UDK 811.163.6’282 Rezijansko úbac/Íbac »oven« (Njiva)
Metka Furlan Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 4, oktober--december
ZRC SAZU, Ljubljana
REZIJANSKO ÚBAC/ÚBAC »OVEN« (Njiva)
(Praslovansko *ovòcy »oven« v rezijanski sloven{~ini)
Rezijansko njivsko úbac/wÍbac »oven« in bilsko wÍbac »isto« se izvaja iz izhodnega
slovenskega oksitoniranega *ovÌc (m.), g. *ovc$ < psl. *ovòcy (m.), g. *ovyc2.
The rezijansko dialectal úbac/wÍbac »ram« (Njiva) and wÍbac »idem« (V Bili) are
derived from the primary Slovene and-stressed word *ovÌc (m.), g. *ovc$ < Old Slavonic
*ovòcy (m.), g. *ovyc2.
1 Etnolog Milko Mati~etov je posebno pozornost pritegnil z opozorilom, da v
rezijanskem govoru Njive ovnu ne pravijo tako kot v govoru Solbice ovén* oziroma
govoru Bile mulón, ampak úbac (Mati~etov 1998: 56). Ob tem je zapisal, »Da pa bi se
kdo prehitro ne lotil iskanja tujih paralel, poglejmo najprej, ali do te besede ni pri{lo
morda po notranjem rezijanskem razvoju ...« (isti: 61 op. 26), in sklepal, da naj bi
bil rezijanski -b- v úbac iz prvotnega sln. *ovÎc nastal po interkalaciji labialnega
zapornika, ki je med w in c1 znana tudi npr. v rez. áwpca »ovca« (nelocirano Ra-
mov{ 1928: 118; isti 1935: 38). Hkrati je Mati~etov pomislil, »kaj ~e nagajivi sose-
dje iz drugih rezijanskih vasi niso Njivjanom morda samo podtaknili (si nala{~
izmislili, »skovali«) za ov~jega samca ime *ówbac, úbac, da bi se iz njih lahko
ponor~evali: »Glejte, {e tega ne vejo, da se mu pravi »oven«!« (Mati~etov 1998: n.
m.). Mati~etova razlaga, da bi bil -b- v tem rezijanskem leksemu tako kot v áwpca
interkaliran, sicer ni sprejemljiva, ker rezijanski refleks izhodi{~nega slovenskega
imenovalnika *ovÎc pogoja za interkalacijo nikoli ni izpolnjeval, v oblikah s kon-
zonantnim zaporedjem wc (npr. v rodilniku *ovca) pa bi zaradi slede~ega nezve-
ne~ega -c- pri~akovali interkalirani nezvene~i zapornik -p- kot v rez. áwpca (f.)
»ovca«. Kljub temu je Mati~etova domneva, da naj bi se v rezijanskem úbac ohran-
jal mo{ki slovni~ni ustreznik *ovycy = sln. *ovÎc k splo{noslovanskemu *ovyc# (f.)
= sln. knji‘. óvca ve~ kot verjetna. Njegovega pomisleka o internorezijanskem
neologizmu pa ne bi smeli vzeti v resen ozir, saj je bil gotovo brez preverjanja po
drugem slovenskem, kaj {ele slovanskem leksikalnem fondu izre~en ad hoc. Kakor-
koli ‘e, Mati~etovo opozorilo je hvalevredno, ker je z njim spro‘il vpra{anje, ki je
relevantno tudi za praslovansko leksiko. Novi psl. leksem *ovycy namre~ med
drugim spreminja tudi dosedanjo relativnokronolo{ko razlago o nastanku psl. ‘en-
skega para *ovyca iz praide. samostalnika kategorije ‘ivosti *HáÓi-/*HóÓi-2
   * Z znakom za akut ª je v rezijanskem sinhronem gradivu ozna~eno mesto naglasa.
..
1___Interkalacija labialnega zapornega elementa je v rezijan{~ini potrjena tudi med w in t, d, }, ~, s, z, {, ‘, n
in l (Ramov{ 1935: 38). Pojav je bil v zahodnem slovenskem jezikovnem prostoru sicer najbolj tvoren v
histori~ni rezijan{~ini in je ju‘neje sporadi~no potrjen tudi v gori{kih govorih (npr. l. 1607 aup;a
»ovca« poleg auchiar »ov~ar« (Alasia); tpn. Doberdob (o tem Ramov{ 1924: 40)). Danes je tudi v
rezijanskih govorih ‘e precej zabrisan, prim. wápca (Bila (SLA)) : wáwca (Bila (Steenwijk 1998: 330)).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_4_i.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
»ovca/oven« (prim. klinopisnoluv. 3+ÓÄ- (splo{ni spol) »ovca/oven«, sti. ávi- (m., f.)
»ovca, oven« (poleg avik-- (f.) »ovca« ), gr. oüs (m., f.), g. oiós »ovca, oven«, lat.
ovis (f.), g. -is »ovca«, lit. avìs (f.), g. -iäs »isto«, let. avs (f.)).
1.1 Vpra{anje relativnokronolo{kega in besedotvornega nastanka psl. para
*ovòcy (m.) : *ovyc# (f.) v odnosu do praide. *HáÓi-/*HóÓi- »oven/ovca« sem ob-
ravnavala drugje,3 pri~ujo~i prispevek namenjam le vpra{anju, kako je sln. rez. úbac
nastal iz izhodnega sln.*ovÌc (m.), g. *ovyc2 »oven« oz. psl. ovòcy (m.), g. *ovyc2.
