a o m a a a e a a ti a o o o aaaaaaaaaaaaaaoaaaaaaa Q ° to« oooabbbbbbb b b b p l\b b b b b b
c c J J	C CCCC<CC<^^dC*d^^*f q£(\^ d ^ d
ddddddddddddceeeeeceeceee^e l*e le p e \ e e e eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
(Št. 39)	Leto 7	Ljubljana, december 1981
GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA SDS V NAKLADI 2.800 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TATJANA ČERIN, TEHNIČNI UREDNIK: DUŠAN PESEK, TISK KTL - TOZD KARTO -NAČNA LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL, LJUBLJANA - ČUFARJEVA 16, TELEFON: 320-463.
IZ VSEBINE:	STRAN
•	POIZKUS
INVENTURE	2,3
•	TOZD KARTONAŽA
SIGMA.............3,4
•	REKONSTRUKCIJA
TOZD "LEPENKA”.... 5,6
•	REORGANIZACIJA
DSSS...............6
•	ŠE SO OZKI
INTERESI	8.9
•	SPREJETJE
PRAVILNIK..........10
•	BILI SMO
NA ODMORU..........12
•	PALINDROMNI
REBUSI	13
•	ŠPORT..............14
•	KVIZ...............15
•	NAGRADNA
KRIŽANKA	16
* * * * *
V NOVEM LETU Sl ŽELIMO VEČ VAŠIH PRISPEVKOV V GLASILU, ZATO SODELUJTE Z NAMI !
UREDNIŠTVO
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
S
R
E
v
C
N
0
1
N
U
S
P
E
H
O
V
*
*
*
*
■X
■X
*
-X
*
*
*
*
-X
■X
*
■X
■X
■X
■X
■X
*
■X
-X
•X
-X
*
mm. w


Iztek leta, čas, ko se ozremo nazaj, ko na nek način delamo inventuro zastavljenih in opravljenih nalog, je pred nami.
Če preletimo sprejete sklepe oziroma zastavljene naloge ugotovimo, da smo jih več ali manj realizirali, da pa smo se srečevali z raznovrstnimi težavami^ki-jim vedno nismo bili kos. Nekatere naloge pa smo pustili nere- v šene-odprte. Zakaj?
Morda zaradi premajhne angažiranosti vseh nas v delegatskem sistemu? Če hočemo uresničevati zastavljene naloge mora dati' vsak naš delavec maksimalen prispevek dela in znanja, tako na področju samoupravnega delovanja, kakor pri opravljanju del in nalog. Tako bomo naredili vse za naš boljši jutri. Vse bolj se moramo obnašati gospodarno, spoštovati in uresničevati moramo stabilizacijske ukrepe in si prizadevati za večji izvoz.
Zavzemati se moramo za boljši odnos do dela in sredstev s katerimi ravnamo. Prisluhniti mo-
ramo težavam delavcev, ki so socialno ogroženi, kajti od delavca bomo lahko zahtevali dobro o-pravljeno delo le, če bomo reševali probleme družbenega standarda zadovoljivo.
Težke in velike naloge so pred nami. Le-te pa bo mogoče reševati in izpolnjevati tako, da bomo krepili samoupravljanje, medsebojne odnose, delovno disciplino, da bomo pošteni drug do drugega.
Vsak posameznik naj odloča v svoji delovni sredini, preko delegatskega sistema pa tudi na nivoju delovne organizacije, ki je v letošnjem letu večja še za eno temeljno organizacijo.
Vse to bo porok za še bolj uspešno leto, ki je pred nami.
Zato želim vsem delavcem in upokojencem, v imenu konference osnovnih organizacij sindikata in v svojem imenu, srečno, zadovoljno in uspešno leto 1982. Predsednica konference OO sindikata DO KTL
Cveta Ahčin
-X
*
-X
■X
■X
*
-X
■X
*
*
*
-X
*
■X
■X
-X
■X
■X
-X
-X
-X
*
*
*
*
*
p
o
L
N
O
N
O
V
O
L
E
T
0
1 9 8 2
POIZKUS INVENTURE OB
ZAKLJUČKU LETA
(ali kako v praksi uresničujemo dogovore)
Bliža se konec 1981. leta in s tem čas, ko bo potrebno potegniti črto čez storjeno in doseženo, ob tem pa opozoriti na dobre in slabe strani gospodarjenje, poslovanja in obnašanja. Priznati moram, da sem v zadregi, kaj iz obilice podatkov in številk, še predvsem pa iz ugotovitev in spoznanj izluščiti in izpostaviti kot bistveno. Zlasti zato, ker sem o vseh bistvenih problemih pisal že v oceni polletnih dosežkov in ugotovitev, zapisane v avgustu v mnogočem veljajo še danes. Glede na to, da so vse številke in podrobna pojasnila k številkam, ki prikazujejo devetmesečne rezultate, le-ti pa so že zelo dobra orientacija za končno celoletno oceno, napisana v "Analizi uresničitve plana DO KTL za leto 1981 v obdobju devetih mesecev" in upoštevajoč dejstvo, da so to delavci dobili, se bom v tem prispevku ustavil le ob nekaterih spoznanjih.
Že zdaj je jasno, da kljub velikim naporom, da si zagotovimo repro-material planiranega fizičnega obsega proizvodnje v KTL ne bomo dosegli. Zaostali bomo približno 6-7% oziroma naredili 6 - 7.000 ton manj kot smo načrtovali. Tudi s produktivnosjo se ne moremo pohvaliti, saj zaostajamo za planom kar za šest indeksnih točk, čeprav se bo v primerjavi z lanskim letom povečala za en (l) odstotek.
Če nam uspejo vsi izvozni posli, ki so sedaj v fazi ponudb in dogovorov, vseeno lahko ugotovimo, da smo tu naredili še najmanj, saj bomo izvozni plan dosegli le s 50%. To pa je daleč premalo! Zdi se kot, da je vse zakleto. O naši, torej KTL-ovi nuji po izvozu govorimo na vseh sestankih, konferencah, zborih itd. izvoz pa se ne premakne in ne premakne. Vsakodnevna praksa in uvozne težave potrjujejo že znano ugotovitev, da brez izvoza tudi za KTL ni perspektive, toda kot da je vse bob ob steno. Ali je temu vzrok res le objektivna situacija ali pa v KTL ne znamo ali pa nočemo reči bobu bob in s prstom pokazati na tiste, ki bi morali za izvoz več narediti? Poleti smo rekli, da nismo ustrezno izvozno organizirani, jeseni smo organizacijo dopolnili, rezultati pa so enaki, torej nezadovoljivi.
Ker ne bomo dosegli planiranega obsega proizvodnje, bo tudi manjši celotni prihodek, v sorazmerju s tem pa dohodek in čisti dohodek. No, pa se nimamo kaj pritoževati, vsaj kar se tiče dohodka in čistega dohodka. Oba sta višja kot smo načrtovali. Podobno je z rastjo osebnih dohodkov, čeprav z delitvijo še ni povsod tako kot bi moralo biti.
Bolj kot našteto pa še vedno moti to, da mnogo dogovorov in sklepov
nismo realizirali, da ostajajo problemi odprti in se njih rešitev zavlačuje v nedogled. Še vedno se obnašamo do posameznih problemov preveč ravnodušno in brezbrižno, še vedno ne dihamo in živimo samo za kolektiv, ki mu pravimo DO KTL. Ne verjamete? Pa poglejmo nekatere probleme po bližje.
Na nedavni problemski konferenci zveze komunistov v TOZD Karto-nažna Ljubljana so razpravljale! upozorili na še vedno neustrezno informiranost delavcev in kot posledico tega nezadovoljstvo in občutek, da se odloča mimo njih.
Če bi vprašali po ostalih TOZD, bi verjetno marsikje pritrdili tej oceni. Opozorili so, da manjka ob pisanih gradivih, ki jih je že preveč in so preobilna, predvsem živa, jasna beseda. Verjetno res ni dovolj, da obesimo zapisnik delavskega sveta ali poslovno poročilo na oglasno desko, pa menimo, da smo s tem že vse naredili. Vodstveni in strokovni delavci bodo morali za boljšo informiranost delavcev več narediti, predvsem pa več pojasnjevati ter imeti več posluha za kritične be-sededelavcev, čeprav te niso vedno prijetne.
Še bolj zaskrbljujoča je bila ugotovitev o premajhni povezanosti družbeno političnih organizacij in neustreznem sodelovanju med sindikatom in zvezo komunistov, o slabi pripravljenosti zbora delavcev itd. Potem se pa še čudimo, da so ob referendumih slabi rezultati! Vse to potrjuje oceno, da se premalo poznamo, zato nesporazumi in nezaupanje, zato še vedno polresnice in opravljanje po vogalih. Človek enostavno ne more razumeti, da na sestankih družbeno političnih organizacij, na organih samoupravljanja, na zborih delavcev ni razprave, če pa že je, razpravljajo vedno eni in isti "poklicni diskutanti" kot jim sami pravimo. Ko pa je sestanek zaključen, pa obilica pripomb! Ali kar je še huje, na sestanku smo vsi načelno "ZA", po sestanku pa "PROTI". Ali ni to dvojna morala, ali ni to prav tisto, na kar je opozorila 21.seja CK ZKJ, kot na bistveno negativnost pri našem delu, ki je še toliko bolj negativno tedaj, če se tako obnašajo komunisti. Načelno smo za ukrepe, ko pa jih izvajamo, pozabljamo na sklepe, če pa so s tem prizadeti naši, pa naj bodo to osebni, ali ozki toz-darski interesi, smo jih pripravljeni zatajiti. Koliko časa še tako? Zakaj mora voda v loncu prekipeti, da sploh opazimo, da vre? Zakaj vedno le gasimo, namesto, da bi pojav preprečili? Ali ni že zadnji čas, da osebne interese podredimo širšim, družbenim, da želje vskladimo z možnostmi?
Lani oktobra smo referendumsko
sprejeli samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupne porabe ter se obvezali, da bomo najkasneje v šestih mesecih sprejeli vse ustrezne akte in začeli z novim sistemom nagrajevanja. Pa mislite, da je to že povsod izvedeno. Če to mislite, se motite! Še vedno so TOZD, ki izplačujejo OD po starem (Kartona-ža Rakek, Valkarton, Jelplast, Embalažni servis, Lepenka), so pa tudi TOZD, ki zatrjujejo, da je vse v redu, ko pa vprašate delavce, ali so z osebnimi dohodki, še posebej z merili in kriteriji zadovoljni, pa dobite jasan odgovor, da še marsikaj ni v redu in da kriterijev in meril nimajo ali pa jih strokovne službe neustrezno uporabljajo (DSSS, Kartonažna Ljubljana). Včasih so rekli: "Kjer je dim, je tudi ogenj!" Poglejmo resnici v oči in si natočimo čistega vina. Pri tem pa sodelujmo vsi ter ob pomoči subjektivnih sil odpravimo slabosti. Slabosti, ki se kopičijo, problemi, ki se odlašajo, še posebej, če zadevajo tako občutljivo področje kot so osebni dohodki, nam vsem skupaj lahko povzroče težave. Ko sem rekel, da si natočimo čistega vina, pa sem mislil predvsem na to, da je potrebno narediti tak sistem nagrajevanja, ki bo nagradil dobro delo, ki bo vzpodbudil dobrega delavca in ki bo pomenil tanjši kos kruha za tistega, ki slabo dela, ki mu je malo mar družbena lastnina, ki se norčuje iz skupnih prizadevanj, ki s svojim nedelom vnaša nemir in nestrpnost v kolektiv in ki mu je disciplina deveta briga.
Ob tem bi želel izpostaviti še dva problema. Prvi je kvaliteta dela in drugi, pojava alkoholizma (na drugega so zlasti opozorili v TOZD Kartonažna).
Kvaliteta naših izdelkov pada. Vzroki so v slabi kvaliteti suro-
vin, se pa resno bojim, da tudi v našem odnosu do dela. Število reklamacij se veča, analize pa kažejo, da vsemu ni kriv le repro-material. Zato bo potrebno okrepiti vhodno kontrolo repromateri-ala in izstopno kontrolo izdelkov. Naravnost porazna je ugotovitev, da nimamo t.i. internih standardov, da nimamo izdelanega sistema kontrole kvalitete, in da nam za reklamacije ni dosti mar. No, imamo pa službo za kontrolo kvalitete! Zdi se, da se ne zavedamo, da kvaliteta pomeni dohodek, delo ter osebni dohodek. Gledati vse skozi trenutni porast dohodka, če gre to na račun kvalitete, je izredno kratkovidna ra-čunica, da ne uporabim ostrejšega izraza. Zato bo potrebno izboljšati delovno disciplino, organizacijo dela, pa tudi na račun dohodka povečati gramaturo papirjev in s tem zagotoviti boljšo kvaliteto.
Kot drugi problem sem omenil alkoholizem. Ali je res vzrok zanj samo v delavcih, ki se alkoholu ne morejo odreči? Ali niso vzroki tudi v okolju, ki to tolerira in dopušča, da bi s tem prikrilo svoje slabosti? Ali niso vzroki v slabi organizaciji dela, v slabi kontroli delovne discipline, v lažni solidarnosti ali celo v slabih zgledih tistih, ki bi morali alkoholizem preprečevati? Pojavom nediscipline, neodogovornosti, slabe organizacije dela in slabem odnosu do dela se bo treba zoperstaviti. Zakaj? Zato, ker so to ob zaostrenih pogojih gospodarjenja naše edine notranje rezerve! Pa da ne bo pomote. Mislim ha odgo-
(nadaljevanje na 3. str.)
TOZD KARTONAŽA "SIGMA” IMA V SVOJIH PROIZVODNIH PROSTORIH TUDI REZALNI STROJ-MULTIFENDI
L
POIZKUS INVENTURE
(nadaljevanje z 2. str.)
vornost in dobro delo na vseh ravneh. Od vilic ar ista do direktorja, s tem da se odgovornost veča s funkcijo, ki jo kdo ima in delom, ki ga kdo opravlja, vključno z mojo!
Še starejšega datuma je dogovor o uvedbi dohodkovnih odnosov med TOZD znotraj DO KTL. Mislim, na področje valovitega kartona (Valkarton, Kartonaža, Tika, Embalažni servis)! Dogovarjamo se že dve leti, pa se še nismo sporazumeli. Zakaj? Kje so vzroki? So ti objektivni ali subjektivni? Po ipojem predvsem subjektivni! Že dve leti je tega, kar smo zapisali, celo naročeno nam je bilo, da je potrebno naš največji TOZD - to je Kartonažna Ljubljana, ki ima kar 780 delavcev razdeliti v smislu Zakona o združenem delu na več, smisleno, e-konomsko, tehnološko zaokroženih TOZD. Zato smo tudi preoblikovali osnovni organizaciji ZK in sindikat v več organizacij. Pri tem pa smo ostali, čeprav je očitno, da je obstoječi TOZD že pregloma-zen. Kje in zakaj so zamrle iniciative? Ali pa smo morda prišli do novih spoznanj?
Leta 1977 smo podpisali Samoupravni sporazum o združitvi v DO KTL in Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med TOZD in DSSS, kjer smo se dogovorili za naloge, ki jih TOZD prenašajo na DSSS in za enoten sistem informiranja. Sporazum še danes ni realiziran, tri TOZD (Kuverta, Tika , Embalažni servis) se že leta obotavljajo, zelo uspešno pa je dejstvo, da enotnega sistema zajemanja podatkov in s tem pravočasnega in učinkovitega infor -miranja ni.
