URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 43	Ljubljana, 20. decembra 1973	Cena 10 dinarjev
Leto XXX
365.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o vknjižbi -'nepremičnin v družbeni lastnini
Razglaša se zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 13. decembra 1973.
Št. 714-1/73	^	.
Ljubljana, dne 13. decembra 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini
1.	člen
Nepremičnine v družbeni lastnini in pravica upo-rabe, ki jo imajo na njih posamezne družbenopravne °sebe, se vpisujejo v zemljiško knjigo; hkrati se vpiše imetnik pravice uporabe, razen če gre za nepremični-ne> ki so v splošni rabi.
Vsaka sprememba imetnika pravice uporabe na depremičnini, ki je družbena1 lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo.
Nepremičnine po tem zakonu so zemljišča in stav-k® ter drugi gradbeni objekti, ki so zgrajeni z name-bom, da tam trajno ostanejo.
i	2. člen
Kot imetniki pravice uporabe na nepremičnini, ki je družbena lastnina, se lahko vknjižijo družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti, samoupravne ihteresne skupnosti, organizacije združenega dela in druge organizacije ter družbenopolitične organizacije Ih društva, ki so na taki nepremičnini pridobili to
Pravico.
Kot imetnik pravice uporabe na nepremičninah v tužbeni lastnini, ki jih uporabljajo enote in zavodi 'Jugoslovanske ljudske armade, se vknjiži Socialistična lederativna republika Jugoslavija — zvezni sekreta-'ubt za narodno obrambo.
3.	člen
Nepremičnina v družbeni lastnini se vknjiži:
1- na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali rugega pristojnega organa, s katero se ugotavlja, da e nepremičnina prešla v družbeno lastnino;
2.	na podlagi overjene pogodbe, ki vsebuje določilo, da se sme nepremičnina vknjižiti kot družbena lastnina;
3.	na podlagi enostransko overjene izjave, oziroma izjave po drugem odstavku 25. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73). če gre za kmetijsko zemljišče, s katero se lastnik nepremičnine odpoveduje lastninski pravici v korist družbene skupnosti,
4.	člen
Pravica uporabe na nepremičnini, ki je družbena lastnina, se vknjiži na podlagi pravnomočne odločbe, s katero sodišče ali drug pristojen organ ugotavlja, da ima določena pravna oseba to pravico, kot tudi na podlagi overjene pogodbe, kadar zakon določa, da se ta pravica lahko prenese s tako pogodbo.
Ce se iz listine, na podlagi katere naj se vknjiži nepremičnina, ki je družbena lastnina, ne more ugotoviti, kdo ima pravico uporabe, se vknjiži kot imetnik pravice uporabe občina, v kateri je nepremičnina oziroma kmetijska zemljiška skupnost, če gre za kmetijsko zemljišče.
Vknjižba po drugem odstavku tega člena se opravi na predlog občinskega upravnega organa, pristojnega za premoženjsko pravne zadeve, v katerem se potrjuje, da ni druge družbeno-pravne osebe, ki bi na nepremičnini imela pravico uporabe.
5.	člen
Vknjižbe, opravljene po uredbi o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah, veljajo za vknjižbo nepremičnin v družbeni lastnini, označba upravnega organa pa za označbo imetnika pravice uporabe.
Ce je kot upravni organ vpisan državni organ, se vpiše kot imetnik pravice uporabe družbenopolitična skupnost, katere organ je.
Ce sta glede iste nepremičnine vpisana upravni organ in imetnik pravice uporabe, vpis upravnega organa nima pravne veljave.
6.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo izda po potrebi natančnejše predpise o postopku za vknjižbo nepremičnin, ki so družbena lastnina, in pravice uporabe v zemljiško knjigo, o vsebini predloga za vknjižbo, o listinah, ki morajo biti priložene, in o drugih tehničnih vprašanjih v zvezi z vknjižbo.
7.	člen
V skladu s 25. točko 14. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 51-287/71 in št. 54-398/72) se z dnem, ko začne veljati ta zakon, pre-
neha v SR Sloveniji uporabljati zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 12-218/65).
8.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi- v Uradnem listu SRS.
366.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o razglasitvi pogrešancev za mrtve in o dokazovanju smrti
Razglaša se zakon o razglasitvi pogrešancev za mrtve in o dokazovanju, smrti, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 13. decembra 1973.
Št. 711-2/73
Ljubljana, dne 13. decembra 1973.	\
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o razglasitvi pogrešancev za mrtve in o dokazovanju smrti
1.	člen
Sodišče razglasi za mrtvega:
1.	pogrešanca, če o njem v zadnjih petih letih ni nobenega poročila, od njegovega rojstva pa je preteklo šestdeset let;
2.	pogrešanca, če o njem v zadnjih petih letih ni nobenega poročila, pa je verjetno, da ni več živ;
3.	pogrešanca, ki je izginil pri potopu ladje, prometni nesreči, požaru, povodnji, potresu ali v kakšni drugi smrtni nevarnosti, pa o njem v šestih mesecih po prenehanju nevarnosti ni nobenega poročila;
4.	pogrešanca. ki je izginil med vojno zaradi vojnih dogodkov, pa o njem ni nobenega poročila eno leto po prenehanju bojevanja.
Roka iz 1. in 2. točke tega člena se štejeta od dneva, ko je bil po zadnjih poročilih pogrešanec brez dvoma še živ; če pa se ta dan ne da natančno dognati, se štejeta ta dva roka od konca tistega meseca oziroma leta, v katerem je bil pogrešanec po zadnjih poročilih še živ.
2.	člen
Razglasitev pogrešanca za mrtvega lahko predlaga vsakdo, ki ima za to pravni interes, in tudi javni tožilec.
Če gre za premoženjske pravice in koristi družbenopolitične skupnosti oziroma drugih družbenih pravnih oseb, lahko predlaga razglasitev za mrtvega javni pravobranilec.
Predlog za razglasitev za mrtvega se lahko poda In postopek po takem predlogu se lahko začne, še pre-
den potečejo roki iz prvega pdstavka 1. člena, in sicer v primerih iz 1. in 2. točke šest mesecev pred koncem roka, v primerih iz 3. in 4. točke pa takoj po prenehanju nevarnosti oziroma bojevanja, vendar se odločba o razglasitvi za mrtvega ne more izdati, dokler niso izpolnjeni pogoji, ki so predpisani v prvem odstavku 1. člena tega zakona.
V	predlogu je treba navesti podatke in okoliščine, ki so pomembni za odločitev; če predlagatelj ni javni tožilec ali javni pravobranilec mora tudi razložiti, kakšen pravni interes ima za to, da se pogrešanec razglasi za mrtvega.
3.	člen
Za razglasitev za mrtvega je pristojno občinsko sodišče pogrešančevega zadnjega stalnega prebivališča, če tega ni imel, pa občinsko sodišče njegovega zadnjega začasnega prebivališča v SR Sloveniji.
Če pogrešančevega zadnjega stalnega prebivališča oziroma njegovega zadnjega začasnega prebivališča ni mogoče ugotoviti, določi Vrhovno sodišče SR Slovenije, katero stvarno pristojno sodišče naj bo krajevno pristojno.
4.	člen
Ko sodišče sprejme predlog, opravi najprej, če je treba, poizvedbe, s tem da zasliši skrbnika in priče ter da si preskrbi potrebne podatke in sporočila. Ce ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka po tem zakonu, izda oglas, v katerem navede bistvene okoliščine zadeve in pokliče pogrešanca, da se oglasi, in tudr vse, ki kaj vedo o njegovem življenju, da to sporočijo sodišču v treh mesecih po objavi oglasa, ker bo sicer po preteku tega roka pogrešanca razglasilo za mrtvega.
Če se postopek začne pred koncem rokov, ki so našteti od 1. do 4. točke prvega odstavka 1. člena tega zakona, in bi oglasni rok iz prejšnjega odstavita pretekel že prej, se oglasni rok določi tako, da pretečeta oba roka hkrati.
Oglas se objavi v uradnem listu SR Slovenije in ražglasi na sodni deski, objavi pa se tudi tako, kot je navada v kraju, kjer je imel pogrešanec svoje zadnje stalno oziroma začasno prebivališče. Sodišče lahko odredi, da se oglas objavi tudi v drugih listih doma ali v tujini.
Sodišče sporoči začetek postopka za razglasitev pogrešanca za mrtvega pristojnemu skrbstvenemu organu, da mu postavi skrbnika in javnemu tožilcu.
5.	člen
Ko mine rok, ki je določen v oglasu, zasliši sodišče predlagatelja in skrbnika, izpelje oziroma dopolni dokaze in razglasi pogrešanca za mrtvega, ali pa zavrne predlog.
V	odločbi, s katero je pogrešanec razglašen za mrtvega, se določi dan, po možnosti pa tudi ura, ki veljata za čas pogrešančeve smrti.
Za dan smrti velja tisti dan, ko je na podlagi poizvedb pogrešanec najbrž umrl oziroma tisti dan, ki ga pogrešanec najbrž ni preživel. Ce se ta dan ne da dognati, velja, da je pogrešanec umrl prvi dan po koncu rokov iz 1. člena tega zale ona.
Sodišče pošlje pravnomočno odločbo o razglasitvi za mrtvega pristojnemu matičarju, da vpiše smrt v mrliško matično knjigo.
6.	člen
Če je tisti, ki je razglašen za mrtvega, še živ, ali če je umrl kakšen drug dan, kot velja po sodni, odločbi za dan njegove smrti, predlagajo sodišču on sam, vsak kdor ima za to pravni interes, im tudi javni tožilec, da odločbo o razglasitvi za mrtvega razveljavi oziroma spremeni.
Začetek postopka za razveljavitev ali spremembo odločbe o razglasitvi za mrtvega se takoj sporoči sodišču, ki je pristojno za zapuščinsko obravnavo za pogrešancem. Sodišče prekine zapuščinski postopek, če postopek še teče; če pa je zapuščinski postopek že pravnomočno končan in je bil dosežen vpis v zemljiško knjigo, odredi, da se v zemljiški knjigi zaznamuje začetek postopka za razveljavitev oziroma spremembo odločbe o razglasitvi za mrtvega.
7.	člen
Če se tisti, ki je razglašen za mrtvega sam zglasi pri sodišču in predlaga, da se razveljavi odločba, s katero je bil razglašen za mrtvega, preskusi sodišče najprej, ali je on tisti, ki je pogrešan, nato pa/brez nadaljnjega postopka razveljavi to odločbo.
8.	člen
• Sodišče razveljavi oziroma spremeni svojo prejšnjo odločbo, če s poizvedbami dožene, da je pogrešanec še živ, ali da je umrl kakšen drug dan, kot velja po sodni odločbi za dan njegove smrti.
Ce sodišče na podlagi poizvedb ugotovi, da ni vzroka za razveljavitev ali spremembo prejšnje odločbe, pošlje pravnomočno odločbo zapuščinskemu sodišču. da nadaljuje postopek oziroma, da izbriše zaznambo V zemljiški knjigi.
9.	člen
Sodišče pošlje pravnomočno odločbo o razveljavitvi ali o spremembi odločbe o razglasitvi za mrtvega matičarju in zapuščinskemu sodišču, odločbo o razveljavitvi pa tudi skrbstvenemu organu.
Na podlagi odločbe, s katero je bila razveljavljena odločba o razglasitvi za mrtvega, razveljavi skrbstveni organ postavitev skrbnika, če po zakonu ni drugih ovir.
10.	člen
Ce se smrt kakšne osebe ne da dokazati z listina-hri, ki so potrebne po zakonu o matičnih knjigah, lahko vsak, kdor ima pravni interes in tudi javni tožilec, predlaga sodišču, da izpelje dokaz o smrti in da Izda odločbo, s katero se ugotovi smrt take osebe.
11.	člen
V	postopku za dokaz smrti se primerno uporabljajo določbe od 2, do o. člena tega zakona. Predlog se lahko poda sodišču takoj po smrti tistega, čigar Sfnrt se dokazuje. Oglasni rok ne sme biti krajši kot Petnajst in ne daljši kot trideset tjni.
V	odločbi, s vatero se potrdi smrt kakšne osebe, določi sodišče dan, za katerega je dokazano, da^je dan hjene smrti. Ce se ta dan ne da zatrdno dognati, veli® za dan smrti tisti dan. za katerega je dognano, da ga ta oseba ni preživela.
12.	člen
Določbe od 6. do 9. člena tega zakona se primerno uporabijo tudi takrat, če se izkaže, da tisti, katerega smrt je bila s sodno odločbo ugotovljena, še živi, ali, da je umrl kakšen drug dan, kot velja po
sodni odločbi za dan njegove smrti.
\ <
13.	člen
Dokazovanje smrti tujega državljana je dovoljeno, Če se v predlogu trdi, da je umrl v Socialistični republiki Sloveniji.
Pred sodišči Socialistične republike Slovenije ni mogoč postopek za razglasitev pogrešanega tujega državljana za mrtvega.	,
14.	člen
Zoper odločbo, s katero se pogrešane: razglasi za mrtvega, ali se potrdi smrt kakšne osebe, zoper odločbo, s katero Se taka odločba razveljavi ali spremeni in zoper odločbo, s katero se zavrne predlog, da se začne postopek, se lahko pritožijo predlagatelj, zakoniti zastopnik tistega, za katerega gre v postopku in javni tožilec.
15.	člen
Postopki za razglasitev za mrtvega ih Za dokaz smrti, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo po določbah zakona o razglasitvi pogrešancev za mrtve in o dokazovanju smrti (Uradni list FLRJ, št. 24/52).
16.	člen	\
V skladu s 1. točko drugega odstavka 16. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XX do XLI (Uradni list SFRJ, št. 29/71 in 71/72) preneha z dnem uveljavitve tega zakona v SR Sloveniji veljati zakon o razglasitvi pogrešanih oseb za mrtve in dokazovanju smrti (Uradni list FLRJ, št. 24/52).
17.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
367.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prenehanju veljavnosti predpisov o knjigovodstvu delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti družbenih služb
Razglaša se zakon o prenehanju veljavnosti predpisov o knjigovodstvu delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti družbenih služb, ki ga "je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 27. novembra 1973 in na seji
enotnega zbora delovnih skupnosti dne 13. decembra 1973.
St. 401-10/73
Ljubljana, dne 13. decembra 1973.
„	Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o prenehanju veljavnosti predpisov o knjigovodstvu
delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti družbenih služb
1.	člen
Zakon o knjigovodstvu delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti družbenih služb (Uradni list SRS, št. 39/70) in navodilo o obveznih enotnih analitičnih kontih, o vsebini posameznih analitičnih kontov cer o zajemanju podatkov v oddelku »Posebni podatki za organizacije družbenih služb« (Uradni list SRS, št. 9/71) prenehata veljati.
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
368.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 13. decembra 1973.
St. 14-9/73
Ljubljana, dne 13. decembra 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvi zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji
1.	člen
V 3. členu zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-53/69 in 28-185/71) se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izvršni svet skupščine SR Slovenije izjemoma določi tudi drugačen razpored delovnega časa, če tako razporeditev zahtevajo izredne okoliščine.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
369.
Na podlagi tretjega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi. SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enothega zbora delovnih skupnosti dne 13. decembra 1973 sprejela
RESOLUCIJO
o poglavitnih smotrih in, smernicah za urejanje prostora
I
Družbenogospodarske spremembe in uveljavljanje nove tehnologije povzročajo v SR Sloveniji pomembne spremembe prostorskih struktur in vse bolj obremenjujejo prostor, ki postaja čedalje pomembnejši za splošni razvoj.
Posamezni pokrajinsko-ekološki pogoji SR Slovenije so mnogo prispevali k raznoličnosti njene družbenogospodarske regionalne strukture; pod njihovim vplivom se bo razvijal slovenski prostor tudi še v prihodnje. Značilnosti naravnih pogojev, zlasti raznoličnosti reliefnih in klimatskih razmer ter razporeditev naravnih virov in bogastev soustvarjajo prostorsko neenake pogoje za naselitev in ža razvoj tistih dejavnosti, ki so odvisne od naravnih danosti.
Regionalni in medregionalni promet, ki so mu sledili industrializacija in njeni vplivi, se je v preteklem obdobju usmeril le v nekatere doline. Vzporedno s tem je pokrajinska razdrobljenost SR Slovenije prispevala k raznoličnosti današnje regionalne družbenogospodarske strukture, prometni in gospodarski razvoj pa h krepitvi osrednjega razvojnega ogrodja SR Slovenije. Koncentracija gospodarskih dejavnosti, usmerjanje graditve pomembnejših prometnih poti in osnovnih infrastrukturnih objektov ter v novejšem času tudi čedalje večji pomen urbanega načina življenja so vplivali na prostorsko koncentracijo prebivalstva v nekatera dolinska in obalna območja.
Pod vplivom takega prostorsko neenakbmernega razvoja so se ob različni stopnji infrastrukturne opremljenosti in povezanosti izoblikovala območja z različno prostorsko strukturo, težnjami in problematiko razvoja. V območjih koncentracije prebivalstva ne prihaja do naseljevanja le v mestih, temveč vse bolj tudi izven njih v obliki razpršene urbanizacije. Hkrati nastajajo v teh območjih neustrezne razmere zaradi prostorskih navzkrižij predvsem pri namembnosti prostora za kmetijske in druge zelene ter poselitvene in infrastrukturne površine, zaradi onesnaženih voda in zraka, hrupa in prekomernega izkoriščanja naravnih virov ter neustrezna razmerja med prometnimi potrebami in prometnimi površinami.
Zaradi prostorsko neenakomerne razpršitve zaposlitvenih centrov in širitve območij dnevne delovne migracije ter neustrezne razvitosti urbanih funkcij nekaterih mest, ki tako še niso mogla zadostno napajati svojih vplivnih območij z materialnimi, oskrbovalnimi, izobraževalnimi in zdravstvenimi ter kulturnimi storitvami, se prebivalstvo vseh območij ni moglo neposredno in v enaki meri vključevati v nove družbenogospodarske procese. Tako so se v sedanji fazi razvoja izoblikovala tudi območja z demografsko in poselitveno negativnimi razvojnimi težnjami, ki se izražajo v postopnem nazadovanju, v nekaterih območjih pa tudi v razseljevanju prebivalstva. V teh območjih se vzporedno z demografskim nazadovanjem opu-
šča kulturna uporaba tal, kar ponekod negativno vpliva na ravnovesje naravnih sil ter na estetsko in rekreativno vrednost prostora. V področjih stopnjevanega razseljevanja in s tem pretiranega redčenja poselitve pa postaja nadaljnje vzdrževanje obstoječe tehnične in družbene infrastrukture problematično.
Ugoden geopolitični položaj je vplival na razvoj pomembne transportne funkcije slovenskega prostora, vendar sta dosedanji gospodarski in družbeni razvoj SR Slovenije in SFR Jugoslavije ter drugih držav deloma prerasla zmogljivosti obstoječe prometne infrastrukture, ki otežuje tako integriteto posameznih območij Slovenije kot tudi povezave z zunanjimi težišči razvoja.
Enakomernejša in racionalna razporeditev žarišč gospodarskega in družbenega razvoja, ustrezna infrastrukturna in superstrukturna opremljenost so pogoj za sodobni urbani način življenja. Življenjska soodvisnost podeželskih in intenzivneje poseljenih urbanih območij zahteva zavestno razvijanje in varovanje pogojev za poselitev in izrabo tudi podeželskega prostora kot proizvodnega območja kmetijstva in gozdarstva, območja, ki zagotavlja oskrbo z vodo in ima vedno večji rekreacijski in kulturno-eštetski pomen,
Glede na razvojne potrebe in širjenje prometnih tokov SR Slovenije in SFR Jugoslavije s tujino je posebej pomembno, da se izkoristita geopolitični položaj in obmorska lega SR Slovenije, ki naj se ob ustrezni prometni tehnologiji vključi v širši prometni pa tudi v druge infrastrukturne sisteme.
Vse to pa terja stalno usklajevanje s prizadevanji za zaščito fiziološko zdravega življenjskega okolja, za uravnovešanje naravnih procesov, za smiselno varovanje in izkoriščanje gospodarsko uporabnih naravnih virov ter za varovanje in oblikovanje kulturne pokrajine ter posameznih naravnih in kulturnih spomenikov.
II
Ocenjujoč dosedanji razvoj SR Slovenije ugotavljata republiški zbor in enotni zbor delovnih skupnosti skupščine SR Slovenije, da je uspešno uresničevanje smotrov, ki so opredeljeni v resoluciji o dolgoročnem razvoju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/72), neposredno odvisno tudi od načrtnega usmerjanja prostorskega razvoja in gospodarjenja s prostorom, od smotrnega izkoriščanja naravnih bogastev in od človeka ustvarjenih prostorskih vrednot ter od aktivnega varovanja človekovega okolja in gospodarjenja s kvalitetami okolja.
Zato sprejemata republiški zbor in enotni zbor delovnih skupnosti skupščine SR Slovenije v skladu s 6. in 9. členom zakona o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) poglavitne smotre in smernice za urejanje prostora kot najširši družbeni dogovor med' občinami in regijami, ki bo trden kodeks za obnašanje v prostoru. Upoštevati ga bo treba pri usmerjanju prostorskega razvoja, pri smotrnem ravnanju in odločanju delovnih ljudi in družbenih dejavnikov, pri izdelavi splošne zasnove prostorskega razvoja in namenske členitve površin v okviru regionalnega prostorskega plana SR Slovenije in pri načrtovanju na medobčinski in občinski ravni ter na posa-meznih področjih družbenih in gospodarskih dejavnosti.
POGLAVITNI SMOTRI IN SMERNICE ZA UREJANJE PROSTORA
Poglavitni smotri in smernice za urejanje prostora izhajajo iz potreb delovnih ljudi po urejanju prostora ki jih obravnavata že ustava in resolucija o dolgoročnem razvoju SR Slovenije ter iz presoj položaja in značilnosti prostora SR Slovenije. Smernice so bile v javni razpravi v skladu z 8. členom zakona o regionalnem prostorskem planiranju in so v njih upoštevane pripombe, ki jih je dala javna razprava.