Rezijansko úbac je namre~ slovanska beseda, ki je iz izhodi{~ne slovenske {ele v
rezijanskem sistemu do‘ivela vrsto sprememb, ki je niso le v odnosu do sln. femi-
nativa *ovc$, ampak tudi v odnosu do sln. *ovÌc naredile te‘ko razpoznavno in bi
zato lahko postala plen parajezikoslovnih sodb. Vse preve~krat (namerno?)
presli{ano ali pa neupo{tevano je namre~ znanje, da je vsak jezikovni sistem (manj{i
ali ve~ji) in tudi njegov leksikalni fond rezultat razvoja in da je jezikovni razvoj, ki
je deloval na razli~nih jezikovnih ravninah in povzro~il nastanek novih sistemov oz.
novih leksikonov, mogo~e prepoznavati le z aplikacijo dveh metod: primerjalne
metode in metode rekonstrukcije. Vpra{anje nastanka dolo~enega leksema v jezi-
ku, nare~ju ali govoru je namre~ ob strogem upo{tevanju sinhronega stanja sistema,
kateremu leksem pripada, re{ljivo le s primerjalno metodo, ki omogo~a vedenje, ali
je enak leksem znan tudi v katerem drugem sorodnem jezikovnem sistemu, metoda
rekonstrukcije pa omogo~a vedenje, iz katerega jezikovnega sistema ta leksem
izhaja in kako se je kot temeljna formalno-pomenska komunikacijska enota jezika
v tem jezikovnem sistemu glasil. Vse to pa hkrati dopu{~a, da lahko formalnemu in
pomenskemu razvoju takega leksema sledimo od njegovega etimolo{kega nastanka
pa vse tja do njegove zadnje, sinhrone pojavnosti. @al je zgodovinskost na{e lek-
sike, ki je bila utrjena ‘e z Miklo{i~evim etimolo{kim slovarjem slovanskih jezikov
(Furlan 1994: 7 ss.), {e vedno premalo uzave{~ena. Enako premalo uzave{~eno je tudi
dejstvo, da sta primerjalna metoda in metoda rekonstrukcije pravzaprav univerzalni
metodi, ki sta nujni in neobhodno potrebni pri diahroni analizi vseh jezikovnih
sistemov. Brez njiju namre~ (pred-)zgodovine besedja in jezikov ni mogo~e
preu~evati. Zato je analiza in razlaga postanka slovenskih nare~nih sistemov oz. nji-
hovih leksikalnih fondov oz. njihovih enot brez dosledne aplikacije teh dveh metod
458 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 4, oktober--december
2___Praide. rekonstrukcija poimenovanja za ovco/ovna je z alternirajo~ima osnovama predstavljena
zato, ker se je leksem tako kot npr. tudi *déru-/*dóru- (n.) »drevo, les« prvotno sklanjal po
akrostati~nem akcentskem vzorcu z o-jevsko prevojno stopnjo v krepkih in z osnovno prevojno stopnjo
osnove v {ibkih sklonih, ki je imela zaradi vzglasnega anatolskega 3- iz praide. *H2 osnovno stopnjo
a-jevsko. Tako Schindler, FS Pedersen, Wiesbaden, 1994, 395; isti, Die Sprache 15 (1969), 153 op. 60,
ki a-jevsko vokalno barvo dokazuje tudi s toh. B awi (nom. pl. f.) »ovce«. Predpostaviti pa bi jo bilo
mogo~e tudi za staro indij{~ino, kjer je vzglasni vokal a- v odprtih zlogih vedno kratek (prim. ávi-,
avik--) in torej ne more biti iz ide. o, kar bi v istih pozicijah spro‘ilo delovanje Brugmannovega zakona.
Druga~e o sti. vzglasni kra~ini samo pri ávi- Mayrhofer, FS Neumann, Innsbruck, 1982, 184 op. 20, ki
sklepa, da naj bi bil kratek vzglasni a- v oblikah z odprtim zlogom analo{ki po bolj pogostih rigvedskih
oblikah z zaprtim zlogom ávy-.
3___O tem v prispevku Praslovansko *ovòcy (m.) : *ovyc# (f.) v Etymologické symposion Brno, 1999.
7.-- 9. záVí 1999 (v tisku).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_4_i.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
brezperspektivna. Vpra{anje nastanka dolo~enega leksema je namre~ vedno
vpra{anje njegovega diahronega razvoja.
2 Mati~etov je ob mo‘nosti, da je úbac nastal iz slovenskega * ovÌc (m.) »oven«,
tudi menil, da bi bil to internorezijanski neologizem, ki naj bi ga drugi Rezijani no-
votvorili in Njivjanom »podtaknili« (Mati~etov: 61 op. 26). Slednjega mnenja -- kot
re~eno -- ne gre jemati v resen ozir. Neologizmi kot najmlaj{a plast leksikalnega
fonda, naj so nevtralni ali pa stilisti~no obarvani, ne nastajajo kar tako, ampak vedno
na podlagi besedotvornega vzorca, ki je bil v ~asu njihove tvorbe brez te‘av
razpoznaven v samem sistemu. Iz rezijanskega gradiva, ki mi je na razpolago, lahko
ugotavim, da je opozicija maskulinativ : feminativ na tem podro~ju najbolj pogosto
izra‘ena z besedotvornim vzorcem -ø- : -{kica, npr. pastír : pastír{kica; mulinár :
mulinár{kica (Solbica -- SLA). Ta o~itno pri nastanku úbac ni bil udele‘en, tudi zato
ne, ker primerjalno slovensko in slovansko gradivo nedvomno potrjuje obstoj
slovanskega kon~no nagla{enega leksema *ovòcy (m.) in tako ka‘e na ve~jo verjet-
nost prvega dela Mati~etove razlage.
2.1 Slovansko *ovòcy (m.), g. *ovyc2  »oven« namre~ potrjuje naslednje gradi-
vo:
a) v Gutsmannovem slovarju pod geslom Schöps navedeno slovensko ovez
[ovec]. Pomena »ko{trun« in »oven« se pri histori~no istih leksemih pogosto izmen-
jujeta, tako da v etimolo{kem smislu prvotno poimenovanje za ko{truna lahko
za~ne ozna~evati ovna in obratno, prim. sln. dial. skópec »oven« (notranjsko (Stari
Trg pri Lo‘u, Vrhnika pri Lo‘u), belokranjsko (Adle{i~i) -- SLA) : »ko{trun«
(kra{ko (Mavhinje na Krasu) -- SLA), ~. skopec »isto«, gl., dl. skop »skopljena
‘ival«; sln. dial. óven »ko{trun« (me‘i{ko koro{ko (Koprivna) -- SLA) : sln. knji‘.