Vzrok za tako stanje je tudi v organizaciji DSSS. Že lani smo se dogovorili, da DSSS reorganiziramo in napravimo učinkovitejšo. Stvari se premikajo po polžje. In ker ni globalnih sprememb, smo se bili to polletje prisiljeni zateči k parcijalnim. Združili smo sektor prodaje in nabave, naredili nekaj kadrovskih sprememb ter oblikovali izvozno-uvozno skupino. Prepričani smo, da bo šlo vsaj na področju komerciale sedaj bolje. Ne bo pa šlo lahko! So odpori in vsak se bori za svoje "pridobljene pravice". Še posebej tisti, ki bi ob reorganizaciji te "pridobljene" pravice zgubili in za svoj osebni dohodek morali nekaj več postoriti. Rekli smo namreč, da reorganizacija DSSS ne pomeni količinsko več režijskih delavcev, temveč razporeditev pravih ljudi na pravo mesto.
To pa je očitno tisto kar ljudje ne morejo in nočejo razumeti. Moram pa ugotoviti, da za predlagano reorganizacijo tudi v TOZD ni kaj prida navdušenja. Morda zato, ker je bila vsebina in smi-
sel reorganizacije premalo razložena in pojasnjena, če pa sem malo zloben, pa mogoče tudi zato, ker včasih taka situacija v DSSS tudi komu v strokovnih in vodstvenih str uk ur ah TOZD ustreza. Smo pač ljudje z vsemi človeškimi lastnostmi, ali ne?
Nekje v tem prispevku sem napisal, da vsi skupaj premalo živimo za kolektiv, ki se mu pravi DO KTL, da se podjetniško obnašamo in mislimo predvsem na svoj vrtiček in na sebe ter premalo na razvoj celotne KTL. Da to ni iz trte zvito vam pove predlog investicij v letu 1982. Ko človek gleda TOZD do TOZD, kaj hitro ugotovi, da smo se vsi potrudili v predlogu zapisati, kako bomo porabili v TOZD ustvarjeni dohodek in čisti dohodek, samo da ne bo potrebno kaj preveč združevati in prelivati za skupno dogovorjene programe. Pa če novo streho ali prizidek ali nadstrešnico ali... rabimo ali ne! Stabilizacijsko! Ni kaj!Bili bi krivični do TOZD, če bi vse vzroke za takšno obnašanje naprtili le njim. Ne! Vzroki so tudi v DSSS! V razvojno - investicijskem sektorju, ki premalo konkretno, predvsem pa strokovno utemeljeno predlaga, kaj je potrebno in kaj ne, kje so kapacitete iztrošene in premajhne, kje pa so neizkoriščene in še vedno sposobne kvalitetne proizvodnje. RIS ne sme biti zgolj nabiralnik želja, temveč usmerjevalec z vso odgovornostjo seveda. Vzrok je tudi v finančni službi, ki premalokrat preko finančnega odbora, v katerem so delegati vseh TOZD obvešča TOZD in vse delavce o investicijski in kreditni sposobnosti posamezne TOZD in DO KTL v celoti. Še slabše pa je to, da kljub srednjeročnim planom DO KTL začrtanim investicijam in združevanju sredstev, še sedaj nimamo ustreznih SAS o združevanju sredstev za investicije znotraj DO KTL (torej med TOZD) prav tako pa ne SAS zunanjih sovlagateljev, to je porabnikov naših proizvodov.
Glede SAS o skupnem deviznem prihodku z drugimi DO - porabniki naše embalaže, to pa zadeva prodajni sektor, pa se v smislu prepričevanja sploh ne splača več govoriti. Potrebno bo vzroke za to, da nimamo niti enega sporazuma energično odpraviti z ustreznimi ukrepi. Vzrok je v premalo opredeljenih in konkretiziranih ter današnjim in jutrišnjim prilikam prilagojenih razvojnih programih KTL, predvsem pa v operacionalizaciji teh programov. Če že vemo, kaj bi radi, pa mnogokrat ne znamo hitro in učinkovito priti do cilja. Vzrokov je torej več! Mislim, da je čas, da si naložimo vsak svoj del odogovornosti in vzroke odpravimo. Izpostavil sem dva oz. tri sektorje to pa ne pomeni, da pa je drugod vse dobro. Sploh ne! Vsi sektorji so del
celote, ki se ji pravi DSSS in ta bo dobro, predvsem pa delala v zadovoljstvo TOZD tedaj, če bodo vsi deli med seboj povezani, v-sklajeni, se dopolnjevali in tako prispevali k večji učinkovitosti.
Morda se bo kdo vprašal, zakaj ta "poizkus inventure". Zato, ker sodim, da je Glasilo KTL tista institucija, s pomočju katere se lahko delavcem nekateri problemi bolje pribil” ijo in pojasnijo. Predvsem pa zato, .ter mislim, da je čas, da začnemo stvari poimenovati s pravim imenom, ko je čas, da konkretneje opredelimo odgovornosti za prevzete naloge, da damo odgovor delavcem na zastavljena vprašanja in se pričnemo odgovorno obnašati ne le v besedah, temveč tudi v dejanjih. Spet naj spomnim na 21. sejo CK ZKJ, ki je vprašanje odgovornosti še posebej podčrtala.
Brez odgovornosti ni pričakovati boljših efektov, ni uspeha v stabilizacijskih prizadevanjih. Vse pa se začne pri informiranju, odnosih, zaupanju. In kar sem napisal, zadeva našteto! Zato je
******
TOZD "Sigma" je locirana v o-srčju Šumadije prijaznem mestu Gornji Milanovac.
Mesto leži ob ibarski magistrali, 130 km južno od jugoslovanskega glavnega mesta Beograda. Gornji Milanovac je naselje novejšega datuma. Osnovano je bilo 1853 1. pod imenom Despotovica.
Do druge svetovne vojne se je mesto razvijalo zelo skromno. Med NOB je bil Gornji Milanovac močno porušen in je bilo požganih preko 90% hiš. Posledice vojnih opustošenj so se zelo težko in dolgo časa odstranjevale. Vendar pa je bil razvoj v poslednjem desetletju izredno dinami-
prav, da se vsi skupaj in vsak za sebe te odgovornosti zavedamo, tudi jaz svoje, in naredimo inventuro svojega obnašanja in dela ter postorimo tisto, kar smo dolžni postoriti. Tisti, ki pa to ne zmore ali noče, pa naj to tudi pove. Tako bo lažje in bolje za vse.
Vem, da v tem prispevku nisem uspel napisati vsega, vesel pa bom, če sem s tem sprožil razmišljanja in samopreverjanja, kaj in koliko smo naredili in kaj še moramo. Prav veselilo me bo, če bom v naslednji številki Glasila zasledil odmev na ta moja razmišljanja, ali pa, če bodo ta razmiš- ' ljanja prispevala k poživitvi razprav na naših samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, ter s tem poglobljanju in izboljšanju dela samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
Tone Florjančič
* * * * *
čen. Dosežena je bila največja stopnja rasti narodnega dohodka v SR Srbiji in Jugoslaviji. Zgrajene so bile številne tovarne z najmodernejšo tehniko in tehnologijo, ki sc po svojih proizvodih znane širom po Jugoslaviji in svetu. PIK Takovo, Tipoplastika, Metalac, Graditelj, KAD, Konfekcija Rudnik, Dečje novine, Zvezda itd. so imena, ki jih srečujemo povsod.
Mesto ima 20.000 prebivalcev in v družbenem sektorju 14.000 zaposlenih.
Povezave med občino Gornji Milanovac in Slovenijo so že tradicio-
(nadaljevanje na4. str.)
TOZD KARTONAŽA "SIGMA”
TOZD KARTONAZA "SIGMA”
• • •
(nadaljevanje s 3. str.)
V PROIZVODNIH PROSTORIH TOZD KARTONAŽA "SIGMA” STOJI TUDI OFFSET STROJ-ENOBARVNI
nalne saj so v tesnih poslovnih kontaktih z množico slovenskih delovnih organizacij ter pobrateni z občinama Kamnik in Slovenj Gradec.
Delovna organizacija "Sigma" je bila osnovana leta 1976 in se je registrirala za proizvodnjo spiralno navitih cevi, kombi embalaže ter kartonske embalaže.
Glede na takratne objektivne možnosti je na osnovi sporazuma med delovnimi organizacijami, Karto-nažna tovarna prevzela obstoječo opremo za spiralno navijanje. Sigma pa se je usmerila v proizvodnjo maloserijske valovito kartonske embalaže za ožje območje ter veliko serijsko izdelavo kartonskega posodja.
S samoodpovedovanjem in napori vsega kolektiva je "Sigmi" uspelo postaviti nove moderne proizvodne prostore in nabaviti potrebno opremo. Ob pomoči strokovnjakov iz KTL so zelo hitro obvladali proizvodne postopke in uredili sodobno organizacijo dela. V zelo kratkem času so se povzpeli v sam vrh najuspešnejših delovnih organizacij v občini Gornji Mila-novac.
Sedaj razpolagajo z 30.000 m2 zemljišča, 1400 m2 gradbenih objektov, obratom družbene prehrane, trafo postajo, toplarno, 22 predelovalnimi stroji,dvema tovornima in dvema osebnima voziloma.
V nadaljevanju se je sodelovanje t s KTL poglabljalo s kompletira-njem ponudb proizvodnih programov, skupnim nastopanjem na sejmih, vsklajevanju proizvodnih
programov ter medsebojnimi obiski kolektivov TOZD KTL in "SIGMA".
Končni epilog je sodelovanje med kolektivoma dobilo na osnovi elaborata o družbeno ekonomski u-pravičenosti nove organiziranosti na referendumih oktobra in novembra 1981, ko seje "Sigma" kot TOZD priključila DO KTL.
Z priključitvijo se za DO KTL in TOZD SIGMA poleg zagotovitve večje socilane varnosti delavcev in višjega osebnega in družbenega standarda vseh delavcev odpirajo nove, široke možnosti razvoja.
V srednjeročnem programu načrtujemo dopolnitev prodajnega programa kartonskega posodja, dopolnilno montažo registratorjev za področje jugovzhodne Jugoslavije zaradi znižanja transportnih stroškov, razširitev prodajnega področja in višjo stopnjo obdelave za transportno embalažo ter kompletiranje ponudbe embalažnih proizvodov kupcem "Sigme". Poseben poudarek bo seveda na razvoju osnovnega programa kartonskega posodja, kjer bomo z dodatnimi oplemenitenji, novimi modeli in dizajni bistveno povečali obseg namembnosti za hranjenje in transport, predpriprav-ljenih in gotovih obrokov, zmrznjene hrane, sadja, za peko močnatih izdelkov itd.
Izdelki kartonskega posodja so tudi izvozno zanimivi in računamo z možnostjo plasmaja na konvertibilna področja. Zaradi usklajenega razvoja, kvalitetnejšega dela in zniževanja stroškov bomo z DSSS DO KTL postopoma združili
naslednji stroškovni funkciji: ekonomski in tehnični razvoj, planiranje in analizo poslovanja, investicijsko politiko, prodajo proizvodov za tgovino, organizacijo poslovanja in EOP, sistem informiranja, konstrukcijo strojne opreme, izvozno-uvozno dejavnost in politiko družbenega standarda.
Sedej Janez
ŠE NEKAJ PODATKOV O TOZD KARTONAŽA ”SIGMA”
Prvotni program proizvodnje je predvideval poleg kartonske embalaže tudi cilindrično-"kombi" embalažo, vendar je zaradi številnih težav "kombi" embalaža odpadla iz programa proizvodnje strojna oprema pa je bila odstopljena naši delovni organizaciji.
Nastopile pa so težave tehnološke narave. Delavci so iz gradbene stroke prešli v papirno industrijo. Tako so se začeli njihovi pionirski koraki v papirno industrijo.
V	letu 1979 sta bila nabavljena dva švicarska stroja (Geatz) za izdelavo krožnikov, to sta viso-koproduktivna stroja svetovnega nivoja. S tem je postala "SIGMA" velik proizvajalec krožnikov v Jugoslaviji, proizvodnja je začela naglo naraščati in s tem tudi produktivnost ter dohodek. Standard delavcev se naglo veča tako, da imajo osebne dohodke na nivoju ljubljanskega TOZD-a. S tem so bili dani pogoji za še hitrejši razvoj "SIGME". V tovarni se zida, rastejo nove hale, instalirajo se nova postrojenja, proizvodnja raste.
V	zadnjem času je "SIGMA" z krožniki prodrla tudi na tuje tržišče, saj so delali krožnike za olimpiado v Moskvi, delajo pa tudi za avstrijsko tržišče.
V pogovoru, ki sem ga imel z direktorjem "SIGME", ing. Borivojem Novakovičem, sem spoznal, da pričakuje v naši družbi še hitrejši razvoj, saj imamo skoraj 85.letne izkušnje in tradicijo v papirni branži.
ČOŽ Anton
REZULTATI REFERENDUMA ZA SPREJEM;
Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO "KARTONAŽA" Sigma p.o. Gornji Milanovac, Radovana Grkoviča 7 z DO KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA n.sol.o. Ljubljana,Čufarjeva 16
TOZD	Volilni upravičenci	GLASOVALO						Neveljavnih glasovnic	
		delavcev	%	ZA	% iPROTI		%	število	%
KARTONAŽNA Ljubljana	807	675	83,6	438	54,27	212	26,27	23	2,85
VALKARTON Logatec	413	343	83	222	53,70	105	25,40	16	3,80
PAPIRNA K ONE. Ljubljana	212	175	82	160	75	10	4,70	5	2
KUVERTA Ljubljana	63	50	79,3	44	69,8	3	4,7	3	4,7
TIKA Trbovlje	185	171	92	140	76	31	24.	-	-
EMBALAŽNI SERVIS Koper	31	30	97	21	67,7	6	19,3	3	9,6
JELPLAST Kamna gorica	43	39	90,7	36	83,7	3	6,9	-	-
LEPENKA Tržič	131	95	72,5	85	64,8	10	7,7	-	-
KARTONAŽA Rakek	251	205	81	168	66,9	34	13,5	3	1,1
REKONSTRUKCIJA IN SANACIJA TOZD "LEPENKA” V TRŽIČU
Če se ozremo nazaj v leto 1966, ko se je takratna tovarna bele lepenke pripojila DO KTL Ljubljana, ugotovimo, da je bila bela lepenka kot izvozni artikel in tudi kot surovina za naše takrat ne obrate eden glavnih razlogov za pripojitev "Lepenke" h Karto-nažni tovarni v Ljubljani. Tako smo si vsaj do neke mere pridobili "legitimacijo izvoznika" in odpravili stalne težave z nabavo bele lepenke za potrebe delovnih ' enot v Ljubljani.
Vse bolj zaostreno gledanje na čim racionalnejše izkoriščanje gozdov, nas je privedlo v letih 1967 - 1970 v velike težave z nabavo in ceno lesa. Rentabilnost poslovanja priključenega kolektiva je postala problematična: lesa nismo dobili, če smo ga pa že dobili, je pa bil pretirano drag.
V ostalih takratnih delovnih enotah smo imeli istočasno težave s preskrbo surovin, kot sta toaletni in ovojni papir ter siva lepenka, za izdelavo katere pa smo i-meli v Kartonažni tovarni dragocene papirne odpadke.
To sovpadanje težav je narekov-valo usmeritev proizvodnje bele lepenke v proizvodnjo toaletnega papirja in sive lepenke.