1. POGLAVITNI SMOTRI UREJANJA PROSTORA
Ob stalnem in dolgoročnem prostorskem planiranju je treba s polno odgovornostjo tudi do prihodnjih rodov prostor urejati tako, da bo v smislu sprejetih načel o policentričnem razvoju omogočal skladen gospodarski razvoj ter zdrave in humane življenjske pogoje, v katerih imajo delovni ljudje in občani po ustavnem načelu pravico živeti in delati.
Poglavitni smotri urejanja prostora so tele okvirne ureditve:
—	policentrični urbani sistem, ki bo kot zavestna odločitev za bolj uravnovešeno prostorsko porazdelitev stanovanj in delovnih mest s posebnim poudarkom na porazdelitvi centralnih funkcij (terciarnih in kvartarnih dejavnosti) omogočal policentrični razvoj;
—	usklajena namenska uporaba vseh površin in t a k š n a p o r a z d e 1 i t e v g o s p o-darskih dejavnosti, ki bo omogočala najugodnejši gospodarski razvoj, upoštevajoč prirodne vire in primerjalne prednosti prostora, zavarovanje potrebnega manevrskega prostora za ustvarjalne iniciative bodočih rodov ter širše povezovanje SR Slovenije z jugoslovanskim in evropskim prostorom;
—	kvalitetno okolje, ki bo omogočalo zdravo in humano življenje, upoštevajoč značilnosti slovenske dežele, njenih krajinskih območij in drugih kvalitet.
2. SMERNICE ZA UREJANJE PROSTORA
Smernice za urejanje prostora so kot splošna prostorska načela za usmerjanje razvoja posameznih gospodarskih ih družbenih dejavnosti v skladu s smotri urejanja prostora razvrščene po tehle področjih:
a)	naselitev
b)	stanovanje
c)	industrija in druge proizvodne dejavnosti
d)	promet
e)	energetika
f)	vodno gospodarstvo
g)	kmetijstvo
h)	gozdarstvo
i)	varstvo kulturnih spomenikov in narave
j)	rekreacija in turizem
a)	Naselitev
Stopnja in kvaliteta urbanizacije in naseljevanja sta v veliki meri odvisni od dostopnosti in opremljenosti urbanih središč, zato so prostorska razporeditev, velikost in gospodarska osnova teh središč izrednega pomena.
To dejstvo narekuje smotrno prostorsko porazdelitev stanovanj in delovnih mest, s posebnim poudar-
kom na razporeditvi centralnih funkcij (terciarnih in kvartarnih dejavnosti) v skladu s policentričnim razvojem in urbanim sistemom ter z načeli varovanja okolja. Zato naj osnova naselitvene politike upošteva smernice, po katerih je treba
—	razvoj urbanizacije usmerjati v skladu s policentričnim razvojem in urbanim sistemom SR Slovenije;
—	razvoj regionalnih urbanih središč usmerjati z razvijanjem družbenih služb in inštitucij, javne uprave in sodstva, trgovine, denarnih zavodov, gostinstva, gradbeništva, prometa in komunikacij ter obrti in industrije tako, da bodo postala vodilna razvojna središča družbenega, gospodarskega in kulturnega napredka širših območij;
—	ruralna območja urejati tako, da se bodo manjšale razlike med mestom in podeželjem v pogledu življenjskih in delovnih pogojev;
—	krepiti manj razvita in obmejna območja ter preprečevati prenaseljenost in zasičenost območij, da se bodo zmanjšale razlike med razvitimi in nerazvitimi območji;
—	poselitev usmerjati predvsem v strnjena naselja; tako bodo prosta zemljišča v strnjenih naseljih racionalno izkoriščena, kmetijske površine in naravno okolje pa čim bolj ohranjeno;
—	proizvodne dejavnosti ob upoštevanju ekonomskih kriterijev skladno razvijati tam, kjer je do njih ugoden dostop iz mesta prebivanja, kjer je zagotovljena povezava s širšimi prometnimi sistemi in kjer to dopuščajo pogoji ekološkega ravnovesja;
—	zemljiško politiko oblikovati tako, da bodo gradbena zemljišča, potrebna za naselitev zagotovljena vnaprej in da se bodo združevala ne glede na občinske meje.
b)	Stanovanje
Velik primanjkljaj stanovanj in spremljajočih objektov ob visoki ceni, nizkem poprečnem stanovanjskem standardu in pojavih socialnega razlikovanja terja hitro in učinkovito ukrepanje.
Zato obravnavajo smernice za urejanje prostora s posebno pozornostjo tiste činitelje, ki bi glede na urejanje prostora in varstvo okolja pravilno usmerjani največ pripomogli k'učinkovitemu razvoju tega področja. Po teh smernicah je treba
—	stanovanjsko politiko in politiko opremljanja zemljišč s komunalnimi napravami oblikovati v skladu z načeli varstva človekovega okolja ter s policentričnim razvojem in urbanim sistemom kot močan družbeni instrument za realizacijo njunih zasnov;
—	zemljišča, določena za gradnjo stanovanj, predhodno pripraviti in opremiti s komunalnimi napravami, vzporedno z gradnjo stanovanj pa zagotoviti omrežja izobraževalnih. Socialno zdravstvenih, kulturnih in drugih spremljajočih objektov, potrebnih za oskrbo stanovanjskega območja;
—	gradnjo stanovanj v mestih usmerjati, upoštevaje ekonomske in sociološke kriterije ter zahteve humanega okolja, v strnjena gradbišča in racionalne oblike gostejše zazidave, gradnjo posameznih stanovanjskih objektov pa dovoljevati praviloma samo v območju strnjenih naselij;
—	pri rekonstrukciji mest ohranjati čim večji stavbni fond in ohranjati oziroma vzpostavljati po-
trebno razmerje med stanovanjskimi in javnimi površinami, ter onemogočiti rušenje in graditev stavb brez sanacijske politike; ta mora imeti socialne, ekonomske, tehniške in kulturne komponente;
—	stanovanja in delovna mesta razporejati v prostoru tako, da bo čas potovanja med njimi čim krajši in da bodo zagotovljeni higienski bivalni pogoji.
c)	Industrija in druge proizvodne dejavnosti
Industrija bo v prihodnjem desetletju pri večanju naših mest še vedno najpomembnejši dejavnik.
Ker je splošni namen usmerjanja razvoja industrije in drugih proizvodnih dejavnosti z vidika urejanja prostora, zagotoviti za ta razvoj čim boljše prostorske razmere glede na naravne danosti, transport, delovno silo in družbenopolitične razmere, ter obenem izpolniti zahteve varstva okolja, je treba
—	površine za industrijo in druge proizvodne dejavnosti določati tako, da bosta ob upoštevanju naravnih pogojev, demografske in gospodarske strukture širšega območja ter načel varstva človekovega okolja zagotovljena ugoden dostop z mesta prebivanja in povezanost s širšimi prometnimi sistemi;
—	posebno pozornost posvečati rudniškim območjem s posebnim ozirom na preprečevanje razvrednotenja okolja, na racionalizacijo izrabe prirodnih bogastev in na probleme preusmerjanja zaposlitvene osnove tam, kjer se spreminjajo pogoji proizvodnje;
—	površine za pristaniško industrijo zagotoviti tako, da bodo izrabljene primerjalne prednosti pomorske orientacije Slovenije;
—	površine, določene za industrijo in druge sekundarne dejavnosti, rezervirati ter postopoma vnaprej pripraviti ter opremiti;
—• strnjene površine za industrijo — industrijske cone, ki omogočajo smotern izkoristek prostora in njegove komunalne in druge opreme, določati na robu že razvitih naselij z mestnimi značilnostmi;
—	v manj razvitih območjih locirati industrijo tako, da bo zagotovljeno gospodarno poslovanje in da se bodo v proizvodnjo vključili prebivalci čim večjega števila naselij;
—	»umazano« in »smradno« industrijo, pa tudi tisto tako imenovano »čisto industrijo«, ki moti urbano okolje, umakniti iz območij mest oziroma naselij in iz območij naravovarstvenih vrednot; če to v celoti ni mogoče, pa predpisati posebne pogoje;
—	površinsko eksploatacijo prirodnih gradiv kot so gramoz, pesek, kamen in podobno, uskladiti z načeli varstva človekovega okolja in drugimi uporabniki prostora;
—	za odlaganje oziroma predelavo odpadkov in škodljivih snovi določiti ob upoštevanju gospodarnosti in tehnoloških postopkov takšne lokacije in načine, ki bodo onemogočali negativne vplive na okolje.
d)	Promet
Promet je zelo učinkovito sredstvo za usmerjanje tako prostorskega kot gospodarskega razvoja, zato je treba toliko večjo pozornost posvetiti njegovemu lastnemu razvoju.
Smernice za urejanje prostora v okviru tega področja stremijo za takšnim prometom, ki bo v skladu
s širšimi sistemi, s policentričnim razvojem in urbanim sistemom ter z načeli varstva okolja omogočal svobodno izbiro bivanja, dela, nakupovanja in rekreacije in to čim varneje, čim. hitreje, čim udobneje in čim ceneje; zato je treba
—	prometno infrastrukturo modernizirati in izgrajevati tako, da bodo vse vrste prometa omogočale varen, hiter, udoben in cenen prevoz potnikov in blaga;
—	s sodelovanjem različnih vrst prometa zagotoviti integralen prevoz, t. j. prevoz od začetka poti do cilja, torej razvijati prometna vozlišča, t. j. stične točke med posameznimi vrstami prometa, ki pri integralnem prevozu sodelujejo;
—	upoštevaje splošne družbenoekonomske koristi v največji možni meri usmerjati promet s ceste na železnico;
—	blagovni promet porazdeliti tako, da bo prevzela železnica prevoz na večjih razdaljah, ceste pretežno prevoz na kratkih razdaljah, cevovodi v prvi vrsti nafto, njene derivate in plin, krepiti pa tudi prostorske pogoje za hitrejši razvoj pomorskega in letalskega tovornega prometa;
—	individualni promet smotrno omejevati v korist javnega prometa, zato v mestnem in medmestnem prometu uveljavljati prednost kolektivnih prevoznih sredstev pred individualnimi;
—	mednarodne ceste opremiti s takšnim številom priključkov, da bo zagotovljen gospodaren izkoristek teh cest za potrebe posameznih območij in da bo obenem zagotovljena tudi zahtevana stopnja kvalitete mednarodnega prometa;
—	površine, potrebne za modernizacijo sedanje in graditev nove prometne infrastrukture, določati v skladu z načeli varstva okolja ter z interesi in potrebami drugih uporabnikov prostora in jih zavarovati;
—	površine, potrebne za graditev pristanišč in Plovnih poti, določati in zavarovati tako, da bo zagotovljena povezava slovenskega s širšim prostorom in da bo omogočen najugodnejši družbenoekonomski razvoj;
—	pri določanju površin za letališča vseh vrst upoštevati predvsem dopustne mere hrupa v naselitvenih in rekreacijskih območjih in zagotoviti bodoči razvoj dejavnosti, ki se vežejo na osebni in tovorni letalski Promet.
e)	Energetika
Proizvodnja energije je odvisna od razpoložljivih Virov in njihove ekonomičnosti; njen prenos in distribucija se prilagajata različnim konceptom naselitve.
Smernice za urejanje prostora v okviru tega področja stremijo za gospodarno, kvalitetno in zanesljivo dobavo energije vsemu prebivalstvu in gospodarstvu v okviru policentričnega urbanega sistema ter °mogočajo varstvo okolja. Po teh smernicah je treba
—	pri izbiri energetskih virov upoštevati predvsem gospodarnost in zanesljivost oskrbe z energijo ter varstvo zraka, vode in krajine;
—	površine za proizvodne, prenosne in distribucijske energetske naprave ter površine za skladiščenje energetskih virov in odpadkov določati in zavarovati tako, da se zagotovi gospodarna, kvalitetna in zanes-Jiva oskrba z energijo v skladu s policentričnim razvejem in urbanim sistemom ter z načeli varstva okolja, Pri čemer je treba upoštevati energetsko infrastrukturo sosednjih regij in širšega prostora;
—	hidroelektrarne oziroma zbiralnike graditi pred-
vsem v skladu z zahtevami naravovarstva in vodnega gospodarstva;	.	/
—	termoelektrarne na trda, tekoča ali plinasta goriva graditi predvsem v primernih mikroklimatskih razmerah, v primerni razdalji od naselij, ob virih goriva oziroma tam, kjer je mogoče zagotoviti primeren transport goriva ter v skladu z načeli varstva okolja;
—	termoelektrarne na jedrsko gorivo graditi predvsem tam, kjer je mogoč varen in nemoten dovoz goriva in kjer je možna zaščita pred radiacijo in negativnimi ekološkimi spremembami;
—	rafinerije, plinarne in toplarne graditi predvsem v primernih mikroklimatskih razmerah in v primerni razdalji od naselij ter v skladu z načeli varstva okolja;
—	visokonapetostno elektroprenosno omrežje, magistralne plinovode in naftovode graditi predvsem tako, da se omogoči smotrno sekundarno omrežje, da se bodo čim bolj združevali v energetskih in drugih infrastrukturnih koridorjih, da bodo njihovi poteki usklajeni z drugimi uporabniki prostora (kmetijstvo, gozdarstvo,, promet, telekomunikacije, zazidljive površine in podobno) ter tako, da se bo ohranila kulturna podoba krajine;
—	skladiščenje energetskih virov in odpadkov določati tam, kjer je mogoče zadostiti varnostnim ukrepom in zahtevam varstva okolja.
f)	Vodno gospodarstvo
Z industrializacijo, urbanizacijo in dvigom življenjskega standarda potrošnja vode zelo hitro narašča. Zaradi tega,, zlasti pa še zaradi čedalje večjega onesnaževanja naravnih voda, postaja časovna in krajevna razporeditev danih vodnih količin nezadostna.
Rešitev moramo iskati v racionalnejšem izkoriščanju zalog, v ustvarjanju novih dodatnih rezerv ter v hitrejšem in učinkovitejšem čiščenju odpadnih voda. Z intenzivnejšo izrabo prostora naraščajo tudi potrebe po ukrepih za varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Zato je treba
—	zavarovati razpoložljive izvire, območja talne vode ter vodozbirna območja akumulacij, ki so namenjena oskrbi z vodo;
—	zagotoviti zgraditev objektov, zlasti akumulacij, ki bodo povečale količino porabne vode, bogatile nizke vode, vplivale na kakovost vode ter istočasno omogočale ali pospeševale ribogojstvo, turizem in rekreacijo;
—	pred vsemi drugimi potrebami po vodi uvelja-, viti prednost oskrbe prebivalstva š pitno vodo, javno oskrbo večjih naselitvenih območij s pitno vodo pa organizirati z regionalnimi vodovodi;
—	pri programiranju gospodarskega razvoja in urbanizacije predvideti zbiranje, ustrezno čiščenje in ohlajevanje odpadnih vod, ki jih vračamo v naravne recipiente;
—	onemogočiti škodljivo delovanje voda, hudournik ov in plazov: z zadrževanjem in drugimi sodobnimi hidrotehničnimi regulativnimi ter biološkimi in gospodarskimi ukrepi doseči neškodljivo odtekanje visokih voda ter preprečevati erozjo in plazenje;
—	na zamočvirjenih in poplavnih območjih pridobivati s sodobnimi melioracijskimi posegi nove kmetijske ali za druge namene uporabne površine.
g)	Kmetijstvo
Gospodarski razvoj, naraščanje prebivalstva in urbanizacija onemogočajo zaščito vseh površin, ki bi jih mogli uporabiti za kmetijsko gospodarstvo.
Cilj urejanja prostora v okviru tega področja je zaščititi najrodovitnejšo in izboljšati manj rodovitno zemljo; to bi omogočalo sodobno kmetijsko proizvodnjo kot osnovo za izenačevanje pogojev za življenje med mestom in vasjo. Zato je treba
—	zemljišča za kmetijske namene smotrno razmejiti z zemljišči za druge namene, kot so poselitev, infrastruktura, rekreacija in podobno, da se ohranijo čim večje površine kmetijskih zemljišč;
—	rodovitnejša, zlasti strnjena kmetij,ska zemljišča zavarovati s posebnimi varovalnimi ukrepi, s smotrnimi hidromelioracijskimi in drugimi posegi pa pospeševati izboljšavo manj rodovitnih kmetijskih zemljišč;
—	kmetijska zemljišča združevati v strnjene kmetijske površine, ki jih zahteva sodobna smotrna družbena ali Asebna kmetijska proizvodnja;
—	kmetijske površine združevati in izboljševati v skladu z ukrepi za zaščito tipičnosti pokrajine in njene lepote;
—	preprečevati razkosavanje strnjenih kmetijskih zemljišč z graditvijo naselij, infrastrukture ali na zasebno pobudo, pri nujnih posegih v kmetijska zemlji-ščša pa stremeti ža tem, da ostanejo čim bolj strnjena;
—	kmetijsko uporabo vzdrževati tudi na tistih zemljiščih, ki so za sodobno kmetijstvo sicer manj ugodna, vendar je taka uporaba pomembna za ohranitev kulturne in rekreacijske vrednosti območja, naravnega ravnovesja ter za narodnoobrambne in druge interese;
—	vzporedno z razvijanjem kmetijskega gospodarstva razvijati tudi druge gospodarske dejavnosti in prostorske funkcije: infrastrukturo, zdravstvo, izobrazbo in podobno ter s tem omogočiti kmečkemu prebivalstvu boljše življenjske razmere;
—	v območjih, ki so za kmetijstvo manj ugodna, omogočiti boljše življenjske razmere prebivalstva z ustanavljanjem nekmetijskih delovnih mest, z razvijanjem možnosti za dnevno delovno migracijo prebivalstva in z uvajanjem dodatnih nekmetijskih dejavnosti;
—	območja, za katera ne obstajajo družbeni, ekonomski ali prostorski interesi, da bi ostala kmetijska določiti za pogozditev.
h)	Gozdarstvo
Gozdovi so za gospodarski in družbeni razvoj ter ohranitev človekovega okolja zelo pomembni.
Izkoriščanje, upravljanje in varovanje gozdov mora biti v skladu s smotri ih smernicami za urejanje prostora. Po teh smernicah je treba
—	gozdove, ki imajo pomembne gospodarske in splošno koristne funkcije smotrno varovati tako, da bo imel gozd prednost pred drugimi uporabami: urbanizacijo, kmetijstvom, turizmom in podobno;
—	gozdna zemljišča, ki so kljub degradiranemu razvojnemu sestoju še vedno pomembna za gozdno gospodarstvo, meliorirati;
—	gozdne površine, ki imajo poleg gospodarske tudi pomembno varovalno ali družbeno vlogo, posebej ovrednotiti, koristi gozdnega gospodarstva pa uskladiti z drugimi uporabniki prostora;
—	na površinah, kjer je izrazitejša varovalna ali družbena vloga gozda, varovati obstoječi in zasajati nov gozd.
i)	Varstvo kulturnih spomenikov in narave
Kulturni spomeniki, spomeniška območja, naravne znamenitosti in naravna območja imajo v sodobni urbanizirani družbi zaradi zadovoljevanja kulturnih in rekreacijskih potreb ter širjenja družbenega in kulturnega obzorja prebivalstva vedno večji pomen. Naloge varstva narave se pri tem ne omejujejo samo na zaščito posameznih elementov narave ali pokrajinskih območij, temveč obsegajo tudi aktivno negovanje in oblikovanje narave ali pokrajine. Tako je treba
—	kulturne spomenike in spomeniška območja, ki imajo zaradi svoje zgodovinske, vzgojne, kulturne ali znanstvene vrednosti poseben pomen, zavarovati in urejati tako,’ da bodo služili kulturnim in drugim potrebam prebivalstva;
—	naravne znamenitosti in območja, ki imajo zaradi znanstvene in kulturno-prosvetne vrednosti ali zaradi posebnih lepot in rekreacijskih vrednosti poseben družbeni pomen, zavarovati in vključevati v prostorski razvoj;
—	manjša območja z izjemno prirodno vrednostjo, ki pomenijo prirodno redkost in imajo poseben znanstveni pomen, zavarovati kot naravne rezervate.
j)	Rekreacija in turizem
Rast življenjske ravni pri nas ter v sosednjem in širšem prostoru pospešuje razvoja turizma in rekreacije.
Cilj usmerjanja tega razvoja je smotrno urejanje prostora predvsem glede na usklajeno uporabo površin in varovanja okolja. Zato je treba
—	večja turistična naselja in njihova ožja območja usmerjati tako, da se bodo razvila v žarišča širših območij, v teh širših območjih pa razvijati manjša turistična naselja, ki bodo dopolnjevala turistično ponudbo kompleksno opremljenih večjih turističnih naselij in njihovih območij;
—	v območjih, kjer so možne takšne prostorske dejavnosti, ki bi učinkovale na razvoj turizma negativno, določati prioritete na podlagi širšega razvojnega koncepta glede na prostor in dejavnost;
—	za tisto vrsto turizma, ki zahteva relativno veliko prostora s specifičnimi naravnimi danostmi, določati površine tako, da se ohrani primerno ravnovesje med naravnimi in kulturnimi danostmi ter objekti in napravami potrebnimi za gospodarsko intenziven turistični razvoj;
—	naravne in kulturne vrednote ter območja, ki jih oblikuje prvobitna ali kulturna krajina in so za turizem posebej pomembna, zavarovati s primerno stopnjo zavarovanja in jih vzdrževati; to velja zlasti za obale in zaledja turističnih krajev ter večjih mestnih naselij;
—	turistična naselja na določenih mestih graditi strnjeno, da se ohranijo turistične vrednote posameznih območij, v njihovem širšem zaledju pa določiti prostor za posamezne rekreacijske dejavnosti;
—	sodobne turistične luke-marine urediti v skladu z načeli varstva okolja na tistih delih morske obale, ki so določeni za razvoj intenzivnega turizma;
—	izrabo turističnih naselij in območij prilagoditi zmogljivosti njihovega prostora;
—	zelene površine v bližini mestnih aglomeracij ali turističnih naselij zavarovati kot »cone miru« do morskih, jezerskih in rečnih obal, ki so namenjene turizmu in rekreaciji, pa omogočiti prost dostop;
—	gradnjo počitniških hiš v tistih turistično privlačnih območjih, ki imajo pogoje za kolektivne oblike turizma, omejiti oziroma, v skladu s širšimi interesi prepovedati, v prirodno posebej atraktivnih območjih uskladiti s krajinsko tipiko in arhitekturno-urbanistič-nim izročilom, v posebej določenih območjih pa gradnjo počitniških hiš usmerjati v strnjena naselja.
