco (Hiten Profit). Sedmo preizkušnjo pa si je zagotovil Luca Picin (Lis de Beslin) pred Santejem Bertollo (Dimitrij) in Antonijem D'A-gostinom (Libertin). Odpadli uvodni regati KOPER — Zaradi brezvetrja sta včeraj odpadli uvodni regati jugoslovanskega državnega prvenstva v jadranju z olimpijskimi jadrnicami 470, ki ga organizira društvo Jadro. Po drugi strani pa je udeležba verjetno manjša zaradi tega, ker se večina posadk pripravlja na olimpijske igre v Seulu po svojih programih. Danes, če bo kaj vetra, bosta na programu dve regati. (Kreft) Dirka Tris Zmagovita kombinacija dirke Tris. je naslednja: 2-8-17. 137 dobitnikov bo prejelo po 6.636.760 lir. DANES SOBOTA, 11. JUNIJA 1988 ODBOJKA ŽENSKI DEŽELNI POKAL 18.30 v tržiški športni palači: Villacher Bier - Sokol Indules JUTRI NEDELJA, 12. JUNIJA 1988 NOGOMET ZAČETNIKI 10.30 na Padričah: Zarja Adriaimpex." Fortitudo; 10.30 v Dolini: Breg Best - G1' arizzole Včeraj tiskovna konferenca v Vitovljah Danes odprtje športnega centra Včeraj je bila v prostorih Športnega centra Sesljan-Vižovlje tiskovna konferenca, na kateri je župan devinsko-nabrežinske občine Bojan Brezigar (prisotni so bili še podžupan Gobbo ter odbornika Tuta in Terčon) časnikarjem podal vse informacije o tej zelo lepi športni strukturi. Športni center razpolaga z dvema travnatima nogometnima igriščema (manjše je za treninge), s kar štirimi slačilnicami za tekmovalce, z dvema slačilnicama za sodnike, s štirimi skladišči, z ambulanto, z več sobami za razne namene, na tribunah pa je mesta za skoraj tisoč sedežev. Skupni strošek (načrti so bili predstavljeni leta 1979, dela pa so se začela leto pozneje) znaša milijardo in 900 milijonov lir. Občina Devin-Nabrežina je prispevala s 100 milijoni lir, ostalo je iz sklada za Trst. V načrtu pa je gradnja še atletske steze in postavitev struktur za razsvetljavo. Veliko je bilo govora, da bosta športni center najela nogometno društvo Triestine oz. italijanska zveza v hoke- ju na travi, župan Brezigar pa je včeraj demantiral te vesti in dejal, da bo center upravljalo društvo San Marco iz Sesljana, ki je letos napredovalo v drugo amatersko ligo. Danes tudi nogometna tekma Selekcija Krasa - Koper Danes ob 17. uri bo uradno odprtje športnega centra v Vižovljah, ob 18. uri pa bo prijateljska nogometna tekma med selekcijo kraških ekip in Koprom, ki je v slovenski ligi osvojil prvo mesto in se uvrstil v drugo ligo. Selektor »kraške ekipe«, sicer trener Primorja Mikuš, bo za današnje srečanje imel na razpolago naslednje nogometaše: Kelemenic (Breg), Tognetti (Zarja), Vengust (Gaja), Facchin (Primorec), Tendinho (Opicina), Škabar in Košuta (Kras), Pase, Pipan, Zurini in Prašnikar (Primorje), Savarin, Ridolfo in Kostnapfel (Vesna), Germani (Her-mada), Pavesi, Starc in Sannini (San Marco). Junijska številka revije Alp Planinstvo in alpinizem zadobivata že take razsežnosti, ki jih lahko imenujemo tako socialne kot sociološke in celo športne, da prav gotovo ni pretirano, če v Italiji obstajata dve vsedržavni reviji na planinsko tematiko (Rivista della Montagna in Alp) ter seveda še cela vrsta krajevnih glasil. Isto se dogaja v drugih evropskih državah, vse pa so vedno bolj sobobne in agilne, saj morajo založniki stalno večati naklade slednjih. Na tem mestu bomo predstavili junijsko številko najbolj prodane italijanske planinske revije Alp. Že naslovnica je nadvse privlačna, umetniški sliki pa so uredniki dali naslov »Kjer se morje sreča z goro«. Zelo lep je članek »Lhotse, sarai mio« (Lotse, boš moj), ki spada v rubriko "Exploit“, v katerem je opisan podvig Kurta Waldeja, ki se je spustil z zmajem s "strašne" južne stene Lotseja. Zelo bogata je seveda rubrika o prostem plezanju, saj je slednje vse bolj priljubljeno med mladino. Komentatorski je članek, ki govori o razvoju tekmovanj o športnem plezanju in mu je naslov »Intrigo internazionale« (Mednarodna zarota). Eden osrednjih člankov pa je napisala slovenska alpinistka Ines Božič (s slikami Janeza Skoka) in na »Kjer se morje sreča z goro...« mnogo straneh piše o Paklenici v Dalmaciji. Vsekakor še eno važno priznanje našemu alpinizmu. Zanimiva je rubrika o novih planinskih knjigah, ki jo urejuje Tržačan Piero Spirito, na prvem mestu pa analizira knjigo Wer-nerja Bdtzinga »LAmbiente alpino« (Alpsko okolje). Ni bil na vrhu, ne priznamo! Pred kratkim smo pisali, da je ^ pred kratkim Broad Peak prvič °.sV s jen pozimi. To pa, kot vse kaže, nJ « Zbyszek Kowalewski, eden najboljSI poznavalcev dogajanj v Himala]h ^ na osnovi fotografij namreč dokaz ’ da je bil Maciej Berbeka 6. marc?p0c-tos le na predvrhu Broad Peaka (^ e ky Summit 8030 m) in da mu zat?,eC,a pripada prvenstvo prvega zimsk V vzpona na kak osemtisočak v Kara ^ rumu. Poznavalci sicer ugotavlja]0’ ia je že prenekatera naveza P0l0-e s podobno, poljski alpinizem pa ' tem