óven. Pomen Gutsmannove glose je zato gotovo sekundaren, nastal iz prvotnega
»oven«.
b) rusko arhangelsko ovéc (m.), g. ovcá, ki je skupno ime za ovco in ovna
(SRNG: XXII, 295);
c) gornjelu‘i{ko ÓoÓc »oven«, ki je izpri~ano tudi v sintagmi ¡mzany ÓoÓc
»ko{trun« in je po podatkih iz lu‘i{kega dialektolo{kega atlasa redek, zato verjetno
v njem tudi ni kartografiran (SS: 76, 78);
~) pomorjansko Óovc, -a »oven«, ki v Lorentzovem slovarju ni lociran in spada
v otro{ko govorico (Lorentz 1971: III 747).
2.2 To gradivo hkrati ka‘e na obstoj praslovanskega para *ovòcy (m.) : *ovyc#
(f.), ki je bil v besedotvornem razmerju maskulinativ : feminativ v primerjavi do
funkcionalno enakega in tvornega praslovanskega vzorca *-ycy (m.) : *-ica (f.), npr.
*porsòcy : *porsèca = sln. prásec : prasíca, *dvlavycy : *dvlavica = sln. dzlavec:
dzlavica (Trubar; rezijansko) ... osamljen in prav zato brez vpliva na jezikovni
sistem. Njuna medparadigmatska vez se je zato {ibila, kar je povzro~ilo, da je bil
maskulinativ skoraj povsod zamenjan z drugo obliko, npr. ali z *ovònw, *baranw ...
Skoraj povsod, saj je vez ostala ‘iva vsaj tja do nastanka njivskega rezijanskega go-
vora.
Metka Furlan, Rezijansko úbac/Íbac »oven« (Njiva) 459
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_4_i.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
3 Pred Mati~etovim je úbac v pomenu »oven« za Njivo evidentiral ‘e Baudouin
de Courtenay: úbac, akz. sg. úbaca. Tudi Logar in Rigler sta ga na Njivi v za~etku
60. let evidentirala kot wÍbac »oven« (SLA), torej s proteti~nim w- in zasoplim Í.
Kot wÍbac »oven« je bil zabele‘en tudi v Bili, kjer je ob~uten kot tuja, nebilska be-
seda (Steenwijk: 332).
3.1 Po podatkih iz gradiva za SLA se na Njivi ovca glasi áwca, torej brez pro-
teti~nega w-, v Bili pa wáwca (Steenwijk 1992: 330) s proteti~nim w-. Pred rezijan-
skim vokalom o iz slov. *o je taka proteza v Bili -- vse ka‘e -- sistemska, na Njivi pa
ne, prim. npr. bilsko worÍl »orel«, wotrák »otrok«, wásan »osem«, wátrabe
»otrobi«, wásla »osla«, wása »osa«, wáblak »oblak« (Steenwijk 1992: 328, 329,
330) : njivsko otrák, ásen, átrobje, oltár, ásla, ása, áblak (SLA). Za razliko od Bile
proteti~ni w- ni tipi~no njivski niti pred u-jevskim vokalom (< slov. *o, *u), npr.
utruct »otroci« (SLA) < *otrocï, Îkná »okno« (SLA)4 < *okwnÜ : Íhí »uho« (SLA)
< sln. *uhù < slov. *Ùcho. V vsem njivskem gradivu za SLA je namre~ ob wÍbac
mogo~e najti samo {e primer ziz wÍhe »z u{esi«. Zato bi za relevantna para analize
morda veljalo vzeti njivski úbac : áwca in bilski wÍbac : wáwca.
3.1.1 Praslovanski izhodi{~ni par njivskega úbac : áwca in bilskega wÍbac :
wáwca je bil v maskulinativu tako kot njegov sinonim *ovònw = sln. knji‘. óven,
rez. ovén (Osojane (SLA); Solbica (Mati~etov 1998: 56)) oksitoniran *ovòcy (m.),
g. *ovyc2, prim. rus. arhangelsko ovéc, g. ovcá, v feminativu pa premi~ne akcentske
paradigme *ovyc#, akz. *ñvycÜ, npr. hrv. (Novi) ofc$, akz. ñfcu, nom. pl. ñfce (Illi~-
-Svyti~: 99; Juri{i}: 145), sln. zastarelo óvca, akz. ovcÖ, nom. pl. ovcr (Valjavec:
194) in dial., npr. uc$, akz. ucó, nom. pl. uch (Jeroni{~e (SLA)). V prvotnem sloven-
skem sistemu se je par glasil *ovÌc : *ovc$. V predhistori~nem ~asu, ko je v rezi-
jan{~ini {e obstajala kvantitetna opozicija v nagla{enih zlogih in je bila interkalacija
labialne zapore ‘e izvr{ena, bi to dalo rezijanski par *ov$c : *owpc$, in nadalje
njivski *ovác5 : *owcá ter bilski *wovÍc : *wowcF. Za prvi ~len para prim. njivsko
udovác (SLA) < *vydovòcy in bilsko lonÍc < *lonòcy. Izpri~ano úbac/wÍbac se od
foneti~no pri~akovanih refleksov -- ~e ne izpostavim alternirajo~e proteze -- razli-
kuje a) po odpravljeni oksitonezi (enak pojav je znan tudi pri refleksu feminativa),
b) po u-jevskem vokalu (deloma tudi zasoplem) pod naglasom, c) po medglasnem
-b- namesto pri~akovanega -v-.