III
Za izvajanje politike urejanja prostora, začrtane v poglavitnih smotrih in smernicah kot najširšem družbenem dogovoru o obnašanju vseh samoupravnih dejavnikov v prostoru, je treba, da:
Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje
—	upošteva poglavitne smotre in smernice za urejanje prostora pri izdelavi nadaljnjih elementov regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije in regionalnih prostorskih planov za območja s posebnim namenom;
—	pripravi predloge za rezerviranje in zavarovanje zemljišč v skladu s sprejetimi poglavitnimi smotri in smernicami za urejanje prostora;
Republiški sekretariat za urbanizem
—	v sodelovanju z drugimi republiškimi upravnimi organi pripravi predloge za spremembe in dopolnitve zakonov o. regionalnem prostorskem in urbanističnem planiranju ter za uskladitev obstoječih republiških predpisov s področij, ki jih obravnavajo poglavitni smotri in smernice za urejanje prostora, oziroma za izdajo novih predpisov;
—	pripravi predloge ukrepov, ki bodo zagotovili učinkovito delovanje nadzornih organov pri izvajanju poglavitnih smotrov in smernic za urejanje prostora;
Komisija izvršnega sveta za vprašanja regionalnega prostorskega planiranja
—	spremlja izvajanje poglavitnih smotrov in smernic za urejanje prostora in daje pobude za spremembe in dopolnitve oziroma za izdajo novih predpisov;
Zavod SR Slovenije za planiranje
—	pri izdelavi planskih dokumentov, predvsem srednjeročnih družbenih planov razvoja SR Slovenije ob drugih družbenih smotrih upošteva tudi poglavitne smotre in smernice za urejanje prostora ter pri tem omogoča usklajevanje razvojnih in investicijskih Pobud;
Raziskovalna skupnost Slovenije
—	usmerja raziskovalno dejavnost tako, da bodo njeni rezultati služili tudi uresničevanju poglavitnih smotrov in dopolnjevanju smernic za urejanje prostora;
Občinske skupščine
—	upoštevajo poglavitne smotre in smernice za Urejanje prostora pri izdelavi regionalnih prostorskih Planov za ožja območja, urbanističnih programov in urbanističnih načrtov;
—	upoštevajo poglavitne smotre in smernice za urejanje prostora pri izdelavi srednjeročnih razvojnih programov in medobčinskih družbenoekonomskih načrtov razvoja;
Organizacije združenega dela in samoupravne skupnosti
—	upoštevajo poglavitne smotre in smernice za urejanje prostora pri izdelavi svojih programov in projektov, predvsem na področju prometa, energetike, vodnega gospodarstva, stanovanjske graditve, industrije, kmetijstva, gozdarstva, turizma in družbenih služb;
Banke
—	upoštevajo poglavitne smotre in smernice za urejanje prostora pri oblikovanju in izvajanju kreditne politike.
St. 11-10/73
Ljubljana, dne 13. decembra 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
370.
Na podlagi 16. alinee 135. člena, 4. alkiee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 2. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s 6. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) in v zvezi z drugim odstavkom 45. člena in prvo točko 51. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ. št. 7-83/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 13. decembra 1973 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani
Dolžnosti sodnika višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani se razreši
Franc Š p e n d a 1, z 31. decembrom 1973.
St. 111-37/73
Ljubljana, dne 13. decembra 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
.	Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
371.
Na podlagi 16. alinee 135. člena, 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 2. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter drugega odstavka 12. člena in prvega odstavka 20. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS. št. 20-220/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 13. decembra 1973 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani
Dolžnosti sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani se razreši Božidar Verbič z 31. decembrom 1973.
St. 111-14/73
Ljubljana, dne 13. decembra 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
372.
Na podlagi tretjega odstavka 89. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26-235/73) izdaja republiški sekretar za gospodarstvo
ODREDBO
o delih iz posameznih obrtnih dejavnosti za katere se ne zahteva posebna usposobljenost
1
Posebna usposobljenost se ne zahteva za opravljanje naslednjih del:
—	izdelovanje preprostih drobnih kovinskih predmetov,
—	izdelovanje drobnih lesenih predmetov,
—	izdelovanje suhe robe,
—	izdelovanje zabojev in druge lesene embalaže iz odpadnega lesa,
—	izdelovanje oglja,
—	izdelovanje predmetov iz lubja, trs j a, ličja in slame,
—	izdelovanje senčnikov,
—	izdelovanje turističnih spomidkov,
—	izdelovanje pozamentarije,
—	izdelovanje intarzij,
—	izdelovanje drobnih predmetov iz tekstila, polivinila in umetnega usnja,
—	izdelovanje vezenin,
—	izdelovanje prtov in drobnih tekstilnih predmetov za gospodinjstva,
—	izdelovanje kravat in šalov,
—	slamnikarstvo,
-r izdelovanje preprog iz tekstilnih' odpadkov, i — izdelovanje copat iz tekstila z uporabo drugih materialov,
—	izdelovanje drobnih predmetov iz usnjenih odpadkov,
—	izdelovanje vložkov za čevlje (razen ortopedskih), ‘
—	izdelovanje vseh vrst igrač razen kovinskih,
—	izdelovanje in preoblačenje gumbov,
—	izdelovanje drobnih predmetov iz gline in cementa,
—	izdelovanje opeke,
—	izdelovanje mlinskih kamnov in brusov,
—	izdelovanje smuških maž,
—	žganje apna,
—	popravila gospodinjske opreme (razen električnih in plinskih aparatov, naprav in napeljav),
—	opravljanje storitev v zvezi z vzdrževanjem drobnega pribora za potrebe gospodinjstva in kmečkega gospodarstva,
—	pretiskanje tkanin,
—	plisiranje tkanin,
—	čipkarstvo,
—	mikanje volne,
—	rokavičarstvo,
—	ročno pletilstvo,
—	pletenje mrež,
—	krpanje, obrobljanje, pranje, likanje in čiščenje oblek, perila in drugih tekstilnih predmetov, razen kemičnega čiščenja,
—	popravljanje nogavic,
—	čiščenje in barvanje obutve in usnjene galanterije,
—	popravila dežnikov in senčnikov,
—	uglaševanje glasbil,
—	žganjekuha,
—	kisanje zelja in repe,
—	pečenje kostanja, krompirja in žitaric,
—	žimarstvo,
—	čiščenje in predelava perja,
—	žaganje drv,
—	prevoz z brodom ter izposojanje čolnov na vesla,
—	prevažanje z vprego in posojanje živali za jahanja,
—	mlatilničarstvo,
—	postreščki,
—	shranjevanje in posojanje koles,
—	shranjevanje prtljage,
—	ročno slikanje razglednic,
—	umetniško izrezovanje profilov,
—	prepisovanje in razmnoževanje,
—	ročno pranje in čiščenje vozil.
2
Poleg del, naštetih v prejšnji točki, se posebna usposobljenost ne zahteva tudi za opravljanje tistih del, ki se lahko opravljajo v manjšem številu osnovnih ponavljajočih tehnoloških operacij s preprostim strojnim in ročnim delom, kateremu se praviloma lahko priuči, če za taka dela po posebnih predpisih ni predvideno poklicno šolanje.
3
Posebna usposobljenost se ne zahteva od lastnika registriranih patentov, če se lastnik patenta sam v obrtni delavnici ukvarja z izdelovanjem patentiranega predmeta.
4
V primeru dvoma ali opravljanje določenih storitev oziroma izdelovanje določenih predmetov spada med dejavnosti po 1. ali 2. točki, daje mnenje pristojni organ Gospodarske zbornice SR Slovenije.
5
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 313-011/73
Ljubljana, dne 10. decembra 1973.
Republiški sekretar za gospodarstvo
Drago Petrovič dipl. oec. 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 967.
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 40-302/68 in 43-232/70) ter 44. in 78. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70), je skupščina mesta Ljubljane na 57. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. decembra 1973 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane v
I.	trimesečju 1974
1.	člen
Do sprejetja proračuna mesta Ljubljane za leto 1973 se bodo začasno, najdalj pa do 31. marca 1974, financirale zadeve, ki so skupnega pomena za mesto, na podlagi trimesečnega načrta dohodkov ter njihove razporeditve in v skladu z določbami odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 12-208/73 ter 36-843/73), razen 6. člena.
2.	člen
Razporeditev sredstev proračuna po načrtu iz 1. Siena se sme preseči 25 % razporejenih sredstev za preteklo leto. Višino trimesečnega načrta posebnega računa določajo dohodki in obveznosti, ki izvirajo iz Pogodb, sprejetih sklepov in družbenih dogovorov.
3.	člen
Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje dela državnih organov mesta Izubijane.
4.	člen
Doseženi dohodki in uporaba sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna mesta za leto 1974.
5.	člen
Svet za finance je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada mesta. Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1974.
6.	člen
V
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati 1. januarja 1974.
St. 9/175-73-3
Ljubljana, dne 13. decembra 1973.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
Predsednik	Predsednik zbora
mestnega zbora	delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
968.
Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), III. in V. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), I. točke odloka o dopolnitvi odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 21/73) in 20. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 57. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti sprejela dne 13. decembra 1973
ODLOK
o dopolnitvi odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti skupščine mesta Ljubljane
1.	člen
V odloku o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, Št. 22/73) se tretji odstavek 6. člena dopolni tako, da se glasi:
»Prodaja po cenah iz cenika praviloma ni dovoljena pred potekom 30 dni od dneva evidentiranja.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 9/174-73-3
Ljubljana, dne 13. decembra 1973.
predsednik skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
Predsednik	Predsednik
mestnega zbora	zbora delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
969.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67), 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 57. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. decembra 1973 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP-5 — Bežigrad za povečavo obstoječega skladiščnega objekta trgovskega podjetja NA-MA
1.	člen
S tem odlokom se sprejme sprejemba in dopolnitev odloka o potrditvi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP-5 — Bežigrad, ki obsega predel
med Tolstojevo, Titovo, podaljškom Podmilščakove ter industrijsko cesto (Glasnik št. 10/69) za povečavo obstoječega skladiščnega objekta trgovskega podjetja NA-MA proti industrijski cesti do gradbene linije objektov TIP-TOP in MLADINSKA KNJIGA.
2.	člen
Predel za povečavo obstoječega skladišča trgovskega podjetja NA-MA se na novo ureja s spremenjeno urbanistično dokumentacijo, ki jo je izdelal projektivni biro »Investa« pod šifro projekta 298 v aprilu 1973 in katera je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Spremenjeni zazidalni načrt iz prejšnjega člena tega odloka je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Bežigrad, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in geodetski upravi pri skupščini mesta Ljubljane.
4.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati tista določila odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP-5 — Bežigrad (Glasnik št. 10/69), ki se nanašajo na predel, na katerem je predvidena povečava skladiščnih površin.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 9/172-73-3
Ljubljana, dne 13. decembra 1973.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
Predsednik	Predsednik
mestnega zbora	zbora delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
970.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/ 70) je skupščina mesta Ljubljane na 57. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. decembra 1973 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka BS-7 Bežigrad — za gradnjo doma starejših občanov
1.	člen
S tem odlokom se sprejme sprememba in dopolnitev odloka o potrditvi zazidalnega načrta za območje
zazidalnega otoka BS-7 Bežigrad, ki obsega predel med Titovo cesto, bodočo obvozno cesto, Kamniško železniško progo in obstoječo zazidavo (Glasnik, št. 2/68) za gradnjo doma starejših občanov na vogalu med Komanovo ulico in severno servisno cesto.
2.	člen
Predel namenjen za gradnjo doma starejših občanov se na novo ureja z urbanistično dokumentacijo, ki jo je izdelal Urbanistični inštitut SRS pod šifro projekta Ul — 363 v novembru 1972 in Ul — 396 v maju 1973 in katera je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Spremenjeni del zazidalnega načrta iz prejšnjega člena tega odloka je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Bežigrad, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in geodetski upravi pri skupščini mesta Ljubljane.
4.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati tista določila odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otok BS-7 Bežigrad (Glasnik, št. 2/68), ki se nanašajo na predel, na katerem je predvidena gradnja doma za starejše občane.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 9/173-73-3
Ljubljana, dne 13. decembra 1973.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
Predsednik	Predsednik
mestnega zbora	zbora delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1, r. Andrej Levičnik, dipl. oec. Lr.
971.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 57. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. decembra 1973 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju predsednika in članov sveta za stanovanjsko gospodarstvo
1
Dolžnosti predsednika in člana sveta za stanovanjsko gospodarstvo se razreši
Saša Škulj, dipl. inž.
2
Dolžnosti članov sveta za stanovanjsko gospodarstvo se razrešijo
Vinko Kožuh
Stane Plemenitaš, dipl. inž.
Franc Zaviršek
3
Za predsednika sveta za stanovanjsko gospodarstvo se imenuje
Milan Jerman
Za člane sveta za stanovanjsko gospodarstvo se imenujejo
Jože Kanalec Jože Kavčič Jože Š e t i n a
St. 9/176-73-3
Ljubljana, dne 13. decembra 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
972.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 57. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. decembra 1973 sprejela
SKLEP
p imenovanju predsednika in članov komisije za pripravo predloga smernic družbenega razvoja Ljubljane v letu 1974
V komisijo za pripravo predloga smernic družbe-hega razvoja Ljubljane v letu 1974 se imenujejo
—	za predsednika Sergej V o š n j a k
—	za člane Franc D e j a k Nada Gorše Ivan Lapajne Ciril Marinček Milan Plevnik Jože ‘Počivavšek Hrabroslav Premelj č Viktor Repanšek Mitja Rotovnik Milivoj Samar Janez Škulj
Blaž Vrečko Rado Žitnik
St. 9/177-73-3
Ljubljana, dne 13. decembra 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
973.
Na podlagi -78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 57. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. decembra 1973 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju člana komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
1
Dolžnosti člana komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve se razreši Mile Rakovič.
2
Za člana komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve se imenuje Božidar Ravnikar.
Št. 9/178-73-3
Ljubljana, dne 13. decembra 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
974.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in 12. člena odloka o ustanovitvi in organizaciji enot in služb civilne zaščite na območju Ljubljane (Uradni list SRS, št. 5/70) je skupščina mesta Ljubljane na 57. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. decembra 1973 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju članov mestnega štaba za civilno zaščito
Dolžnosti člana mestnega štaba za civilno zaščito se razrešijo:
1.	Marjan Prezelj, dipl. inž., vodja štaba,
2.	Dušan Mrak, člarj,
3.	Lovro Ručigaj, član,
4.	dr. Jože Marolt, član,
5.	Alfonz G o lo b , član,
6.	Lojze Briški, član.
Za člane mestnega štaba za civilno zaščito se imenujejo:
1.	Saša Škulj, dipl. grad. inž., za vodjo štaba,
2.	Jože Janežič, dipl. inž., za člana,
3.	Jože Purkart, za člana,
4.	Ljubo Levstik, dipl. inž., za člana,
5.	Ivan C i b i c, za člana,
6.	Franjo Kranjc, za člana.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 9/179-73-3
Ljubljana, dne 13. decembra 1973.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE CELJE
975.
Po 11. In 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje na 48. seji dne 12. oktobra 1973 sprejel
SKLEP
• javni razgrnitvi zazidalnega načrta »Bellevue« ob Cesti na grad Celje
I
Svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanj ske zadeve skupščine občine Celje daje v javno razgrnitev zazidalni načrt »Bellevue ob Cesti na grad — Celje«, projekt Zavoda za napredek gospodarstva Celje, št. 128/73.
II
Zazidalni načrt »Bellevue ob Cesti na grad — Celje« se javno razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa. Razgrnitev bo na oddelku za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Celje in v pisarni krajevne skupnosti Aljažev hrib Celje.
III
V času javne razgrnitve lahko dajo na predlagani zazidalni načrt svoje pripombe in predloge delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občani.
Predsednik sveta
za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje Franc Zelič 1. r.
976.
Po 11., 13. in 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje na 49. seji dne 27. novembra 1973 sprejel
S KLEP
o javni razgrnitvi spremembe urbanističnega načrta za področje zelenega pasu med magistralo zahod in Dečkovo cesto ter Čopovo in Ipavčevo ulico, projekt Zavoda za napredek gospodarstva Celje, št. 156/73
I
Javno se razgrinja sprememba urbanističhega načrta za področje zelenega pasu med magistralo zahod in Dečkovo cesto ter Čopovo in Ipavčevo ulico, projekt Zavoda za napredek gospodarstva Celje, št. 156/73.
II
Sprememba urbanističnega načrta za področje zelenega pasu med magistralo zahod in Dečkovo cesto ter Čopovo in Ipavčevo ulico se javno razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa. Razgrnitev bo na oddelku za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Celje in v prostorih krajevne skupnosti Dolgo polje, Celje.
III
V času javne razgrnitve lahko dajo na predlagano spremembo urbanističnega načrta Celje za področje zelenega pasu med magistralo zahod in Dečkovo cesto ter Čopovo in Ipavčevo ulico svoje pripombe in predloge delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občani.
Predsednik sveta
za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje
Franc Zelič 1. r.
977.
Solidarnostni stanovanjski sklad občine Celje
Na podlagi 9. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72) in 9. člena statuta solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Celje je skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Celje na seji 16. novembra 1973 sprejela
PRAVILNIK
o pogojih za pridobitev in odplačilo posojila posojilojemalcem investitorju najemnih stanovanj in pogojih za oddajanje v uporabo stanovanj, zgrajenih s pomočjo sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada
I.	POGOJI ZA PRIDOBITEV IN ODPLAČILO POSOJILA POSOJILOJEMALCU INVESTITORJU NAJEMNIH STANOVANJ
1.	člen
Z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj in zagotovi reševanje stanovanjskih vprašanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi, sodeluje občinski solidarnostni stanovanjski sklad z denarnimi sredstvi pri gradnji najemnih stanovanj.
Stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada, ne smejo presegati povprečne gradbene' cene in povprečne opremljenosti oziroma povprečnega standarda stanovanj, ki je predpisan z odlokom skupščine občine.
2.	člen
Solidarnostni stanovanjski sklad občine Celje (v nadaljnjem besedilu: sklad), daje kredite investitorju po zakonu za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini.
3.	člen
Investitor prejme posojilo pod pogojem, da odda gradnjo stanovanj po javnem natečaju, ki obsega:
—	predmet natečaja (gradnja najemnih stanovanj),
—	strukturo stanovanj,
—	ponudbena cena mora vsebovati:
a)	priprava zemljišča ter komunalna opremljenost — tudi z zunanjo ureditvijo
b)	gradbena dela
c)	obrtniška in inštalacijska dela
č) razni drugi stroški,
—	rok začetka in konec gradnje,
—	plačilni poboji,
—	pogoji, ki se upoštevajo pri izbiri najugodnejšega ponudnika:
a)	nižja ponudbena cena,
b)	ugodnejši rok za dokončanje gradnje,
c)	najboljša projektna rešitev (ekonomičnost, racionalnost, opremljenost, funkcionalnost, kvaliteta) ugra-jenih stanovanj.
V natečaju se na zahtevo sklada postavijo še drugi pogoji.
4.	člen
Sklad daje investitorju posojilo le za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini s tem, da je cena za neto m2 stanovanjske površine že določena in odobrena s strani skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada.
5.	člen
Posojilo se daje pod pogojem, da ga investitor vrne v enakih obrokih — anuitetah v obdobju 40 let z 2 % obrestno mero in da investitor odda gradnjo po natečaju najboljšemu ponudniku.
6.	člen
Posojilo se začne vračati naslednje leto, ko je bilo posojilo dano. Letne anuitete se odplačujejo po amortizacijskem načrtu ob koncu koledarskega leta.
7.	člen
Sklad sklene z investitorjem posojilno pogodbo, katere sestavni del je tudi amortizacijski načrt, oba dokumenta pa natančneje določata medsebojne pogodbene obveznosti.
II.	POGOJI ZA ODDAJANJE V UPORABO STANOVANJ, ZGRAJENIH S POMOČJO SREDSTEV SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA
8.	člen
Stanovanja, katera so zgrajena s sredstvi sklada se dodeljujejo upravičencem na podlagi sprejete prednostne liste sklada, družinam z nižjimi dohodki, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje nima stanovanja,
—	da dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presega 800 dinarjev na člana gospodinjstva mesečno, izračunano za preteklo leto
—	da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja.
Prosilec je dolžan v svrho upravičenosti dodelitve stanovanja predložiti sledeča potrdila:
a)	potrdilo upravnega organa za stanovanjske zadeve SOb, da prosilec nima stanovanja oz. ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
b)	potrdilo o višini letnih osebnih dohodkov upravičenca in njegovih družinskih članov za preteklo le-td, ki ga izda organizacija (3. čl. zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj — Ur. list SRS 5-11/72) ter pismeno izjavo upravičenca in njegovih družinskih članov o drugih dohodkih v preteklem koledarskem letu,
c)	potrdilo o število družinskih članov izkaže upravičenec na osnovi izpiska iz registra prebivalstva SOb, kjer ima stalno bivališče.
Organi upravljanja sklada pa lahko zahtevajo v posameznih primerih poročila še drugih strokovnih služb, in sicer:
a)	poročilo komunalnega zavoda za zaposlovanje o vzrokih nezaposlenosti prosilca za stanovanje iz solidarnostnega sklada,
b)	poročilo centra za socialno delo o socialnem in ekonomskem stanju prosilca
c)	poročilo patronažne službe zdravstvenega doma o zdravstvenem stanju prosilca ali članov gospodinjstva.
9.	člen
Ne glede na določila 8. člena tega pravilnika nima pravice do dodelitve stanovanja tisti prosilec oz. upravičenec :
—	če je prosilec oz. upravičenec ali član družine lastnik počitniške hišice,
—	če je prosilec oz. upravičenec ali član družine lastnik osebnega ali poltovornega ali tovornega avtomobila ali druge nepremičnine v vrednosti nad 30.000 dinarjev.