demantijem znova dokazat: jim pomeni klasična alpinistična P^g štenost več kot vse drugo. ..cnen tako nadaljevali, bodo gotovo “ Četudi v zahtevi, naj bo Por°aarij v šteno, naj bo zimska sezona t a Himalaji enaka koledarski, hkr še v marsičem, kar za sedaj no/' tolmačijo po svoje, tako kot lim bolj ustreza. Treking po Nepalu septembra ^ Komisija za odprave v tuja 9°ro 0h nri Dlnt-tinclri rr\r07i SlOVerH]^ 312553). Na odbojkarskem turnirju ob 25, obletnici ŠZ Dom Domovke in Hit za drugo mesto Jutri 2. mladinski turnir Alpe-Jadran Kot smo že poročali, bo jutri na proseškem nogometnem igrišču v priredbi Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Primorja 2. izvedba mednarodnega mladinskega turnirja Alpe - Jadran. Na četveroboju bodo sodelovale ekipe Kopra, SAK iz Celovca, karnijske selekcije in selekcije ZSŠDI, tako da bo res zaobjeto celotno obmejno področje. Spored tekmovanja je sledeč: 9.45 ZSŠDI - SAK Celovec 11.00 Karnijska selekcija - Koper 17.00 finale za 3. mesto 18.30 finale za 1. mesto Nagrajevanje in zaključna prireditev, na kateri bo na sporedu bogato nagrajevanje ne le udeležencev turnirja temveč tudi nekaterih vidnih zamejskih nogometnih delavcev in ekip, bo ob 20. uri. Po slavnostni akademiji, ki so- jo pred dvema tednoma pripravili člani sekcije za orodno telovadbo in športno ritmično gimnastiko pri ŠZ Dom, bo danes v telovadnici Kulturnega doma druga pomembnejša prireditev, s katero bo sekcija za odbojko počastila 25-letnico ustanovitve mestnega športnega združenja. Na sporedu bo namreč zadnje kolo ženskega odbojkarskega turnirja under 15, na katerem nastopajo šesterke Vivila iz Ville Vicentine, Fincantierija iz Tržiča, Hita iz Nove Gorice ter Doma Agorest. Dosedanji potek turnirja je potrdil premoč igralk iz Tržiča. Povsem odprto pa je vprašanje drugega mesta. Zanj se še potegujejo novogoriške in goriš-ke odbojkarice. Ob tekmovanju je treba pohvaliti organizacijsko prizadevnost Domovih odbojkarskih delavcev in predstavnikov ostalih ekip, saj je enomesečna pobuda terjala nemalo naporov. DANAŠNJI SPORED: ob 15.45 Fin-cantieri - Dom Agorest; ob 17.00 Hit -Vivil; ob 18.15 Hit - Fincantieri; sledilo bo nagrajevanje. ZAČASNA LESTVICA: Fincantieri 11 točk, Hit 7, Dom Agorest 6, Vivil 3. V Repnu odbojkarski predavanji za trenerje Kot smo že poročali, bosta ta konec tedna v priredbi odbojkarske komisije pri ZSŠDI na sporedu izpopolnjevalni predavanji za trenerje. Danes popoldne bo s pričetkom ob 18.30 predaval prof. Antonio Scalzotto, jutri zjutraj (9.30) pa prof. Vladimir Jankovič. Obe predavanji bosta v repenski telovadnici na temo: »Delo z mladimi selekcijami«. Predavanji sta namenjeni vsem slovenskim trenerjem s Tržaškega, a odpirti sta tudi vsem odbojkarskim trenerjem iz naše dežele. Deželni odbojkarski pokal: Sokol Indules v Tržiču Odbojkarice Sokola Indulesa bodo v 3. kolu finalnega dela tekmovanja za ženski deželni pokal igrale jutri v tr-žiški športni palači proti ekipi Villac-herja, ki je še edina nepremagana. Med tednom so odigrali srečanji 2. kola. Nabrežinke so v Fiume Venetu zgubile z gladkim 3:0 (15:3, 15:7, 15:13). Treba je omeniti, da je ekipa trenerja Pertota nastopila v zelo okrnjeni postavi proti nasprotniku, ki je letos dosegel napredovanje v C-l ligo. V drugem srečanju kola je Villacher s 3:2 zmagal v Martignaccu. LESTVICA PO 2. KOLU: Villacher 4, Fiume Venelo in Martignacco 2, Sokol Indules 0. DANAŠNJI SPORED: 18.30 v tržiški športni palači: Villacher - Sokol Indules; Martignacco - Itas Fiume Venelo. Zamejsko balinarsko prvenstvo Lestvica zdaj popolna Na družabnem večeru SK Devin Predstavili program sezone Med tednom so na zamejskem balinarskem prvenstvu odigrali zaostala srečanja 2. povratnega kola, ki so bila v ponedeljek odložena zaradi slabega vremena, tako da je sedaj lestvica popolna. Po tem zavrtljaju in po rednem 3- kolu sta se najbolj okoristila Kras in Nabrežina, ki sta iz dveh domačih srečanj odnesla kar pet točk. Ne smemo Pri tem pozabiti na Danico, ki si je v sredo na Padričah privoščila kar dve točki in tako po vsej verjetnosti dokončno izločila iz boja Gajo, ki ji je spodletelo še v četrtek, ko je šibkemu Naku prepustila točko. Vedno bolj pa izgublja teren Sokol. Škrkovi in Kan-tejevi varovanci vsekakor ne nameravajo popustiti. Prvi so najprej prema-gali Danico, nato pa so se zlahka ptresli motiviranih Opencev. Kras pa je z odličnim posameznikom Dell An-nom in izredno težko ranljivo dvojico s precejšnjo težavo premagal repenske sosede. Svojo dobro formo je potrdil še proti Zarji, proti kateri je v dveh srečanjih iztržil vseh šest razpoložljivih točk. IZIDI 2. POVRATNEGA KOLA: prost je bil Polet, Mak - Gaja 1:2 (1:11, 0:11, 11:6); Kraški dom - Sokol 2:1 (9:11, 11:4, 11:10); Kras - Zarja 3:0 (11:7, 11:4, 11:4) IZIDI 3. POVRATNEGA KOLA: prost je bil Mak, Nabrežina - Polet 3:0 (11:4, 11:4, 11:9); Kras - Kraški dom 2:1 (11:7, 11:1, 8:11); Gaja - Danica 1:2 (9:11, 8:11, 11:7); Sokol - Zarja 1:2 (4:11, 11:3, 10:11). LESTVICA: Kras 23, Danica in Nabrežina 21, Gaja in Sokol 19, Kraški dom 15, Zarja 13, Polet 10, Mak 3. PRIHODNJE KOLO (ponedeljek, 13. junija): prost bo Kraški dom. Na Vrhu ob 19.30 Danica - Mak, v Nabrežini Postaji ob 19. uri Nabrežina - Gaja, v Nabrežini ob 19. uri Sokol - Kras, v Bazovici ob 19. uri Zarja - Poleg. Z. S. Na novem sedežu SK Devin v Ce-rovljah je bil pred dnevi družabni večer, na katerem so se zbrali člani in prijatelji društva. Odbor je ob tej priliki predstavil program svojih sekcij za novo sezono, hkrati pa je poskrbel za razvredrilo. Programi, ki obsegajo planinsko, kajakaško in smučarsko sekcijo, so bogato sestavljeni. Planinska sekcija je pripravila raznovrstna srečanja s planinskimi društvi, kot tudi vzpone, med katerimi one na Teralbo, na Prisojnik, na Kriške pode in tridnevni vzpon na Triglav. Poleg vzponov in srečanj je planinska sekcija pripravila tudi vrsto izletov. Kajakaška sekcija načrtuje spuste po reki Soči. V tem mesecu prireja tudi spust po Tari v Črni gori, kajakaško šolo v Sesljan-skem zalivu v drugi polovici junija in nadaljevalni tečaj na Soči pri Solkanu. Okvirni program je predstavila tudi smučarska sekcija, vsebuje pa sledeče točke: z novembrom se bodo začeli smučarski tečaji na plastični progi v Nabrežini; skupno s trgovino 3 A Šport bodo priredili sejem nove in rabljene smučarske opreme; na sporedu bo zimovanje v Bovcu (klub ima dobre stike z bovško smučarsko šolo). Januarja bodo štiri »bele nedelje« v Podkloštru, zimsko srečanje za Sklad Mitja Čuk in Pokal bratstva, ki bo letos v Sloveniji. Društvo bo seveda tudi sodelovalo s smučarsko zamejsko ekipo ter na tekmovanjih za točke FISI. V družabnem delu večerg je klub nagradil najuspešnejše športnike, ki jim je podaril novo klubsko vetrovko. Najmlajši športniki so bili nagrajeni s posebno trofejo. Nagrajevanju je sledilo žrebanje, ki je bilo bogato opremljeno z darili (kar z dvema paroma novih smučk, s trenirko in majicami). Člani, športniki in prijatelji, prisoten je bil tudi župan Brezigar, so se pozno v noč zadržali v prijetni družbi in ob dobri zakuski. (B. M.) obvestila ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sklicuje danes, 11. t. m., svoj redni občni zbor. Pričetek ob 17. uri. Vabljeni člani in prijatelji. TPK SIRENA prireja tudi letos tečaje v razredih optimist, evropa, finn 420, windsurf z naslednjim sporedom: 1. OPTIMIST (za otroke od 8. do 14. leta starosti) od 20. junija do 1. julija in od 11. julija do 22. julija; 2. EVROPA, FINN 420 (za mladince in odrasle) od 4. do 9. julija; 3. VVINDSURF (za mladince in odrasle) od 25. do 30. julija. Vpis in podrobnejše informacije so na razpolago na pomorskem sedežu Sirene v popoldanskih urah ali ob nedeljah zjutraj. JK ČUPA organizira tečaje za razred optimist (za mladince do 14. leta starosti) ter tečaje na jadralnih deskah (od 14. leta dalje). Tečaji za razred optimist se bodo odvijali od 20. 6. do 1. 7., od 4. 7. do 15. 7., od 18. 7. do 29. 7. ter od 1. 8. do 12. 8. Tečaji na jadralnih deskah pa od 11. 7. do 16. 7., od 18. 7. do 23. 7. ter od 25. 7 do 30. 7. Vpisovanje sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah v popoldanskih urah. SHINKAI KARATE KLUB obvešča vse zainteresirane in prijatelje karateja, da bo danes, 11. t. m., ob 16. uri v zgoniški telovadnici se-minar-trening karate Shotokan med obmejnimi društvi karateja pod vodstvom italijanskega prvaka v borbi Giuseppa Formentona. ZSŠDI obvešča, da bo v sredo, 15. junija, ob 20.30 na sedežu ŠD Mladina v Križu (Dom A. Sirk) seja smučarske komisije. KD O. ŽUPANČIČ - REKREACIJSKI ODSEK organizira teniški memorial R. Faganela. Začetek turnirja bo 19. junija na igrišču Doma Andreja Budala in je namenjen vaščanom. V času turnirja bodo pripravili tudi tečaj tenisa za najmlajše, ki ga bo vodil Robert Makuc. Udeležbo na turnirju sprejemata Bojan Makuc (tel. 20734) in David Mučič (83271). Občni zbori treh naših nogometnih društev FC Primorje: naraščaj dobro kaže , . Občni zbor proseškega Primorja je zbral v sredo zvečer obi-jNn° precej nizko število privržencev te domače športne enote. Negov potek se ni razlikoval od prejšnjih zborovanj, in ne stno Primorja, ki v veliki meri niso več zbori, temveč monolo-a1 odbornikov, vedno bolj apatičnemu parterju. To, kar je pred asom Marij Cuk napisal o odbornikih, ki morajo za vse poskr-D6,;i in so v zameno za vse krivi, je resnica tudi pri Primorju, def So odborniki naših športnih društev zaradi večje odpornosti v *n° zliti iz brona, zob časa pa je načel tudi potrpežljivost kci *Va Primorja, ki je zaman čakalo, da bi se izmed zbranih neu Pfostovoljno javil za listo kandidatov za nov odbor. Celo kdaj vsemogočni »nimam časa« ali še odločnejši »res nimam sa« njsta več v modi, ker se prizadeti že zavedajo, da ne i? v°rijo resnice. Raje se zato takega soočanja posameznik reši trg6111' ostane doma pred televizorjem, ali da se ob pravem dntku izmuzne iz dvorane, kjer občni zbor poteka. Odbor Primorja se lahko potolaži, ker to nikakor ni samo njihov krajevni pojav, in škoda, ki nastaja, je vsak dan večja. Predsednik Dario Kante je v svojem poročilu omenil obširno delo, ki ga je klub opravil v teku let m katerega rezultati so razvidni po velikem številu mladinskih moštev in nogometašev. Razvoj naraščaja obeta, da bo prva ekipa v kratkem času sestavljena povsem ali skoraj povsem iz igralcev lastne vzgoje. Obstanek v 1. amaterski ligi je za Primorje prestižen, krepi ugled društva in postavlja temelje ambicijam mladih igralcev. Obenem nudi celotni strukturi Primorja zadostna jamstva za pomoč iz gospodarskih krogov v obliki sponsorizacije, ki bi razbremenila odgovorne dela finančnih skrbi v korist specifično športne problematike. Položaj je sedaj tako kritičen, da se odbor ne more ukvarjati z iskanjem sponsorja, ker je preobremenjen z drobnim vsakdanjim delom. Tekmovalne in organizacijske uspehe Primorja je pozdravil tudi načelnik nogometne komisije pri ZSŠDI Boris Gombač. Posebno je poudaril važnost organizacije mednarodnega turnirja, ki bo imel širok odziv v deželi. Glede igranja v 1. ligi je Gombač izrazil željo, da bi druga domača moštva presadila svoje najboljše v proseški klub in mu zagotovila primerno kakovost. Tak korak bi bil po mnenju Gombača potreben tudi zaradi demografskega padca, ki je bil opazen na mladinskem turnirju za dijaške ekipe. Ob poročilih in posegu Gombača prave diskusije ni bilo. Novi odbor bodo sestavljali: Dario Kante, Valter, Dario, Tamara, Boris in Sergij Husu, Danilo Žužič, Boris Trampuž, Vojko Pahor, Miloš Kalc, Franko ip Massimiliano Ghgrbassi, Ivan Mq-setti, Marjan Blažina, Alex Štrekelj in Marjan Štoka. Nadzorniki bodo Josip Starc, Josip Furlan in Angelo Blažina. Garnitura je nekoliko ojačena in jedro ima namen dati vse od sebe. Taka dejavnost, kot jo imajo pri Primorju, pa terja več rok. Omejevanje delovanja zaradi pomanjkanja delovne sile bi bil samomor. BRUNO KRIŽMAN ŠD Sovodnje: letos uspešneje z odbojko Kuh°V0deniski športni delavci, ki so se v četrtek zvečer v del tUri^em domu zbrali na 32. občnem zboru, so dobršen orcj Sr?čanja namenili razpravi o novih prijemih, predvsem težlfniZac^sko'kacirovske9a značaja, brez katerih bo zelo skuj.0..!zPeljati načrte, ki so si jih zastavili. Sovodenjska ki j Clna' s tega zornega kota, v bistvu nadaljuje razgovor, Ugote ].e d.an prej začel v Doberdobu, kjer so ravno tako vfla .. jali težave, ki jih srečujejo zaradi premajhnega šte-Jndp ki bi se posvetili organizaciji. Lpcii sv9)e.m uvodnem posegu je predsednik ŠD Sovodnje Se ie an Fajt, ob težavah, ki smo jih že omenili, podčrtal, da Sem j?ezona iztekla s spremenljivo oceno o dejavnosti. Pov-je zaKe?a^?vna je. kar zadeva člansko nogometno ekipo, ki razvpseiezda eno najslabših uvrstitev v zadnjem obdobju, ^njkarsk6 Vesti pa Prihajajo iz mladinskih vrst ter iz od-Ag0r kega sveta, kjer se je združevalni pristop v okviru host a lzkazal za pravilnega in perspektivnega za bodoč- spregdrob.no o nogometni in odbojkarski dejavnosti so ^edtejj,0]? . ajnik Marjan Tomšič, Aleš Fajt in Ivo Rojec, ^nslovanj^*^drijana Petean spregovorila o blagajniškem jh p0^dna poročila so gostje s svojimi posegi še obogatili aai za 4n Pomen meddruštvenega združevanja (Miloš Ta-plede Juventina in Dario Gergolet za SZ Mladost). Ja tutjj soYodenjske Občine, da bo v kratkem uredi ado Vi, v - ud uu v Kiaus.t;iii uiecii- •iaQ0 pj °rt.ne objekte na odprtem, je posegel podžupan ?^GZ| doz-e Cej (Odbor za telesno kulturo pri trenuteL . Marjan Černič (SZ Soča) sta poudarila vzgojni Portnega udejstvovanja; Dino Roner (Agorest) pa se je zaustavil na delovanju odbojkarske sekcije ter naglasil potrebo po še večjem sodelovanju staršev, katerim je treba predočiti prednosti, ki jih prinaša telesnokulturno udejstvovanje in to predvsem za mladega človeka. Pozdrav občnemu zboru sta prinesla še Slavko Tomšič (KD Sovodnje) in Ivan Petejan (KŠD Vipava). V novi odbor ŠD Sovodnje so bili imenovani: Ljubo Tomšič, Aleksander Šuligoj, Mirica Petejan, Zlatko Vižintin, Ivo Rojec, Igor Petejan, Lucijan Fajt, Gianni Marson, Davorin Pelicon, Gianna Marson, Pierino Krašček, Adriana Petean, Branko Ferfolja, Marijan Cijan, Fabjan Čevdek, Silvano Florenin, Marjan Tomšič, Marko Butkovič, Robert Uršič in Eliseo De Marchi. Nadzorni odbor bodo sestavljali Marjan Devetak, Jožef Peric in Alojz Butkovič. v znamenju podobnih težav ŠZ Mladost: treba več odbornikov Na sedežu KD Jezero je bil v sredo zvečer 9. redni občni zbor Športnega združenja Mladost iz Doberdoba, na katerem