3.2 Rezijan{~ina je ohranila kon~ni{ki naglas v primerih tipa sln. *lonÌc <
*lonòcy, *potñk < *potòkw in tipa sln. *sestr$ < *sestr#, npr. njivsko udovác, lonéc,
píták : sastrá, wodá (v zvezi wodá spadúwa dálu »slap«), visoká (adj. f.) (SLA);
bilsko wodovÍc, lonÍc, konÍc, wotrák : sastrF, ‘anF, visokF (adj. f.) (Steenwijk
1992: 328, 277, 269, 329, 307, 335, 324). Medtem ko je staro akcentsko mesto v
460 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 4, oktober--december
4___Vzglasni u-jevski vokal v tej obliki ni regularen in je morda analo{ki po lok. sg. *Îknt. Pri~akovani
refleks imenovalnika bi se namre~ glasil *okná, prim. bilsko wokná. V predhistori~nem obdobju
rezijanskega sistema delujo~i disimilatori~ni prehod prednaglasnega o + u pred visokimi vokali *x (<
**Í), *í (< *-ûjy), *ï (< *ï) se v njivskem gradivu za razliko od bilskega potrjuje tudi pri refleksu
kratkega jata, npr. njivsko tu w kÎtlt (SLA) : bilsko kotlt (Steenwijk 1992: 270).
5___V zvezi z njivsko opozicijo a : e npr. v udovác : lonéc in rekonstrukcijo *ov$c glej op. 8.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_4_i.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
primerih tipa *lonÌc (prim. sln. knji‘. lónec) ohranjeno in ga potrjujejo tudi rezijan-
ski refleksi psl. *ovònw, prim. ovén (Osojane (SLA); Solbica (Mati~etov 1998: 56),
ovÍn/ovFn (Bila (Steenwijk 1992: 290), je akcentski umik pri tipu *sestr$ samo
navidezen in ni sistemski, ker je rezijan{~ina v imenovalnikih ednine ‘enskega
spola a-jevske prvotne slovanske premi~ne akcentske paradigme tipa *vod#, akz.
*vñdÜ delno posplo{ila baritonirano obliko, npr. njivsko kása (ob akz. káso), ása,
hára, náha (ob akz. ná náho »na nogo») : kozá, wodá (SLA); bilsko wása (ob akz.
wáso), wájska (ob akz. wájsko), gára (ob akz. gáro), nága (ob akz. nágo), wáda (ob
akz. wádo) : kozF (Steenwijk 1992: 330, 329, 259, 288, 329, 270).6 Pri rezijanskih
refleksih izhodnega sln. *ovc$ (f.) je tak{en analo{ki akcentski umik v imenoval-
niku splo{no izveden, prim. wápca (Bila (SLA)) : wáwca (Bila (Steenwijk 1992:
330)); áwca (Solbica (SLA)); áwca/ápca (Osojane (SLA)); áwca (Njiva (SLA)).
Tako kot pri drugih a-jevskih samostalnikih ‘enskega spola prvotne slovanske
premi~ne akcentske paradigme je sekundarna, analo{ka baritoneza za~ela prodirati
tudi v druge prvotno slovanske oksitonirane sklone (Rigler 1972: 120 s.), kar je npr.
privedlo do njivske oz. bilske rodilni{ke oblike ednine áwce (SLA) oz. wáwce
(Steenwijk 1992: 330) proti npr. sln. rez. wowc0 (Bila (Steenwijk 1992: 330)), hrv.
~ak. ovcä (Vrgada (Juri{i} 1992: 145)), r. ovc:, pa verjetno tudi do njivskega
mno‘inskega rodilnika úwc (SLA)7 ← rez.*uwxc < severozahsln. *ovxc < slov.
*ovòcy = sln. knji‘. ovác, hrv. dial. ovác (Novi (Juri{i} 1973: 145)). Njivsko úwc (g.
pl. f.) in bilsko uwcí (g. pl. f.) z vzglasnim u- proti vzglasnemu zasoplemu í (npr. v
imenovalniku in rodilniku ednine) izpri~uje rezijanski disimilatori~ni prehod pred-
naglasnega o > u pred visokima vokaloma x (< sln. *Í) in í (< psl. *-ûjy), ki je de-
loval pred analogno odpravo oksitoniranih oblik v a-jevski deklinaciji samostal-
nikov ‘enskega spola (prim. njivski g. pl. f. úwc) in tudi pred sovpadom rez. *ï in
rez. *$ < severozahsln. *q < sln. *Ì v bilski polglasnik Í, kot je o~itno iz bilske opoz-
icije kutlÍ} < *kotylït’y : kotÍl < *kotòlw oz. muglÍ »mogli« : moglF »mogla«.
3.2.1 Baritoneza v úbac/wÍbac je namesto pri~akovane oksitoneze *ovòcy > sln.
*ovÌc > severozahsln. *ovqc > rez. *ov$c > njivsko *ovác, bilsko *wovÍc gotovo
sekundarna. Rezijan{~ina je prvotno slovansko oksitonirano paradigmo o-jevskih
Metka Furlan, Rezijansko úbac/Íbac »oven« (Njiva) 461
6___O tem Rigler (1972: 120 ss), ki analogno baritonezo v samostalnikih tipa gára razlaga s
posplo{itvijo po sklonih, ki so bili v sln. cirkumflektirani na kon~nici = slovanski baritonirani (akz. sg.
in nom.-akz. pl.) in se v rezijan{~ini ka‘ejo ponovno baritonirani zaradi terciarnega akcentskega umika,
npr. akz. sg. *gñrÜ + sln. gorÖ + rez. gáro, nom.-akz. pl. *gñra + sln. gorr + rez. gáre. V zvezi z
domnevo, da v rezijan{~ini terciarni akcentski umik ne bi bil izveden, glej Vermeer, The Treatment of
the Proto-Slavic Falling Tone in the Resian Dialects of Slovene -- Dutch Studies in South Slavic and
Balkan Linguistics (= Studies in Slavic and General Linguistics 10, 1987, 275--293).