10.	člen
Ne glede na določilo druge alinee 8. člena tega pravilnika se stanovanja, zgrajena s sredstvi sklada oddajajo tako tudi:
—	mladim družinam za dobo 5 let,
—	upokojencem in ostarelim ljudem za nedoločen
čas.
11.	člen
Mlada družina lahko pridobi stanovanje za določen čas, če izpolnjuje naslednje pogoje:
. — da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše,
—	da je organizacija — pri kateri je prosilec zaposlen — jamči s pogodbo, da bo skupno z delavcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 let.
12.	člen
Za mlado družino v smislu določil tega pravilnika se štejeta zakonca:
—	če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo 5 let,
—	če skupna delovna doba zakoncev od dneva sklenitve Zakonske zveze ne presega 6 let,
—	če nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let.
13.	člen
Obveznost sklada preneha, če prosilec oz. imetnik stanovanjske pravice za določen čas preneha izpolnjevati svoje obveznosti o varčevanju oz. če temeljna organizacija združenega dela ali druga organizacija umakneta jamstveno pogodbo.
14.	člen
Stanovanja, zgrajena iz sredstev sklada, lahko prejmejo upokojenci in ostareli ljudje, ki morajo izpolnjevati pogoje iz 8. člena tega pravilnika. Za ostale upokojence se izdela skupno z društvom upokojencev in skupščino občine poseben program graditve stanovanj za potrebe upokojencev.
Sredstva' za takšno graditev zagotavlja republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS na podlagi programa in v soglasju skupščine občine.
15. člen
21. člen
Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo prosilci oz. upravičenci katerih bivanje na področju občine traja dalj časa in izpolnjujejo več pogojev tega pravilnika.
16.	člen
Glede na število članov gospodinjstva lahko pridobijo občani z nižjimi dohodki, mlade družine, upokojenci in ostareli ljudje stanovanja po naslednjem normativu:
—	za eno osebo
—	za dve osebi
—	za tri osebe
—	za štiri osebe
od 20 m2 do 26 m2 od 26 m2 do 36 m2 od 36 m2 do 46 m2 od 4C m2 do 56 m2
— in za vsakega naslednjega člana družine še 10 m2.
17.	člen
Predloge za prednostno listo upravičencev za stanovanja sklada, sestavijo ob sodelovanju strokovne službe sklada temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije, društvo upokojencev, krajevne skupnosti ob upoštevanju pogojev in meril pravilnika.
Sestavni del predloga za vsakega posameznika je socialna anamneza, ki obsega predvsem socialno stanje družine iz vidika nerešenega stanovanjskega vprašanja, številčnosti družine, zdravstvenega stanja družine (pogosta obolenja članov družine, razveze, alkohol itd.).
18.	člen
Tako pripravljene predloge upravičencev dostavijo temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije za vse, ki so pridobili lastnost delavca v združenem delu, center za socialno delo za vse tiste prosilce, ki nimajo lastnosti' delavca v združenem delu, društvo upokojencev za vse upokojence in uživalce invalidskih pokojnin, komisija za stanovanjska vprašanja pri odboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti za tiste prosilce in upravičence, ki so zaposleni pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb.
Komisija prouči vse predloge, če so v skladu z določili tega pravilnika in pripravi osnutek prednostne liste, ki jo dostavi v nadaljnjo razpravo upravnemu odboru sklada, ki o njej razpravlja in sklepa ter jo predlaga v dokončno odločitev skupščini sklada, ki s sklepom sprejme prednostno listo.
19.	člen
Skupščina objavi prednostno listo v javnem občilu.
Za tako dodeljena stanovanja izdaja dodelitvene odločbe upravni organ skupščine občine.
20.	člen
Sklad ima razpolagalno pravico nad najemnimi stanovanji, zgrajenimi s sredstvi sklada in se smejo po izpraznitvi uporabiti samo za osebe, naštete v 8. in 11. členu tega pravilnika.
Sklad ima tudi razpolagalno pravico nad najemnimi stanovanji, zgrajenimi s sredstvi na osnovi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOV in anuitet danih posojil.
Ko žačne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o pogojih za pridobitev in odplačilo posojila (9. člen zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu), ki ga je sprejela skupščina sklada dne 24. maja 1973.
22. člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme sKup-ščina sklada, uporabljati se začne osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Celje, dne 16. novembra 1973.
Predsednik
skupščine solidarnostnega 1 stanovanjskega sklada občine Celje
Vlado Ramor 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 978.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na 43. redni seji obeh zborov dne 22. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za obnovitev vodovoda Cerknica—Rakek
1.	člen
Drugi odstavek 5. člena odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za obnovitev vodovoda Cerknica— Rakek (Uradni list SRS, št. 41/69) se spremeni tako, da se glasi:
»Predračunska vrednost predvidene rekonstrukcije vodovoda znaša 15.000.000 din, od tega se bo s samoprispevkom občanov zbralo 6.000.000 din.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman dipl. Inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 979.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Polica
Volilna komisija krajevne skupnosti Polica daje po 10. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) krajevni skupnosti Polica
poročilo
o izidu referenduma na dan 25. novembra 1973
Referendum je razpisala krajevna skupnost Polica s sklepom o razpisu referenduma v krajevni skup-
nosti Polica za uvedbo krajevnega samoprispevka, namenjenega za modernizacijo in asfaltiranje ceste Perovo—Drobnič.
Referendum je bil 25. novembra 1973.
Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom, in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 502 volilnih upravičencev glasovalo 427 volilcev, da je glasovalo »za« 372 volilcev, »proti« 42 volilcev, neveljavnih glasovnic je bilo 13, glasovanja pa se je vzdržalo 75 volilcev.
Na podlagi zgoraj navedenega izida glasovanja, volilna komisija ugotavlja, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Tako ima svet krajevne skupnosti Polica v smislu 9. člena zakona o referendumu in 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka.
Polica, dne 26. novembra 1973.
Volilna komisija krajevne skupnosti Polica
Tajnik	Predsednik
Rudolf Medved 1. r.	Jože Kastelic 1. r.
v	Član
Vidal Ziherl 1. r.
980.
Svet krajevne skupnosti Polica je na podlagi 2. Člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73) in izida referenduma o uvedbi samoprispevka, opravljenega dne 25. novembra 1973 na svoji seji dne 6. decembra 1973 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Polica za sofinanciranje asfaltiranja ceste Perovo—Drobnič
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Polica se na podlagi odločitve občanov na referendumu 25. novembra 1973 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja ceste Perovo—Drobnič.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let (60 mesecev) od 1. januarja 1974 do 31. decembra 1978. Samoprispevek se plačuje v denarju.
3.	člen
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci:
— po stopnji 5 % kmetijski proizvajalci. Osnova Za odmero samoprispevka je KD, od katerega se od-hierja prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnost? za posamezno leto,
—	po stopnji 2,5 % kmetijski proizvajalci iz vasi Peč pod istimi pogoji kot kmetijski proizvajalci iz predhodne alinee,
—	po stopnji 2 % zaposleni od čistega osebnega dohodka iz rednega delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu,
—	po stopnji 2 % osebni, invalidski in družinski upokojenci, ki prejemajo mesečno pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom,
—	po stopnji 3 % zavezanci, ki imajo dohodke od obrti, druge gospodarske dejavnosti in intelektualnih storitev,
—	po stopnji 100 din letno lastniki osebnih avtomobilov,
—	po stopnji 200 din letno lastniki tovornih avtomobilov,
—	po stopnji 40 din letno lastniki motornih koles,
—	po stopnji 50 din letno lastniki traktorjev,
—	po stopnji 1.000 din' letno lastniki počitniških hišic,
—	po stopnji 10 % od odmerjenega davka zavezanci, katerim je odmerjen davek v pavšalnem letnem znesku.
4.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določa zakon o samoprispevku.
5.	člen
Z denarnimi sredstvi, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka, se bo sofinanciralo asfaltiranje ceste Perovo—Drobnič.
6.	člen
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oziroma od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma skupnosti invalidsko-pokojnin-skega zavarovanja.
Kmetijskim proizvajalcem in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava SOb Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo in plačujejo prispevki in davki občanov.
Samoprispevek od osebnega avtomobila, tovornega avtomobila ip motornega kolesa se plača pri blagajni krajevne skupnosti pred registracijo.
Samoprispevek od traktorja in počitniške hišice se plača letno pri blagajni krajevne skupnosti.
Od občanov, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
7.	člen
Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka, se stekajo na poseben račun krajevne skupnosti Polica — sredstva za asfaltiranje ceste in so strogo namenska.
Za zbiranje in njihovo namensko uporabo skrbi poseben odbor, ki šteje pet članov.
Odbor skrbi za ustreznost načrtov, zbira izvajalce del in sklepa pogodbe o oddaji del.
Odbor imenuje svet krajevne skupnosti Polica.
8.	člen
Odbor iz prejšnjega člena je dolžan, da vsako leto na krajevno običajen način seznani občane o višini zbranih sredstev, njihovi porabi in o drugih važnejših podatkih, ki se tičejo samoprispevka in izvajanja programa iz 5. člena tega sklepa.
9.	člen
Po izteku petletnega obdobja, za katero se uvaja krajevni samoprispevek, mora odbor sestaviti zaključni račun o zbranih in uporabljenih sredstvih samoprispevka ter o opravljenem delu in ga predložiti v sprejem svetu krajevne skupnosti, le-ta pa s podatki zaključnega računa seznani tudi zbore občanov krajevne skupnosti Polica.
10.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Polica Pavel Fine 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 981.
Na podlagi šestega odstavka 6. člena, prvega odstavka 12. člena in 117. člena zakona o. javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) in 135. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Litija
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
•	1. člen
S tem odlokom se na območju občine Litija določa način upravljanja in gospodarjenja z lokalnimi in nekategoriziranima cestami, ter dosedanje ceste glede na gospodarski in družbeni pomen, ki ga imajo za promet, razvrstijo v kategorijo lokalne ceste I. kategorije, lokalne ceste II. kategorije in nekategorizirane ceste,
1.	in 2. skupine.
2.	člen
Za lokalne ceste I. kategorije se po tem odloku štejejo ceste, ki povezujejo med seboj v enem potezu kraje in vasi v občini in občinski teritorij s sosednjimi občinami, ter služijo potrebam javnega prometa in izpolnjujejo tehnične pogoje po zakonu o javnih cestah.
V to skupino so razvrščene ceste, ki so doslej bile kategorizirane kot ceste IV. reda in tiste ceste, ki z republiškim predpisom niso bile kategorizirane kot ceste II. reda in so bile prenesene v upravljanje občini.
3.	člen
Za lokalne ceste II. kategorije se po tem odloku štejejo ceste, ki povezujejo kraje in vasi z lokalnimi cestami I. kategorije in tudi s cestami kategorizirani-
mi z republiškim predpisom in ki ne izpolnjujejo vseh pogojev o javnih cestah vendar služijo potrebam javnega prometa.
4.	člen
Nekategorizirane ceste 1. in 2. skupine so po tem odloku krajevne ceste v naselju in tiste ceste, ki povezujejo naselja z zaselki, dve naselji med seboj ali naselje s kategorizirano javno cesto in ki ne izpolnjujejo tehničnih pogojev za kategorizacijo z ozirom na pogoje po zakonu o javnih cestah, vendar služijo potrebam javnega prometa.
V to skupino se razvrstijo tudi ulice, trgi, dovozne ceste in druge javne prometne površine, ki so splošnega pomena za javni promet na območju posamezne krajevne skupnosti.
5.	člen
Lokalne In nekategorizirane ceste se gradijo, vzdržujejo, uporabljajo in uživajo pravno varstvo po določbah republiškega zakona o javnih cestah.
Za namene, ki presegajo tehnične zmogljivosti se smejo lokalne in nekategorizirane ceste uporabljati le z dovoljenjem upravljalca ter ob pogojih in na način, ki ga sporazumno določita upravljalec in uporabnik.
Uporabnik je dolžan upravljalcu povrniti škodo, ki naspane na cesti zaradi uporabe v smislu prejšnjega odstavka tega člena.
6.	člen
Na lokalnih cestah II. kategorije se dovoljuje prevoz z vsemi vozili do sktipne teže 3 tone.
Na nekategoriziranih cestah 1. in 2. skupine se dovoljuje prevoz z vsemi vozili do skupne teže 1,5 tone. To določilo pa ne velja za mestne ulice v Litiji in Šmartnem.
Za prevoze, ki presegajo obremenitve cestišča iz prvega in drugega odstavka tega člena, se smejo isti izvrševati samo v skladu z določili drugega in tretjega odstavka 5. člena.
7.	člen
Sredstva za vzdrževanje in gradnjo lokalnih in nekategoriziranih cest se oblikujejo iz virov, ki so določeni v zakonu o javnih cestah ter iz sredstev proračuna občine, določenih za te namene. Če zbrana sredstva ne zadoščajo za vzdrževanje, gradnjo in rekonstrukcijo lokalnih in nekategoriziranih cest, lahko občinska skupščina oziroma krajevna skupnost vpeljeta plačevanje krajevnega samoprispevka.
Sredstva za ceste se zbirajo na računu Cestnega sklada pri skupščini občine Litija ter se s finančnim načrtom razdelijo za potrebe lokalnih cest in za potrebe nekategoriziranih cest.
II.	UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE Z LOKALNIMI IN NEKATEGORIZIRANIM! CESTAMI
8.	člen
Z lokalnimi cestami I. kategorije in z nekategori-ziranimi cestami na območju mesta Litije in Smartna upravlja in gospodari Cestni sklad občine Litija, ki je bil ustanovljen z odlokom ObLO z dne 2/1-1962 in dopolnjen z odlokom o spremembi odloka o ustanovitvi cestnega sklada občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/69).
9.	člen
Pri upravljanju in gospodarjenju z lokalnirAi cestami I. kategorije in nekategoriziranim! cestami katere upravlja cestni sklad občine Litija:
—	izdela in predloži skupščini občine srednjeročni in dolgoročni program za vzdrževanje, rekonstrukcijo ir* modernizacijo ter gradnjo lokalnih cest,
—	skrbi za zimsko cestno službo,
—	skrbi za ustrezen priliv sredstev,
—	sprejema letni finančni načrt in zaključni račun sklada,
—	obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za • ceste v občini,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom o lavnih cestah in drugimi predpisi.
10.	člen
Cestni sklad občine Litija poverja dela na vzdrževanju lokalnih cest I. kategorije in nekategoriziranih cest katere upravlja za to usposobljeni delovni organizaciji s sklenitvijo pogodbe.
11.	člen
Krajevne skupnosti upravljajo in vzdržujejo lokalne in nekategorizirane ceste na svojem območju.
Poteki in dolžine cest s katerimi upravljajo in jih vzdržujejo krajevne skupnosti so prikazani v 13. členu lega ođlok^.
Sredstva za vzdrževanje zagotavlja občina iz proračuna po določilih odloka o merilih in načinu finan-
ciranja nalog krajevnih skupnosti na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 26/72).
Krajevna skupnost lahko s pogodbo prenese vzdrževanje lokalnih cest II. kategorije in nekategoriziranih cest, ki jih je po tem odloku dolžna sama vzdrževati na ustrezno delovno organizacijo.
12.	člen
Poljske in gozdne ceste in poti upravljajo in vzdržujejo zainteresirane delovne organizacije in občani, ki so uporabniki teh cest in poti.
Dovozne ceste in poti do kamnolomov in gramoznic in drugih objektov vzdržujejo lastniki oziroma uporabniki ka'mnolomov in gramoznic oziroma objektov.
Krajevna skupnost določi, katere fizične in pravne osebe so dolžne vzdrževati posamezne ceste in poti iz drugega in tretjega odstavka tega člena in lahko odredi tudi druge ukrepe glede vzdrževanja teh cest in poti.
III.	DOLOČITEV LOKALNIH IN NEKATEGORIZIRANIH CEST NA OBMOČJU OBČINE
13.	člen
Glede na določila 1., 2., 3. in 4. člena tega odloka se javne ceste na občinskem območju, ulice, trgi, dovozne ceste in druge prometne površine, ki so splošnega pomena za javni promet, razvrstijo in sicer:
I. LOKALNE CESTE I. KATEGORIJE SO:
St. ceste	odcep	Ime ceste — potek		Dolžina v km
1.	328	Litija-Kresnice-Jevnica-Slapnica Hotič-Vače-Trata-Selišče	občina Lj. Polje	15,500
2.	328		obč. Zagorje	8,500
3.	328	Ribče	328	1,024
4.	Ponoviška	' > '	-	
	cesta	Litij a-Ponoviče-Sava	328	8,700
5.	328	Pasjek-Polšnik-Sopota	330	14,983
6.	330	Sopota-Dole-Brezovo	1/7	8,500
7.	329	Moravče-Gabrovka-Tihaboj -Sela	občina Mirna	7,000
8.	1/6	Ceplje-Preska	330	3,500
9.	1/9	Dole-Dobovica-Gradišče		8,400
10.	1/9	Dobovica-Murnov graben	330	3,000
11.	330	Bajernik-Kostrevnica-Ješče-Gradišče		18,000
12.	1/12	Ješče-Spbrače	365	2,500
13.		Leskovica-Javorje	obč. Grosuplje	3,500
14.	365	Krznar-Crni potok-Vintarjevec		5,500
15.	328	Breg-Jablanca-Selšek	330	4,070
16.	330	Šmartno-Zavrstnik		1,000
17.	328	Hotič-Konj -Ponoviče	1/4	3,500
18.	1/15	Gradiške Laze-Gradišče	II/6	1,500
II. LOKALNE CESTE II. KATEGORIJE:
Krajevna skupnost ter potek ceste
Dolžina v km
1.	Krajevna skupnost Dole
Dole-Hude Ravne	4,0
2.	Krajevna skupnost Kresnice
Martinšek-Godec	•	1,0
Martinšek-Kresniški vrh (Krmel)	5,0
Bržončk-Zgornji Drčar	1,0
3.	Krajevna skupnost Jevnica
Jevnica-Jerebič (meja z občino Moste-Polje) 4,0 Jevnica-odcep za Goliše	4,0
4.	Krajevna skupnost Vače
Klanc-Golk	2,0
5.	Krajevna skupnost Primskovo
Gradišče-Sevno-Gornji vrh	2,0
Križižče-Stara gora-Obla gorica-Vinji vrh 3,0 Bukovje-Vazbure	2,0
6.	Krajevna skupnost Jablaniška dolina
Gradišče-pod Mamolj	2,5
7.	Krajevna skupnost Vel. Kostrevnica
Mala Kostrevnica-Jelška-Liberga	5,0
8.	Krajevna skupnost Vintarjevec
Podroje-križišče (Jazbine-Sv. večer)	1,0
Čmi potok-Jazbine	1,5
Cmi potok-Rihtarjevec-Javorje	3,0
9.	Krajevna skupnost Štangarske poljane
Škulj-Štanga	3,0
10.	Krajevna skupnost Gabrovka
Rihtarček-Kumpolje-odcep za Brseje	2,0
Moravče-Kamni vrh	3,0
HI. NEKATEGORIZIRANE CESTE
1.	skupina:
1.	Krajevna skupnost Polšnik
Kleviše-Renke	3,0
Polšnik-Preveg-Konjšica	5,0
Preveg-Ravne	2.0
Polžnik-Selo	1,5
2.	Krajevna skupnost Sava
Mačkovna-Loka	’	3,0
3.	Krajevna skupnost Dole
Gradišče-Dobje-Ježevec-Kostanjevica	8,0
Dobovica-Zavrh-Kraje	4,0
Kraje-Jelenje	3,0
4.	Krajevna skupnost Kresnice
Zg. Drčar-Bržončk-Končar	2,0
Kresniški vrh (Krmel)-Golišče (Lukančič) 2,0 Prosenc-Bržončk	2,0
5.	Krajevna skupnost Vače
Vače-Klenk-Cvetež	3,0
Klanc-Slivna-Zapodje	4,0
Slivna-Gora	2,0
Sela-Klanc	2,0
Tolsti vrh-Mala sela	1,0
Hosta-Ržišče-Boltija	5,0
Vače-Potok-Laze	5,0
6.	Krajevna skupnost Primskovo
Gornji vrh-Kamni vrh	2,0
Gradišče-Poljane	2,0
7.	Krajevna skupnost Jablanižka dolina
Cerovica-Bukovca	'	4,0
pod Mamolj-šola	1,0
Krajevna skupnost ter potek ceste
Dolžina v km
Breg	2,0
Reka-Poglajen	1,0
8.	Krajevna skupnost Vel. Kostrevnica
Liberga-Borovničar	2,0
Lupinca-pod Bernardovec	2,0
Čandrov križ-Višnji grm-Jurček	2,0
9.	Krajevna skupnost Vintarjevec
Simončič-Vintarjevec	1,0
Simončič-Debeče	3,0
Javorje-Zg. Javorje	2,0
Leskovec-Vrata-Perovo selo	2,0
10.	Krajevna skupnost Gabrovka
Javorški pil-Javorje	2,0
Brezovo-Gornje Vodice	3,0
Tihaboj-Pečice	1,0
Moravče-Gobnik-Kamni vrh	6,0
Javorški pil-Pusti Cerovec	4,0
Javorški pil-Nova gora	4,0
11.	Krajevna skupnost Štangarske poljane
Štanga-križišče (Mala Štanga-Tuji grm) 1,0 križišče (Mala Štanga-Tuji grm) — Tuji grm	2,5
Stanga-Račica	3,0
12.	Mesto Litija in Šmartno
Topilniška ulica (od zapornic na zah. strani železniške postaje do priključka na predilniško ulico)	0,3
Graška cesta (od hiše Cakš do priključka na 328)	1,3
Marokova pot (od križišča z Graško cestp do priključka na Cesto Zasavskega bataljona pri Borišek-Hiršl)	0,7
Predilniška ulica (od priključka na 238 na zah. strani železniške postaje do križišča z novo cesto pod »štalami« in odcep od te ulice proti Grozniku do priključka na Ma-
rokovo pot	0,6
Na gričku (od odcepa od Marokove poti do Rudolfa	0,1
Cesta Dušana Kvedra (od Agreža do Bol-tina)	0,3
Naselje 25. maja	0,5
Cesta Zasavskega bataljona od Zdravstvenega doma do priključka na novo cesto pri »štalah« (od Nejedlyja do Brica — makadam)	1,0
Prvomajska ulica	(Nejedly	—	stolpiči)	0,2
Prisojna ulica (Nejedly	—	Praprotnik)	0,4
Vegova ulica (Dernovšek	—	Penčur)	0,3
Gubčeva ulica (od Prisojne do Damjanoviča in četverčki)	0,4
Parmova ulica	0,3
Trg na Stavbah	0,7
Praprešče (od podhoda-podvoz-Ponoviška) 0,5 Jerebova ulica	0,1
Vrvarska ulica	0,1
Rozmanov trg	0,5
Rudarska ulica	0,1
Frtica	0,5
Partizanska pot (od Konjarka do Simončiča in Tičarja)	1,3
Ježa	0,3
Šmartno-Cerkovnik	(novo naselje)	1,0
Krajevna skupnost	Dolžina v km
ter potek ceste
2.	skupina:
1.	Krajevna skupnost Polšnik
Polšnik-Šumnik-Preveg-Petkovna-Artiče 7,0 Konjšica-Vodenik	4>0
Konjšica-hribi	v 5.0
Konjšica-Dolanci	2,0
Selo-Stranski vrh	1.5
Polšnik-Artiče	5,0
Dolgo brdo-Prelesje-Mamolj-Cebelnik	6,0
Sopota-Borovak-Vel. Preska	2,0
Pograjc-Klenovik	2,0
Vel. Preska-Zglavnica	1.5
2.	Krajevna skupnost Sava
Spodnji log (skozi vas) — Mamolj	2,0
Sava-Leše	4,0
Sava-Mošnjak	1.0
3.	Krajevna skupnost Dole
Dole-Pasji vrh-Prevoje	3,0
Dole-Selce-Slavina	4,0
Dole-Suhadole	2,0
Dole-Berinjek	3,0
Gradišče-Ravne	5,0
Gradišče-Javor j e	3,0
Bistrica-Pod Borovak	3,0
Gobe-Preženjske njive	4,0
4.	Krajevna skupnost Jevnica
odcep od I/l-Poljane	1.0
5.	Krajevna skupnost Vače
Cveteš-Volše	2.0
Sela-Vrtače	2,0
Mačkovna-Cirkuše-Zahrib	7,0
Laze-Podbukovje-Siroka set	3,0
6.	Krajevna skupnost Primskovo
Razbure-Ježni vrh	1,0
Gornji vrh-Doljni vrh	1,0
Primskovo-meje z občino Grosuplje	1,5
Sobrače-Kalce	1,0
^ Krajevna skupnost Jablaniška dolina
Bukovca-Dolgo brdo	5,0
3.	Krajevna skupnost Velika Kostrevnica
Vel. Kostrevnica-Jelša	1,0
Dvor-Morsko	2,0
Jurček-Jagodnik-Lupinca	1,5
Pod Bernardovec-Bernardovec	1,0
0- Krajevna skupnost Vintarjevec
križišče (Jazbine, Sv. Večer) Jazbine-Sv.