Z manjšo naložbo v stroje za pripravo papirne snovi, v rabljen papirni stroj iz Italije in aktiviranje že obstoječe papirne opreme za belo lepenko, je stekla 1972 1. redna proizvodnja pomembnega izdelka kot je bil toaletni papir in kasneje siva lepenka.
Zagotovljena in urejena preskrba "Lepenke" v Tržiču s kvalitetnimi papirnimi odpadki iz drugih temeljnih organizacij je zagotovila enako urejeno preskrbo TOZD KTL z njihovo lepenko in papirjem . Kaj pa pomeni zagotovljena preskrba s surovinami, pa je poznano slehernemu našemu delavcu kot tudi vsem organizatorjem proizvodnje. Prav te dobre izkušnje pri oblikovanju reprodukcijske celote in kasneje tudi dobre izkušnje z dohodkovnim povezovanjem , so narekovale iskanje še drugih sličnih povezav v reprodukcijske in dohodkovne celote.
Vse večja obraba strojnega parka in tehnološka zastarelost, sta z leti prišla do takega izraza, da je temeljna organizacija v Tržiču zašla v letu 1973 v težave in na rob možnega obratovanja (v delno takšnem stanju še danes obratuje).
Inšpekcijske službe nam še do danes niso dale obratovalnega dovoljenja, zaradi neodgovarjajo-čih delovnih pogojev v sami proizvodnji, kjer niso urejene niti garderobe niti sanitarije.
Prisotno je tudi težaško delo žena v zdravju škodljivem okolju itd. Pogoji varnega obratovanja niso zagotovljeni, saj je gladilni valj kot "posoda pod tlakom", na meji tehnične primernosti.
Tudi zaradi prehudega poseganja v čistost okolja in narave imamo stalne težave. S celuloznimi vlakni so onesnažene odpadne tehnološke vode prekomerno in in že prekomerno onesnažujejo Tržiško Bistrico. Zato plačujemo težke vsote denarja za vodni prispevek . Poleg vseh naštetih težav je tudi sama tehnologija že zastarela. Ročno odvzemanje mokre sive lepenke s formalnega oziroma izžemalnega valja in delo na "posluh" po občutku ne more zagotoviti kvalitetne in enako debele lepenke, kar pa je pogoj za nadaljno obdelavo, na hitro tekočih moderno predelovalnih avtomatih. Tudi kvaliteta povšine -gladkost in gostota lepenke nista več primerna.
Vse omenjene poslovne prednosti in težave so narekovale korenite posege v nastale razmere. Med sanacijskimi ukrepi je predvidena tudi naložba oziroma investicija, katero današnji 140 članski kolektiv in z njim povezane temeljne organizacije tako težko pričakuje.
Predvidena naložba bo stala 310 miljonov dinarjev, kar sigurno ni majhna številka. Prav zato mislimo v nadaljevanju opisati značilnosti naložbe in nakazati pričakovane uspehe.
V	proizvodnji papirja bomo obnovili in posodobili papirni stroj, z novim in večjim gladilnim valjem, h kateremu pripada tudi močnejši pogon in sodobnejša regulacijska naprava. Prostor pred strojem dopušča tudi namestitev haube-nape z visokim učinkom, kar je v tej dobi štednje z energijo zelo pomembno. Prav tako pomembni ukrep je zamenjava kon-denzatnega sistema. Vse te dopolnitve bodo omogočile povečano proizvodnjo in letošnjih 5.800 ton papirja, kar pa zahteva smiselno povečanje priprave papirne snovi.
V	predelavi papirja predvidevamo zamenjavo starega prečnega rezilca s sodobnejšim, z večjo proizvodnjo 1.100 ton letno, kar je za izdelek, ki je tako prodajno zanimiv prav sigurno utemeljena naložba.
Proizvodnja lepenke se bo popolnoma "pomladila". Več deset letij stare izžemalne stroje bo zamenjal sodoben lepenčni avtomat z direktno priključenim sušilnikom. Tako se bo letna proizvodnja 3.130 ton ročno izdelane lepenke dvignila na 6.500 ton sive avtomatske lepenke.
Naravno je, da tak avtomat zaposli veliko manj ljudi, kot šest ročnih izžemalnih strojev, ob veliko večji varnosti za delavca, ob veliko večji in kvalitetnejši proizvodnji, ki bo primerna tudi za izvoz.
Predelava dragocenih tehničnih papirnih odpadkov (to niso nesorti-rani odpadki iz smetišča) samo v zvitke papirja oziroma neobrezane pole lepenke, je prenizka stopnja predelave, ki daje preskope denar-
ne rezultate. Zato smo se odločili, da papir in lepenko čim bolj oplemenitimo ž večjim vložkom predelave. Surovi format lepenke bomo obrezali na tehnične formate. Nov ploski rezilec je že na poti iz NDR. Dosegli bomo bolj točno debelino lepenke, saj bomo lepenko zgladili in zgostili na novih gladilcih z avtomatičnim vlaganjem.
Poleg tega mehanskega oplemenitenja lepenke predvidevamo tudi lepotno oplemenitenje lepenke. Lepenko bomo obojestransko lakirali v lakirno-sušilni liniji, z laki različnih zaščitnih efektov, kot tudi z laki različnih barv.
Že omenjeno povečanje količinske proizvodnje papirja in lepenke in sedanjih skupnih 7.500 ton na leto, na 12.300 ton /63%/ zahteva več pare za sušenje. Zato bomo od sedanjih dveh kotlov, starejšega, dotrajanega, zamenjali z večjim in racionalnejšim.
Med značilnimi možnimi prihranki v papirni industriji je poleg energije, poznano varčevanje s celuloznimi vlakni in količinami porabljene vode. Tako bodo po novem vodni krogotoki bolj zaprti -ne bo se trošilo toliko novih količin čiste vode in odpadne tehnološke vode se bodo v novi vodo-čistilni napravi učistile na zakonsko dopustno mejo. V vodočistilni napravi "ujeta" celulozna vlakna se bodo vračala v tehnološki proces, kot tudi del očiščene vode.
Le manjši del čiste vode bomo spuščali v Tržiško Bistrico. S tem se bo zmanjšal vodni prispevek, saj bomo porabili manjše količine čiste vode iz naravnih izvirov in istočasno zmanjšali onesnaževanje Bistrice. Tudi celulozna vlakna, ki jih bomo vrnili v proces niso tako nepomemben prihranek.
Zgrajena je tudi že zgradba za novo hidroelektrarno, v kateri bo nameščena obnovljena vodna turbina iz leta 1902., kot tudi nov generator z vsemi regulacijskimi napravami za avtomatični
vklop odvajanje električne energije v javno omrežje, ali za avtomatični vklop napajanja enega naših večjih potrošnikov v sami temeljni organizaciji, na primer v slučaju izpada napajanja iz javnega omrežja. Proizvedenih bo letno 1.700.000 kwh, kar predstavlja 1/4 celotne potrebne ele-ktične enrgije po rekonstrukciji. Prav sigurno je obnova te hidroelektrarne lep doprinos k zmanjšanju energetskih težav v TOZDu.
Vsi ti tehnološki posegi, zahtevajo tudi določena gradbena dela kot so: izgradnja mazutne-ga skladišča, vzdrževalne delav-
nice, zaklonišča, garderob, sanitarij, in razdelilnico hrane.
Vse te gradnje bodo stale predvidoma 105 miljonov.
Stroški za domačo opremo znašajo 43 miljonov, medtem ko znašajo stroški za uvoz 103 miljene, za projekte, dovoljenja, e-nergetiko je predvidenih 32 miljonov, medtem, ko stanejo :že izgotovljeni objekti, in objekti ki so v teku nadaljnih 28 miljonov. Tako, da je namenjeno za celotno rekonstrukcijo in sanacijo okoli 311 miljonov dinarjev.
Naložba ni majhna, vendar so predvideni uspehi in tudi že dosedanji tolikšni, da opravičujejo investicijo. Celotni prihodek bo narastel iz sedanjih 95 miljonov na 264 miljonov, ostanek čistega dohodka iz sedanjih 12 miljonov na 55 miljonov, torej za 178 %, in porast poslovnega sklada iz 9 na 47 miljonov.
Progran predvideva, da se bo investicija v celoti izplačala v osmih letih, kar je za tovrstne rekonstrukcije v papirni inustriji kratka doba, saj znašajo te v drugih primerih tudi 12 - 15 let.
Znano je, da smo imeli za to naložbo v letu 1980 že podpisane
(nadaljevanje na 6. str.)
DELAVCA TOZD KARTONAŽA "SIGMA” PRI DELU OB ”GEATZ”STROJU
s
REKONSTRUKCIJA IN SANACIJA...
(nadaljevanje s 5. str.)
pogodbe z Ljubljansko banko za dinarski in devizni kredit. Tudi pogodbe z dobavitelji opreme so bile podpisane in tako urejene vse formalnosti za prijavo uvoznega posla pri Narodni banki. Žal so poznani ukrepi družbe na področju uvoza opreme v avgustu 1980 leta, vse postopke za realizacijo uvoza ustavili.
Po določilih tega zakona, smo sedaj obnovili postopek za uvoz opreme, kot tudi za nadaljevanje začete investicije. V kratkem bo vložena nova vloga na posebno "komisijo za oceno investicij", ki bo pregledala upravičenost nalož-oe.
Pri tem ocenjuje komisija naložbo predvsem iz vidika:
-	ali je naložba racionalna glede na dohodek na delavca, ki mora biti nad določenim republiškim minimumom,
-	ali posega predvidene naložbe škodljivo v naravno okolje in kako se racionalno zaposluje delavca,
-	ali predvidena naložba pospešuje oz. poveča dosedanji izvoz, ta kriterij je eden glavnih kriterijev pri presoji naložbe,
-	ali investicija potrebuje znatne nove količine goriv,
-	kako je naložba usklajena z družbenimi plani,
-	kako služba družbenega knjigovodstva ocenjuje našo plačilno sposobnost odplačevanja predvidene naložbe,
-	ali omogočajo banke kreditiranje naložbe.
Vse merodajne inštitucije so dale pozitivno mnenje: tako Ljubljanska banka, Gospodarska zbornica, SOZD, Siseot itd.
Če sedaj vprašamo kje smo sedaj s to naložbo ugotovimo:
-	da so trije objekti v zaključni fazi izgradnje,
-	da se bodo začela notranja in montažna dela v teh treh objektih od katerih bosta dva (tra-fo postaja z vodočis tilno napravo) predana v aprilu 1982, med tem ko bo hidroelektrarna stekla julija 1982,
-	da imamo že izdelane vse projekte za ostale objekte in tudi pripravljena gradbena dovoljenja,
-	da imamo vse podloge za vlogo na komisijo za oceno investicij, ki bi naj v enem mesecu po vlogi izdala svoje mnenje.
Ker smo po metodologiji te komisije izpolnili večino kriterijev upravičeno upamo na ugodno rešitev.
Tu pa se moramo ponovno zavedati da je ugodna rešitev naše vloge v veliki meri odvisna od povečanega in izdatnejšega izvoza ki je sedaj predviden v skupni vrednosti 1,600.000 $ in 300.000 obračunskih dolarjev.
Vse sile celotne delovne organizacije bomo morali še bolj
usmeriti v izvoz, kajti "uspešna izvozna legitimacija" je danes ključnega pomena za odobritev sleherne naložbe v naši družbi.
Koncem leta pa nas čaka še sklepanje pogodbe z Ljubljansko banko zaradi dinarskega in deviznega kredita, kot tudi sklepanje (oziroma obnova) pogodb z dobavitelji opreme, saj je med tem že preteklo več kot eno leto in tudi v svetu se je zlasti strojna oprema močno podražila. Upamo, da bomo tudi tu uspešni in celotni posel zaključili do 31.12.1981. V tem slučaju bodo dobavljeni novi stroji v 12. oziroma 14.mesecih po podpisu pogodb, tako da bo proizvodnja stekla sredi leta 1983.
Branimir Teršar
REORGANIZACIJA DELOVNE SKUPNOSTI V LETU 82
KARTONAŽA .—^ma
. ■ ■-*ž4-'--rl--rfr.srfr xl-1 - ■
DELOVNA ORGANIZACIJA "SIGMA” JE BILA OSNOVANA LETA 1976 IN SE JE REGISTRIRALA ZA PROIZVODNJO SPIRALNO NAVITIH CEVI, KOMBI EMBALAŽE TER KARTONSKE EMBALAŽE
V začetku leta 1982 bomo predvidoma izvedli nekatere bistvene organizacijske spremembe v DSSS DO KTL. Potreba oziroma nujnost po spremembi obstoječega sistema organiziranosti obstaja že dalj časa. Pobude za spremembo segajo že v preteklo leto in smo o reorganizaciji delovne skupnosti razpravljali tako na strokovnih kot samoupravnih nivojih. Na podlagi mnenj, stališč in predlogov je posebna delovna skupina pripravila predlog reorganizacije DSSS, ki jo bomo morali čimprej realizirati.
Sedanja in bodoča organiziranost skupnih služb temelji zlasti na določilih samoupravnega sporazuma o združitvi v DO KTL. Delovna skupnost je bila s tem aktom pooblaščena, da opravlja te naloge, ki izvirajo iz skupnih zadev temeljnih organizacij in sicer zlasti na naslednjih področjih:
1.	razvojno investicijsko področje,
2.	komercialno področje (nabava, prodaja, ekonomski odnosi s tujino),
3.	področje računovodstva,
4.	področje financ,
5.organizacijsko plansko in analitsko področje,
6.kadrovsko in splošno področje.
Te funkcije opravlja DSSS v skladu z vsakoletnimi planiranimi programi dela in drugimi akti, skoraj za vse TOZD, z izjemo nekaterih funkcij za TOZD Kuverta, Ljubljana, TOZD Tika, Trbovlje in TOZD Embalažni servis, Koper.
V letu 1982 pa je cilj da bo DSSS opravljala dela in naloge iz teh navedenih področjih za vse TOZD, tako kot to določa samoupravni sporazum o združitvi v DO KTL.
Če izhajamo iz predhodnih u-
gotovitev, je osnovni namen nove
organiziranosti delovne skupnosti
skupnih služb zlasti v naslednjem:
1.	Delovno skupnost je potrebno organizirati tako, da bo nova organizacija postopno pripomogla k učinkovitejšemu delu vseh sektorjev in služb znotraj delovne skupnosti.
2.	Nova organiziranost ne sme pomeniti neracionalnega zaposlovanja novih kadrov, odpraviti pa mora premajhne delovne e-fekte oz. ne povsem ustrezno zasedenost delavcev pri izvajanju posameznih del Oz. nalog.
3.	Nova organiziranost mora omogočiti večjo in učinkovitejšo ter ažurno reševanje poslovne problematike ter nadaljnje izpolnitve samoupravnega sistema znotraj DO KTL.
4.Odpraviti mora podvajanje del na različnih nivojih.
5.Omogočiti mora izvajanje vseh določb samoupravnega sporazuma o združitvi v DO KTL, ki smo ga delavci sprejeli na referendumih.
6.Organizacija mora omogočiti prilagoditev sedanji gospodarski situaciji, ter v celoti upoštevati določbe zakona o svobodni menjavi dela med TOZD in DSSS, upoštevati določila zakona o združenem delu in določila drugih sistemskih zakonov.