7___Dvomim, da bi pri razlagi njivskega úwc (g. pl. f.) in pri Ramov{u (1935: 34), nelociranega úpc
pri{la lahko v po{tev Ramov{eva razlaga o izhodnem baritoniranem g. pl. f. *òvycy + sln. £vÎc, prim.
hrv. {tok. ñv+c+ (Ramov{ 1997: 452), ker bi to dalo rez. *úvac, ~e ne ‘e *ávac. Prvotni oksitonirani g.
pl. bi bilo v rezijan{~ini potrebno predpostaviti tudi pri *okwnó. Le z izhajanjem iz g. pl. *okìnw = sln.
ukàn (Dalmatin; Ramov{ 1997: 452) -- torej ne *ókwnw = sln. knji‘. £ken -- , kar je prek rez. *ukxn v
polo‘aju pred nosnikom dalo *ukín, je namre~ mogo~e razlo‘iti izvor analogne njivske pluralne osnove
ukin- (npr. tá na ukínec (SLA)) in bilske ukín- (npr. nom. pl. ukíne poleg oknáwji, akz. pl. ukíne poleg
wákne (Steenwijk 1992: 328)).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_4_i.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
samostalnikov s prednaglasnim kratkim vokalom namre~ ohranila, npr. njivsko
udovác, lonéc, píták (SLA), bilsko wodovÍc, g. wodovcF »vdovec«, lonÍc, lok.
luncÍ »lonec«, konÍc, g. koncF »konec«, wotrák, g. wotrokF (Steenwijk 1992: 328,
277, 269, 329). Najti je mogo~e sicer redke primere z odpravljeno oksitonezo, a
vedno le v stranskosklonskih oblikah. V teh redkih primerih je odpravljena oksi-
toneza
a) posledica foneti~nega odpravljanja jezikovno te‘ko obstojnih fonemskih
zaporedij, ki bi ogrozile jezikovni ob~utek o internoparadigmatski povezanosti
oblik (npr. rez. pÍs, g. pÍsa, d. pÍsu »pes« (Bila (Steenwijk 1992: 293)), pás, -a
(Njiva (SLA)), prim. sln. knji‘. pqs, g. ps$ < *pòsw, g. *pys2);
b) posledica internorezijanske reinterpretacije imenovalnika (npr. rez. worÍl, g.
woràla »orel« (Bila (Steenwijk 1992: 328)) ← *oròlw, g. *oryl2 po rezijanskem
vzorcu pitilÍn, g. pitilàna »petelin« (isti: 293) < *pmtelènw, g. *-èna {ele iz ~asa, ko
disimilatori~no ukanje prednaglasnega o ni bilo ve~ tvorno, sicer bi pri~akovali g.
*wuràla, prim. bilsko kuràtu) ali pa
c) posledica posplo{itve akcentskega mesta iz imenovalnika, ki je lahko tudi ‘e
starej{a in ne le internorezijanska (npr. rez. paták , g. patáka, d. patáku »potok«
(Bila (isti: 292)), píták , lok. pítáci (Njiva (SLA)), prim. sln. knji‘. pótok, g. pot£ka
= ~rnovr. pót"k, g. p"tÙÎk", lok. n" p"tÙÎ} (Tominec 1964: 174) < *potòkw, g.
*potòka = hrv. pòtok, g. -a, r. potók, g. -a, ukr. potík, g. potóku ← *potòkw, g. *po-
tok2; toda osamljeno sakál, g. sakála »sokol« (Bila (Steenwijk 1992: 306)), prim.
sln. knji‘. sókol, g. sokóla, tudi sokñl, g. sokóla, hrv., srb. sòkò, g. sokòla, r. dial.
sokól, g. sokolá).
3.2.2 Baritoneza v úbac/wÍbac je glede na znano in meni dostopno rezijansko
gradivo s slovanskim prednaglasnim kratkim vokalom lahko le analo{kega nas-
tanka. Ker je bila medparadigmatska praslovanska vez *ovòcw (m.) : *ovyc# (f.) v
slovenskem jezikovnem sistemu ohranjena vsaj v delu rezijanskega sistema, je ver-
jetno, da je na analogni akcent v rez. úbac/wÍbac vplival prav njegov par ‘enskega
spola. Interkaliranje bilabialnega zapornika v konzonantno skupino -wc- → -wpc-
namre~ njune medparadigmatske vezi ni o{ibilo, ker so pogoj za interkalacijo
izpolnjevale skoraj vse oblike sklanjatvenega vzorca tako maskulinativa *ovÌc kot
tudi feminativa *ovc$. Refleksa rezijanskih oblik rodilnika mno‘ine maskulinativa
in feminativa sta namre~ ta pogoj za~ela izpolnjevati, ~e se je v genitivih plurala
tematskih samostalnikov posplo{ilo sklonilo u-jevske deklinacije (npr. g. pl. m.
*ovûcy > sln. *ovÍc > severozahodnosln. *ovxc > rez. *uvxc (posredno po analogni
baritonezi v njivskem úwc (SLA), nelocirano úpc (Ramov{ 1935: 34)) → **uwc-úw
(< *-óvw) > **uwpc-úw, prim. g. pl. dnúw »dnevov« (Bila (Steenwijk: 250)), in ko
se je v genitivih plurala a-jevskih samostalnikov posplo{ilo sklonilo i-jevske dekli-
nacije (Ramov{ 1952: 60), npr. g. pl. f. *ovûcy > sln. *ovÍc > severozahodnosln.
*ovxc > rez. *uvxc → **uwc-í > **uwpc-í,8 prim. bilski g. pl. f. uwcí (Steenwijk:
462 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 4, oktober--december
8___Refleks kratkega nagla{enega polglasnika ustvarja v njivskem gradivu opozicijo udovác, vás »ves«,
pás »pes« : lonéc (SLA). Izhodi{~no rezijansko stanje a/$ < *Î/*Ì (o tem Logar 1996: 235) je torej na
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_4_i.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
330), upcí (nelocirano Ramov{ 1935: 34). Ker refleks rezijanske oblike za nomina-
tiv sg. maskulinativa *ovÌc takega pogoja nikoli ni izpolnjeval, je bil v tem oziru
edina izstopajo~a in pri ohranjanju paradigmatske konsistentnosti mote~a oblika.
Tako v svoji paradigmi kot tudi v medparadigmatski vezi s sorodnim feminativom.
3.2.2.1 Medparadigmatska vez je najmo~nej{i dejavnik, ki jezikovni sistem
ohranja konsistenten in zato ‘iv in tvoren. Prav medparadigmatske vezi so namre~
temeljni pogoj za obstoj vsakega jezikovnega sistema. Zato ne presene~a, da se
ohranjajo tudi v {kodo ohranjanja nemotenega sistemsko pogojenega jezikovnega
razvoja. Dogaja se, da je v oblikah ene paradigme zgodovinsko utemeljeni sistem-
ski razvoj prav zaradi ohranjanja medparadigmatskih vezi pretrgan, vanje pa se vne-
sejo jezikovni podatki, ki so zgodovinski in sistemsko utemeljeni le v oblikah
paradigme sorodnega leksema, s katero zato medparadigmatska vez sploh obstaja.