Večer	2,5
Javorje-Vodice	1,0	.
10. Krajevna skupnost Gabrovka
Klanec-Podpeč	0,0
Javorje-Mrežnik	1.0
Režek-Gornje Ravne	1,0
Tihaboj-Lukovca-Pečice	2,0
Moravče-Hohovica	2,0
Kamni vrh-Laze	1,0
Avčina-Gabrska gora-Gora	4,0
Odcep od ceste III. reda-Čateška gora-križišče	5,0
Krajevna skupnost Stangarske Poljane križišče (Mala Stanga, Tuji grm) — Mala
Krajevna skupnost	Dolžina v km
ter potek ceste
Stanga-meja Krajevne skupnosti Jevnica 4,5 Račica-Koške poljane	2,0
odcep od ceste III. reda (Strus)-Reka gozd (Kermuc)	6,0
odcep od ceste III. reda — Reka gozd (Žnidar)	2,5
odcep od ceste III. reda — Ščit	2,0
odcep od ceste III. reda (trgovina) Jastreb-nik-podaljšek na Ščit	5,0
odcep za Vočjo jamo (Lupše)	2,0
Stangarske poljane-Dragovško (tudi cesta do TP)	5,5
12.	Mesto Litija s Šmartnim
pot (od Ulanca — Pajer) k. o. Hotič 1613	0,4
pot (odcep od Grbinske ceste — vojni center) 988/2 k. o. Litija	0,2
pot 1427 k. o. Šmartno (bloki — Ustje)	0,3
pot 418/2 k. o. Šmartno (spomenik NOB — zadružni dom — za povrtmi)	0,5
pot 1030/1 k. o. Šmartno (Ulčar-most-pri-ključek)	0,2
pot 1029/3 k. o. Šmartno (Dom Partizana-Kovina)	0,2
pot 1040 in 1038 k. o. Šmartno (Vozlova štala-Bric)	0,2
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
14.	člen
Za vse prekrške storjene v nasprotju z določbami tega odloka, se smiselno uporabljajo določila 107., 108., 109., 110. in 111. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71).
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Za izvajanje tega odloka skrbi Cestni sklad skupščine občine Litija, krajevne skupnosti in za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ.
16.	člen
Ko prične veljati ta odlok preneha veljati odlok o določitvi cest IV. reda v občini Litija št. 01092/62-1/1 z dne 25/1-1962.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/62
Litija, dne 6. novembra 1973.
Predsednik
skupščine občine Litija Stane Vovk 1. r.
982.
Na podlagi 39., 44. in 45. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13-133/ 72) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. novembra 1973 sprejela
- ODLOK
o spremembi odloka o urejanju določenih zadev s področja starostnega zavarovanja kmetov
1.	člen
V odloku o. urejanju določenih zadev s področja starostnega zavarovanja kmetov (Uradni list SRS, št. 26/72) se spremeni tretji odstavek člena in se glasi:
»Razlogi, na podlagi katerih komisija lahko zmanjša odmerjeni znesek, pri tem pa mora zavarovanec izpolnjevati vsaj tri od navedenih razlogov, so naslednji:«
2.	■ člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. novembra 1973.
. St. 010-2/72
Litija, dne 6. novembra 1973.
Predsednik
skupščine občine Litija Stane Vovk 1. r.
983.
Na podlagi 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o priznanjih občine Litija
1.	člen
V odloku o priznanjih občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/71) se spremeni in dopolni 3. Člen tako, da se črtajo besede:
—	gospodarstva in turizma
—	telesne. vzgoje in obrambe,
dodajo pa se besede:
—	gospodarstva
—	turizma
—	kmetijstva
—	narodne obrambe
—	telesne kulture.
v	2. člen
5. člen se spremeni tako, da se glasi:
»V posameznem koledarskem letu lahko podeli občinska skupščina le troje priznanj.«
3.	člen
7.	člen se spremeni in se glasi:
»Predloge za podelitev priznanj posreduje žiriji občinska konferenca SZDL.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-17/71
Litija, dne 6. novembra 1973.
Predsednik
skupščine občine Litija Stane Vovk 1. r.
984.
Na podlagi 5. člena zakona o urejanju In oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66), 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 36/64) in 137. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
11.	decembra 1973 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za urejanje In oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Litija
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi smotrno gospodarjenje z razpoložljivimi stavbnimi zemljišči In urejanje istih ustanovi občina sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča.
Ime sklada je: Sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Litija (v nadaljnjem besedilu »sklad«),
2.	člen
Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada odgovarja sklad z vsemi svojimi sredstvi.
3.	člen
Sklad ima svoj statut.
Statut sklada podrobneje ureja zlasti naslednje:
—	določa organe in naloge sklada,
—	določa način oddajanja in urejanja stavbnih zemljišč,
—	določa sredstva sklada in njihovo porabo,
—	določa poslovanje sklada in način obveščanja javnosti o delu sklada,
—	ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada.
Statut sklada sprejme zbor sklada za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča dva meseca po ustanovitvi, potrdi pa ga skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija.
4.	člen
Organ upravljanja je zbor sklada,
Mandatna d6ba delegatov zbora sklada je 4 leta.
5.	člen
Postopek in način izvolitve delegatov zbora sklada določi statut sklada.
Zbor sklada ima predsednika in namestnika predsednika.
6.	člen
Zbor sklada ima zlasti tele pristojnosti:
—	sprejema statut in druge splošne akte,
—	upravlja in gospodari s sredstvi prispevka za uporabo mestnega zemljišča, prispevka za urejanje stavbnega zemljišča in s sredstvi za odkup zemljišč,
—	sprejema srednjeročni program in letni program gradnje in rekonstrukcije komunalnih naprav in oddaja stavbna zemljišča,
—	določa razpisne pogoje za oddajo stavbnih zemljišč v družbeni lastnini in oddaja ta zemljišča,
—	smotrno gospodari t z razpoložljivimi stavbnimi zemljišči in v tej zvezi težu j e k zmanjšanju sedanjih in bodočih stroškov pri njihovem urejanju in uporabi, predvsem z opredelitvijo ustreznih razmerij po programu stanovanjske graditve,
—	razpisuje in oddaja dela ter sklepa pogodbe o oddaji gradbenih del pri urejanju stavbnih zemljišč in drugih komunalnih gradenj,
—	vodi evidenco in pripravlja predloge za odmero pHspevka za uporabo mestnega zemljišča,
—	sklepa o najemanju kreditov v breme sredstev sklada za gradnjo komunalnih naprav in olpjektov,
—	voli predsednika in namestnika predsednika zbora sklada,
—	voli delegate skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti,
—	sprejema finančni načrt, zaključni račun in letno poročilo,
—	sklepa o oročanju sredstev pri poslovnih bankah in drugih oblikah združevanja sredstev za gradnjo komunalnih naprav,
—	odloča o višini zneska za poslovne stroške sklada in samoupravne stanovanjske skupnosti,
—	sklepa pogodbe o opravljanju gradbenega nadzora,
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov in smernic skupščine SR Slovenije,
—	poroča javnosti o poslovanju sklada in izvrševanju programa,
—	odloča o vseh drugih zadevah iz pristojnosti zbora sklada,
—	daje pobudo za družbeno dogovarjanje za gradnjo najemnih stanovanj in urejanju stavbnih zem-Ijižč.
7.	člen
Sredstva sklada so:
—	prispevek investitorjev kot stroški urejanja stavbnih zemljišč,
—	prispevek za uporabo mestnega zemljišča,
—	prispevek organizacij združenega dela in skupnosti k gradnjam komunalnih naprav (namenska sredstva),
—	posojila,
■— drugi dohodki (zamudne obresti in drugo).
8.	člen
Sredstva sklada se smejo uporabljati le za finan-cifanje graditve in rekonstrukcije objektov in naprav
na območju občine Litija, kjer je izdelan in sprejet urbanistični ali zazidalni načrt in sicer:	‘ '
a)	za mestne ulice, trge, hodnike, peš poti, dovozne poti, javne parkirne prostore, zelene površine,
b)	za omrežja javne razsvetljave,
c)	za glavno kanalizacijsko omrežje,
č) za urejanje stavbnega zemljišča (ceste, kanalizacija, vodovod, nizkonapetostno omrežje, telefonsko omrežje, igrišča in parki),
d)	za vračilo najetih posojil,
e)	za kritje poslovnih stroškov Sklada in samoupravne stanovanjske skupnosti.
9.	člen
Obseg urejanja stavbnih zemljišč in druge komunalne gradnje določi zbor sklada s srednjeročnim programom in z vsakoletnim finančnim načrtom.
Finančni načrt sklada sprejema zbor sklada za vsako poslovno leto, srednjeročni program pa v skladu s srednjeročnim programom komunalne in stanovanjske gradnje.
K srednjeročnemu programu daje soglasje skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija.
10.	člen
Finančni načrt, zaključni račun in letno poročilo sklada sprejme zbor sklada in ga predloži v potrditev skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija.
Rezultati poslovanja se javno razglasijo.
11.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje, finančnega načrta je predsednik zbora sklada, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
12.	člen
Strokovne, finančne, upravne in administrativno tehnične naloge upravljajo za sklad strokovne službe, ki jih ustanovi samoupravna stanovanjska skupnost.
13.	člen
Volitve delegatov v zbor sklada izvede iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti po začasnem poslovniku.
Do konstituiranja zbora sklada opravlja funkcijo organa upravljanja dosedanji upravni odbor sklada.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	|
15.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odit k o ustanovitvi sklada za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 41/68).
St. 010-13/68
Litija, dne 11. decembra 1973.
Podpredsednik skupščine občine Litija
Jože Habjan, inž. L *
985.
Na podlagi 4. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 137. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. decembra 1973 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Litija
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi načelo vzajemnosti in solidarnosti, socialna varnost ob uvajanju ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu občanom z nižjimi dohodki, starim ljudem in mladim družinam posebno družbeno pomoč, ustanovi občina solidarnostni stanovanjski sklad.
Ime sklada je: Solidarnostni stanovanjski sklad občine Litija (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba.
Za obveznosti sklada odgovarja sklad z vsemi svojimi sredstvi.
3.	člen
Sklad ima svoj Statut.
Statut sklada podrobneje ureja zlasti naslednje:
—• določa delovno področje organov upravljanja in komisij
—	določa način uveljavljanja družbene pomoči iz sredstev sklada
—	določa način sprejemanja letnega finančnega programa, zaključnega računa in poročila o poslovanju sklada
'— določa način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči iz sredstev sklada
—	določa način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in o poslovanju sklada
—	ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada.
Statut sklada sprejema zbor solidarnostnega stanovanjskega sklada najpozneje dva meseca po ustanovitvi, potrdi pa ga skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija.
4.	člen
Organ upravljanja je zbor solidarnostnega stanovanjskega sklada.
Mandatna doba delegatov zbora je 4 leta.
5.	člen
Postopek in način izvolitve delegatov zbora določi statut sklada.
Zbor sklada ima predsednika in namestnika predsednika.
6.	člen
Zbor sklada ima zlasti tele pristojnosti:
—	sprejema statut in druge splošne akte sklada
—	programira stanovanjsko graditev in skrbi za uresničitev programov za gradnjo najemnih stanovanj
za potrebe določenih socialnih kategorij občanov — delavcev z nižjimi osebnimi dohodki, mladih družin in ostarelih ljudi
—	daje pobudo za samoupravno sporazumevanje o določitvi višine sredstev namenjenih za družbeno pomoč
—	določa kriterije za dodelitev kreditov za gradnjo stanovanj in kriterije za dodeljevanje stanovanj
—	določa kriterije in merila za delno nadomestitev stanarin
—	daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva
—	voli predsednika in namestnika predsednika zbora sklada
—<■ voli delegate v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
—	sprejema finančni načrt, zaključni račun in letno poročilo
—	imenuje komisije zbora sklada
—	sklepa o oročanju sredstev pri poslovnih bankah in drugih oblikah združevanja sredstev za gradnjo najemnih stanovanj
—	odloča o višini zneska za poslovne stroške sklada in samoupravne stanovanjske skupnosti
—	sklepa o vseh drugih zadevah iz pristojnosti zbora sklada.
7.	člen
Sredstva sklada so:
—	obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga je predpisala občinska skupščina z odlokom
—	neporabljena sredstva zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOB ter anuitet iz posojil in obresti odobrenih iz sredstev tega prispevka
—	neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin
—	namenska sredstva organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti
—	sredstva, ki jih za namene sklada prostovoljno vložijo organizacije, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani
—	krediti poslovnih bank na podlagi oročenih sredstev sklada
—	vračila in odplačila
—	drugi dohodki.
8.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo:
a)	za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene socialne kategorije občanov
b)	za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice
c)	za dajanje kreditov pri gradnji in nakupu stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini
č) za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja v zasebni lastnini
d)	za raziskovalno delo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu
e)	za vračilo najetih kreditov
f)	za kritje poslovnih stroškov sklada in samoupravne stanovanjske skupnosti.
9.	člen
Porabo sredstev zbranih po drugi alinei 7. člena določa, na podlagi 26. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72), odlok o načinu upravljanja s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za udeležence narodnoosvobodilne vojne.
10.	člen
Merila za uporabo sredstev iz b) in d) točke 8. člena tega odloka predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom.
Pogoje za pridobitev in odplačilo posojil v smislu
a)	in c) točke 8. člena tega odloka predpiše zbor sklada s svojim aktom (pravilnik).
11.	člen
Obseg posamezne oblike družbene pomoči določi zbor sklada s srednjeročnim programom in z vsakoletnim finančnim načrtom.
Finančni načrt sprejema zbor sklada za vsako poslovno leto, srednjeročni program pa v skladu s srednjeročnim programom razvoji stanovanjskega gospodarstva občine Litija.
K srednjeročnemu programu dajeta soglasje skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija in skupščine občine Litija.
12.	člen
Finančni načrt, zaključni račun in letno poročilo sklada sprejme zbor sklada in ga predloži v potrditev skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija.
Zaključni račun in letno poročilo sklada predloži zbor sklada vsem, ki vplačujejo sredstva za družbeno pomoč in rezultate poslovanja javno razglasi.
13.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik zbora solidarnostnega stanovanjskega sklada, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika zbora.
14.	člen
Strokovne finančne, upravne in tdniin. strativno tehnične naloge upravljajo za sklad strokovne službe, ki jih ustanovi samoupravna stanovanjska skupnost.
15.	člen
Volitve delegatov v zbor sklada izvede dosedanji upravni odbor sklada.
Uo konstituiranja zbora sklada »opravlja funkcijo organa upravljanja dosedanji upravni odbor sklada.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
17. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega
sklada občine Litija (Uradni list SRS, št. 44/72 z dne 25/10-1972).
St. 010-9/72
Litija, dne 11. decembra 1973.
Podpredsednik skupščine občine Litija Jože Habjan, inž. 1. r.
986.
Na podlagi 13., 92. in 115. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) ter 135. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. decembra 1973 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje nekaterih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, določajo pogoji za opravljanje obrti kot postranskega poklica in pogoji za sprejemanje gostov na prenočevanje v gospodinjstvih, počitniških hišicah in kmečkih gospodarstvih občanov.
2.	člen
Na območju občine Litija je podan družbeni interes za opravljanje naslednjih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti:
a)	opravljanje storitev z. gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ter z. vlečnicami
b)	izdelovanje umetnih mineralnih vod, brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov in začimb
c)	dimnikarstvo
č) izdelava in popravilo športnega in lovskega orožja	• - ■
d)	opravljanje prevozov oseb in blaga s plovnimi sredstvi in avtotaksiji
e)	prodaja na drobno
f)	gostinska dejavnost v bifejih in nočnih barih
g)	pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza.
'v.	\
3.	člen
Na območju občine Litija smejo občani v svojih gospodinjstvih, počitniških hišicah in kmečkih gospodarstvih oddajati sobe za prenočevanje le preko organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma oz. preko družbeno pravnih oseb (turistična društva).
4.	člen
V skladu z obrtnim zakonom in s tem odlokom smejo osebe, ki imajo lastnost delavcev v združenem c|elu, upokojenci, gospodinje in študentje opravljati obrt (obrtne dejavnosti) kot postranski poklic.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/73
Litija, dne 11. decembra 1973.
Podpredsednik skupščine občine Litija Jože Habjan, inž. 1. r.
987.
Na podlagi 26. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-107/72) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. decembra 1973 sprejela
ODLOK
o načinu upravljanja s sredstvi solidarnostnega
stanovanjskega sklada za udeležence NOV in razpolaganja s stanovanji
1.	člen
i
S tem odlokom se ureja način upravljanja s sredstvi solidarnostnega sklada za območje občine Litija, zbranih na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence narodnoosvobodilne vojne ter določajo kriteriji in merila za njihovo uporabo.
2.	člen
Sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada za graditev stanovanj za udeležence narodnoosvobodilne vojne so:
a)	neporabljena sredstva zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 27/68).
Anuitete iz posojil odobrenih iz teh kreditov.
b)	anuitete iz stanovanjskih posojil VRO ZZB NOV Slovenije
c)	sredstva, ki jih na podlagi samoupravnega sporazuma ali neposredno prispevajo organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije, skupnosti ih skladi
č) druga sredstva.
3.	člen
Sredstva se uporabljajo za:
—	kreditiranje gradnje ali nakup najemnih stanovanj
—	dodeljevanje posojil za gradnjo ali nakup stanovanj ali stanovanjske hiše
—	za dograditev in adaptacijo lastnih stanovanj.
4.	člen
Pravico do reševanja stanovanjskega vprašanja imajo borci — udeleženci NOV, ki stalno prebivajo na območju občine Litija, če so predvojni člani KPJ, predvojni revolucionarji, udeleženci španske državljanske vojne, nosilci »Partizanskega spominskega znaka 1941«, narodni heroji, aktivni udeleženci NOV v
letih 1941, 1942, 1943 in 1944, ki imajo to dobo šteto v dvojnem trajanju, vdove in starši padlih in po vojni umrlih borcev in aktivistov NOV, vojaški vojni invalidi, otroci padlih in po vojni umrlih borcev NOV ter VVI, če so za pridobitno delo nesposobni.
Izjemoma lahko komisija iz 8. člena reši tudi posamezne kritične in upravičene stanovanjske primere drugih udeležencev NOV.
Določbe iz prvega odstavka ne veljajo za borce — udeležence NOV, katerih stanovanjsko vprašanje je bilo do uveljavitve tega odloka že rešeno z dodelitvijo ustreznega stanovanja iz 6. člena ali s posojilom za graditev ali adaptacijo stanovanjske hiše, ne glede na to, kdo je pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja sodeloval.
5.	člen
Pri ugotavljanju prednostnega vrstnega reda in določanju višine posojila je treba upoštevati:
■— čas udeležbe v revolucionarnem delu pred vojno in udeležbo v NOV
—	stopnjo invalidnosti, če je prosilec VVI
—	da prosilec nima stanovanja ali je v podnajemniškem oziroma sostanovalskem odnosu
—	higiensko neustrezna stanovanja
—	zdravstveno stanje prosilca in ožjih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu
—	prezasedenost stanovanja, upoštevajoč število ožjih družinskih članov, ki jih prosilec vzdržuje
—	premoženjske razmere prosilca in njegove družine
—	čas stalnega bivanja na območju občine Litija.