7.Delovna skupnost se mora usposobiti, da bo z manjšimi dopolnitvami sposobna učinkovito delovati tudi v primeru novih povezav oz. združitev z drugimi TOZD oz. DO.
8.Organiziranost sektorjev mora biti postavljeno tako, da predstavlja zaključeno funkcionalno delovno celoto za dela in nalogo, ki so dogovorjena s srednjeročnimi plani.
Ugotovitev poslovnih in organizacijskih potreb, določitev namena funkcionalnosti DSSS ter upoštevanje sedanjih kadrovskih zmogljivosti omogoča, da delovno skupnost organizacijsko izpopolnimo. Predlog za novo organiziranost je naslednji:
1.	Delovno organizacijo vodi individualni poslovodni organ generalni direktor. Pri predlagani alternativni rešitvi, da bi delovno organizacijo vodil kolektivni poslovodni organ (predsednik in člani) je bilo ugotovljeno, da je takšna rešitev za DO KTL manj primerna.
2.	Delovno skupnost vodi vodja delovne skupnosti ter koordinira delo v delovni skupnosti.
Ta organizacijska oblika ostane nespremenjena v primerjavi z obsotječo organizacijo.
3.	Delovno skupnost sestavlja 6 sektorjev, za delo sektorja in koordinacijo dela je odgovoren direktor sektorja.
a) Komercialni sektor sestavija-
-	prodaja valovito kartonske embalaže,
-	prodaja potiskane in navite embalaže, izdelkov iz folij in plastike,
-	prodaja biro izdelkov, embalaže iz lepenke in ostalih papirnih izdelkov,
(nadaljevanje na 7. str.)
REORGANIZACIJA DSSS...
(nadaljevanje s 6. str.)
- nabava,	V letu 1981 izpopolnjujemo
PROBLEMSKA KONFERENCA NI PRINESLA NEKIH SKUPNIH STALIŠČ
-	zunanja trgovina,
-	potniško-predstavniška mreža,
Z novo organiziranostjo želimo celotno komercialno dejavnost združiti, posebni poudarek dajemo zunanji trgovini ter proučevanju in obdelavi tržišča. S to organiziranostjo želimo odpraviti tudi premajhno povezanost komercialnih funkcij, zlasti med nabavo in prodajo, saj je imela dosedanja slabša povezanost med obema področjema vpliv na nekatere težave v proizvodnem procesu posameznih TOZD.
b) Posebno finančno službo sestavljajo:
-	plan in analiza sredstev,
-	plačilni promet,
-	saldakonti.
Z novo organiziranostjo se posebna finančna služba organizira samostojno (do sedaj v okviru računovodsekga sektorja) . To novo organiziranost utemeljujemo s pomembnosjo funkcije, ki jo ima finančna služba v vsaki delovni organizaciji. Nadalje z velikostjo in razvejanostjo finančnih tokov v DO KTL, s samoupravnimi akti, ki smo jih v zvezi s formiranjem in delovanjem posebne finančne službe tudi sprejeli ter ne nazadnje z vlogo, ki jo daje finančni službi zakon o združenem delu.
c) Računovodski sektor sestavlja-
-	računovodstvo,
-	stroškovno sknjigovodstvo,
-	obračun osebnih dohodkov.
Naloga sektorja je da v celoti in ažurno opravlja računovodsko funkcijo za vse TOZD,
DSSS in DO KTL kot celoto.
d)	Razvojni sektor sestavljajo:
-	tehnični razvoj,
-	investicije,
-	spremljanje kakovosti in oblikovanje standardov,
-	konstrukcija.
Za ta sektor ne predvidevamo bistvenih sprememb, sektor se le dopolni z spremljanjem kakovosti in oblikovanjem standardov, ki je do sedaj deloval samostojno. Sektor bo doživel večje organizacijske spremembe, ko bomo realizirali projekt MP-3, saj bo predvidoma konstrukcija prešla v nov sestav. Za ta sektor pa v tej fazi pričakujemo večjo povezanost s TOZD in večji strokovni vpliv na TOZD kar ostaja slej ko prej njegova primarna naloga.
e)	Sektor za ekonomski razvoj, plan, analize, organizacijo poslovanja in KOI1 sestavljajo:
-	ekonomski razvoj,
-	plan,
-	analize,
-	organizacija poslovanja,
-	elektronska obdelava posatkov (EOP).
zlasti ekonomski razvoj. V tem času smo sprejeli tudi nadaljno usmeritev za EOP kar bi moralo predstavljati korak k nadaljnemu razvoju DO KTL.
f)	Sektor za samoupravno, pravno in kadrovsko organiziranost sestavljajo:
-	kadrovske zadeve,
-	samoupravno delovanje in informiranje,
-	pravne zadeve,
-	izobraževanje, motivacija in stimulacija delavcev,
-	socialno varstvo in družbeni standard,
-	splošne zadeve, ljudska obramba, varstvo pri delu in družbena samozaščita.
V tem sektorju ne predvidevamo bistvenih organizacijskih sprememb.
Nobena organizacija ne more biti sama sebi namen, niti ne more biti nekaj dokončnega. Organiziranost DSSS DO KTL se bo tudi v bodoče spreminjala, vendar bodo spremembe vedno izhajale iz potreb TOZD oz. DO KTL kot celote, iz sprememb, ki jih bo zahtevala spremenjena gospodarska situacija ter iz prilagoditev družbenim gibanjem.
Ocenjujemo, da novo organizacijsko in csebinsko oblikovanje DSSS da je osnove za učinkovitejše delo in prispeva k večji poslovni uspešnosti DO KTL, ob upoštevanju trenutne gospodarske situacije, ter povečuje medsebojno povezanost TOZD in DSSS v okviru naše DO.
Ljubljana, dne 25.11.81.
Vodja DSSS Špolad Avgust
Osnovne organizacije Zveze komunistov temeljne organizacije "Kartonažna" so bile sklicateljice problemske konference, na kateri naj bi komunisti ocenili družbeno ekonomske razmere in razvojne usmeritve temeljne organizacije.
Temeljna organizacija ima pet osnovnih organizacij z 83 člani. Poročila sekretarjev o delu osnovnih organizacij so bila zato zelo različna, prinašala so različne ugotovitve, včasih o isti problematiki popolnoma nasprotna. Tudi aktivnost članov Zveze komunistov v TOZD ni enotna, saj ne obstaja sodelovanje med osnovnimi organizacijami. Tako smo lahko slišali, da je v delovni enoti 50 osnovna organizacija, ki šteje 13 članov, popolnoma neaktivna!
Iz poročil sekretarjev pa je
izbila naslednja problematika:
-	nekoordinirano delo osnovnih organizacij TOZD,
-	velika odsotnost z dela zaradi bolniškega staleža,
-	nedisciplina in alkoholizem,
-	nerešena stanovanjsta problematika,
-	neustrezno informiranje delavcev,
-	delegatski sistem in njegove slabosti (slabo organizirane javne in poprejšnje obravnave, ni stika med bazom in delegatom)
-	organizacija dela, kvaliteta izdelkov in vzdrževanje strojev in naprav,
-	sistem nagrajevanja po delu.
Škoda le, da je bila ta problematika samo nakazana in se kasneje v razpravi, ki naj bi bila, nismo o njej pogovarjali.Več pozornosti naj bi v prihodnosti posvetili tudi kulturnemu delovanju v TOZD, delu z mladimi in sodelovanju s krajevno skupnostjo. Zastavljeno je bilo tudi vprašanje, zakaj se sprejema v TOZD delavce za pogodbeno delo, če imamo v delovni skupnosti na takšnih delovnih nalogah redno zaposlene delavce?
Direktor temeljne organizacije, tovariš Avgust KUssel, je prisotne seznanil s poslovnimi rezultati in socialno problematiko, ki je ni malo, saj je temeljna organizacija velika in zaposluje 780 delavcev. V zadnjem času imajo vse več nerešenih stanovanjskih vprašanj, velika odsotnost z dela zaradi bolniških izostankov pa je stalen problem, saj pride na vsakega delavca temeljne organizacije 129 ur bolniške odsotnosti.
Pri razvojnih usmeritvah temeljne organizacije je bil dan poudarek izvozu, ki naj bi bil naslednje leto še večji. Enako velja tudi za delovno organizacijo, kar je v svojem referatu, poudaril tudi generalni direktor delovne organizacije, tovariš Tone Florjančič, ki je prisotne seznanil s poslovanjem delovne organizacije.
Član občinske konference, tovariš Vengust Albin, je prisotne seznanil s perečo problematiko v občini in delovanjem njenih komunistov. Poudaril je, da delavci še vedno niso pravi samoupravljal-ci, kdor pa ni dober samoupravlja-lec ne more biti dober delavec! Osnovne organizacije Zveze komunistov ne smejo s svojim delom nadomeščati samoupravnih organov, temveč morajo vršiti svojo pravo nalogo, to je borbo za kontinuiteto resolucije in razvoj sistema družbenega samoupravljanja. Osnovno izhodišče za takšno delovanje, pa so dobri medsebojni odnosi, jasni cilji in aktivnost vseh članov, ne pa oportunizem, ki je danes tako močno prisoten.
Ker v nadaljevanju konference ni stekla razprava, je predseda-joči predlagal, da se sestanejo sekretariati osnovnih organizacij in pričnejo s koordiniranim delom, kajti le tako bo Zveza komunistov v TOZD "Kartonažna" lahko prisotna pri vseh najpomembnejših odločitvah in aktivna v vseh družbenih procesih TOZD, delovne organizacije in širše družbene skupnosti.
T.Č.
TOZD KARTONAŽA "SIGMA” RAZPOLAGA Z 30.000 m2ZEMLJIŠČA, 1400 m2GRADBENIH OBJEKTOV, OBRATOM DRUŽBENE PREHRANE, TRAFO POSTAJO, TOPLARNO
ŠE SO OZKI INTERESI
INTERVJU Z GENERALNIM DIREKTORJEM DO KTL
Tokrat smo se pogovarjali z generalnim direktorjem KTL, Tonetom Florjančičem, ki ga vsi poznate, zato ga nismo posebej predstavili.
UREDNIŠTVO:"KAKŠNA SO VAŠA PREDVIDEVANJA 0 POSLOVNIH REZULTATIH DELOVNE ORGANIZACIJE KTL?"
FLORJANČIČ:"Računam da bomo dosegli fizično realizacijo plana 92%, morda tudi 94%, toda glede na trenutno situacijo in zastoje na področju valovitega kartona,je večja verjetnost za doseganje 92%, ker področje valovitega kartona obsega polovico vse proizvodnje KTL, tu pa so največji izpadi.Finančni kazalci bodo nad planskimi. To velja za dohodek, čisti dohodek in poslovni sklad. Prepočasi pa narašča produktivnost. "
UREDNIŠTVO:"SEDAJ STE ISTOČASNO ODGOVORILI ŽE NA NASLEDNJE VPRAŠANJE, PA BI SE MALO POGOVORILI ŠE 0 PROBLEMIH, KI NASTAJAJO PRI DOBAVI SUROVIN, REZERVNIH DELOV IPD..
FLORJANČIČ:"Letos smo imeli pri nabavi surovin res velike težave, saj nam je zastoj v Valkartonu povzročil verižno reakcijo v Trbovljah, Kopru in Rakeku, kasneje pa še v TOZD-u PAKO, kjer je manjkalo brezlesnega papirja. Do meseca oktobra je padla proizvodnja v TOZD-u Jelplast, da smo morali sprejeti skoraj sanacijske u-krepe. Z rezervnimi deli je bila situacija skoraj enaka in če bo uvoz tako zaostren kot je sedaj, bo vprašanje, kako bomo nabavljali rezervne dele. Najbolj kritično pa je vedno prvo tromesečje."
UREDNIŠTVO:"KAKO PA JE KAJ Z INVESTICIJAMI V LETU 1981 IN S PROIZVODNIMI PROGRAMI? KOLIKO OD PLANIRANEGA BO MOŽNO IZVESTI?"
FLORJANČIČ:"S srednjeročnim planom 1981-1985 smo planirali kar precejšnje investicije; okoli 200 starih mil-jard, predvsem bo to MP-3 in nekateri posegi v TOZD-ih, vendar situacija kaže, da nam zaenkrat ne bo vse uspelo izvesti v predvidenih rokih. Dobili smo soglasje za uvoz opreme za TOZD Lepenka Tržič. Imamo še planirane določene investicije, vendar je kljub soglasju Gospodarske zbornice, glede na to, da nismo prednostna oanoga, tudi to vprašljivo. Ža MP-3 imamo pripravljene investicijske programe. Predvsem pa se bo treba bolj izvozno usmerjati, ker na tem področju, čeprav indeksni kazalci kažejo velik skok, praktično nismo nič naredili. Drugo leto bomo pričeli z velikimi sovlaganji v Belišče, v Plaški, v Količevo, saj so sovlaganja nujna ker surovinske baze nimamo."
UREDNIŠTVO:"NO, TUKAJ VIDIMO, DA SMO SE ŽE DOTAKNILI NASLEDNJEGA VPRAŠANJA, KER SEM
NAMREČ MISLIL VPRAŠATI, KAKŠNI SO ODZIVI NA POBUDE ZA INTEGRACIJE IN NJIHOVE REALIZACIJE. SEDAJ ZA "SIGMO" ŽE VEMO, KAKO PA JE S PAPIRNICO KOLIČEVO?"
VSAK PO SVOJE JE ŽE OBČUTIL NOV SISTEM, IZOBLIKOVALA SO RAZNA MNENJA O USPEŠNOSTI SISTEMA - KAJ PA MISLITE VI O TEM?"
FLORJANČIČ:"Letos smo imeli kar tri železa v ognju. DO Sigma in DO KTL sta že združeni. Tudi kolektiv v Plaš-kem soglaša z našim predlogom o združitvi, imamo tudi elaborat o ekonomski upravičenosti skupnega razvoja, žal pa se je zaustavilo pri grupaciji proizvajalcev in predelovalcev papirja na Hrvaškem, ki se z našo pobudo niso strinjali in kot protiutež že hitijo z ustanovitvijo nove SOZD ki bo že tretja na Hrvaškem s področja predelave papirja .Vendar pa tudi mi nismo vrgli "puške v koruzo" in delamo naprej v predlagani smeri, obenem pa poglabljamo naše odnose in bomo še nadalje sovlagali v razvoj surovinske osnove.
Glede Papirnice Količevo je dal naš sindikat pobudo že meseca maja, do danes se stvari razpletajo in upam, da bo zadeva rešena 11.decembra na skupni seji obeh sindikalnih konferenc v Količevem. Do sedaj smo dobili odklonilno stališče, kar zadeva našo pobudo po združitvi Osebno sem prepričan, da je to škoda in da je naša pobuda družbeno, ekonomsko, strateško in dohodkovno u-pravičena. Žal bodo verjetno zopet prevladali ozki interesi nad širšimi družbenimi. Mi smo še vedno optimistično razpoloženi in ne glede na razplet pobude o združitvi, mislimo še vedno poglabljati in utrjevati medsebojne odnose s Količevim."
UREDNIŠTVO:"OSEBNO RAZMIŠLJAM. DA BI JIM BILA VENDAR V TEM TEŽKEM POLOŽAJU TAKA ZDRUŽITEV DOBRODOŠLA?"