je bila podana podrobna ocena o telesnokulturnem gibanju na tem predelu Vzhodnega Krasa, nakazane so bile smernice za bodoče delo, ki bo moralo sloneti na prizadevnosti večjega števila odbornikov. O teh vprašanjih je uvodoma spregovoril predsednik doberdobskega združenja Dario Gergolet, ki je ugotovil, da je odborniški kader dokaj utrujen, zaradi česar je zelo težko uresničiti vse načrte, ki si jih je Mladost zastavila, predvsem kar zadeva delo z mladimi ter razširitev dejavnosti na druge športne panoge. Ob tem ne gre pozabiti, je nadaljeval Gergolet, da tudi kraške športne delavce pestijo težave finančnega značaja, ki v marsikaterem primeru predstavljajo hudo zaviranje dejavnosti. Kljub tem težavam, ki so skupne marsikaterim športnim in drugim sredinam, je treba delo doberdobskega združenja oceniti pozitivno, predvsem zaradi doseženih rezultatov na nogometnem in odbojkarskem področju. O tej drugi panogi je spregovoril predsednik Agoresta Dino Roner in ugotovil pravilnost izbrane poti, za katero so se odločila društva Dom, Sovodnje, Briški grič in Mladost. Danes, tako je povedal, trenira pri združeni ekipi več kot 35 doberdobskih deklet, kar predstavlja zavidljiv dosežek. 'Uspešnost skupnega nastopanja sta ugotovila tudi odgfovorna za mladinsko nogometno dejavnost Darij Fran-dolič in Evgen Ferfolja, ki sta nanizala vrsto dobrih rezultatov, doseženih z najmlajšimi (vrsto začetnikov in najmlajših sestavljajo igralci vseh treh slovenskih nogometnih društev). Delo z mladimi, je dodal Ferfolja, pa mora sloneti na večji podpori in prizadevnosti staršev. Razprava na doberdobski skupščini se je v bistvu pričela s posegom predsednika TO ZSŠDI za Goriško Alda Rupla, ki je pozdravil izbiro združevanja moči, naglasil potrebo po večji iniciativnosti vaščanov, kar zadeva pristop k društvu, ter podprl težnjo, da je treba starše tako ali drugače aktivizi-rati. Ob tem je Rupel izrekel potrebo po večji prisotnosti žensk tudi v teles-nokulturnih strukturah vasi in da se vsestransko ovrednoti ta predel goriš-kega ozemlja. Pozdravi in čestitke društvu so izrekli še Guido Devetak (Občina Doberdob), Lucijan Fajt (ŠD Sovodnje), Rajko Tabaj (SD Juventina), Jožef Fer-letič (krvodajalci), Viljem Gergolet (KD Jezero), Franco Ferfolja (godba Kras) in Edi Gergolet (Kraški krti). V sami razpravi pa-je prišla na dan želja, da bi bili delo in napori ŠZ Mladost bolje vrednoteni in to tudi s strani občinske uprave. Nov odbor doberdobskih športnikov sestavljajo: Angelo Bruni, Igor Crosel-li, Ivo Devetak, Rinaldo Devetak, Evgen Ferfolja, Karlo Ferfolja, Karlo Fer-letič, Mario Ferletič, Dario Frandolič, Zvpnko Frandolič, Dario Gergolet, Mario Gergolet, Nordio Gergolet, Lado Gergolet, Coletto Gerin, Emil Jelen, Franko Kosič, Igor Lakovič, Al-vise Lorenzut, Franko Rebula, Sergio Sergo, Alfio Solidoro, Borut Spacal, Giorgio Uhan, Dario Zanier in Linto Zanier. Skupino, ki bo skrbela za odbojkarsko dejavnost, pa sestavljajo: Gianni Kosič, Karlo Lavrenčič, Darjo Legiša, Jože Peric in Marcello Visin-tin. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 11. junija 1988 Je nesreči botrovala človeška nepazljivost ali tehnična napaka? Žrtve in škoda v eksploziji v kemijski tovarni Agrimont SAVONA — Človeška nepazljivost ali tehnična napaka je po vsej verjetnosti botrovala hudi eksploziji v kemični tovarni Agrimont in v kateri je preteklo noč izgubil življenje 50-letni delavec Piero Stuffa. Do močne ekplozi-je je namreč prišlo v prostorih, kjer delajo sintezo amoniaka, ki ga nato rabijo pri izdelavi nekega umetnega gnojila. Eksplozija je imela tako moč, da je do tal porušila vse bližnje zidove ter močno poškodovala streho stavbe. Očividci trdijo, da se je iz tovarniških prostorov dvignil pravi steber dima, ki je po obliki bil močno podoben gobi, ki nastane ob eksploziji atomske bombe. V bližnji okolici so se vsa okna razbila zaradi močnega pritiska, ekspozijo pa je bilo slišati več kilometrov daleč po dolini. Hlapovi eksplozije so se na srečo porazgubili po širnem nebu, v nasprotnem primeru bi lahko bile posledice nesreče še veliko hujše. Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli gasilci in karabinjerji, kiso nudili prvo pomoč ponesrečencema. Delavec Piero Stuffa je bil žal pri priči mrtev, 45-letnega delavca Armanda Carlinija pa so takoj prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer so ga nato odslovili, saj bo zaradi rane na roki okreval v nekaj dneh. Včeraj je sodnik Dagnino odredil zaprtje tovarne Agrimont v kraju Cairo Montenotte, dokler ne bodo preiskovalni organi ugotovili vzroke hude nesreče. V tovarni Agrimont, katere lastnik je družba Montedison, je zaposlenih kar 270 delavcev, ki so tako čez noč ostali brez dela. Včeraj so se zbrali na skupnem zborovanju, da bi se pomenili o usodi obrata. Sindikati so močno zaskrbljeni, da