6.	člen
Prosilci so glede na število ožjih družinskih članov, ki jih vzdržujejo, upravičeni do naslednjih stanovanjskih enot:
—	za 1 osebo garsoniera do 28 m2
—	za 2 osebi 1 sobno stanovanje do 42 m!
—	za 3 osebe 2 sobno stanovanje do 57 m'
—	za 4 osebe 3 sobno stanovanje do 66 m?
Na vsakega nadaljnjega člana družine pripada še do 10 m2 stanovanjske površine.
I
7.	člen
Prosilci za posojilo lahko pridobijo namensko por sojilo v naslednjih zneskih:
—	za adaptacijo ali rekonstrukcijo stanovanja ali stanovanjske hiše na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja ali potrdila in predračuna vrednosti del do 60.000 din
—	za dograditev stanovanjske hiše do 50 % vrednosti pripadajočega stanovanja iz 6. člena, pod pogojem, da ima prosilec hišo zgrajeno do III. gradbene faze in , da v dogovorjenem roku izprazni stanovanje, ki ga zaseda in da je za to stanovanje komisiji iz 8,-člena zagotovljena enkratna razpolagalna pravica. Enako pravico imajo prosilci, ki so brez stanovanja.
—	za nakup etažnega stanovanja največ do 50 % vrednosti pripadajočega stanovanja.
Odplačilna doba ne more biti daljša od 25 let, . obrestna mera pa je 2,5 %.
8.	člen
S sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za udeležence NOV po tem odloku upravlja komisija solidarnostnega stanovanjskega sklada.
Predlog za imenovanje komisije da Občinski odbor ZZB NOV Litija.
Komisija je v svojem delu samostojna in opravlja zlasti tele naloge:
—	odloča s sklepom o predlogih občinskega odbora ZZB NOV
—	sestavlja prednostni red upravičencev za dodelitev stanovanj in posojil upoštevajoč pogoje iz 5. člena tega odloka.
Delo komisije je javno.
9.	člen
Prosilci za stanovanja in posojila vlagajo prošnje preko krajevnih odborov ZB NOV in VVI na pristojni občinski odbor ZZB NOV, kateri jih s svojim mnenjem posreduje komisiji solidarnostnega stanovanjskega sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
Zoper sklep komisije ima prosilec pravico ugovora na zbor solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Litija, čigar odločitev je dokončna.
10.	člen
Če komisija ugotovi, da dobitnik posojila ni izpolnjeval pogojev za dodelitev posojila po tem odloku ali, da posojilo nenamensko koristi, predlaga razveljavitev Pogodbe o namenu posojila in vrnitev posojila.
11.	člen ' '
Vsa stanovanja, zgrajena s sredstvi zbranimi na Podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOV in s sredstvi zbranimi na podlagi te-6a odloka, se prenesejo v upravljanje pristojnemu stanovanjskemu skladu, razpolagalno pravico pa ima občinski odbor ZZB NOV Litija.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/73
Litija, dne 11. decembra 1973.
Podpredsednik skupščine občine Litija
Jože Habjan, inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 988.
Na podlagi 108. in 171. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70) in 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o gradnji dostopne poti do individualnih stanovanjskih hiš v Savljah
1.	člen
Občina Ljubljana Bežigrad prevzame investitor-stvo za gradnjo dostopne poti do individualnih stanovanjskih hiš v Savljah po lokacijski dokumentaciji Ljubljanskega urbanističnega zavoda z dne 28. julija 1972, št. LD 11873/71.
2.	člen
S sprejemom tega odloka je ugotovljen splošni interes za zgraditev objekta v smislu 15. čl. zakona o razlastitvi in o prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-148/73-5/10	t
Ljubljana, dne 22. novembra 1973.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r.
989.
Na podlagi prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in št. 27-255/72) ter drugega odstavka 18. člena in druge alinee 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15-165/70) je občinska skupščina Ljubljana Bežigrad na 50. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 202 — Nadeorica
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka BS 202 — Nadgorica, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 1714/73 aprila 1973.
2tazidalni načrt se sestoji iz progračhskega in tehničnega dela v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
2.	člen
Zazidalni otok BS 202 — Nadgorica obsega območje, ki je razvidno iz situacijskega načrta, ki je sestavni del tehničnega dela zazidalnega načrta.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Ljubljana Bežigrad, pristojnemu za urbanizem, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in geodetski upravi skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem, komunalo in stanovanjske zadeve občinske skupščine Ljubljana Bežigrad.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-565/73-5
Ljubljana, dne 22. novembra 1973.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA SISKA 990.
Na podlagi 19., 92. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. decembra 1973 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o sredstvih občine Ljubljana
Šiška za usmerjanje razvoja in pospeševanje gospodarskih dejavnosti
1.	člen
Odlok o sredstvih občine Ljubljana Šiška za usmerjanje razvoja in pospeševanje gospodarskih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 55/72) se dopolni in sicer tako, da se v tretjem členu vstavi drugi odstavek z naslednjo vsebino:
»Občani v kmečkih gospodarstvih, ki nameravajo oddajati sobe za prenočevanje ali dajejo gostom hrano in pijačo (kmečki turizem) smejo koristiti le tista sredstva posebnega računa, ki so bila izločena iz občinskega proračuna in namenjena za investicije v gospodarstvu (2. člen točke 2 odloka).«
Dosedanji drugi odstavek 3. člena postane tretji odstavek.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/1-020-18/72
Ljubljana, dne 5. decembra 1973.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška
Danilo Sbrizaj 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 991.
Skupščina občine Sevnica je na podlagi 65., 66. in 67. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232'70) ter 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št 35 64) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Sevnica za leto 1972
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Sevnica za' leto 1972. katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Sevnica za leto 1972.
2.	člen
Zaključni račun proračuna občine Sevnica za leto 1972 izkazuje dosežene in razporejene dohodke in sicer:
din
dohodek po bilanci proračuna	11.071.780,55
—	razporeditev dohodkov	10.692.173,40
—	nerazporejeni dohodki
(presežek dohodkov)	379.607,15
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna občine Sevnica v znesku 379.607,15 din se razporedi v sklad za komunalno dejavnost in negospodarske investicije občine Sevnica (za odplačilo anuitet).
4.	člen
Zaključni račun rezervnega	sklada za leto 1972
izkazuje:
din
—	sredstva	505 187
—	poraba sredstev	103.396
—	pstanek sredstev	<	401.791
5.	člen
Ostanek sredstev rezervnega sklada v višini 401.791 din se prenese kot dohodek rezervnega sklada za leto 1973.
6.	člen
Pregled doseženih dohodkov in razporeditev dohodkov sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1972, ki je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-1/73-3
Sevnica, dne 27. novembra 1973.
Predsednik
skupščine občine Sevnica
Marjan Gabrič 1. r.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Sevnica za leto 1972 po zaključnem računu
Vrsta	Dohodki	rebalansu Doseženo g,St^m Razporeditev dohodkov r^aIfs°u	Izvršeno
1.	Davki iz osebnih	dohodkov 6.104.207
2.	Davki	"'3.181.944
3.	Takse	*	563.000
5.	Davki po posebnih predpisih 175.000
6.	Dohodki organov in
drugi dohodki	120.000
7.	Dopolnilna sredstva	767.500
Skupaj dohodki	10.884.651	11.071.780,55
03 Kulturno prosvetna		
dejavnost	628.752	621.951,00
04 Socialno skrbstvo	2.229.762	2.116.232,00
05 Zdravstveno varstvo	536.000	916.518,00
06	Komunalna dejavnost 07	Delo državnih	1.270.766	1.236.213,25
organov	4.330.166	4.321.923,80
08 Narodna obramba 12 Dejavnost krajevnih	62.000	60.665,00
skupnosti 13 Dejavnost družbeno-	300.000	300.000,00
političnih organizacij	409.300	409.300,00
14 Negospodarske investicije 342.000		342.000,00
16	Gospodarski posegi 17	Obveznosti iz	196.000	192.932,45 *
prejšnjih let 18 Vlaganje v rezervni	88.906	86.668,15
sklad	91.000	87.769,00
19 Tekoča proračunska		
rezerva	—	—
Skupaj razporejeni dohodki	10.884.651	10.692.173,00
Presežek dohodkov nad izdatki	i	379.607,15
Skupaj razpored dohodkov	10.884.651	11.071.780,55
5.668.313,20
3.814.997,75
540.204,55
177.156,35
202.008,70
669.100,00
992.
Na podlagi 6., 10. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) in 100. člena statuta 0t>čine Sevnica (Uradni vestnik Celje, št. 35/64) je skup5čina občine Sevnica na seji občinskega zbora in ?t>ora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
0 spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov
1.	člen
. Na koncu 6. člena odloka o davkih občanov (Urad-1 list SRS, št. 12/72) se doda nov odstavek, ki se glasi: ‘Kmetijske delovne organizacije, ki se pretežno varjajo s kmetijsko proizvodnjo, so po prvem od-
stavku citiranega člena v letu 1973 oproščene plačila davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje.
St. 420-2/73-3
Sevnica, dne 27. novembra 1973.
Predsednik
skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r.
993.
Na podlagi 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) in 100. člena statuta občine Sevnica je skupščina občine Sevnice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o stopnji občinskega prispevka za izobraževanje in vzgojo v občini Sevnica za leto 1973
1.	člen
2.	člen odloka o stopnji občinskega prispevka izobraževanje in vzgojo v občini Sevnica za leto 1973 se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Sredstva, ki se zberejo s prispevkom iz prejšnjega člena tega odloka, se smejo v letu 1973 za redno dejavnost vzgoje in izobraževanja uporabljati največ do zneska 3,545.500 dinarjev.
Ko dosežejo sredstva zbrana s prispevkom po A. členu tega odloka znesek, ki je določen v prejšnjem odstavku tega člena, se izločijo vsa presežena sredstva na račun sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov občine Sevnica.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-4/73-2
Sevnica, dne 27. novembra 1973.
Predsednik
skupščine občine Sevnica
Marjan Gabrič 1. r.
994.
Skupščina občihe Sevnica je na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1973 na podlagi 1. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7/72) in
8.	člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 ter 100. člena statuta občine Sevnica sprejela
'	ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
1.	člen
\
V občini Sevnica se za uporabo mestnega zemljišča plačuje prispevek po določbah zakona-o prispevku za uporabo mestnega zemljišča in tega odloka na ureditvenem območju mesta Sevnica ter naseljih Krmelj, Loka in Račiča.
Ureditveno območje mesta Sevnica obsega: mesto Sevnica, naselje Šmarje, Boštanj, Dol. Boštanj in Radna (meje so določene z urbanističnim načrtom).
2.	člen
Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče, ki leži v mejah območja, zajetega z urbanističnim načrtom in zazidalnim načrtom in ki je komunalno opremljeno.
Za komunalno opremljeno zemljišče se v smislu prejšnjega odstavka šteje zemljišče, na katerem so. zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje in na katerega je urejena preskrba s pitno vodo in električno energijo.
3.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek) mora plačevati tisti, ki je lastnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe oziroma tisti, ki ima na zemljišču, stavbi ali delu stavbe pravico uporabe.
v	/	4. člen
Prispevek se plačuje od kvadratnega metra koristne tlorisne površine in sicer:
a)	od površine stanovanjskih prostorov, ki je osnova za določitev stanarine, to je od tlorisne površine sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostprov stanovanja.
b)	pri obrtnih prostorih od tiste površine, ki se neposredno uporablja za poslovno dejavnost, od zemljišča pa takrat, če se uporablja v poslovne namene (dvorišča, skladišča itd.), •
c)	pri delovnih organizacijah od tiste površine, ki se neposredno uporablja za'proizVodno dejavnost (vseh etažnih površin) ter poslovnih prostorov in nezazidanih zemljišč, ki jih organizacija uporablja za proizvodne namene ali je na njih pravica uporabe,
č) od nezazidanega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo in vseh ostalih zemljišč, za katera je pristojni organ občine izdal lokacijsko dovoljenje.
5.	člen
Glede na ugodnosti, ki jih nudi posamezno zemljišče. lastniku oziroma uporabniku, se zemljišča iz prvega člena tega odloka razvrstijo v tri kategorije:
—	vi. kategorijo spada mestno zemljišče v ožjem gradbenem okolišu,
—	v II. kategorijo spada mestno zemljišče na levem bregu Save, ki ni zajeto v I. kategoriji in
—	v III. kategorijo spada mestno zemljišče na desnem bregu Save in mestno zemljišče v naseljih Krmelj, Loka in Račiča.
6.	člen
Prispevek od kvadratnega metra koristne površine se plačuje:	\.
a)	v I. kategoriji mesečno 0,18 din za 1 m8 stano-vanjskb površine in 0,22 din za 1 m2 površine poslovnih prostorov,
b)	v II. kategoriji mesečno 0,18 din za 1 m8 stanovanjske in poslovne površine,
c)	v III. kategoriji mesečno 0,15 din za Im2 stanovanjske in poslovne površine,
č) 0,35 din za 1 m2 nezazidanega mestnega zemljišča — letno,
d)	C,03 din mesečno za 1 m2 mestnega zemljišča, ki jih delovne organizacije uporabljajo za svojo poslovno dejavnost (dvorišča, skladišča na prostem, manipulativni prostori in ostala funkcionalna zemljišča).
7.	člen
»
Upravni organ skupščine občine, pristojen za komunalne zadeve izda odločbo, s katero odmeri posameznemu zavezancu mesečni prispevek. Zoper odločbo o določitvi prispevka je dovoljena pritožba. Zavezanec njora plačati prispevek do 10. v mesecu vnaprej.
Stanovalcem hiše v družbeni lastnini odmeri organ iz prvega odstavka tega člena prispevek za hišo kot celoto, organizacija, ki gospodari s stanovanjskimi hišami pa obračunava prispevek s posameznimi imetniki stanovanjske pravice hkrati s stanarino oziroma najemnino.
8.	člen
Prispevek se zbira na posebnem računu proračuna občine Sevnica, oziroma na računih, ki jih določijo krajevne skupnosti za svoje prispevno območje.
9.	člen
Prispevek se sme uporabiti le na območju, kjer je bil zbran. Sredstva se smejo uporabiti samo za graditev^ in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje, kot to določa 10. člen zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča.
10.	člen
Sredstva, zbrana s prispevkom, se uporabljajo po programih, ki jih izdelajo komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica in krajevne skupnosti Boštanj, Krmelj in Loka, vsak za svoje prispevno območje.
Program sprejme svet pristojne krajevne skupnosti.
11.	člen
Obveznost plačevanja prispevka za novozgrajene objekte oziroma pridobljeno stavbno zemljišče nastane z dnem, ko se objekt začne uporabljati (ne glede na to, ali se začne uporabljati v celoti ali delno), za stavbno zemljišče pa z dnem pridobitve pravice uporabe.
12.	člen
Zavezanci so dolžni dati upravnemu organu skupščine občine, pristojnemu za komunalne zadeve točne podatke o koristnih površinah iz 4. člena tega odloka in priglasiti vsako spremembo, ki bi vplivala na odmero prispevka v roku 30 dni od nastanka obveze oziroma spremembe.
13.	člen
Za prekrške iz 12. člena tega odloka se kaznuje zavezanec:
—	fizična oseba z denarno kaznijo do 300 dinarjev
—	pravna oseba z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev.
14.	člen
Stroški v zvezi z zbiranjem podatkov za odmero prispevka in stroški pobiranja prispevka gredo v breme sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča.
Krajevne skupnosti lahko sklenejo posebne dogovore z organizacijami, ki bodo pobirale prispevek.
15.	člen
Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve izda po potrebi natančnejša navodila za izvajanje tega odloka.
16.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati:
a)	odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/69, 30/69 in 3/70) in
b)	odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju naselij Loka in Račiča (Uradni list SRS, št. 32/72 in 43/72).
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. 420-9/73-3
Sevnica, dne 27. novembra 1973.
Predsednik
skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r.
995.
Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o priznavalninah in študijskih pomočeh
I. PRIZNAVALNINE
1.	člčn
Borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojne, predvojnim revolucionarjem in borcem — prostovoljcem za severno mejo 1918—1919 se lahko dodeli priznavalnina kot materialno priznanje družbene skupnosti za njihove zasluge, pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
Priznavalnina se lahko dodeli tudi zakoncem pokojnih oseb, navedenih v prvem odstavku tega člena, če jih je pokojni preživljal.
2.	člen
Priznavalnina je lahko stalna, začasna ali enkratna.
3.	člen
Pravico do priznavalnine imajo osebe iz 1. člena tega odloka, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
X. da so stare nad 50 let (ženske) oziroma 55 let (moški), mlajši pa le, če dokažejo, da so pridobitno nesposobni,
2.	da niso v rednem delovnem razmerju,
3.	da jim osebna družinska ali invalidska pokojnina ne presega 1.000 dinarjev mesečno na družinskega člana,
4.	da ne opravljajo samostojnega poklica ali samostojne gospodarske dejavnosti,
5.	da jim dvakratni katastrski dohodek, ki odpade na posamezno gospodinjstvo, ne presega 100,— dinarjev mesečno na člana gospodinjstva,
6.	da imajo priznano posebno dobo, ki se všteva v pokojninsko dobo po veljavnih predpisih.
Kolikor ima upravičenec do priznavalnine dohodek iz 3. in 5. točke tega člena, se mu pri izračunu za pridobitev pravice do priznavalnine upoštevata oba dohodka.
Pridobitveno nezmožnost iz 1. točke 3. člena tega odloka dokazujejo upravičenci z izvidom invalidske komisije.
4.	člen
Udeležencem NOV pred 9. septembrom 1943 se lahko dodeli priznavalnina tudi, če ne izpolnjujejo pogoje iz 1., 3. in 5. točke 3. člena tega odloka s tem, da jim dohodek iz 3. točke 3. člena tega odloka ne presega 1.500,— dinarjev, iz 5. točke 3. člena tega odloka pa 400,— dinarjev mesečno na družinskega člana oziroma člana gospodinjstva.
Nosilcem »Partizanske spomenice«, udeležencem NOV od leta 1941 in predvojnim revolucionarjem se dodeljuje priznavalnina ne glede na pogoje iz 3. člena tega odloka.
5.	člen
Stalna priznavalnina se dodeljuje v naslednjih zneskih:
Za udeležence NOV, ki jim je priznano dvojno
štetje:
din
—	od leta 1941 mesečno	300
—	od leta 1942 mesečno	250
—	v letu 1943 pred 9. 9.	1943 mesečno	200
—	v letu 1943 po 9. 9. 1943	mesečno	150
—	od leta 1944 in borcem prostovoljcem za severno mejo
1918—1919 mesečno	136
Upravičencem, ki imajo priznano enojno štetje pokojninske dobe, se lahko prizna priznavalnina v višini 75 % od zneskov, ki so določeni v prejšnjem odstavku tega člena.
Udeležencem NOV pred 9. septembrom 1943, ki pridobijo pravico do varstvenega dodatka po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, jim pravica do priznavalnine po tem odloku ne pripada.
6.	člen
Začasna priznavalnina se lahko dodeli, če je upravičenec zaradi bolezni ali drugih vzrokov prišel v za-
časne težave in se predvideva, da bodo te v krajšem času odpravljene.
Začasna priznavalnina se dodeljuje v zneskih, kot je to določeno v 5. členu tega odloka,.
7.	člen
Enkratna priznavalnina se dodeljuje upravičencem, če so zaradi izjemnega stanja zašli v take težave, da jim je pomoč potrebna in se predvideva učinkovitost dodeljene priznavalnine.
Enkratna priznavalnina ne sme presegati zneska 800 dinarjev. Enkratna priznavalnina se lahko dodeli največ enkrat v istem letu.
8.	člen
S spremembo premoženjskega stanja in drugih razmer se priznavalnina lahko poveča, zmanjša ali ukine. Odločba, s katero se priznavalnina poveča, zmanjša ali ukine, velja od prvega dne naslednjega meseca po nastali spremembi.
9.	člen
Oseba, ki prejema stalno priznavalnino in nima pravice do zdravstvenega varstva iz drugega naslova, se mu zdravstveno varstvo prizna na podlagi dodeljene priznavalnine.
n. Studijska pomoč
10.	člen
Študijska pomoč se' daje otrokom živih ali umrlih udeležencev NOV za šolanje ali drugo usposobitev za samostojno delo.
11.	člen
Studijska pomoč se dodeljuje otrokom iz 10. člena tega odloka, če izpolnjujejo tele pogoje:
1.	da obiskujejo poklicne, srednje ali visoke šole,
2.	da se šolajo izven kraja svojega stalnega prebivališča,
3.	da ne prejemajo štipendije ali študijske pomoči iz kakšnega drugega naslova,
4.	da mesečni dohodek ne presega 900 dinarjev na člana gospodinjstva.
12.	člen
Študijska pomoč se daje:
1.	študentom visokih in višjih šol za čas od 1.
oktobra do 30. junija prihodnjega leta in znaša 300 dinarjev mesečno,	'
2.	dijakom srednjih šol za čas od 1. septembra do 30. junija prihodnjega leta in znaša:
—	200 dinarjev mesečno dijakom, ki se vsakodnevno vozijo iz kraja stalnega prebivališča v kraj, kjer je šola,
—	250 dinarjev mesečno dijakom, ki prebivajo v internatu šole, kjer se šolajo,
3.	učencem poklicnih šol 200 dinarjev mesečno za dejanski čas šolanja.
Študijska pomoč se daje samo tistim, ki se redno šolajo in se priznava vsako leto posebej.
III.	POSTOPEK
13.	člen
Postopek za uveljavitev pravic po tem odloku se začne na predlog upravičene osebe potom organizacije Zveze združenj borcev NOV ali občinskega odbora zveze borcev prostovoljcev za severno mejo 1918—1919.
14.	člen
Postopek za priznanje pravic po tem odloku vodi na prvi stopnji upravni organ skupščine občine Sevnica, pristojen za zadeve borcev NOV.
Postopek se vodi po določilih zakona o splošnem upravnem postopku in po določbah tega odloka.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE \ 15. člen
Premoženjski cenzusi, zneski priznavalnin in študijskih pomoči, določeni v tem odloku, se vsako leto usklajujejo z gibanjem življenjskih stroškov.
Usklajevanje izvrši občinska skupščina na predlog komisije za zadeve borcev občinske skupščine.