FLORJANČIČ:"To je v tem trenutku zelo delikatno vprašanje, saj se takoj lahko pojavijo tisti, ki že razmišljajo, kdo bo koga "požrl". Sedaj io morda res v težavah, ki pa so objektivno pogojene, saj po veliki investiciji, ki pa je že pod streho, v srednjeročnem obdobju nimajo večjih obremenitev. Mi pa lahko tudi čez določen čas zaidemo v težave, ko bomo investicije zaključili. S skupnimi sredstvi in skupnim razvojnim programom bi lažje prodrli na domač ali tuji trg."
UREDNIŠTVO:"ISTOČASNO SMO ŽE OBDELALI TUDI DOHODKOVNE ODNOSE. ALI JE MORDA ŠE KAJ PREDVIDENO?"
FLORJANČIČ:"Predvsem moramo urediti dohodkovne odnose znotraj KTL, nato pa skleniti samoupravne sporazume z našimi dobavitelji in našimi kupci, ter uveljaviti participacijo na deviznem prihodku izvoznikov."
UREDNIŠTVO:"KAKO PA JE S STIMULIRANJEM KREATIVNE IN INVENTIVNE DEJAVNOSTI?"
FLORJANČIČ:"Nekaj smo naredili na področju inventivne dejavnosti ko smo sprejemali pravilnike. Žal je ostalo pri pravilnikih in pri sproščanju zavisti. Treba bi bilo nagrajevati drobne pobude, ker bi jih bilo potem več in s tem prelomiti sedanjo miselnost in egoizem."
UREDNIŠTVO:"V POGOVORU SMO ŽE OBDELALI OCENO IN NAPOVED ZA LETO 1982, MP-3 IN OSTALE INVESTICIJSKE PROGRAME, SEDAJ BI PA ŠE JAVNO OCENILI GLASILO, KER VEČKRAT SLIŠIMO NEKAKŠNE ZAKULISNE 0-CENE, KONKRETNEGA ALI PISMENEGA PA NI NIČ. RAZNOVRS-NIH MNENJ O POSAMEZNIH STVAREH JE TOLIKO IN ČE BI HOTELI VSEM UGODITI...?"
FLORJANČIČ:"Glasilu dajem izredno velik pomen. Ne smemo se bati, da bo kaj slabo ali po domače nanisa-no."
FLORJANČIČ:"Nagrajevanje po delu je vroča tema v KTL že nekaj let. Ta tema je bila tudi vzrok za razne zaplete pred leti. Lani smo sprejeli samoupravni sporazum o skupnih osnovah ža oblikovanje dohodka in osebnega dohodka. Polovica TOZD je v skladu s tem sporazumom že oblikovala in uskladila svoje pravilnike, mnogo pa jih je, ki prepočasi pristopajo k realizaciji samoupravnih aktov in vztrajajo pri nekaterih starih oblikah nagrajevanja. Tu bo treba napraviti red, vendar pa je drugo vprašanje, v koliki meri smo res uvedli nagrajevanje po rezultatih dela - jaz mislim, da ga še nismo. Prisotna je težnja po uravnilovki in po splošnem linearnem povečanju osebnih dohodkov, to pa destimulativno deluje na dobre delavce. Treba bi bilo tudi ločiti med tistimi, ki živijo za kolektiv in takimi, ki le "hodijo" v službo", predvsem pa nagrajevati po rezultatih dela."
UREDNIŠTVO:"NO, SEDAJ ŠE NI BOJAZNI, DA BI IMELI TOLIKO PRISPEVKOV, DA BI LAHKO DELALI SELEKCIJO?"
FLORJANČIČ:"Treba je stimulirati ljudi da pišejo..."
UREDNIŠTVO:"IMAMO TUDI NOV PRAVILNIK O HONORIRANJU SODELAVCEV GLASILA IN BILTENA KTL. "
FLORJANČIČ : "Doseči je treba, da bi se več pojavljali TOZD-i, vendar ne samo ob jubilejih in posebnih dogodkih ali prireditvah. Delavci naj pišejo objektivno, konstruktivno in kritično, saj je zanimivih tem dosti. Več bi morali sodelovati tudi vodstveni delavci, vendar ne z razlago statističnih poročil, ampak s problemskim pristopom k posameznim temam. Prispevkov bi moralo biti več, ne da se rešujejo vrzeli s slikami, čeprav so tudi te potrebne. Ne sme tudi postati poligon za obračunavanje, uredniški odbor pa mora skrbeti, da gredo v glasilo objektivni članki, sicer pride lahko do drugačnih odmevov in rezultatov kot bi želeli. Sem zato, da je glasilo kritično, to pa ne pomeni, da mora biti samo resna vsebina, da postane teoretična revija. Z až el j ene so tudi smeš-nice, satire in humoreske. Eno in drugo je potrebno v določenem razmerju, predvsem, naj bo vse napisano na tak način, da delavci razumejo."
UREDNIŠTVO: "MORAM POVEDATI DA SMO RAVNO S FOTOGRAFIJAMI V GLASILU PRIDOBILI VEČ BRALCEV. DELAVCI SO SPRAŠEVALI ZAKAJ NI VEČ FOTOGRA- ' FIJ V GLASILU, SAJ FOTORAZ-STAVE VIDIJO PREDVSEM SAMO TISTI, KI SO ZAPOSLENI V LJUB-(nadaljevanje na 9. str.)

UREDNIŠTVO:"TO SMO OBDELALI IN SEDAJ SMO PRIŠLI DO VROČE TEME "NAGRAJEVANJE PO DELU".
DELAVKI ZA ŠIVALNIM STROJEM-TOZD KARTONAŽA "SIGMA”
ŠE SO OZKI INTERESI
OBRAT DRUŽBENE PREHRANE V TOZD KARTONAŽA "SIGMA” - MALICA JE IZREDNO KVALITETNA
SLOVESNOST OB 10O-LETNICI "LEPENKE”
(nadaljevanje s 8. str.)
LJANI. DOLOČENE STVARI, NPR. STROJA PA NE MOREŠ OPISATI, AMPAK JE SLIKA VEDNO BOLJ ZGOVORNA. ANKETA JE POKAZALA, DA JE GLASILO PRIDOBILO VEČJI KROG BRALCEV PREDVSEM S STALNO KRIŽANKO. NEKAJ MORA BITI V GLASILU, DA BRALCA PRITEGNE, NATO PA ISTI BRALEC VERJETNO PREBERE ŠE KAJ DRUGEGA. GLAVNO JE, DA GLASILA TAKOJ NE ZAVRŽE."
FLORJANČIČ : "To je razumljivo, saj imamo 2.400-članski kolektiv in skoraj toliko mnenj, pogledov in želja. Časopis pa mora biti tak, da vsakdo najde nekaj za sebe. Tukaj je treba voditi pametno uredniško politiko, da ostane glasilo zanimivo, ne sme se dogajati, da leži kje po kotih."
UREDNIŠTVO: "GLEDE TEGA BI DODAL, DA SMO TE ANOMALIJE ŽE RAZISKOVALI IN UGOTOVILI, DA JE KRIVDA PRI DISTRIBUCIJI GLASILA. DOGAJALO SE JE NAMREČ, DA SO PO DOLOČENEM ČASU OD IZIDA GLASILA PRIHAJALI K NAM DELAVCI IN SE RAZBURJALI, DA NISO DOBILI GLASILA, DRUGI PA SO NAM POVEDALI, KJE LEŽIJO GLASILA NEDOTAKNJENA."
FLORJANČIČ : "To je treba urediti. Vendar mislim, če bomo spoštovali dogovor in bo glasilo redno izhajalo med 10. in 15. v mesecu, se bodo delavci nanj navadili in ga pričakovali. Zadnje tri mesece že lahko opažamo, da redno ob določenem roku izhaja, vendar je treba paziti (da se ta ritem ne poruši."
Stabilizacija 1 gospodarstva pomeni ustalitev ali uravnoveše-nje gospodarstva. V gospodarstvu cesto nastajajo različne motnje.
Za odpravo le teh izdela in sprejme družba (še posebej temeljne organizacije) stabilizacijske načrte, ki vsebujejo ukrepe, za odpravo motenj v gospodarjenju.
Glavne slabosti, motnje, ki so že dalj časa prisotne v naši družbi - gospodarstvu, pa so:
-	neustrezna struktura našega gospodarstva,
-	oddaljevanje od svetovnega tržišča in mednarodne delitve dela -
- počasnejša rast izvoza v primerjavi z rastjo uvoza,
-	dolgoletna poraba nad rastjo realnega dohodka in našimi možnostmi, vse pa v škodo reprodukcijske sposobnosti gospodarstva,
-	ekonomski nacionalizem - podjetniški, panožni in teritorialni monopol" in zapiranje in izpodkopavanje enotnega jugoslovanskega trga,
UREDNIŠTVO: "BRAL SEM VAŠ VZPODBUDNO KRITIČEN ČLANEK, KJER UGOTAVLJATE DOLOČENE STVARI, KI JIH TUDI MI ŽE LEP ČAS UGOTAVLJAMO. ZANIMA ME, ALI BOSTE KAJ KONKRETNEGA UKRENILI, KAJTI NEKAJ TAKEGA, MISLIM, DA SMO PRIČAKOVALI? "
FLORJANČIČ : "Ta članek sem namenoma pisal polemično, morda celo malo provokativno. Ne zato, da bi jaz bil tisti, ki bi dražil duhove, pa sproščal neke neustvarjalne, demagoške energije, ampak zato, ker računam na neko odmevnost. Konec koncev sem dolžan na neke stvari opozarjati in določene sklepe, ki jih sprejema delavski svet spraviti v življenje."
UREDNIŠTVO: "DA, PO ZAKONU STE ZADOLŽENI ZA IZVRŠITEV SKLEPOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV."
FLORJANČIČ : "Imeli smo tudi veliko sej raznih institucij v letu 1981, ki veliko govorijo o odgovornosti, ne nazadnje je veliko o tem govorila 21.seja CK ZKJ in jaz mislim, da se moramo ob (ne)reševanju problemov pričeti pogovarjati o konkretni odgovornosti. Zato sem morda nekatere stvari postavil tako kritično, s tem, da moram ugotoviti, da je bilo to pisano v mesecu novembru in da so se medtem nekatere stvari že uredile <"
UREDNIŠTVO: "V IMENU BRALCEV SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA RAZGOVOR."
D.P.
- reševanje ekonomskih težav v inflatornem^ financiranju doma in zadolževanju v tujini.
Z ustreznimi stabilizacijskimi načrti in ukrepi (povečati izvoz, zavreti neustrezne investicije, u-trditi samoupravljanje in sistem delitve po rezultatih minulega in tekočega dela, zaostriti odnos do dela itd.) ter večjo odgovornostjo vseh bomo uspeli ponovno utrditi naše gospodarstvo.
1	STABILIZACIJA pomeni: ustalitev, utrditev (denarja, cen), o-krepitev, ustaljenost, uravnovešenost.
2	MONOPOL pomeni imeti izključno pravico do nečesa na osnovi ekonomskih ali političnih privilegijev.
3	INFLACIJA - poplava papirnega denarja. Do tega pojava pride takrat, kadar drždva izdaja denar v obtok brez blagovnega kritja. Denar se raz vrednosti, cene blaga naraščajo.
Uredništvo
Mesto Tržič je ob praznovanju Dneva republike praznoval tudi stoletnico Lepenke, delovnega kolektiva ki je skozi svoj stoletni razvoj doživljal takšno in drugačno usodo, toda vedno vztrajno težil naprej v lepšo in sigurnejšo prihodnost svojih delavcev.
Praznovanje se je začelo že v petek, 27.novembra, s koncertom "Slovenskega okteta", ki je napolnil dvorano kulturnega doma z oboževalci tega ansambla in se nadaljevalo v Bistrici pri Tržiču, kjer so podelili priznanja zaslužnim upokojenim delavcem, dolgoletnim delavcem "Lepenke" ter delavcem, ki uspešno izvršujejo svoje proizvodne in družbeno-politič -ne naloge.
V soboto je bila v Cankarjevem domu v Tržiču osrednja proslava na kateri je spregovoril tovariš Milan Ogriz, predsednik skupščine občine, ki je orisal prehojeno pot Jugoslavije, od AVNOJ-a do sedanjih težkih trenutkov gospodarske stabilizacije, ki je prav tako korak v naši revoluciji, borbi za razvoj sistema socialističnega samoupravljanja, ki še vedno traje.
Besedo je prevzel tovariš Jože Štucin, direktor temeljne organizacije združenega dela "Lepenka", ki nas je seznanil s prehojeno potjo "Lepenke".
Tovarno lepenke Tržič je leta 1881 ustanovi anglež Charles Moline, ki je iz smrekovih gozdov, ki so takrat predstavljala neusahljivo surovinsko bazo, črpal surovine, bele lepenke in kasneje izo-lirnih plošč.
S pričetkom II.svetovne vojne in prihodom nemških vojakov je "Lepenke" prešla v nemško upravo, vendar so njene proizvode koristili tudi partizani, saj je bilo med njenimi delavci veliko zavednih mož, ki so sodelovali s partizani, se jim pridružili in šesterica je tudi darovala svoja življenja. Na spominsko ploščo tem padlim partizanom je delegacija "Leppnke" to dopoldne položila venec.
Leta 1946 je bila izvršena nacionalizacija, avgusta 1950 pa izvoljen prvi delavski svet. Od tedaj je šel razvoj "Lepenke" še hitreje naprej, proizvodni program se je širil, pripojitev k delovni organizaciji Kartonažna tovarna Ljubljana pa je zagotovila socialno varnost delavcev in smelejši pogled v prihodnost.
Danes je TOZD "Lepenka" pred novimi , važnimi odločitvami. Zastavljeni investicijski program je pred realizacijo, to pa pomeni, da bo v "Lepeneki" delo tudi za prihodnje generacije tržičanov. To in še veliko več nam je povedal tovariš Štucin in predal besedo predsedniku delavskega sveta, tovarišu Tomažiču, ki je podelil priznanja zaslužnim delavcem "Lepenke" in njenim uspešnim sodelavcem .
Podelitvi je sledil kulturni program, ki so ga pripravile ama-tereske skupine iz Tržiča. Bil je prijetno pripravljen, popestril pa ga je še gledališki igralec Polde Bibič. Po končani slovesnosti je bilo srečanje vseh udeležencev v osnovni šoli heroja Bračiča, kjer smo poklepetali in se zavrteli ob prijetnih zvokih domačega ansambla.
T.Č.
KAJ JE TO STABILIZACIJA GOSPODARSTVA ?
SPREJET JE "PRAVILNIK”
ENOTA PRVE POMOČI, PRI NAŠI CIVILNI ZAŠČITI, IZVAJA TEKMOVALNO NALOGO
Na podlagi 99.člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO KTL je delavski svet DO KTL na svoji 15 .redni seji dne 16.11.81 sprejel
PRAVILNIK
0	ustanovitvi in podeljevanju "Plakete delovne organizacije Karto-nažna tovarna Ljubljana" ter priznanj ob delovnih jubilejih
1	■ PLAKETE DO KTL
1. člen	^
V znak priznanja vsem delavcem, ki v DO KTL dosegajo pri opravljanju del in nalog izjemne uspehe, se ustanovi in uvede podeljevanje "Plakete DO KTL" (v nadalj-nem besedilu plakete).
Prav tako se ustanovi in uvede podeljevanje plakete drugim delavcem, drugim organizacijam združenega dela ter družbeno političnim organom in organizacijam v skladu z določili tega pravilni-1 ka.
Plaketa je izdelana iz posebne litine, ima zaščitni znak DO KTL, sestavni del plakete je tudi listina o podelitvi plakete.