bi se Montedison odločil za dokončno ukinitev tovarniškega obrata. Tovarno Agrimont so namreč v kratkem nameravali posodobiti, to pa bi družbo stalo veliko denarja. Sedaj bi bilo potrebno poleg posodobitve zgraditi na novo del tovarne, kar bi morda vodstvo Montedisona smatralo za preveliko investicijo. Eksplozija je nedvomno ponovno opozorila na pereče vprašanje varnosti kemijskih tovarn. Na sliki (telefoto AP): karabinjerji in nezadovoljni delavci pred vhodom v tovarno Agrimont. Moda nas ne oblači temveč slači... Takšne bomo, kot bonbončki. Tako nas vidijo modni ustvarjalci, tako se v glavnem vidimo tudi same, ko se že odločamo za živopisana oblačila, frfotajoča spredaj in zadaj, močno nabrana, z naborki, vezeninami, s svetlikajočimi se okraski in še z marsičem. Mnenje, da se kratka moda ne bo uveljavila, da se bodo ženske in dekleta ustavile raje pri daljših, udobno krojenih krilih, da se bodo še najraje odločala za dolge hlače, ne bo torej držalo. Res je, da je današnja moda širokogrudna, da nas vabi obleči kratka krila, istočasno pa nam ponuja dolga, zelo široka in močno nabrana krila, ki pa seveda skrivajo tudi svoje tajne. Bodi krilo dolgo, ali kratko - po navodilih modnih kreatorjev mora čim več odkriti. Lahko bi rekle, da nas pomaga moda slačiti, namesto da nas oblači. Izrezi, dekolteji, razporki na že tako kratkih in ozkih krilih, so pravilo in ne izjema. Vse je tako prefinjeno krojeno, izdelano, da imamo v prvem trenutku občutek povsem normalne, celo klasično krojene obleke. Čim se v njej premaknemo, čim se za korak prestopimo, že se z vseh strani odpro razporki, izrezi in če je obleka spredaj zaprta, ima prav gotovo zelo globok hrbtni dekolte. Mlada in lepa dekleta in pravtako vse ostale lepo oblikovane ženske so s to modo zadovoljne, saj nimajo potrebe, da bi kaj skrivale; nasprotno prav nujno in lepo je, če čim več pokažejo. Kaj pa vse ostale? Za te se moda ne zanima. Pa ne od danes, niti od včeraj. Za modne us- tvarjalce manj vitke; manj lepe, nič preveč postavne ženske sploh ne obstojajo, da ne govorimo o starejših, bolj močnih, slabo grajenih. Te so iz mode brisane. Pravijo, da se žensko ne sme nikoli vprašati po letih. Danes to tudi ni potrebno. Če se odloča za vse, že omenjene drzne modne novosti, je skoraj vedno lepa in mlada; če pa ni, potem je pa o sebi o tem prepričana. Če vztraja pri klasiki, tradiciji, potem je stara? Pri vsej tej goloti, ob vsem tem prefinjenem slačenju, smo pričakovale da bomo sedaj na plaži, pri kopanju že takorekot vse nagice. Bikini so namreč svoje že opravili, smo si rekle, toplesi in tanga pravtako - kaj sedaj? Pa so nas modni ustvarjalci zopet presenetili. Najmodnernejše bodo letos za ženske tako imenovane olimpijske kopalke, to je enodelne kopalke, ki bodo povsem pokrile prsi in tudi prsni izrez ne bo globok; zato pa bodo stegna odkrita skoraj do pasu in tudi ostali del hlačk bo tako mini-mini, da sploh ne vemo, če bi se lahko ta še imenovali hlačke. Vsemu se je treba privadit, sprva sicer težko gre - poje stara slovenska pesem. Mladim in lepim to niti ne bo težko. Nasprotno - vesele bodo, če bodo lahko čim več pokazale. O ostalih pa raje ne bomo govorile. Če hočejo naj modi sledijo; drugače pa naj se le pripravijo na to, da jih bodo imeli za staromodne, tradicionalis-tke, sploh za takšne, o katerih, v zvezi z modo, ni vredno govoriti, kje še pisati. (N. L.) Brigadist Lojacono bo ostal v Švici Ekološka katastrofa v Franciji Kemikalije zastrupile reko Loaro LUGANO — Alvaro Lojacono, ki so ga kot rdečega brigadista pred dnevi aretirali v Luganu, ne pristaja, da bi ga Švica izročila Italiji. To je tudi njegova pravica, saj je pred dvema letoma po materi zakonito postal švicarski državljan. Bolj vprašljiv je način, kako mu je uspelo brez večjih težav zamenjati očetov priimek Lojacono z materinim Baragiola. Njegova aretacija bo torej italijanskemu sodstvu bolj malo služila. Že res, da bo moral v Italiji izrečene zaporne kazni prestati v kantonalnih zaporih, a sodniki ga ne bodo smeli v nobenem primeru zaslišati na italijanskem ozemlju. Švicarji bi ga v teoriji lahko "posodili" italijanskim kolegom, a le v primeru, če bi Lojacono na to pristal. To pa mu ne pade niti na kraj pameti. V Švici je namreč postal spoštovanja vreden državljan, zaposlil se je pri ticinskem radiu, njegovi delovni kolegi pa ga vsestransko hvalijo kot uspešnega profesionalca. S takimi značilnostmi ga bo švicarsko sodstvo prej ali slej izpustilo na svobodo ob prvi splošni amnestiji. Vse dosedanje preiskave so namreč nesporno dokazale, da je Lojacono popolnoma pretrgal s terorizmom in z rdečimi brigadami, saj je celo navadno politiko obesil na klin in postal navaden anonimen švicarski državljan. Italijani bodo sedaj poskušali sprožiti proti njemu sodni postopek zaradi ugrabitve Alda Mora in