16.	člen
Priznavalnine, dodeljene pred uveljavitvijo tega odloka, se morajo uskladiti z določbami tega odloka do 31. decembra 1973.
Študijske pomoči se morajo uskladiti z določbami tega odloka s šolskim letom 1974/75.
17.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah borcem in aktivistom NOV ter o pomoči otrokom borcev in otrokom žrtev fašističnega nasilja (Uradni vestnik Celje, št. 23-407/65 in Uradni list SRS, št. 40-810/71).
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	.
Št. 191-1/73-2
Sevnica, dne 27. novembra 1973.
Predsednik
skupščine občine Sevnica
Marjan Gabrič L r.
996.
Skupščina občine Sevnica je po drugem odstavku 41 b. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 27-255/72), 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35/64) in 8. člena zakona o Prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o hišni numeraciji objektov, ki so določeni za odstranitev
1.	člen
S tem odlokom se predpiše hišna numeracija objektov na občinskem območju, pri katerih je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba, da je objekt določen za odstranitev.
2.	člen
Objekt, za katerega jc v zemljiški knjigi vpisana zaznamba, da je določen za odstranitev po zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 27-255/72), se označi s posebno tablico iz pločevine ali iz drugega materiala velikosti 15 X 20 cm. Na sredini tablice je v črni barvi izpisana črka »O«, ulomljena z zaporedno številko seznama, v katerega so vpisani objekti, določeni za odstranitev pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem. Npr. »0/12«. Tablica za označitev objekta, namenjenega za odstranitev se pribije ali vgradi' na pročelju zgradbe, poleg tablice hišne numeracije.
3.	člen
Označevanje objektov, določenih za odstranitev, opravi tričlanska komisija, ki jo imenuje za urbanizem in komunalne zadeve pristojni svet občinske skupščine.
Za urbanizem pristojni občinski upravni organ vodi poseben seznam objektov na občinskem območju, določenih za odstranitev.
V seznam se po zaporedju vpisujejo objekti, določeni za odstranitev, na podlagi sklepa sodišča, da je zaznamba vpisana v zemljiško knjigo.
Seznam vsebuje zaporedno številko, priimek in ime lastnika, oziroma upravitelja zgradbe, kraj, kjer stoji objekt, z označbo hišne številke in zemljiške parcele, na kateri je tak objekt ter številka in datum sklepa občinskega sodišča o vpisu zaznambe v zemljiško knjigo.
4.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek lastnik oziroma upravitelj zgradbe:
1.	če ne dopusti ali ovira označitev objekta, določenega za odstranitev s posebno tablico,
2.	če odstrani z objekta, ki je določen za odstranitev, tablico, s katero je objekt označen.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 015-1/73-3
Sevnica, dne 27. novembra 1973.
Predsednik
skupščine občine Sevnica
Marjan Gabrič 1. r.
I.
997.
Na podlagi 100. in 155. člena statuta občine Sevnica je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o spremembi statuta občine Sevnica,
1.	člen
V	statutu občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje št. 35/64, Skupščinski Dolenjski list.št. 29/67, 25/ 68, 23/69 in Uradni list SRS, št. 23/71, 43/72 in 52/72) se
4.	in 5. točka 154. člena spremenita tako, da se glasita:
4.	oddelek za narodno obrambo
5.	oddelek za notranje zadeve.
2.	člen
V	158. a členu se besede »odsek za notranje zadeve« nadomestijo z besedami »oddelek za notranje zadeve«.
3.	člen
V	160. členu se besede »odsek za narodno obrambo« nadomestijo z besedami »oddelek za narodno obrambo«..
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 02-2/73-2
Sevnica, dne 27. novembra 1973.
Predsednik
skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU 998.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 96. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 128. Člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67, 4/69 in Uradni list SRS, št. 13/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. decembra 1973 sprejela
ODLOK
o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Šentjur pri Celju
’	1. člen
Za kritje izdatkov nastalih kot posledica elementarnih nezgod — povodenj v letu 1973 se uporabi 40.000 din sredstev rezervnega sklada občine Šentjur pri Celju.
Navedena sredstva se uporabijo za namene iz prvega odstavka tega člena brez obveznosti vračanja.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-226/73-4
Šentjur pri Celju, dne 6. decembra 1973.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
999.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi drugega odstavka 2. točke XXXIII. ustavnega amandmaja k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18'67 in 4/69 in Uradni list SRS, št. 13/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. decembra 1973 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi zavestno in družbeno usmerjanje stanovanjskega gospodarstva, predvsem pa graditve, uporabe in gospodarjenja s stanovanji na osnovi združevanja sredstev, se ustanovi samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju.
Naziv skupnosti je: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
Skupnost je pravna oseba. Za obveznost odgovarja z vsemi svojimi sredstvi.
3.	člen
Skupnost ima svoj statut.
Statut stanovanjske skupnosti ureja predvsem tale vprašanja:
—	določa organe upravljanja in njih delovno področje^
—	določa način izločanja in združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo;
—	določa način sprejemanja delovnega in finančnega načrta; zaključnega računa ter poslovnega poročila skupnosti;
—	določa način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči;
—	določa način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in poslovne skupnosti;
, — ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje skupnosti.
Statut stanovanjske skupnosti sprejme skupščina skupnosti najpozneje dva meseca po ustanovitvi skupnosti, potrdi pa ga skupščina občine.
4.	člen
Organi upravljanja so:
—	skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti in drugi organi, ki jih določa statut skupnosti.
Mandatna doba delegatov organov upravljanja skupnosti traja 4 leta.
5.	člen
Delegate skupščine izvolijo:
—	organizacije združenega dela
—	organizacije združenega dela in druge družbe-nopravne osebe, ki so vlagatelji stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v posebni stanovanjski sklad
—	imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni in zasebni lastnini ter etažni lastniki stanovanj preko krajevnih skupnosti
—	občinske družbenopolitične organizacije
—	društvo upokojencev in drugi.
Postopek, način in število delegatov skupščine skupnosti določi statut skupnosti. Prvi sklic skupščine skupnosti opravi iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti.
6.	člen
Skupščina skupnosti ima zlasti tele pristojnosti:
—	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti;
—	daje osnove za dolgoročni program družbenoekonomskega razvoja v občini za področje stanovanjskega gospodarstva;
—	sprejema srednjeročni program graditve stanovanj in letne etape za realizacijo programa ter skrbi za njegovo izvajanje;
—	skrbi za smotrno in učinkovito graditev stanovanj z uveljavljanjem kompleksne racionalizacije v sistemu graditve stanovanj;
—	sprejema srednjeročni program za dajanje družbene pomoči;
—	sprejema letni finančni načrt skupnosti in letno Poročilo z zaključnim računom;
—	daje pripombe in predloge ter obravnava letno Poročilo o realizaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva;
—	voli predsednika, namestnika predsednika in člane izvršilnega odbora in komisij;
—	pripravlja zasnove samoupravnega sporazumevanja o določanju najnižjega odstotka sredstev za gradnjo stanovanj in družbenega dogovora o združevanju in vezavi dela teh sredstev;
—	usklajuje in usmerja delo vseh subjektov, ki Pripravljajo urbanistično dokumentacijo za nova zazidalna območja, programirajo in financirajo komunalno urejanje, odkupujejo, pripravljajo in opremljajo gradbena zemljišča, izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo, gradijo in upravljajo družbena stanovanja;
—	v skladu s programom gradnje stanovanj daje skupščini občine predloge za kompleksno razlastitev in izbiro območij, na katerih naj se uveljavi prednostna Pravica nakupa zemljišča;
—	pripravlja zasnove za politiko stanarin in daje skupščini občine predlog za določitev ravni stanarin;
—	usklajuje pobude krajevnih skupnosti za gradnjo objektov, prostorov in skupnih površin, ki so na na območju krajevne skupnosti potrebne za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov;
—	s hišnimi sveti in krajevnimi skupnostmi oblikuje načela za smotrno uporabo stanovanj ter varstva okolja;
—	ustanavlja temeljne organizacije združenega dela za uresničevanje svojih nalog in s sredstvi sodeluje pri širjenju določenih dejavnosti za uresničevanje svojega programa;
—	sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri načrtovanju in zadovoljevanju skupnih potreb družbenega standarda;
—	organizira informativno službo za stanovanjske
interesente;	\
—	organizira izobraževanje delavcev s področja stanovanjskega gospodarstva;
—	opravlja druge naloge, ki so določene z obstoječimi predpisi, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori.
7.	člen
Sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti so:
—	obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki je določen na osnovi družbenega dogovora oziroma z odlokom skupščine občine;
—	neuporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOV ter anuitete iz posojil, odobrenih iz sredstev tega prispevka;
—	neuporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin;
—	izločena in vezana sredstva, katerih višina se določa z družbenimi dogovori oziroma z odlokom;
—	namenska sredstva, ki jih prispeva občina;
—	sredstva, ki jih v sklad vložijo organizacije,
skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani;	v
—	sredstva, ki jih za razširjeno reprodukcijo vežejo v banki organizacije združenega dela;
—	krediti poslovnih bank;
—	sredstva, ki so namenjena za razširjeno reprodukcijo na področju stanovanjsko komunalnega gospodarstva;
—	anuitete posojil, ki jih je prejel investitor za gradnjo družbenih stanovanj za potrebe solidarnostnega stanovanjskega sklada.
8.	člen
Sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti se uporabljajo:
—	za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene občane (družbeni dogovor in odlok);
—	za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice (odlok o delni nadomestitvi stanarin);
—	za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja (pravilnik);
—	za dajanje kreditov varčevalcem za stanovanjsko graditev (individualno oziroma nakup etažnih stanovanj, pravilnik);
—	za gradnjo stanovanj za potrebe organizacij združenega dela na osnovi vezanih sredstev in danih kreditov poslovne banke (družbeni dogovor);
—	za raziskovalno delo v komun alno-stano vanj-skem gospodarstvu;
—	za pridobivanje in komunalno opremljanje zemljišč;
—	za izdelavo zazidalnih načrtov in investicijsko tehnično dokumentacijo.
9.	člen
Obseg posamezne oblike družbene pomoči in drugih finančnih aranžmajev določi skupnost s srednjeročnim programom in vsakoletnim finančnim načrtom. Finančni načrt sprejema skupščina skupnosti za vsako poslovno leto, srednjeročni program pa za daljše obdobje v skladu s srednjeročnim programom razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini.
Vsakoletni finančni načrt in srednjeročni program se pošlje v razpravo organizacijam združenega dela.
10.	člen
Zaključni račun in letno poročilo skupnosti sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
Zaključni račun in letno poročilo skupnosti predloži izvršilni odbor skupnosti vsem, ki v sklad vplačujejo sredstva za družbeno pomoč in usmerjeno gradnjo ter rezultate poslovanja javno razglasi.
11.	člen
Skupnost ima lahko svoje strokovne službe za opravljanje administrativnih, finančnih ter upravnih in strokovno-tehničnih opravil.
12.	člen
Prve volitve v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Šentjur pri Celju razpiše iniciativni odbor za ustanovitev SSS.
13.	člen
Vsa medsebojna razmerja v SSS se določijo s samoupravnim sporazumom v roku 3 mesecev od dneva veljave tega odloka.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 025-7/73-4
Šentjur pri Celju, dne 6. decembra 1973.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
1000.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 1., 3., 5. in 12. členu zakona o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 30-375/ 72) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67, 4/69 in Uradni list SRS, št. 13/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. decembra 1973 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj
1. člen
i. člen odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 13-374/73) se spremeni in se glasi: »Na območju občine se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj po merilih in postopku, ki jih določa ta odlok.«
•	2. člen
V	10. členu se spremeni drugi odstavek in se glasi:
»Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana, ugotavlja v skladu z določbami prejšnjega odstavka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja tako, da izpolni popisni list o vrednosti stanovanja, ki ga sprejme od pristojnega občinskega upravnega organa.«
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Lastnik stanovanja v družinski stanovanjski hiši in stanovanja, ki je posamezni del stavbe v lasti ob--čana, je dolžan dostaviti izpolnjeni popisni list o vrednosti stanovanja v dveh izvodih za stanovanjske zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu, od katerega je prejel tiskovine popisanega lista. Izpolnjeni popisni list je dolžan dostaviti do 31. marca 1974. Kdor v predpisanem roku popisni list ne dostavi, ga bo na domu lastnika stanovanjske hiše izpolnila pooblaščena uradna oseba na stroške lastnika stanovanjske hiše oziroma stanovanja.«
3.	člen
V	11. členu se doda nov stavek, ki se glasi: »Prav tako mora omogočiti lastnik stanovanjske hiše oziroma stanovanja prost vstop v stanovanje ali poslovni prostor uradni osebi, ki bo vršila potrebne popravke popisnih listov ali izpolnila popisni list za tiste, ki jih niso izpolnili in do roka dostavili za stanovanjske zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu oraanu«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 36-81/73-4
Šentjur pri Celju, dne- 6. decembra 1973.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
1001.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 14. členu obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67, 4/69 in Uradni list SRS, št. 13/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. decembra 1973 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi družbenega interesa za opravljanje določenih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti na območju občine Šentjur pri Celju
1.	člen
Ugotovi se, da obstaja družbeni interes za opravljanje nekaterih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, navedenih v členu 14 obrtnega zakona in sicer za:
—	storitve z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali in avto vleko;
—	izdelavo, predelavo in prodajo živilskih proizvodov ;
—	izdelavo in popravilo športnega in lovskega orožja;
—	prodajo na drobno in
—	pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza.
2.	člen
Posebni družbeni interes ni podan za opravljanje naslednjih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti:
—	dimnikarstvo,
—	gostinska dejavnost v bifejih in barih.
3.	člen
Svet za gospodarstvo in finance se pooblašča, da v utemeljenih primerih dovoli izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki niso naštete v 1. in 2. členu tega odloka; prav tako pa lahko odkloni izdajo dovoljenja za prodajo na drobno, če so za to utemeljeni razlogi.
4.	člen
Upravni organ občine, pristojen za obrt, je pri izdaji obrtnih dovoljenj dolžan upoštevati določbe tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 313-139/73-4
Šentjur pri Celju, dne 6. decembra 1973.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
1002.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 92. členu obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26-253/73) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64. 18/67 in 4/69 in Uradni list SRS, št. 13/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. decembra 1973 sprejela
ODLOK
0 opravljanju obrtnih dejavnosti kot postranski poklic
1.	člen
Delovni ljudje občine Šentjur pri Celju (osebe, ki nimajo lastnost delavca v združenem delu, upokojenci, gospodinje in drugi) smejo opravljati obrtno dejavnost tudi kot postranski poklic, če imajo strokovno uspo-s°bljenost kot je za posamezno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost predpisana v obrtnem zakonu in ne gre za dejavnosti, za katere je s tem odlokom določeno drugače.
2.	člen
Kot postranski poklic se ne morejo opravljati tele obrtne in druge gospodarske dejavnosti:
—	opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji in vlečnicami,
—	opravljanje prevozov oseb in blaga,
—	dimnikarstvo,
—	izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov,
—	prodaja blaga na drobno,
—	gostinska dejavnost v bifejih in barih,
—	druge dejavnosti, za katere se z odlokom občinske skupščine ali z drugim predpisom ugotovi, da zanje ne obstoja družbeni interes.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 313-137/73-4
Šentjur pri Celju, dne 6. decembra 1973.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
1003.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67 in 4/69 in Uradni list SRS, št. 13/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. decembra 1973 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu »Nova vas — Crnoliea«
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt »Nova vas — Crnoliea«.
2.	člen
Zazidalni načrt »Nova vas — Crnoliea« obsega površino ca 20 ha in leži v glavnem na desni strani regionalne ceste II. reda Šentjur—Gorica, razen zazidave štirih objektov za potrebe obrti na levi strani te ceste.
Zazidalni načrt »Nova vas — Crnoliea« je v skladu z urbanističnim programom občine Šentjur pri Celju.
3.	člen
V zazidalnem načrtu »Nova vas — Crnoliea« je predvidena gradnja:
—	centrr naselja (osnovna preskrba z otroškim vrtcem)
—	enodružinskih stanovanjskih hiš
a)	106 individualnih hiš
b)	50 vrstnih hiš
—	17 obrtnih delavnic.
4.	člen
Vse lokacije izdaja v skladu s tem odlokom za urbanizem pristojen organ občine Šentjur pri Celju.
5.	člen
Zazidalni načrt »Nova vas — čmolica« št. 140/73, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje, je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Zazidava v zazidalnem načrtu »Nova vas — Crno-lica« se prične od številke ena naprej, razen obrtnih delavnic, ki se naj parcele oddajajo glede na interes za gradnjo le-teh.
7.	člen
Stranke — graditelji so dolžne plačati vse komunalne prispevke v skladu z odlokom o komunalnem prispevku skladu za komunalno urejanje stavbnega zemljišča občine Šentjur pri Celju.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-28/73-4
Šentjur pri Celju, dne 6. decembra 1973.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
1004.
Po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za gospodarstvo in finance skupščine občine Šentjur pri Celju na seji dne 27. novembra 1973 sprejel
1005.
Po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za gospodarstvo in finance skupščine občine Šentjur pri Celju na seji dne 27. novembra 1973 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta »industrije II« v urbanem naselju Šentjur pri Celju
I
Svet za gospodarstvo in finance skupščine občine Šentjur pri Celju daje v javno razgrnitev zazidalni načrt »industrija XI« v urbanem naselju Šentjur pri Celju .— arhitektonski del po projektu št. 182/73, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje, novembra 1973.
II
Zazidalni načrt »industrija II« — arhitektonski del se javno razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa. Razgrnitev bo v sejni sobi občine Šentjur pri Celju.
III
V času javne razgrnitve lahko dajo na predlog zazidalnega načrta svoje predloge in pripombe delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občani.
St. 350-27/73-4
Šentjur pri Celju, dne 27. novembra 1973.
Predsednik
sveta za gospodarstvo in finance skupščine občine Šentjur pri Celju Vlado Grdina, inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta naselja »Hruševec«
I
Svet za gospodarstvo in finance skupščine občine Šentjur pri Celju daje v javno razgrnitev zazidalni načrt naselja »Hruševec« — arhitektonski del po projektu št. 158/73, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje novembra 1973.
1006.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 65. in 66. člena zakona o tinanciranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 40-302/68 in 43-232/70) ir 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
II
Zazidalni načrt naselja »Hruševec« — arhitektonski del se javno razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa. Razgrnitev bo v sejni sobi občine Šentjur pri Celju.
III
V času javne razgrnitve lahko dajo na predlog zazidalnega načrta svoje predloge in pripombe delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občani.
St. 350-25/73-4	I
Šentjur pri Celju, dne 27. novembra 1973.
Predsednik
sveta za gospodarstvo in finance skupščine občine Šentjur pri Celju Vlado Grdina, inž. 1. r.
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1972
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1972, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine za leto 1972.
2.	člen
Zaključni račun proračuna izkazuje: dohodke v znesku izdatke v znesku presežek dohodkov nad Izdatki Rezervni sklad izkazuje: dohodke v znesku izdatke v znesku
din
16,908.189,31
16,908.189,31
749.212,00
180.000,00
presežek dohodkov nad izdatki v znesku 569.212,00
3.	člen
Presežek dogodkov nad izdatki rezervnega sklada za leto 1972 v znesku 569.212,00 din se prenese kot dohodek rezervnega sklada v leto 1973.
4.	člen
Pregled dohodkov in razporeditev dohodkov sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1972, ki je sestavni del splošnega dela zaključnega računa.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-26/73-1
Šmarje pri Jelšah, dne 27. novembra 1973.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r.
1007.
Na podlagi 87. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31-426/64, 28-327/66, 1-2/67, 54-682/67, 30-367/68, 56-671/69, 32-373/70 in 40-679/70) in 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1973 sprejela
SKLEP
0 Potrditvi zaključnih računov skladov za leto 1972
Potrdijo se zaključni računi skladov za leto 1972 in sicer:
1.	Sklad za komunalno in cestno dejavnost dln
a)	dohodki	6.570.283
b)	izdatki	5.616.700
c)	ostanek sredstev	933.583
2.	Sklad za telesnovzgojno m športno dejavnost
a)	dohodki	68.212,75
b)	izdatki	32.289,15
c)	ostanek sredstev	35.923,60
2.	Sklad za pospeševanje kmetijske dejavnosti
a)	dohodki	114.877,56
b)	izdatki	7.310,45
c)	ostanek sredstev	107.567,11
4.	Sklad za stanovanjske zadeve borcev NOV
a)	dohodki	3,765.646,22
b)	Izdatki	3.716.764,35
c)	ostanek sredstev	48.881,87
5- Sklad za financiranje splošnega ljudskega odpora
a)	dohodki	467.531,65
b)	izdatki	401.112,15
c)	ostanek sredstev	66.419,50
II
Ostanek sredstev skladov se prenese kot dohodek ustreznega sklada za leto 1973.
III
Zaključni -ačuni o izvršitvi finančnih načrtov skladov občine Šmarje pri Jelšah za leto 1972 so sestavni del tega sklepa.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-27/73-1
Šmarje pri Jelšah, dne 27. novembra 1973.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r.
1008.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 12. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Šmarje pri Jelšah
1. člen
V	odloku o urbanističnem programu občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 30-710/72 in 9-146/ 73) se v 6. členu dodajo na koncu naslednji novi odstavki:
V	urbanističnem programu se določi koridor za elektrovod Krško—Cirkovce v širini 100 m.
Koridor elektrovoda se vriše za zbirno karto urbanističnega programa.
Zavod za napredek gospodarstva v Celju bo dal smernice za izdelavo lokacijske dokumentacije. V tej dokumentaciji je treba upoštevati dosedanje določbe urbanističnega programa glede namembnosti zemljišč in koridor elektrovoda oziroma stojnih mest nosilcev locirati tako, da bo omogočena obdelava zemljišč in da bo elektrovod kolikor možno malo viden na celotnem območju koridorja.
Upravni organ za zadeve urbanizma občinske skupščine izda na podlagi izakona o urbanističnem planiranju in določb tega odloka mnenje za prodobitev lokacijskega soglasja.