2.	člen
Predlog za podelitev plakete lahko dajo vsi delavci, samoupravni organi in DPO v okviru DO KTL svoji osnovni organizaciji sindikata TOZD oz. DSSS, ki predloge pregleda, oceni ter pripravi usklajen predlog na posebnem obrazcu za komisijo za podeljevanje plakete.
Pismen predlog za podelitev plakete delavcem vsebuje zlasti priimek in ime delavca, utemeljitev predloga in podpis predsednika osnovne organizacije sindikata.
Pismen predlog za podelitev plakete drugim upravičencem vsebuje zlasti priimek in ime delavca oz. naziv pravne osebe, utemeljitev predloga in podpis predsednika osnovne organizacije sindikata ter individualnega poslovodnega organa.
3.	člen
Komisija za podeljevanje plakete imenuje za dobo dveh let delavski svet delovne organizacije na predlog konference osnovnih organizacij sindikata DO. Komisija šteje 5 članov in je sestavljena iz predstavnikov TOZD, DSSS in predsednika sindikalne konference DO.
Iz članov komisije imenuje delavski svet predsednika ter namestnika komisije.Komisija deluje na podlagi poslovnika.
4.	člen
Plakete se podeljuje enkrat letno in sicer na svečani seji delavskega sveta ob praznovanju obletnice ustanovitve delovne organizacije.
5.	člen
Plaketo se lahko podeli vsakemu delavcu, ki združuje delo v DO KTL, za katere je delavski svet na podlagi predloga komisije ugotovil, da so s svojim delom v
minulem letu dosegli izjemne uspehe. Plakete delavski svet podeli tudi drugim delavcem, delovnim organizacijam združenega dela ter družbeno političnim organom in organizacijam, v kolikor je bilo ugotovljeno, da so s svojim delovanjem pripomogli k boljšemu poslovanju TOZD in DO KTL kot celote.
6.člen
Osnovne organizacije sindikata TOZD in DSSS ter komisija za po-deljavanje plakete mora pri ugo--ta vi jan ju in preverjanju izjemnih uspehov posameznih delavcev pri opravljanju del in nalog ter družbenopolitičnem delovanju upoštevati v smislu 5.člena naslednje enotne kriterije:
-	prispevek delavca pri realizaciji delovnih nalog,
-	prispevek delavca v zvezi z organiziranjem dela in poslovanja,
-	prispevek delavca na področju samoupravljanja in družbeno -politične aktivnosti v okviru DO KTL.
7.	člen
Predloge za podelitev plakete so s pismeno obrazložitvijo dolžni predlagatelji v skladu z 2. in 9. členom tega pravilnika posredova-. ti do 15.aprila svoji osnovni organizaciji sindikata, ta pa komisiji najkasneje do 15.maja v tekočem letu.
8.	člen
Komisija je dolžna vse prispele predloge osnovnih organizacij sindikata strokovno pregledati, preveriti in oceniti, ter pripraviti ustrezen predlog z obrazložitivjo za odločanje na delavskem svetu DO KTL.
Komisija posreduje ocenjene predloge delavskemu svetu DO najkasneje do 30.junija v tekočem letu. Delavski svet DO KTL obravnava predloge najmanj štirinajst dni pred svečano sejo delavskega sveta, na kateri se opravi podelitev plaket.
ENA OD AKCIJ NAŠIH GASILCEV
9.	člen
Število plaket, ki jih delavski svet vsako leto podeljuje je omejeno. Delavski svet odloča na svoji seji (v smislu 8.člena)koliko plaket bo podeljenih. Praviloma naj bi na vsakih 100 zaposlenih v TOZD in DSSS bila podeljena ena plaketa in do dvajset plaket izven DO KTL. TOZD, ki ima manj kot sto zaposlenih praviloma predlaga največ enega delavca na leto za podelitev plakete.
10.	člen
Kot začno letno za upoštevanje pogojev za podelitev plaket se šteje leto 1981.
Prva podelitev plaket DO se v skladu s tem pravilnikom opravi v letu 1982, ob praznovanju 85-letnice ustanovitve delovne organizacije.
11.	PRIZNANJA OB DELOVNIH JUBILEJIH
11.	člen
Delavcu, ki v tekočem "letu dopolni 25 let neprekinjene delovne dobe v DO KTL, se podeli ob praznovanju obletnice ustanovitve DO na seji DS DO KTL posebno priznanje in jubilejno značko DO KTL.
12.	člen
V primeru, ko se posamezna TOZD oz. DO združi v DO KTL, se delavcu po tem pravilniku za neprekinjeno delovno dobo šteje tudi delovna doba, ki jo je imel v tej organizacijski enoti. Prav tako se šteje delavcu za neprekinjeno delovno dobo v DO KTL po tem pravilniku tudi delovno dobo, ko je delavec opravljal delo v poslovnem združenju, na SOZD-u, v družbeno-političnih organih oz. organizacijah, pa se je ponovno vrnil v DO KTL.
13.	člen
Delavcu, ki je oz. bo v tekočem letu dopolnil 10,20 oz.30 let delovne dobe se podeli poleg denarne nagrade, ki mu pripada po samoupravnih aktih DO KTL tudi jubilejna značka DO KTL in sicer:
-	za 10 let delovne dobe bronasta značka,
-	za 20 let delovne dobe srebrna značka,
-	za 30 let delovne dobe zlata značka.
14.	člen
Bronaste in srebrne jubilejne značke podeljuje DS TOZD oz. DSSS na svojih sejah ob praznovanju obletnice ustanovitve DO KTL, zlate značke pa podeljuje DS DO KTL. Na istih sejah se v skladu s 13.čl. podelijo tudi denarne nagrade.
15.	člen
Prva podelitev priznanj za delovne jubileje se izvrši v letu 1982 za tekoče leto.
III.	OSTALE DOLOČBE
16.	člen
Sredstva za finansiranje in izvedbo določil tega pravilnika se zagotovijo z letnim planom TOZD oz. DSSS in DO tekočega leta.
17.	člen
Za izdelavo plaket in značk je zdolžena propagandna služba, za strokovno administrativna in organizacijska dela pa kadrovska služba DO. Služba za samoupravljanje in informiranje je dolžna objaviti seznam jubilantov ter seznam delavcev, delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij in organov, katerim so bile podeljene plakete in priznanja , v Glasilu.
18.	člen
Za tolmačenje določb tega pravilnika je pristojen delavski svet DO KTL. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme delavski svet DO KTL, uporablja pa se od 01.01.1982 dalje.
19.	člen
Ta pravilnik se objavi v Glasilu DO KTL.
Ljubljana, dne 16.11.1981.
Predsednik delavskega sveta DO KTL
Mirko Kavčič l.r.
JOSIP VIDMAR-OBRAZI
JOSIP VIDMAR-OBRAZI
V tej številki glasila objavljamo odlomek iz naslovnega dela o srečanju avtorja s Prežihovim Vorancem.
"V zadnjem tednu avgusta leta 1939 sem v razburjeni Ljubljani, v kavarni naletel na starega znanca in prijatelja iz mladih dni, ki ga že nekaj let nisem videl. Služil je nekaj časa na Dunaju pri Trboveljski premogo kopni družbi, nato pa se je preselil v Nemčijo k znameni temu kemijskemu koncernu I. G.Farben. Razveselila sva se drug drugega, povabil me je na partijo biljarda, ki ga je igral bolje od mene,kajti igral je z lahko roko, nato pa sva sedla in se pomenila. Povedal mi je, da mu gre dobro, da je prokurist svoje ga velikega podjetja za celo Francijo, da živi v Parizu in da se prihodnji dan odpelje s svojim avtom tja.
In tedaj mu je šinilo v glavo, da bi bilo lepo, če bi hotel z njim. Povedal sem mu, da bom do jutra težko spravil dovolj denarja skupaj, da pa bi šel prav rad z njim, kajti želel sem si še enkrat videti Evropo pred katastrofo, ki smo jo vsi slutili in pričakovali vsak trenutek. Denar da ne igra nobene vloge, mi je dejal, posodi mi lahko kolikor želim, sicer pa bom tako in tako njegov gost.
In tako sva naslednjega dne zgodaj zjutraj odšla na gorenjsko stran, čez Podkoren-sko sedlo, v Beljak, Spital, čez Grossglockner, v Salzburg, Innsbruck, Vorarlberg in v Švico. Tja se nama je mudilo, kajti v Avstriji,ki je bila takrat že priključena Nemčiji, je že veljala zapora za bencin, ki pa sva ga spotoma kot inozemca vendar le še lahko dokupila.Zapora za gorivo, mobilizacija in splošni nemir, ki sva ga videla na poti, so naju opozarjali, da se naglo bližajo usodni dogodki. Čeprav nisem imel za v Švico nikakršnega vizuma, niti tranzitnega ne, so mi Švicarji po dolgih telefonskih pogovorih kot jugoslovanskemu pisatelju izjemoma dovolili vstop in prehod čez svoje ozemlje, zlasti zaradi družbe, v kateri sem bil. Zdenko Sajovic, moj gostitelj, seveda ni imel nikakršnih težav. V poznih večernih urah sva naposled prispela v Togenburg,katerega nekdanji vitez ali baron je zaradi svojega ljubezenskega trpljenja našel milost v Prešernovih očeh in v njegovi pesmi. Tu se nama je pridružila Sajovčeva nevesta,Židinja in begunka iz nevarnega tretjega Reicha. In prihodnje dni smo kljub vsemu veselo in dovolj brezskrbno obredli nekaj znamenitejših krajev v Švici in se mimo Lemanskega jezera in skozi Evian napotili v Francijo, kjer nas je čakala še dolga, lepa in zanimiva pot do Pari za", na kateri sem prvič doživel hrupno nočno življenje na veliki avtomobilski cesti.
Na večer, preden sem odšel iz Ljubljane, sem naglo poiskal Ferda Kozaka in dobil od njega pariški naslov Prežihovega Voranca, s katerim sem se hotel seznaniti in se o tem in onem pogovoriti,
zlasti v zvezi z njegovim pisateljskim delom in kajpada tudi v zvezi s splošnim političnim položajem, ki je dovolj naglo postajal povsem brezupen. Vendar me je Prežih zanimal predvsem osebno kot pisec monumentalnih in klasičnih povesti: Boja na poži-ravniku, Samorastnikov, Ljubezni na odoru in drugih, glede katerih pa sem imel tudi nalogo, dogovoriti se o njihovem ponatisu v samostojni knjigi,ki naj bi jo uredil jaz in ji napisal predgovor, kakor se je kasneje tudi zgodilo.
V Parizu sem se takoj po prihodu odpravil k njemu. Stanoval je tam "nekje za trgom Bastilje. Našel sem ulico Rue Charles Fourrier in v nji enonadstropno hišo št.31 bis, kjer mi je odprl hišna vrata lastnik, nekakšen obrtnik, čevljar ali krojač, ki me je ogledoval zelo nezaupno in pozorno. Koga želim? Pokazal sem mu listek s Prežihovim imenom in naslovom. Toda to nikakor ni zadostovalo.Kdo sem in kaj želim? Odgovoril sem mu, da tega zasliševanja ne razumem, on pa mi je odvrnil, da so zdaj pač taki časi. Nato mi je povedal,da Prežiha ni doma, nakar sem napisal listič,naslovijen pisatelju,da ga bom prihodnjega dne čakal ob 17.uri v kavarni de la Rdgence naspro ti Commčdie Francaise oziroma vhoda v Palais Royal.Med tem zasliševanjem in pisanjem pa sem le opazil,da se je v prvem nadstropju rahlo in previdno zganilo neko okno.Verjel sem, da Prežiha res ni, hkrati pa sem sprevidel,da živi kot znan komunist zelo previdno in zavarovano v hiši političnega somišljenika,ki bedi nad njim. Iz poročila Zdenke Kidričeve sem kasneje zvedel, da je bil ta Prežihov varuh neki bivši učitelj, osebni tajnik Duclosa,člana Centralnega komiteja komunistične partije Franci je,Prežih pa da je takrat zaradi napetega položaja že konspirati-vno prebiral svoja bivališča. Svoj listič sem podpisal,dodal svoj pariški naslov in odšel.
Čas, ki mi je ostal do napovedanega sestanka,se pravi ves popoldan in drugo jutro, sem porabil za obiskovanje krajev in lokalov,ki so mi ostali v lepem spominu po mojem polletnem bivanju v Parizu, dobrih dvanajst let pred letom, o katerem pripovedujem. Obiskal sem svojo drago, samotno in tiho kavar no na križišču bulvarjev Saint Michela in Saint Ger-maina,krenil od tam proti Panteonu,kjer sem slučajno srečal Borisa Kidriča,ki ga takrat še nisem poznal osebno in ki je vodil svoje sprem stvo mladih ljudi proti kavarni. Od Panteona sem se vrnil v Luksemburški park, po katerem sem nekoč taval in taval in razmišljal o lepoti in o njenih najrazličnejših manifestacijah. Iz parka pa sem se mimo Slovanskega inštituta odpravil na Montparnasse.kjer sem se utaboril v kavarni Ddtna in čakal na Cirila Kosmača,ki ga že dolgo časa, se pravi od njegovega odhoda s francosko štipendijo v Pariz, nisem več videl.
Ta nadarjeni človek mi je bil
od svojega literarnega začetka, se pravi, od kar sem v drugem letniku Sodobnosti objavil njegovo prvo novelo Hiša številka 14, zelo pri srcu.Dokler je bil v Ljubljani,sem ga vabil na svoj dom,kjer se je kmalu udomačil in postal tako rekoč član družine. Uvedel sem ga v razumniške družbe in po svoji možnosti skrbel zanj, kakor je tudi on zame,saj me je prenekatero noč zvesto spremljal po tivolski gozdni poti do hiše, v kateri je bila kasneje ustanovljena Osvobodil na fronta. Preživljal se je s pisanjem in prevajanjem,kajti za gledališče je v tem času opravil precej prevodov.Ko sva se sedaj srečala,sva. se pozdravila kot stara prijatelja in pregovoril sem ga, da mi je pripovedoval svoje pariške zgodbe. To so bile vredne povesti, kajti Kosmač si je s svojo komunikativnostjo in druželjubnost jo v kratkem času pridobil dostop v mednarodne,zlasti emigrantske pisateljske druščine,s katerimi je doživljal stvari, o katerih bi moral sam napisati spomine. Veselilo me je, da se je ta moj sin, kakor sem ga takrat imenoval, tako dobro uveljavil in da mu čas v Parizu ni minil brez koristi.
S svojim darom za jezike si je pridobil temeljito znanje francoščine in francoske literature pa tudi svetskega savoir vivre, kakor pravijo Francozi vednosti o življenju in ravnanju.
Med njegovim zanimivim pripo vedovanjem nama je potekel čas in moral sem se odpraviti v Rdgenco, kakor sem bil domenjen s Sajovcem in kamor sem naročil tudi Prežiha.
Sedel sem v metro, ki me je pripeljal prav pred Palais Royal, se pravi pred mojo kavarno. Ta se mi je že v •prejšnjih obiskih v Parizu zelo prikupila za večerne ure. Obiskovali so jo večidel Nordijci, tihi in mirni ljudje, zlasti mize v sprednjem delu. Iz tega si se po dveh, treh stopnicah lahko podal v zadnji del, v desni in levi prostor, med katerima je bilo stopnišče v su-teren. Sajovca sem našel v levi polovici zadnjega dela, ki je bila predvsem določena za igre, zlasti za šah.