pokola v Ulici Fani. Valerio Morucci je namreč nedavno povedal, da je bil v skupini teroristov v Ulici Fani tudi Lojacono. Sodeč po dosedanjih izkušnjah na procesih proti italijanskim teroristom, pa je malo verjetno, da bi švicarski sodniki verjeli italijanskemu "dokaznemu gradivu", tako da bodo lahko rimski sodniki Lojacona le "posredovalno" zaslišali v okviru preiskave "Moro qu-ater". Sedaj pa jim bodo Švicarji še manj prišli na pomoč kot v preteklosti, saj se tokrat odloča o usodi "polnopravnega" švicarskega državljana. PARIZ — Približno 200.000 ljudi, prebivalcev francoskega mesta Tours in nekaterih manjših bližnjih občin, so od četrtka popoldne brez pitne vode. V reko Loaro, iz katere črpajo pitno vodo, se je v zadnjih dneh namreč izlila ogromna količina kemikalij, ki resno ogrožajo tudi bodoče zdravje reke, ki je med največjimi v Franciji. Ekološko katastrofo je povzročil silovit požar v tovarni kemičnih proizvodov Protex v mestu Auzouer en Touraine. Požar je namreč skoraj popolnoma upepelil industrijski objekt, iz njega pa so se v bližnjo reko Brenne, pritok Loare, izlile velike količine fenola (snov, ki povzroča rakasta obolenja), natrija, bakra in kroma. Francoske oblasti so takoj proglasile izredno stanje, prebivalcem so prepovedale uživanje rečne vode, vojaške enote delijo vodo po mestih (kjer ljudje v dolgih vrstah čakajo pred trgovinami jestvin, da bi si priskrbeli zalogo mineralne vode) in bolnicah, šolarjem pa so iz higienskih razlogov svetovali, naj ne gredo v šolo. Včeraj zjutraj sta obiskala Tours francoski minister za notranje zadeve Pierre Joxe in državni tajnik za vprašanja okolja Brice Lalonde. Kljub zaskrbljenosti je Joxe izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da so krajevne oblasti takoj proglasile izredno stanje. Kasnejše analize po vzorcih, ki so jih nabrali gasilci, so namreč pokazale, da je bila taka odločitev povsem upravičena. Visoka temperatura med požarom je namreč povzročila vrsto kemičnih verižnih reakcij, zaradi katerih so tekočine postale še bolj strupene. »Pred nami pa je še velika uganka,« je dejal Lalonde, »saj se v Loaro še niso izlile vse kemikalije, tako da ne vemo, če bo reka lahko preživela.« Lalonde je med drugim že imenovalznan-stveno komisijo, ki bo morala ugotoviti, do kakšne mere so strupene snovi onesnažile reko. Ekološko ravnovesje našega planeta pa je že skoraj povsod ogroženo: naša morja in zemeljska atmosfera so na žalost hudo bolna in le z enotnimi mednarodnimi posegi bomo lahko rešili naravno okolje. Tudi Barentsovo morje, ki se razteza od severne Norveške do Sovjetske zveze, doživlja trenutno zelo hudo »zdravstveno krizo«: nesmotrno izkoriščanje morskega bogastva je obubožalo tako morsko kot zemeljsko favno. Preveč intenzivno ribarjenje je namreč pretrgalo naravno prehrambeno verigo, kar ogroža obstoj nekaterih ribjih in ptičjih vrst. Klic na pomoč za rešitev plasti ozona v zemeljski atmosferi pa v teh dneh prihaja prav iz Italije. Minister za okolj6 Giorgio Rufolo je napovedal, da bodo evropski ministri za okolje, na italijanski predlog, 16. junija preučili to vprašanje, ki ga bo Italija sprožila tudi na širši mednarodni ravni-Rufolo se bo med drugim kmalu srečal s proizvajalci fluori" ranih ogljikovodikov (s katerimi proizvajajo spraye) in jm pozval, naj preusmerijo proizvodnjo. Perestrojka še ni sprostila okostenele birokracije Potni list in vizum za tujino pravi podvig za državljane SZ MOSKVA — »Če imajo sovjetski državljani pravico do potovanja v tujino (pravzaprav še to le na povabilo) in če je jasno določen krog ustanov, katerih dejavnost je povezana z državnimi skrivnostmi - mar potem zares že ne bi bil čas, da naredimo konec poniževanjem, ki spremljajo vsakršno potovanje navadnega sovjetskega državjana v tujino?« Tole je le eno od mnogih, nič manj jedkih pisem, ki prihajajo v uredništvo časnika Sovjetska-ja kultura, od kar se je že lani jeseni lotil tega občutljivega tabuja: kdo sme in pod kakšnimi pogoji potovati zasebno v tujino? Pred dnevi je na široko odgovarjal na objavljene pritožbe konkretnih državljanov na čisto konkretne postopke namestnik notranjega ministra Sovjetske zveze B. Jelisov. Očitno pa bo s svojimi nedorečenimi izjavami doživel podobno usodo kot njegov kolega iz -istega ministrstva (A. Logvinov), ki je februarja letos poskušal s praznimi frazami pomirjati razburjeno občinstvo. Uvodoma navedeno pismo Moskovčanke O. Sviridove, ki je torej neke vrste odgovor Logvinovu. In kaj ima tik pred poletno turistično sezono povedati svojim državljanom Jelisov? To, da so ukinili prejšnje omejitve za potovanja v določene države, pa "periodičnost" potovanj (po domače: v kakšnih časovnih presledkih sme sovjetski državljan spet zaprositi za potni list in vizum), določeni so roki, v katerih morajo organi obravnavati prošnjo, uvedli