Samo zaradi ohranjanja medparadigmatske vezi se na primer rezijansko srákica
»srajca«, gori{. *srakica = ;raki;a (Alasia), pkm. sràkica glasi tako in ne *srá~ica,
kot bi pri~akovali. Tudi cirkumflektirana intonacija v manj{alnici nÖ~ca k nÖ~ ni
zgodovinsko pogojena, ampak analo{ko zaradi ohranjanja medparadigmatske vezi
povzeta po sorodnem paru nÖ~, prim. hrv. nò}ca.
3.3 V paradigmi feminativa áwca (Njiva)/wáwca (Bila) je alternacija u/á rezultat
disimilatori~nega prehoda prednaglasnega o > u pred visokimi rezijanskimi vokali
pred odpravljeno oksitonezo (npr. rez. *owpc$ (nom. sg. f.) : *uwpc-í (g. pl. f.) →
bilsko wáwca : uwcí). Maskulinativ úbac/wÍbac pa ima za izhodni slovenski *o
samo u-jevski refleks, in sicer navadnega (Njiva) ali zasoplega (Njiva + V Bili). V
rezijanski paradigmi maskulinativa *ovÌc je bil vokal u < sln. *o tako kot v rezijan-
ski paradigmi feminativa *ovc$ lahko rezultat disimilatori~nega prehoda predna-
glasnega o > u pred visokimi vokali, npr. nom. pl. m. *ovcï > sln. *ovcï > rez. *uw-
pcï > bilsko *uwcÍ, njivsko *Îwcà. Toda v dajalniku in mestniku s sklonilom *-Ú je
enak vokal iz *o lahko nastal po asimilaciji o -- ú > u - ú. Medtem ko ima bilski
govor v takih primerih vedno le navaden vokal u, lahko v njivskem pri~akujemo
tudi zasoplega, prim. bilsko luncÍ (d. sg. m.) »loncu« (Steenwijk 1992: 277), wudu-
wcÍ »vdovcu« (isti: 328), utrukÍ. »otroku« (isti: 329) < *otrokÚ, tudi klubÍk (isti:
268), toda njivsko klÎbÍk »klobuk« (SLA) < *klobÚkw z zasoplim asimiliranim
vokalom. Enako razmerje med rezultatoma, tj. navadno : zasoplo, je mogo~e ugo-
toviti tudi pri u-jevskih vokalih, ki so disimilatori~nega nastanka pred visokimi
predhistori~no kratkimi vokali, prim. njivsko mÎjà »moji« (SLA) < *mojï (= bilsko
mujÍ (Steenwijk 1992: 120)). Ker pa vse rezijanske sklonske oblike maskulinativa
*ovÌc pogojev za disimilacijsko ali asimilacijsko ukanje niso izpolnjevale (npr. sln.
*ovÌc (nom. sg. m.) > rez. *ov$c; sln. *ovc$ (g. sg. m.) > rez. *owpc$), bi kot pri
feminativu tudi v paradigmi maskulinativa pri~akovali alterniranje u/Í : í, npr. rez.
*ov$c (nom. sg. m.), *owpc$ (g.), *uwpcÚ (d.); *uwpcï (nom. pl.), *uvxc (g.) →
*uwpc-úw... Po analogni uvedbi baritoneze pod vplivom feminativa, ki je morala
delovati {ele po nastanku vokalnoharmoni~nih zasoplih vokalov v nenagla{eni po-
Metka Furlan, Rezijansko úbac/Íbac »oven« (Njiva) 463
Njivi za labiali ohranjeno?
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_4_i.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
ziciji, so se iste oblike verjetno glasile: *ávac (nom. sg. m.); *áwpca (g.); bilska
podstava *wúwpcu / njivska podstava *Íwpcu (d.); bilska podstava *wúwpci /
njivska podstava *Íwpci (nom. pl.); *úwpcuw (g.).
3.4 Po odpravi prvotne genitivne oblike plurala maskulinativa *uvxc < *ovûcy je
brez foneti~nega zaporedja -wpc- v paradigmi ostala samo oblika za nominativ sin-
gulara. Ker je v tem izstopala tudi v odnosu do medparadigmatsko povezanega
feminativa, se je na tej stopnji za~ela internoparadigmatsko analo{ko »posodab-
ljati« z uravnavo po stranskosklonski osnovi. Pri~akovali bi, da bi se »manjkajo~i«
p v nom. sg. *ávac iz osnov *áwpc-/*úwpc-/*Íwpc- prenesel po najbolj preprosti
poti: *ávac → *áwpac. Taka internoparadigmatska izravnava bi bila tipolo{ko
primerljiva z vnosom konzonanta h v rez. (in splo{noslovenski) imenovalnik náhat
»noht« namesto *nágat ← *nñgwty na podlagi stranskosklonskega h, ki je asimila-
cijsko nastal v zaporedju -ht- < *-kt- < *-gt- < *-gwt-. Toda analogija je delovala
druga~e. Konzonantno zaporedje -pc- je bilo ob~uteno kot organski del osnov
*áwpc-/*úwpc-/*Íwpc- in izena~eno z zaporedjem -pc- v alternacijskem vzorcu -b-
-c : -pc- paradigem tipa *clíbac, g. *clípca »hlebec« ← *chlvbycy, g. *chlvbyca,
prim. rez. líbac, g. pl. líwcuw (Bila; Steenwijk 1992: 275). V nominativ singulara
maskulinativa se je p zato vnesel v zvene~i varianti: *ávac → *áwbac. Popolnoma
enak analo{ki vzorec je namre~ spro‘il nastanek krajevnega imena Doberdob, g. -a,
ki je v tej foneti~ni podobi potrjen ‘e v 16. stoletju (Nahtigal: 180). V prvotno
obliko *dobÎr-doÓ »dobri dol« se je po analogiji s stanovni{kim imenom *dobÎr-
doÓpci9 z interkaliranim p iz *dobÎr-doÓci (Ramov{ 1924: 40) vnesel b in ne p:
*dobÎr-doÓ → *dobÎr-doÓb. Izglasni -b v tpn. Doberdob torej ni nastal »vsled
u~ene naslonitve na besedo dob < *dÜbw«, kot je menil Ramov{ (1924: n. m.), am-
pak v ‘ivem jeziku kot rezultat analo{kega vzorca, ki je bil tvoren tudi pri nastanku
rez. úbac/wÍbac.