Tam je pod posebno varovalno kovinsko konstrukcijo stala kamnita miza, na kateri je baje v svojih prvih pariških, dovolj bednih časih šahiral Napoleon Bonaparte. Sajovic je bil zatopljen v časopise, ki so že alarmirali javno mnenje v zvezi z nemško vojno napovedjo Poljski.ki jo je bilo pričakovati vsako uro. Prebudil sem ga v mali svet kavarne, mu povedal, da se bom tukaj nemara srečal s pisateljem Prežihom, ki sem mu ga na kratko označil kot našega najmočnejšega epika, s čimer sem ga zainteresiral zanj. Nato sva začela šahirati .
Pri drugi ali tretji partiji sem se ozrl po kavarni in sem za mizo v skrajnem kotu desne polovice ozadja zagledal človeke, ki mi je vzbudil zanimanje. Bil je zajetne, plečate postave in mogočne šaljapinske glave, kakor se mi je takrat zazdelo. Imel je slovansko širok, izrazit obraz, visoko čelo, modre
oči in svetle, že rahlo osivele, nazaj počesane, ne predolge lase. Sedel je in zamišljeno gledal predse. Opazoval sem ga le kratek čas in se odločil. Stopil sem k njemu in vprašal slovensko: Ali ste Prežihov Voranc? Sem, je odgovoril. Povedal sem mu, kdo sem, in podala sva si roke. Njegova je bila veliko masivnejša od moje, toda njen stisk je bil topel. Sedla sva in se razgovorila. Predvsem sem govoril jaz,ki sem mu pri nesel vsakršne pozdrave od do mačega literarnega izbranstva mu poročal o vtisu njegovih silnih novel na poznavalce in občinstvo; izrazil sem mu tudi svoje mnenje o njegovih stvareh in mu naposled razložil predlog mojega brata Cirila, ki si je kot založnik želel izdati njegove novele. Uvod bi napisal jaz.
Prežih je mirno in rahlo začu deno, toda z zadoščenjem poslušal moje poročilo, mi kdaj pa kdaj zastavil kakšno vpra Sanje, toda njegovo veselje nad uspehom je bilo preprosto, če sem mu slučajno omenil kak šno manj vredno njegovo stvar in jo kot tako tudi označil, mi je dejal, da ni ne njegov namen pa nemara niti ne njegova možnost, da bi pisal same dobre reči. Bratov predlog je sprejel in tudi mojemu uvodu ni ugovarjal. Sporočil sem mu tudi nekaj malega od Ferda Kozaka z njegovimi prav posebnimi pozdravi. Seveda sem mu sporočil tople želje vseh pisateljev njegovega pisanja.
Ko sva vse to opravila, sem mu povedal, v čigavi družbi sem tu, in sem ga vprašal, ali mu Sajovca lahko predstavim. Sprejel je in povabil sem prijatelja k njegovi mizi ter ga predstavil.Sajovic je po mojem mnenju ne brez razloga poiskal svojo vizitko z naslovom in jo podal Prežihu, ki je gesto nemara razumel kakor jaz in je vizitko skrbno spravil.
Nato smo v političnih in vsakršnih pogovorih posedli še kake pol ure. Med drugim smo govorili tudi o francoski kuhinji, ki jo je Prežih sicer pohvalil, grajal pa jo je, da je preskopa s solato.
Sebe je s smehom označil kot solatarja, ki da poje te zelenjave neznanske količine, kar nama je ilustriral s svo jo nedavno prigodo pri kupovanju sklede za to jed. Ker so mu bile vse posode premajhne in je zahteval večjo in še večjo in še večjo, ga je prodajalec naposled vprašal, ali je restavrater. Smejal se je dobrodušno in na kratko, kajti njegova misel je bila že bogvedi kje. Naposled sem mu še povedal, da se bova s Sajovcem teh nekaj dni, ki jih bom prebil v Parizu, srečevala v tej kavarni ob peti popoldanski uri in da bova šahirala nemara do večerje. Sajovic pa da tako zahaja sem vsak predvečer. Kmalu nato je Prežih odšel. Mislim, da ga v Parizu po tem srečanju nisem več videl. Vtis, ki sem ga dobil o njem, je bil preprost in močan."
SODELUJTE V GLASILU !!!
BILI SMO NA PROGRAMIRANEM AKTIVNEM ODMORU
Hotelsko turistična organizacija "RIVIERA" iz Poreča, že vrsto let izvaja v svojem hotelu "DIAMANT" poleg Poreča, po končani letni sezoni, zdravstveno-preven-tivni, programirano-aktivni odmor pod strokovnim vodstvom posebej za to usposobljenih delavcev. Odmor je namenjen predvsem vsem ljudem srednje in starejše generacije, ki naj se v tamkaj-šnem obmorskem ambientu vključijo v vsakemu ustrezno prilagojen ter znanstveno preizkušen program telesnih aktivnosti.Le te so močno orožje v borbi proti boleznim tako delovnega poklica, kakor tudi boleznim sedanjega časa, kot so:preobilna in neprimerna prehrana, živčna napetost in pomanjkanje pravilne telesne aktivnosti .
Tudi Kartonažna tovarna Ljub- ' ljana je uvidela korisnost vključitve svojih delavcev v tak desetdnevni program, in sicer že tretje leto zapovrstjo. Zato moram dati pohvalo, tako pobudniku tovarišu Mirku Plazniku, kakor tudi vsem samoupravnim organom, ki so smatrali, da je kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja potrebno za ta namen planirati potrebna finančna sredstva. Naj pri tem o-menim, da nismo bili sami, temveč da so bili v hotelu istočasno tudi delavci AGIS-a iz Ptuja, GORENJA iz Velenja in drugih iz vse Jugoslavije.
Če se vprašam, ali je aktivni odmor dosegel zaželjeni učinek, lahko to v celoti potrdim in pri tem to trditev nekoliko obširneje prikažem v tem sestavku.
Po prihodu v hotel "Diamant" smo bili seznanjeni z načinom poteka našega aktivnega odmora. Marsikdo od nas se je že prvi večer in nato vsak dan napotil pred oglasno desko v avli hotela, da bi se seznanil s programom dela naslednjega dne. Lahko sem ugotovil, da odhod na aktivni odmor ne pomeni celodnevni počitek, temveč odmor, ki je sicer sprostitev od vsakodnevnega službenega dela in dela doma, toda u-ključitev v stalni, popolnoma drugačen način celodnevnega gibanja in akcije.
Začetek našega aktivnega odmora je bil temeljit zdravniški pregled, ki je bil ne samo začetna ugotovitev zdravstvenega stanja posameznika, temveč tudi osnova za ugotovitev zdravstveno kondicijske sposobnosti vsakega od nas in s tem možnosti razvrstitve posameznika v ustrezno skupino. V skupini A je bilo 13 udeležencev in v skupini B 10 in taka podelitev je trajala ves čas aktivnega odmora, s tem, da je bil za vsako skupino predviden ustrezen program dnevnih aktivnosti .
Potek zdravniškega pregleda je bil izredno zanimiv, saj je za vsakega ugotavljal tako delovanje srca, vidne in slušne sposobnosti, pljučno zmogljivost, moč stiska pesti, mišic rok ter trupa in nog, kot glavni selektor naše
delitve v dve grupe pa je bila vo -žnja na specialnem, merilnem kolesu "astrandov test", ki je za vsakogar ugotovil, kakšen telesni napor je sposoben, brez škode za zdravje, prenesti.
Aktivnosti, ki smo jih izvajali po tri ure dopoldan in dve popoldan ter večerne dejavnosti so nas v celoti angažirale. Žal nas je prvi teden zajelo izredno slabo vreme, z mrazom, burjo, dežjem in celo točo, da smo bili tako prikrajšani za še popolnejše doživetje naše rekreacije na prostem .
Programi so se menjali vsak dan ter zajemali razen aktivnosti od keglanja, kolesarjenja, balinanja, namiznega tesnisa, športnih iger z žogo, pikada. Obvezno pa se je vsako jutro začelo z raznimi telesnimi vajami na prostem ali v dvorani. Večerne aktivnosti pa sta obe skupini združevale v družabnih aktivnostih v meseboj-nem spoznavanju delavcev temeljnih organizacij naše delovne organizacije.
Težko je opisati vtise vseh nas kot smo jih doživljali v tem času, saj je bilo izvajanje nekaterih dejavnosti za marsikoga šele prvi stik z njimi. Več je bilo primerov, ko so naše delavke prvikrat prijele težko kegljaško kroglo in na začetku kar z obema rokama. Najlepša doživetja pa sta imeli naši delavki Ilinka Ivanovič in Ivanka Kroupa, ki sta se vkljub začetnemu težkemu in negotovemu pristopu, v teh dneh naučile plavati. Vztrajnost našega elitnega voditelja Mirka Plaznika, ki pri učenju ni popustil je bil tisti odločnejši faktor, ki je prinesel zaželjeni cilj. Za starejšega človeka je dan, ko prvič sam zaplava, resnično izreden dan.
V takem tempu aktivnosti so snevi minevali hitro in prišel je zaključek odmora. Tako kot ob pričetku , smo tudi sedaj opravili zdravstveni pregled in RE teste, da bi ugotovili koliko je na nas vplivala ta spremenjena aktivnost telesnega delovanja. Konkretna analiza še ni izdelana in je ne moremo posredovati, toda bežno spremljanje rezultatov posameznikov je pokazalo, da se večina izmed nas pohvali z izboljšanjem zdravstvenega stanja. Bistveno pa je, da se je vsak izmed nas ob primerjavi svojega začetnega in zaključnega stanja lahko prepričal, da je dosegel marsikje boljši rezultat testa, predvsem pa, da je bolj aktiven in telesno aktivnejši. Ob fizičnem delu, tako v službi kot doma se sicer giblješ, toda izvjanje načrtovanih telesnih aktivnosti nam je dalo popolnoma drugačno telesno počutje.
Na osnovi izrednih zaključnih tekmovanj v keglanju in pikadu, smo na zaključni večerji udeleženci prejeli iz rok naših programskih voditeljev diplome za dosežena mesta in priznanja za našo aktivno vključitev v rekreacijske dejavnosti.
Večina nas je bila soglasna, da se bomo v bodoče, kadar nam bodo razmere to le dopuščale, na dopustu sli doma ravnali v prostem času drugače, ne samo s koriščenjem naravnih dobrot sonca, morja in zraka,- temveč tudi z v-ključitvijo v razne rekreativne dejavnosti. Le tako nam bo čas odmora nudil pravo telesno in duševno sproščenost in počutje.
Tudi med letom si moramo določiti čas za izvajanje takih aktivnosti.
Ob zaključku se tu posebno zahvaljujem v imenu vseh nas o-bema našima celodnevnima programskima voditeljema.
Milan Seme
SPREHOD IN GOBE
Od nas se poslavlja Filip Tonih, šef oddelka prodaje DE-20 v komercialnem sektorju.
URDNIŠTVO: "NAJPREJ ŽELIMO ZVEDETI NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV ZA PREDSTAVITEV ŠIRŠEMU KROGU BRALCEV? "
TONIH: "Rojen sem 03.08.1919 v Polju pri Ljubljani. Delati sem začel v papirnici Vevče na generalni direkciji papirja, nato sem odšel v Prijedor, ker sem se o-ženil. Leta 1957sem prišel v KTL.
V	tistem času je DE-20 izredno slabo delala, na Viču pa smo imeli obrat vojaških izdelkov, ki je imel dobro produkcijo do oktobra 1962, nato pa se je 1964 leta preselil v Ljubljano.
Presenetilo nas je prenehanje vojaških naročil, ker do sedaj nismo skoraj nič delali za civilno proizvodnjo.
V	tistem času smo imeli v DE-20 samo dva spiralna stroja, danes jih imamo pa kar osem.
Ob mojem prihodu v KTL je bilo vsega skupaj zaposlenih 460 delavcev, vendar pa je bilo vzdušje drugačno kot danes (ko so tako slabi odnosi). Takrat je bil tudi delovni elan prisoten, tovarištvo pa se je kazalo na sindikalnih izletih, športnih srečanjih, zato ttidi delovni uspeh ni izostal.
URDENIŠTVO: "TOLIKO O MEDSEBOJNIH ODNOSIH, KAKŠNI PA SO BILI ODNOSI S STRANKAMI? "
TONIH : "Odnosi s strankami pa so bili vedno odlični, saj me poznajo po celi Jugoslaviji samo pod imenom Filip in za priimek sploh ne vedo. Kamor sem potoval, sem bil izredno lepo sprejet.
UREDNIŠTVO: "KAJ BI PRI VAŠEM DELU ŠE IZBOLJŠALI? "
PREDSTAVLJAMO VAM.......
TOV. TONIH JE V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI ZAPOSLEN W 23 LET. ZDAJ SE ODPRAVLJA V ZASLUŽEN POKOJ
TONIH : "Razvojni oddelek ni mnogo pripomogel z novitetami, v
prodaji pa smo vsako leto dobili nove proizvode.Za bralce bi morda bilo zanimivo, da sem bil prvi organizator menze in prvi upravnik počitniškega doma v Fiesi.
Kot zanimiv dogodek, bi smatral čakanje LV linije štiri leta, nato je za kratek čas steklo, potem pa so naročila zopet ugasnila zaradi dviganja cen.
V zadnjih letih pa se je razvila tudi huda konkurenca. Doze so pričeli delati v Čačku in Varaždinu, pa tudi Belišče se je razvilo in tako smo pričeli na nekaterih področjih stagnirati.
Opozarjali smo pet let upravo na nakup novih strojev ob že sprejetih sklepih SO, pa so ga zamudili.
UREDNIŠTVO: "KAJ PA SEDAJ, KO ODHAJATE V POKOJ, KAKŠNI SO VAŠI NAČRTI? ALI PA IMATE MORDA KAKŠEN ZANIMIV HOBI? "
TONIH:"Sem že petdeset let filatelist, vendar to ni fizična rekreacija. Zbiram tudi značke, obeske, medalje, plakete, stare ure, predvsem pa sem vsak prosti čas porabil za izlete v hribe. Najlepši se mi zdi Ratitovec, saj sem ga obiskoval kar večkrat letno. Nadalje mi je všeč Blegaš, Čem-šeniške planine, Tošč, Lajda, Možici pozimi pa sem smučal na Voglu in Veliki planini. Sem tudi gobar in letošnja sezona je bila izredno uspešna; nadaljna fizična sprostitev je adaptacija rojstne hiše, kjer mi pomaga tudi sin. Predvesm sprehodov in gobarjenja ne mislim nikoli opustiti.
UREDNIŠTVO:"HVALA ZA OBŠIRNE INFORMACIJE, OBENEM VAM ŽELIMO ČIMVEČ IZLETOV IN GOB SEVEDA!"
FAUNbfcOMNl *EfcU$2
EC&IA
i1
PAUNbUOMNl REBUS	3
z" OOI
BEfcUS 4
PALlNbfcOKNI RAbEBUS 5
b=p
PAUNbfcOMNI REBUS £
PAUMbROMUI RE&US g
A
PAUNbROMMI REBUS 9
KAKO REŠU1EM0 REBUSE
Vejica ali več vejic pred narisanim pojmom ali za njim pomeni, da je treba toliko črk, kot je vejic, na začetku ali koncu besede izpustiti.
Navadni REBUS rešujemo od leve proti desni tako, da uganjujemo, kaj predstavljajo posamezni elementi rebusa. Odvzetih črk ne uporabimo več.