so konkretni seznam razlogov, ki lahko utemeljujejo zavrnitev vlog, pa tudi način pritožbe je baje opredeljen. Kako? Kakšni so ti razlogi? Spomnimo se, da je med nedavnim Reaganovim obiskom v Moskvi bilo prav onemogočanje potovanj sovjetskim državljanom na tuje eno najbolj občutljivih vprašanj v sklopu človekovih pravic. Očitno je odgovor visokega državnega funkcionarja neposredno povezan prav z dejstvom, da je Reagan v svojem nastopu pred študenti moskovske univerze zagovarjal popolno svobodo potovanj, kot jo pozna večji del civiliziranega (zahodnega) sveta. Jelisov ima kaj malo konkretnega povedati, vsaj ne tako, da bi sovjetski ljudje verjeli, da gre zares. Kaj pomeni stavek, da so »dovoljena začasna potovanja v tujino sovjetskim državljanom na povabilo dalj njih sorodnikov,, prijateljev in znancev«, ko pa noben državni akt ne predpisuje, da je takšne zahtevke za potovanja tudi treba odobriti, če ni utemeljenih razlogov proti. Namestnik notranjega ministra v svojih konkretnih navedbah v bistvu razkriva nepopisno zabirok-ratiziranost tega postopka, ko namreč med drugim pravi, da so zdaj ukinili celih 15 vprašanj na vlogi-obrazcu. Ta vprašanja pa govorijo o razlogih za spremembo priimka prosilca, izobrazba, specialnost, članstvo v partiji, razlogi za izključitev iz partije, razlogi potovanja na tuje, o prevoznem sredstvu potovanja, o tem, kam je prosilec že prej potoval, o okolnostih, pod katerimi se je seznanil s tujci in s kom, kdaj in kje, o morebitnih znanstvenih stopnjah, o državnih in mednarodnih nagradah, o sorodnikih, bližnjih in daljnjih, ki živijo na tujem, o morebitnih kaznih zaradi prekrškov na tujem ali o prejšnji odpovedi takih potovanj, o vseh poprejšnjih potovanjih v tujino s podrobnimi podatki... (podobne spraševalnike sp morali pred desetletji zapolnjevati tudi jugoslovanski državljani). Odslej ne bo več treba sovjetskemu državljanu tavati po raznih pisarnah, da bi k vlogi zbral vse kupe dokumentov, kajti več ne zahtevajo karakteristike, dovoljenja z delovnega mesta, od partijskih in komsomolskih komitejev za člane teh organizacij, pa tudi možu oziroma ženi ne bo več treba vsakokrat pisati in overjati posebne izjave, da zakoncu dovoljuje začasno pot v tujino... V časopisju smo zadnje mesece prebrali kup pritožb tistih sovjetskih državljanov, ki imajo stalno bivališče v tujini, kajti doslej so jim dovoljevali le enkrat na leto priti domov k svojcem, prenočevati so smeli le pri njih, sicer v hotelih, potovati pa niso smeli drugam po Sovjetski zvezi brez ustreznega dovoljenja organov za notranje zadeve. Zdaj so vse te omejitve ukinili, pravi Jelisov. Ogromno je pritožb na skrajno žaljiv in birokratski odnos delavcev OVIR (ta ruska kratica pomeni oddelek za vizume in registracije tujcev). Kdor vsaj enkrat zaide v zakotni moskovski Pereulok in najde ta centralizirani urad, mu je vse jasno: tu je narejeno vse, da bi ljudje čakali v neskončnih vrstah, da bi milo prosil vsakega uradnika za informacije, nikjer pa ni nobenega naslova, niti tujih veleposlaništev niti potovalnih uradov za vozovni- ce niti morda bližnjega foto ateljeja, kjer bi zavt' njeni državljan na hitrico lahko naročil novo Namestnik ministra sicer napoveduje okrepitve oe lavcev, boljše prostore in več vljudnosti, amPa? ljudje takim obljubam kaj malo verjamejo, saj n. majo v rokah nikakršnega predpisa, ki bi ščitil ni hove pravice. .j Sovjetska propaganda rada dokazuje s P° jL. tisto, kar brani in trdi. Tudi Jelisov navaja P0^0!^ v lanskem letu so dovolili več kot 25000 sovjetski državljanom potovanje v tujino (ob tem se je spomniti, da ima SZ kakih 280 milijonov ljudi)’ 1 je za to deželo torej le smešno in simbolično ma ^ Vseeno pa gredo stvari naprej, ljudje se Pr^n0,ne javnosti razburjajo, glasnost dobiva svoje mora.eIji uspehe tudi na tem, doslej popolnoma zapri področju. . .tja »Kot sem vse to razumel, v OVIR še ni Pj -u0 tista prava perestrojka. Česa se tam bojijo? "0' se državljana Sovjetske zveze,« protestira vy^g]i-domovinske vojne N. Golovnjev, ki mu niso do li, da bi šel v NDR na obisk k enoti, v kater i nekoč prodrl do samega Berlina. »Predvsem P gIl. treba zmanjšati državne takse za izdajo doku ^ tov za potovanje v tujino, saj se zdaj razteza; 201 do 10 rubljev, skrčiti je treba število zapos ^ v notranjih zadevah in vzporedno s tem zrna Ig. tudi število papirjev, ki jih zahtevajo. In da dili konec z birokratsko samovljo na tem po e. je treba na široko in javno obravnavati tiste jih membe v proceduri izdajanja potnih listov, ^g, notranje ministrstvo predlaga. Ne smemo y jj v pustiti, da bi tako pomembna vprašanja re* ,a V-zaprtih krogih in za našim hrbtom,« se raz čgje Popov iz Leningrada. Komentatorka Sovi kulture N. Popova pa mu pritrjuje, češ dokle v OVIR zavračati vloge brez utemeljitve, jm zavračajo tudi brez kakršnih