3.5 Po analo{kem vnosu b-ja v nominativ se je paradigma maskulinativa glasila
npr. *áwbac (nom. sg. m.), *áwpca (g.), *úwpcu/*Íwpcu (d.) ...; nom. pl. *úw-
pci/*/*Íwpci ... Na tej razvojni stopnji je morala slediti analo{ka izravnava vokal-
nega stanja v paradigmi na tak na~in, da se je vokal á iz vse paradigme izlo~il v kor-
ist u-jevske vokalne barve in stanje je bilo naslednje: *úwpc-/*úwbac- ali *Íwpc-/
*Íwbac-. Podobno analogijo lahko kar v rezijanskem gradivu ugotovimo pri
paradigmi *chlvbycy (m.), g. *chlvbyca »hlebec«, kjer bi zaradi nastale predhis-
tori~ne opozicije kratko : dolgo pri~akovali vokalno alternacijo z vokalom t v
imenovalniku in í v ostalih sklonih, a se je tako v Bili (líbac, g. pl. líwcuw -- Steen-
wijk 1992: 275) kot na Njivi (clíbac -- SLA) posplo{il en, stranskosklonski vokal í
< *t: líb/w- oz. clíb- ← g. sg. *chltbca < *chlvbyca. Naslednja razvojna stopnja, ki
jo je potrebno predpostaviti, je odprava supletivnosti v paradigmi na tak na~in, da se
je posplo{ila nominativna osnova *ú/Íwbac-, kakor je mogo~e sklepati iz predsta-
vitve Baudouina de Courtenaya: úbac, akz. sg. úbaca. Na tej razvojni stopnji se je
464 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 4, oktober--december
9___Foneti~ni razvoj iz prvotnega *dobÎr-doÓb v *dobÎr-dob je {el preko *-oÓ- + *-û-, prim. zahodno-
kra{ko câr£l’Î < Cerovlje (Ramov{ 1935: 68).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_4_i.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
medparadigmatska vez med feminativno osnovo *áwpc-/*úwpc-/*uwpc- in
maskulinativno *ú/Íwbac- verjetno ‘e tako o{ibila, da je pri delu Rezijanov obsta-
jala le {e kot druge medparadigmatsko samo semanti~no povezane, npr. bilsko
wáwca : mulón, osojansko áwca : ovén.
3.5.1 Nadaljnji razvoj rezijanske feminativne osnove *áwpc-/*úwpc-/*uwpc- in
maskulinativne *ú/Íwbac- je bil le {e foneti~en. Zaporedje labialov wb in wp se je
reduciralo v b in p in dalo feminativne osnove *ápc-/*úpc-/*upc- in maskulinativno
*ú/Íbac-, prim. rez. p~éra »v~eraj« (nelocirano Ramov{ 1935: 38) < *wp~era <
*vy~era, bzamt »vzame« (nelocirano Ramov{ 1935: n. m.) < *wbzame < *vwz-
òme(tw/y). Temu pa je v delu rezijanskih govorov sledila odprava prve zapore v
zaporedju pc [pts] in nastanek konzonantne skupine wc, prim. wáwca (Bila (Steen-
wijk: 330)) s starej{o foneti~no stopnjo wápca za isti govor (SLA), g. pl. m. líwcuw
»hlebcev« ob nom. sg. m. líbac »hlebec«, líw~a »lep{a« (Steenwijk 1992: 275);
áwca (Solbica (SLA)); áwca in s starej{o foneti~no stopnjo ápca (Osojane (SLA));
áwca (Njiva (SLA)).
4 Z zgornjo analizo sem posku{ala pokazati, da je osamljeni rezijanski leksem
úbac/wÍbac po povsem rezijanskih foneti~nih razvojih, in sicer najprej po med-
paradigmatskih ter nato znotrajparadigmatskih analogijah nastal iz izhodi{~nega
rezijanskega *ov$c < sln. *ovÌc < slov. *ovòcy v ~asu, ko so bile vezi s koro{ko
dialekti~no osnovo od 14. stoletja dalje ‘e pretrgane. Morda bodo nadaljnje
sistemati~ne analize rezijanskih foneti~nih razvojev spremenile mojo relativno-
kronolo{ko razporeditev posameznih razvojnih stopenj od sln. *ovÌc do rez.
úbac/wÍbac. Upam pa, da je bilo vendarle pokazano a) da je bil refleks sln. *ovÌc v
rezijanskem sistemu v medparadigmatski vezi z refleksom sln. *ovc$ in da je prav
ta medparadigmatska vez povzro~ila nastanek sekundarne baritoneze v úbac/
wÍbac, b) da alternacija u : Í namesto pri~akovanega o-jevskega vokala izvira iz
~asa, ko je bila rezijanska paradigma za *ovÌc (m.) {e oksitonirana in ko so predna-
glasni u-ji nastajali po disimilaciji pred rezijanskimi visokimi vokali ali asimilaciji
pred rez. u, pri ~emer zasopli Î izvira iz njivskega sistema pred prvotnimi rezijan-
skimi nagla{enimi kratkimi visokimi vokali in kratkim u, c) da -b- le posredno
odra‘a rezijansko interkalacijo, ker je bil v imenovalni{ko osnovo iz stransklonske
z zaporedjem -wpc- vnesen po enakem analo{kem vzorcu kot v tpn. Doberdob.