PALINDROMNI REBUS rešujemo kot navadni rebus, le rešitev preberemo nazaj, se pravi od desne proti levi.
RAREBUS rešujemo tako, da vse črke, ki jih odvzamemo, dodamo na koncu vseh elementov rebusa v istem vrstnem redu.
z.m.
PRVENSTVO KTL V NOGOMETU
Do konca prvenstva DO Kartonaž-ne tovarne je preostalo le še nekaj kol, ki jih nameravamo organizirati v zimskem času v telovadnici. V kolikor pa te ne bomo uspeli dobiti, bomo s tekmami nadaljevali takoj spomladi, ko bo vreme ugodno.
Trenutno je v vodstvu ekipa TOZD "Lepenka", ki je do sedaj premagala vse svoje nasprotnike in prepričljivo vodi na lestvici.
Trenutna lestvica:
1. TOZD LEPENKA	5	5	0	0	14	5	10 točk
2. TOZD KUVERTA	6	3	1	2	10	10	7 točk
3. DE-50 Ljubljana	4	2	1	1	7	2	5 točk
4. TOZD KARTONAŽNA	4	2	0	2	4	6	4 točke
5. TOZD KARTONAŽA Rakek 6		2	0	4	8	11	4 točke
6. TOZD VALKARTON	6	1	2	4	6	12	4 točke
7. DE-10 Ljubljana	4	-0	3	1	5	6	3 točke
8. TOZD PAPIRNA KONF	5	1	1	3	3	5	3 točke
LEP USPEH NOGOMETAŠEV V TRIM LIGI OBČINE LJUBLJANA-CENTER
Končano je tekmovanje TRIM lige občine Ljubljana Center v nogometu.
V prvi skupini je sodelovala tudi ekipa "Kartonažne" in zasedla odlično II.mesto, z enakim številom točk kot "Sloga", toda žal z slabšo razliko danih in prejetih golov.
Za ekipo so nastopili naslednji igralci: Rojc, Škafar, Jambrovič, Lasič S., Čatovič, Nikolič, Bizjak, Legen.
Končne lestvice:
******
I. skupina
SLOGA	10	8	2	0	66:23	18 točk
KARTONAŽNA	10	8	2	0	36:11	18 točk
PRAVNIKI	10	7	0	3	30:24	14 točk
PTT	10	6	1	3	36:22	13 točk
LOTO	10	6	0	4	44:41	12 točk
ŠOLA ZA MILIČNIKE	10	5	1	4	25:23	11 točk
PROMETNI INSTITUT	10	4	1	5	17:23	9 točk
ROG	10	4	1	5	19:27	9 točk
PROJEKT.PODJETJE	10	2	0	8	19:37	4 točke
ŽELEZNIŠKA POSTA.	10	1	0	9	9:36	2 točki
SLOV. PROJEKT	10	1	0	9	3:33	2 točki P.M.
* * *********
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
VESELA IGRICA V 5. DEJANJIH
1.dejanje
VRATAR: "Halo, radiator pušča". VZDRŽEVALEC : "Kje pušča? " VRATAR:"Mislim, da pri ventilu." VZDRŽEVALEC: "Že, že, ampak kje je radiator? "
VRATAR:"Tu pri vhodu." VZDRŽEVALEC : " Pri katerem v-hodu, hudiča"?
VRATAR: " Pri glavnem vhodu, vendar."
VZDRŽEVALEC : "Ali imate naročilnico za popravilo? "
VRATAR: "Kakšno naročilnico neki, saj tudi nisem naročil da pušča!"
VZDRŽEVALEC:"Tovariš, brez naročilnice ne bo nič, najprej naročilnica, potem pa pridemo! "
(zastor pade, radiator pušča)
II. dejanje
(vratar se po besednem dvoboju z vzdrževalcem obrne na odgovornega tovariša v DSSS in mu obrazloži težave in zaprosi za naročilnico)
ODGOVORNI TOVARIŠ IZ DSSS: "Kje pravite, da je radiator? " VRATAR:"V avli, pri glavnem vhodu."
ODGOVORNI TOVARIŠ IZ DSSS:
" Nič ne bo z naročilnico, radiator je pri glavnem vhodu in zanj je zadolžena TOZD".
(vratar se obrne na odgovornega tovariša v TGZD in mu obširno razloži težavo ter še bolj milostno zaprosi za naročilnico)
NAŠA GASILSKA EKIPA
Naša gasilska ekipa v okviru enot CZ dosega že vrsto let izredne rezultate. Zato smo malo pokramljali s svetovalcem za SLO tov. Vaggrom in gasilskim častnikom I.stopnje, inštruktorjem naše ekipe tov. Rošom.
UREDNIŠTVO: "NAJPREJ BI RADI ZVEDELI NEKAJ O SEDANJI EKIPI NATO PA O ZGODOVINI NASTANKA IN RAZVOJA TE DE JA V- . N OSTI V KTL? "
WAGGER:" Naša gasilska ekipa dela v okviru enot CZ. Sestavljena je iz delavcev TOZD in DSSS.
Ta ekipa lahko rečem, je tudi e-dina v okviru enot CZ, ki redno vadi.
Sicer je tu nekaj takih, ki se iz -mikajo, vendar pa je tudi izredno veliko pohvaljenih. Izredna pa je ožja skupina, kompletna tekmovalna ekipa, ki se imenuje desetina. Ta je tudi tista, ki se udeležuje vseh tekmovanj in dosega vidne rezultate".
UREDNIŠTVO:"ŠE NEKAJ O NASTANKU IN RAZVOJU BI BRALCI VERJETNO RADI ZVEDELI? "
Po zgodovini je pobrskal vodja ekipe tov. Roš Boris, gasilski častnik 1.stopnje.
ROŠ:"Začeli smo z delom že leta 1975 in od takrat imamo vsa leta najmanj eno zato, ker se za tekmovanja pripravljamo še posebej. Sedaj tekmujemo v okviru CZ in v okviru mestne in občinske gasilske zveze.Z doseganjem boljših rezultatov se prebijamo v višje ravni tekmovanj".
UREDNIŠTVO:"PA OMENIMO SAMO ŠE NEKAJ ZADNJIH USPEHOV?
ROŠ: "Na koncu naj povem, da smo letos 4.oktobra v sklopu tekmovanj mestne zveze zasedli 3.mesto, na občinskem tekmovanju pa kar 1. mesto izmed štirinajstih (14) ekip.
UREDNIŠTVO:"TO SO PA RES ZAVIDLJIVI REZULTATI, ZATO VAM TUDI MI ČESTITAMO V IMENU BRALCEV IN ŽELIMO VAM ŠE NA-DALJNIH USPEHOV NA TEKMOVANJIH".
Prihodnjič bodo spregovorili še člani nagrajene ekipe.
D.P.
*
*
*
*
*
ODGOVORNI TOVARIŠ IZ TOZD:
" Nič ne bo z naročilnico, za radiator v avli je odgovorna DSSS"!
(odgovorni tovariš v TOZD vratarju pojasni, da je tudi on iz DSSS in ni razloga da ne bi bilo tako tudi z radiatorjem)
(zastor pade, vratar kliče odgovornega tovariša, radiator pa še vedno pušča)
III.	dejanje
i Strokovni delavec iz DSSS se sklanja nad pisalno mizo in proučuje , delovni nalog št. 123 "IZDELAVA »OČEM DOPADLJIVEGA ELABORATA O VZDRŽEVANJU RADIATORJEV k PRI GLAVNEM VHODU" .Premišljuje, misli, tuhta..nakar skli-
če strokovno komisijo.
*
*
*
*
IV.	dejanj e
Mimo radiatorja pride Gustl; družbeno samozaščitno osveščene oči in delavoljnost mu narekujeta primeren odnos do družbene lastnine. Z "rorcagnami" zategne ventil in odide dalje.
V .dejanje
*
*
*
Neposredni proizvajalec iz TOZD se odpravlja na referendum o priključitvi nove TOZD v KTL in upa, da tam nimajo pokvarjenih radiatorjev .
Komisija za izdelavo očem dopadljivega elaborata o vzdrževanju radiatorjev pa še vedno zaseda.
KVIZ
Prva črka
Vprašanje
Priimek predsednika delavskega sveta KTL?
Ime direktorja n&še največje temeljne organizacije (možno - ime našega vodje delovne skupnosti)?
Najbolj poznan in iskan izdelek KTL?
Kraj v kateri je sedež ene izmed naših temeljnih organizacij, ki je letos praznovala svoj jubilej?
Postopek našega tiska?
Športna panoga, v kateri poteka medsebojno tekmovanje naših temeljnih organizacij?
Priimek predsednika konference osnovnih organizacij sindikata naše delovne organizacije?
Prevozno sredstvo ki ga KTL premalo koristi? (možno priimek direktorja naše temeljne organizacije)
Osnovna skupina proizvodov KTL?
Kraj v kateri je sedež naše srednje velike temeljne organizacije?
-


-)c
PRVE ČRKE PRAVILNIH ODGOVOROV NAM DAJO BRANE uD ZGORAJ NAVZDOL POKLIC V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI-
JI-.L _ t. JI. „1, J- Jl„ J- JU Jl~ JU J- J- J- J- J«. Ju k zv zv zv zv zv zv zv zv zv zv zv zv zv zv zv zv zv zv z

OBJAVA
REZULTATOV NAGRADNEGA NATEČAJA ZA IME GLASILA
KOMISIJA ZA IZBOR IMENA GLASILA DELAVCEV KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA JE PREJELA NA OBJAVLJENI RAZPIS DVANAJST PREDLOGOV ZA IME GLASILA.
IZMED PRISPELIH PREDLOGOV JE DNE 8, DECEMBRA 1981 IZBRALA TRI NAJBOLJ USPELE, KATERIM BODO PODELJENE DENARNE NAGRADE.
■k
I.	NAGRADA DIN
II.	NAGRADA DIN
III.	NAGRADA DIN
2.000,00 1.000,00 500,oo
za ime KARTON ZA IME KLEPET ZA IME PAPIRAŠ
POD ŠIFRO "top"
POD ŠIFRO "PREPROSTO" POD ŠIFRO "V LETU 1982"


AVTORJI NAJ SE Z DVOJNIKOM SVOJEGA PREDLOGA ZGLASIJO V ODDELKU ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE,
KOMISIJA ZA IZBOR IMENA GLASILA
iHtJtJHt-ltJHHHtJtJHBt*********************^*********************^*^^^^^^^
KAKŠNA JE RAZLIKA MED POLJSKIM IN JUGOSLOVANSKIM DELAVCEM?
NAGRADNA KRIŽANKA
Za poljskega delavca ve cel svet kaj dela,
za jugoslovanskega pa še njegov šef ne!
Med pravilnimi reševalci bo izžre banih 5 nagrajencev:
J. J- J. J„ J„ JI- J* J„ .L ** ** ** /k zv zv zv zv zv zv zv zv
TOF
o /v/C/wwC/C
ŠPORTNO REKREATIVNA DEJAVNOST V PRVEM TROMESEČJU LETA 1982
1.
2.
3.
4.
5.
nagrada
nagrada
nagrada
nagrada
nagrada
Bliža se nam zimska sezona, s tem pa tudi športno rekreativna 'dejavnost predvsem v naslednjih športnih panogah: kegljanje, smučanje, sankanje, streljanje in šah.
Kot vsako leto bomo tudi v letu 1982 organizirali prvenstvo DO Kartonažne tovarne v smučanju in sankanju. Čim bo zapadlo dovolj snega, bomo organizirali smučarsko prvenstvo in to po vsej verjetnosti v Kamni gorici, saj so tam tereni za naše prvenstvo res najprimernejši. Nadalje bomo organizirali prvenstvo v sankanju pod Storžičem. Tudi ta zvrst rekreacije je postala med našimi delavci zelo aktualna, tako da pričakujemo v letošnjem letu rekordno udeležbo.
Šahisti se bodo udeležili prvenstva Ljubljane, obenem pa bo
organizirano tudi prvenstvo delovne organizacije.
Kot vsako leto bomo tudi letos organizirali prvenstvo v kegljanju za moške in ženske in to posamezno in ekipno.
Tudi ostale TOZD zunaj Ljubljane, bodo s svojimi ekipami sodelovale v raznih trim ligah, v različnih športnih panogah. Predvsem bodo aktivni kegljači v Rakeku, smučarji v Tržiču itd.
Organizirati nameravamo tudi dva enodnevna smučarska izleta na bižnja smučišča, če bodo snežne razmere ugodne. Mislimo tudi na zimske počitnice, s tem pa na smučarske tečaje, odnosno rekreacijo otrok naših delavcev.
Skratka, športne dejavnosti bo dovolj, koliko jo boste deležni vi, pa je odvisno predvsem od vas!
--------- 11 ■ M -
Rešitve oddajte osebno ljite v zaprti kuverti "nagradna križanka" na
250 din 200 din 150 din 100 din 100 din
ali pa poš z oznako naslov:
Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne
6.	6. 1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi
7.	točke prvega odstavka 36. čle-
na zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.
PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE S PREJŠNJE ŠTEVILKE GLASILA:
Vodoravno: SN OB, EP, OSA, ROKO -MET, SMALTA, DA, BIROKRACIJA, MED, RS, N, RL, KVEKER, ULOV, TETA, NAVITA, ATAKA, ČOMO-LUNGMA, EMBALAŽA, CT, ASESOR, ADAM, AN, TISA, OS, RTS, P, R,
A MBA, ADVOKATURA, TOALETA, ERGO, NI, EROT, PRESTA, RZ, BIATLON, TEMA, RAK, A M ATI, AORTA, AS, TŠ, KRAVAL, AMI, AT, UL, PN, SWERIGE, STRAŽA, OBLA, TATE, AZ, PIONIR, KVEDER, ANANAS , ORK, RAST, SAVA, AN, ANTUN, JN, Č OLN AR, VADBA, TANTIEM A, KIJEV, OVES, OAZA, LR, TKON,
AC E V, V V, ATA, NEOLITIK, SRT, ATENE, MLAKA,ZRKLO, AKT, E, S,ILO,RA,TETA,IA,NO,RIPS,OB, JEŽA, MIREN, VAS, ALT, LAR,
LESTEV, NG, ORO, MOLNAR, DRIM, PART, OTIATER,IVJE, O, ALBINA, MARJANA, AIN, ICEK, TEATER, ANKETA, KANJA, CENA, RAC ,
PAVI, PETKA, IL, PAT, KG, PAPIRNI, STAN, NEMO, ZVITKI, TASTER, AS.
Oddelek za samoupravljanje in informiranje, Ljubljana, Čufarjeva. 16, najkasneje do 15. januarja 1982 Isti rok velja- za rešitve "MINI KVIZ".
Nagrade so podeljene:
V prostorih informativne službe je bilo dne 1.12. 1981 žrebanje pravilnih rešitev nagradne križan ke.
Od sveh poslanih rešitev je bilo izžrebanih pet pravilnih rešitev:
1 .nagrada
ŠTREKELJ Majda - DSSS
250 din
2.nagrada	200 din
ŠIRCELJ Majda - TOZD Kuverta
3.nagrada	150 din
KURE Martina - TOZD Kuverta
4. nagrada
JAPELJ Slavka - DSSS
100 din
5.nagrada	100 din
TRAMPUŠ Janez - DE-50
NAGRADNA KRIŽANKA
SUOfc>oV-
-i|co
\iet^kne
tuno
IME
10NG-
HA>