4.1 Naj sklenem, da je variantnost v proteti~nem w- internorezijanskega izvora
in da je proteti~ni w- bolj kot za Njivo zna~ilen za Bilo, nasprotno pa ima drugotno
analo{ko nagla{eni zasopli Í svoj izvor v tistem sistemu, iz katerega se je razvil
njivski in ne bilski govor. Samo v tem oziru je torej v Bili wÍbac lahko ob~uten kot
tuja, nedoma~a beseda. V njivskem govoru so namre~ zasopli u-jevski vokali v
prednaglasni legi pred prvotno rezijansko kra~ino precej pogosti, v bilskem jih pa
ni, npr. njivsko klÎbÍk »klobuk« (SLA) < *klobÚkw (: bilsko klubÍk (Steenwijk
1992: 268)), mÎjà »moji« (SLA) < *mojï (: bilsko mujÍ (Steenwijk 1992: 120)),
hÎrt »gori« (SLA) < *gorz (: bilsko gort (Steenwijk 1992: 258)), ~lÎvtk (m.), g.
~lÎvtka »~lovek« (SLA) < *~ylovzkw, g. *-vka (: bilsko {lovzk, g. {lovzka (Steen-
wijk 1992: 316)), toda njivsko hurtc »oreh« (SLA) < *orzchw ( = bilsko wortj
Metka Furlan, Rezijansko úbac/Íbac »oven« (Njiva) 465
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_4_i.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
(Steenwijk 1992: 328)), kultní (SLA) < *kolzno (= bilsko koltnu (Steenwijk 1992:
269)) ...
5 Ker *ovÌc (m.) »oven« potrjuje tudi Gutsmannov slovar, je bil ta slovenski lek-
sem vsaj rezijansko-koro{ki. Le tema dvema obrobnima slovenskima sistemoma je
torej uspelo ohraniti praslovanski medparadigmatski arhaizem *ovòcy (m.) : *ovyc#
(f.).
LITERATURA
COURTENAY, J. Baudouin de: Rezijanski slovar. Fotokopija rokopisa mi je bila dostopna na
In{titutu za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU.
FURLAN, M., 1994: Etimolo{ko raziskovanje slovenskega besedja. Od Jarnikovega do
Miklo{i~evega etimolo{kega slovarja. XXX. seminar slovenskega jezika, literature in
kulture 27. 6.--16. 7. 1994. Zbornik predavanj. Ljubljana. 7--22.
ILLI^-SVITY^, 1963: Imennaja akcentuacija v baltiÇskom i slavjanskom. Moskva.
JURI[I], B., 1973: Rje~nik govora otoka Vrgade II. Zagreb.
LOGAR, T., 1996: Dialektolo{ke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana.
LORENTZ, F., 1971: Pomoranisches Wörterbuch III. Berlin: Akademie Verlag.
MATI^ETOV, M., 1998: Iz rezijankse leksike -- Jazyki. Malye i bol]{ie... In memoriam acad.
Nikita I. Tolstoi. Slavica Tartuensia. Tartu. 49--62.
NAHTIGAL, R., 1917: Doberdò -- Doberdob. Carniola VIII. 163--191.
RAMOV[, F., 1924: Histori~na gramatika slovenskega jezika II. Konzonantizem. Ljubljana.
-- -- 1928: Karakteristika slovenskega nare~ja v Reziji. ̂ asopis za slovenski jezik, knji‘evnost
in zgodovino VII. 107--120.
-- -- 1935: Histori~na gramatika slovenskega jezika VII. Dialekti. Ljubljana.
-- -- 1952: Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana.
-- -- 1997: Zbrano delo. Druga knjiga. Ur. J. Topori{i~. Ljubljana.
RIGLER, J., 1972: O rezijanskem naglasu. Slavisti~na revija XX. 115--126.
SLA -- Gradivo za Slovenski lingvisti~ni atlas. Hrani ga Dialektolo{ka sekcija In{tituta za
slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU.
SRNG -- Slovary russkix narodnyx govorov. Vypusk dvadcaty vtoroj, 1987. Leningrad.
SS -- Sorbischer Sprachatlas II. Viehwirtschaftliche Terminologie, 1968. Bearbeitet von H.
Faßke, H. Jentsch und S. Michalk. Bautze.
STEENWIJK, H., 1992: The Slovene Dialect of Resia. San Giorgio. Studies in Slavic and Ge-
neral Linguistics. Volume 18. Amsterdam -- Atlanta.
TOMINEC, I., 1964: ^rnovr{ki dialekt. Ljubljana.
VALJAVEC, M., 1897: Glavne to~ke o naglasu knji‘evne sloven{tine. Rad Jugoslavenske
Akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga CXXXII. Zagreb.
SUMMARY
The phonetic development from the primary Slov. form *ovÌc (m.), g. *ovc$ »ram« into
the rezijansko one úbac (m.) »ram« (Njiva) and wÍbac (Njiva, V Bili) respectively and not
into the phoneticaly expected *ovác (Njiva) / *wovÍc (V Bili) is explained by the following
internal rezijansko developments: a) the unexpected retraction of the stress is due to the
analogical influence of its gender pair áwca »sheep« (Njiva) / wáwca (V Bili); b) the vowels
ú and Í instead of expected *o originate from the stage when the rezijansko reflex of the
466 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 4, oktober--december
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_4_i.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
Slov. *ovÌc (m.) was still end-stressed and when the development of rezijansko u-vowels
from the unstressed o in the position before rezijansko high vowels (dissimilation) and
before the vowel u (assimilation) took place; the vowel Í originates from the system of Njiva
speech where these centralised vowels have developed in the position before the original
rezijansko short stressed high vowels; c) consonant -b- only indirectly indicates the
rezijansko intercalation of the labial stop between -w- and t, d, }, ~, s, z, {, ‘, n, l; it was
introduced from the consonant cluster -wpc- in the casus obliqui stem into the nominative
stem as -b- (and not -p-) on the pattern of the paradigmatic type *clíbac, g. *clípca in the
same way as in the toponym Doberdob ← *dobÎr-doÓ.
Metka Furlan, Rezijansko úbac/Íbac »oven« (Njiva) 467
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_4_i.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
468 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 4, oktober--december
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_4_i.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)