Pri izvajanju del za gradnjo elektrovoda si mora investitor pridobiti in upoštevati smernice za gradnjo dovoznih poti in plačati vse stroške v zvezi z odškodnino fizičnim in pravnim osebam, ki bi ob gradnji utrpele škpdo.
Vsa druga razmerja, ki niso zajeta v gornjih odstavkih se na pobudo pristojnega občinskega organa in drugih interesentov uredijo s posebno pogodbo z investitorjem.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
, St. 010-191/73-1
Šmarje pri Jelšah, dne 27. novembra 1973.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r.
1009.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 2. točki odloka o načinu in pogojih za uporabo sredstev zbranih s prispevkom za zgraditev stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS, št. 15-18/69) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o merilih za razdeljevanje sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV
1.	člen
V odloku o merilih za razdeljevanje sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV (Uradni vestnik Celje, št. 13-182/69, 9-111/ 70, 16-193/70 in Uradni list SRS, št. 25-656/71) se za 10. členom doda 10a kot nov člen, ki se glasi:
»V posebno utemeljenih primerih sme skupščina občine Šmarje pri Jelšah, upravičenca, ki mu je bilo dodeljeno posojilo po tem odloku, oprostiti obveznosti vrnitve v celoti ali deloma, lahko pa mu obveznosti za določen čas odgodi.
Kot posebno utemeljen primer se šteje večje število družinskih članov, nizka pokojnina, težke socialne razmere, težje bolezni upravičenca ali družinskih članov, nastop naravne ali druge hude nesreče, smrt v družini in podobno, kar vse onemogoči ali otežkoči vračanje posojila.
O zadevi sklepa najprej upravni odbor sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje borcev in invalidov NOV pri občinski skupščini, ki predhodno vpraša za mnenje občinski odbor ZZB in nato poda predlog občinski skupščini.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-170/73-1
Šmarje pri Jelšah, dne 27. novembra 1973.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r.
1010.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 3. členu zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 54-379/72) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št.. 28-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o tem kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Šmarje pri
Jelšah
1. člen
Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, se štejejo celotne ali delne zamenjave dotrajanih konstrukcij, elementov in opreme ter obnovitvena dela na dotrajanih konstrukcijah, elementih ter opremi, med katere se šteje zlasti:
—	zamenjava in obnova strešne konstrukcije in kritine
—	zamenjava in obnova dimnikov in zračnikov
—	zamenjava in obnova mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov
—	obnova pročelij hiš
—	zamenjava in obnova stopnišč in balkonov
—	zamenjava in obnova stropov, strešnih konstrukcij in podov
—	obnova navpične in vodoravne hidroizolacije
—	obnova ponikovalnic in greznic
—	zamenjava in obnova hišne kanalizacije in priključka na zgradbo
—	zamenjava in obnova instalacij in opreme v skupnih pralnicah in sušilnicah
—	zamenjava in obnova osebnih in tovornih dvigal
—	zamenjava in obnova strelovodov, skupnih TV in radijskih anten
—	zamenjava in obnova elektro, vodovodnih in plinskih instalacij
—	zamenjava in obnova centralne, etažne in toplovodne instalacije v zgradbi
—	zamenjava in obnova drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo k zgradbi
—	pleskanje zunanjih delov oken in vrat na pročeljih hiš, rolet, veternic, balkpriskih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob ter snegobranov
—	slikanje in pleskanje skupnih prostorov in stop-niščnih ograj
—	vsa ostala dela, ki niso navedena v 4., 8. in 9. členu tega odloka.
2. člen
Poleg del iz 1. člena se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla njihova normalna doba trajanja in je v tem času ob normalni uporabi element ali oprema resnično dotrajana.
Stroški zaradi poškodbe elementov in opreme v stanovanjih in poslovnih prostorih po krivdi uporabnikov gredo.v njihovo breme.
Normalna doba trajanja elementov in opreme ter tekoča vzdrževalna dela, ki jih mora izvrševati uporabnik na lastne stroške, so:
let
I. zidan štedilnik	40
čiščenje štedilnika, plošče in-dimne cevi, popravilo in zamenjava šamotne obloge, pekači, kotličkov za vodo, grelne plošče, šamotne obloge, kurilne rešetke, obročev, vratič in posode za pepel	<
2.	železni premični štedilnik	10
ista vzdrževalna dela kot pod točko 1 ter redna zaščita z grafitnimi premazi
3.	emajliran železni štedilnik	20
ista vzdrževalna dela kot pod točko 2
4.	plinski štedilnik	20
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev stikal, gorilne šobe, gorilcev, gumbov
in priključne cevi
5.	električni štedilnik	20
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev grelnih teles, stikal in kontrolnih luči, termostatov, gumbov in priključnega kabla
6.	lončena peč (kurjenje	z	drvmi in lignitom)	20
čiščenje peči in vratič, popravilo in prelaganje,
nadomestitev kurilnih rešetk, vratič in pločevinastih vložkov
let
7. železna peč — litoželezna	)	20
čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zaščita z grafitnim premazom, popravila in nadomestitev šamotne obloge, kurilne rešetke, dimnih cevi, obročkov, vratič in posode za pepel
8.	železna peč — pločevinasta a	12
vzdrževanje enako kot pod točko 7
9.	lutrova peč	20
vzdrževanje enako kot pod točko 7
10.	termoakumulacijska električna peč	20
vzdrževanje in nadomestitev priključnega kabla, grelcev, stikal, gumbov ter kontrolnih luči
11.	emajlirana peč na plinsko olje	15
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, dimnih cevi in gumbov
12.	trajno žareča peč na trdo gorivo	20
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika dimni!} cevi in gumbov
13.	toplovodni pločevinasti radiator	20
vzdrževanje in popravilo stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščkov na ventilu
14.	toplovodni litoželezni radiator	40
vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje
15.	plinski radiator	35
čiščenje gorilcev, mazanje pipe, pregled vleke dimnika in nadomestitev metuljčkastega gorilca [ ter pleskanje
16.	infra peč	10
vzdrževanje in nadomestitev stikala, spirale ter potezne vrvice
17.	peč v kopalnici na trdo goriva	20
(kurjenje z drvmi ali lignitom) čiščenje, popravilo in nadomestitev kurilnih rešetk, obloge,
dimne cevi, vrat, posode za pepel, spajkanjo kotlička, nadomestitev armature
18.	WC školjka in bide iz fajanse ali porcelana 30 / redno čiščenje, popravila in nadomestitev sedežne deske in gumi manšete, nadomestitev škatle
in nosilcev za toaletni papir
19.	umivalnik iz porcelana	30
redno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona ter nadomestitev zamaška in verižic
20.	WC rezervoar — emajliran	30
popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača
21.	WC rezervoar — plastični	25
vzdrževanje enako kot pod točko 20
22.	pločevinasto pomivalno korito — emajlirano 15 čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaškov z verižico in lesenih okvirov
23.	litoželezno pomivalno	korito	— emajlirano	30
vzdrževanje enako kot pod točko 20
24.	pomivalno korito	iz	nerjaveče	pločevine	40
vzdrževanje enako kot pod točko 20
25.	plinski bojler	20
redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev gorilca
26.	električni bojler	20
redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih ventilov, kontrolne luči ter termometrov 27. pločevinasta kopalna kad — emajlirana	20
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil, zamaška ter verižice
...	let
28.	litoželezna	kopalna kad — emajlirana	50
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih' ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico
29.	vgrajeno kuhinjsko pohištvo
a)	mehki les	35
b)	trdi les	>	45
redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem oziroma lakiranjem, nadomestitev okovja
30.	vgrajeno sobno pohištvo
a)	mehki les	40
b)	trdi les	50
vzdrževanje enako pod točko 29
31.	navaden lesen in ladijski pod
a)	položen	na	izolirano podlago	25
b)	položen	na	neizolirano podlago	10
redno vzdrževanje, manjša popravila
32.	lamelni parket (jesen, bukov,	hrast)	30
redno vzdrževanje z loščenjem ali lakiranjem manjša popravila
33.	bukov in jesenov parket	50
redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila
34.	hrastov parket	80
vzdrževanje isto kot pod točko 33
35.	tlaki iz umetnih mas
a)	guma, linolej, podolit, likolit	20
b)	topli podi, vihaš	10
redno vzdrževanje z umivanjem in loščenjem z dovoljenimi loščili
36.	ksilolit tlak	25
redno vzdrževanje z loščenjem
37.	teraco in venecianski tlak	80
redno vzdrževanje (pranje, mazanje)
38.	betonski tlak	40
redno vzdrževanje (Čiščenje, pranje)
39.	tlak iz keramičnih ploščic	40
redno vzdrževanje s čiščenjem in nadomestitev razbitih in poškodovanih ploščic
40.	tlak iz marmorja	100
redno vzdrževanje (čiščenje, pranje)
41.	lesene rolete (esslinger in polkna)	30
vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata in okovja
42.	pločevinaste ali plastične žaluzije	40
redno vzdrževanje, popravilo in nadometitev okovja, pleskanje
43.	platnene zavese s samonavijalci	10
vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice in avtomata
44.	lesena vrata	50
redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev ključavnice, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev
in drugega okovja ter pleskanje
45.	leseni vratni okviri	60
redno vzdrževanje, pleskanje
46.	lesena okenska krila in okviri na fasadi	40
redno vzdrževanje oliv, profilov in ostalega okovja
47.	lesena notranja okna	50
redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliy, profilov, ostalega okovja ter pleskanje
48.	kovinska krila in okviri na fasadi	80
redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje
49.	kramična zidna obloga	50
redno vzdrževanje in čiščenje, nadomestitev razbitih in odlepljenih ploščic ter stičenje
50.	električna instalacija
let
a)	nadometna	20
b)	podometna	50
redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, stikal, vtičnih doz, svetlobnih teles, zvoncev, armatur. grl in žarnic
51.	domofonska instalacija in električna ključav-- niča	20
redno vzdrževanje in nadomestitev tipal, slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic Tudi po dobi trajanja navedenih elementov nabavi podjetje nov element le v primeru, če obstoječega ni mogoče popraviti.
Za elemente, katerih pred iztekom dobe trajanja ni mogoče usposobiti za uporabo s popravilom, prispeva organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami sorazmerni del stroškov le, če posebna komisija ugotovi, da je postal element neuporaben brez krivde stranke, zaradi kakovosti materiala ali slabe izdelave.
3.	člen
Stroški za revitalizacijo starih hiš in stanovanj so stroški za obnovo ali zamenjavo konstrukcij in gradbenih elmentov stanovanj v sodobnejših izvedbah zaradi njihove zastarelosti in istočasne dotrajanosti, če s tem povečajo:
—	funkcionalnost stanovanj,
—	uporabno vrednost stanovanj,
—	stanovanjski standard.
Po izvršeni revitalizaciji se mora ugotoviti nova vrednost stanovanja in stanovanjske hiše v skladu z odlokom o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
4.	člen
Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov iti naprav v stanovanjski hiši. ki jih obsega stanarina, so:
a) prva skupina:
1.	zavarovanje zgradb,
2.	čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in napuščev.
3.	popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratič,
4.	delna zamenjava in popravila strešne kritine (podtikanje),
5.	manjša popravila kleparskih izdelkov,
6.	čiščenje žlebov in peskolovcev, usedalnikov,
7.	manjša popravila izolacije ravnih streh, balkonov in teras,
8.	popravila strelovodov, delna obnova in meritve prevodnosti.
9.	popravila ometov na fasadah in skupnih prostorih.
10.	manjša popravila na vratih, oknih in roletah V skupnih prostorih in na pročeljih zgradb,
11.	manjša popravila podov, pragov in prelaganje parketa,
12.	pleskanje kompletnih vhodnih hišnih in stanovanjskih vrat. s stopniščnega vretena ali hodnika,
13.	popravila vhodnih vrat in oken V stopnišču in vetrolovih.
14.	manjša pbpravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno.
15.	popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vodovodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanalizaciji.
16.	manjša popravila električnih instalacijskih vodov.
17.	zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah,
18.	popravilo plinskih,' električnih in centralnih bojlerjev,
19.	popravilo in pleskanje instalacij centralne kurjave, plina in radiatorjev v zgradbi in stanovanjih, ki se nahajajo izven zidu,
20.	odstranitev škode in popravila, ki so potrebna zaradi zamakanja strehe, pokanja vodovodne instalacije ali kanalskega omrežja, če to ni bila posledica nepravilnega ravnanja in uporabljanja s strani imetnika stanovanjske pravice;
b) druga skupina :
21.	stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigala, toplovodnih postaj in registrov ter hidrofor-jev,
22.	stroški sanitarnih pregledov, deratizacije in desinfekcije,
23.	stroški za izdajanje navodil, informacij in obvestil, ki so namenjena hišnim svetom, stanovalcem in najemnikom v zvezi z intenzivnejšim izvrševanjem del pri vzdrževanju hiš in poslovnih prostorov.
5.	člen
Za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v Stanovanjski hiši se sme uporabiti od skupno zbranih stanarin v določeni skupni zgradbi tale višina sredstev:
Odstotek stanarine glede na starost hiše
Tekofe
vzdrževanje
v letih 0-10 11-20 21-40 41-60 61-80 31-100 nad 100 z amortizacijsko dobo
100 let 6	10	12	13	16	21
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti na predlog organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi višino sredstev Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš.
6.	člen
Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki jih obsega stanarina, so:
1.	finančno poslovanje,
2.	bančni stroški,	‘
3.	pisarniški material,
4.	del splošnih stroškov podjetja v zveži z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami.
Višina stroškov od 1. do 4. se prizna organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v višini samoupravnega sporazuma.
7.	člen
Etažni lastniki stanovanj v družbenih stanovanjskih hišah so dolžni organizaciji 'za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali hišnemu svetu plačevati stroške tekočega vzdrževanja skupnih delpv in naprav v višini določeni s tem odlokom. Hišnemu svetu morajo plačevati tudi stroške obratovanja.
Sorazmerni del stroškov za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj morajo etažni lastniki plačevati v obliki akontacije, ki moro biti najmanj tako visoka, kolikor znaša 2-kratna stopnja za tekoče vzdrževanje po odloku, če se pogodbeno ne za-
vežejo, da bodo v celoti krili stroške investicijskega vzdrževanja, ko ti stroški dejansko nastopajo.
Za stroške upravljanja sklada stanovanjskih hiš, ki so navedeni v 6. členu, plačujejo etažni lastniki sorazmeren del teh stroškov v "/o na celotne dejanske oziroma planirane stroške upravljanja sklada stanovanjskih hiš. Osnova za delitev so površine v m2, s katerimi organizacija gospodari oziroma stanovanje vzdržuje.
Stroške po tem členu plačujejo etažni lastniki v 8 dneh po izstavitvi računa, ali po pogodbi, če je ta sklenjena med organizacijo za vzdrževanje hiš in Etažnim lastnikom. »
Dokler etažni lastnik pismeno ne obvesti organizacije za vzdrževanje hiš o morebitni spremembi lastništva, je zavezanec za plačila in obveznosti po tem členu in drugih določilih tega odloka, lastnik sam.
8.	člen
Stroški tekočega vzdrževanja stanovanja, ki bremenijo imetnika stanovanjske pravice, obsegajo:
1.	'beljenje stanovanja (slikarska dela),
2.	čiščenje lončenih peči, štedilnikov in dimnih
cevi,
3.	popravila in .nadomestitev varovalk, vtičnic, ■stikal, električnega zvonca, telefonov (domofonov),
4.	nadomestitev električnih svetilk in žarnic,
5.	čiščenje vseh mizarskih izdelkov, vgrajenih omar in keramičnih izdelkov,
6.	popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in
oliv,
7.	nadomestitev vseh vrst tesnil pri pipah, vodovodih, baterij v kopalnicah ali kuhinji itd.,
8.	nadomestitev tesnil pri kopalnih koritih in umivalnikih, sifonih, priključkih, pipah itd.,
9.	čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi,
10.	barvanje vgrajenih elementov in opreme,
11.	pregled in obvezno čiščenje električnih in plinskih bojlerjev vsaki dve leti,
12.	nadomestitev termostatov, grelcev, varnostnih ventilov in kontrolnih luči v električnih bojlerjih,
13.	nadomestitev stekel na oknih in vratih,
14.	čiščenje in struženje parketa,
15.	prezidava (preložitev) peči in popravilo lončenih peči,
16.	redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanju,
17.	vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja in zaradi poškodb s strani uporabnika,
18.	stroški namestitve poteznih vrvic in verižic, plavačev v rezervoarjih, odsesačev in sedežnih desk v straniščih,
19.	popravila in nadomestitev pip in armatur.
Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo
v breme imetnika stanovanjske pravice, obsegajo zlasti:
1.. poraba vode, elektrike in plina za skupne prostore in naprave,
2.	stroški za čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji), ,
3.	stroški za čiščenje snega in ledu, skladno z občinskim odlokom o zimski službi s pripadajočim orodjem in potrošnim materialom,
4.	stroški za zamenjavo žarnic in varpvalk,
5.	stroški popravila ključavnic in stekel v osebnih in tovornih dvigalih,
6.	stroški za redno vzdrževanje in obnovo požarno varnostnih naprav,
7.	stroški nadomestitev in vzdrževanja opreme za civilno zaščito in reševalne garniture,
8.	nadomestitev oglasnih desk, okvirov za hišni red, poštnih nabiralnikov, seznam'stanovalcev ter nabava in vzdrževanje opreme skupnih prostorov, hišnih svetov,
9.	vzdrževanje zvoncev s skupnimi napravami, domofonov in električnih ključavnic,
10.	stroški za vzdrževanje in pregled skupinskih anten in TV naprav,
11.	čiščenje in odmašitev vertikalne in horizontalne kanalizacije in kanalskih priključkov do greznice,
12.	vzdrževanje, čiščenje in odmašitev jaškov za smeti,
13.	vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic ter drugih naprav na funkcionalnem zemljišču hiše,
14.	stroški prisilne uprave,
15.	stroški za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih, prostorih in napravah zgradbe, če krivce ni bilo mogoče ugotoviti.
Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, so tudi stroški komunalnih storitev in individualne potrošnje (voda, kanalščina, elektrika, PTT, plina, smeti, fekalije, dimnikarske storitve in centralno ogrevanje stanovanj vključno z amortizacijo, investicijskim in tekočim vzdrževanjem kotlovnic in obračun obratovalnih stroškov), ki so jih ti dolžni plačati dobaviteljem na krajevno običajen način.
10.	člen
Imetniki stanovanjske pravice plačujejo obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev organizaciji, ki je pooblaščena za opravljanje teh dejavnosti, ali organizaciji in fizični osebi, ki opravlja te storitve.
Hišni sveti oziroma zbori stanovalcev morajo zagotoviti plačilo obratovalnih stroškov in stroškov komunalnih storitev.
Merilo za pokrivanje stroškov obratovanja in stroškov za komunalne storitve sprejme zbor stanovalcev.
11.	člen
Najemnine za poslovne prostore se od dneva uveljavitve odloka lahko povečajo največ za 15%.
/
12.	člen
Ob izselitvi mora imetnik stanovanjske pravice stanovanje zapisniško oddati organizaciji, ki vzdržuje stanovanjske hiše in sicer v enakem stanju, kot ga je prevzel ob vselitvi, upoštevajoč spremembe, do katerih je prišlo zaradi normalne rabe stanovanja.
Če se ne da ugotoviti, v kakšnem stanju je bilo stanovanje prevzeto, mora imetnik stanovanjske pravice stanovanje dvakrat zidarsko prebeliti in očistiti.
Če imetnik stanovanjske pravice ne odda stanovanja po določilih iz prejšnjih odstavkov, odpravi pomanjkljivosti organizacija za vzdrževanje stanovanj in in stanovanjskih hiš na račun dotedanjega imetnika stanovanjske pravice.
Določbe tega člena veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za najemne poslovne prostore.
13.	člen
Ko začne ta odlok veljati, preneha veljati odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje (Uradni vestnik Celje, št. 50-959/65 in 3-30/69).
14.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
St. 010-183/73-1
Šmarje pri Jelšah, dne 27. novembra 1973.
Predsednik
,	skupščine občine
Šmarje pri Jelšah
Beno Božiček, inž. 1. r.
VSEBINA
Stran
365.	Zakon o vknjižbi nepremičnin	v družbeni	lastnini 1431
366.	Zakon o razglasitvi pogrešancev za mrtve in o do-
kazovanju smrti	1432
367.	Zakon o prenehanju veljavnosti predpisov o knji-
go vodstvu delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti družbenih služb	1433
368.	Zakon o dopolnitvi zakona o petdnevnem delovnem
tednu v SK Sloveniji	1434
363. Resolucija o poglavitnih smotrih in smernicah za
urejanje prostora	1434
370.	Odlok o razrešitvi sodnika višjega gospodarskega
sodišča v Ljubljani	1439
371.	Odlok o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani	1439
372.	Odredba o delih iz posameznih obrtnih dejavnosti
za katere se ne zahteva posebna usposobljenost	1440
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
967.	Odlok o začasnem financiranju proračuna mesta
Ljubljane v I. trimesečju 19»4	1441
968.	Odlok o dopolnitvi odloka o družbeni kontroli cen
za proizvode in storitve, k> so v pristojnosti skupščine mesta Ljubljane	1441
969.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o spre-
jetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP-5 — Bežigrad za povečavo obstoječega skladiščnega objekta trgovskega podjetja NA-MA (Ljubljana)	1441
970.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju
zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka BS-7 Bežigrad — za gradnjo doma starejših občanov (Ljubljana)	1442
971.	Sklep o razrešitvi in imenovanju predsednika in
članov sveta za stanovanjsko gospodarstvo (Ljubljana)	1442
972.	Sklep o imenovanju predsednika in članov komisije
za pripravo predloga smernic družbenega razvoja Ljubljane v letu 1974	1443
973.	Sklep, o razrešitvi in imenovanju člana komisije za
volitve, imenovanja in kadrovske	zadeve (Ljubljana) 1443
974.	Sklep o razrešitvi in imenovanju članov mestnega
štaba za civilno zaščito (Ljubljana)	1443
975.	Sklep o javhi razgrnitvi zazidalnega načrta >*Bel-
levue«< ob Cesti na grad*Celje	1444
976.	Sklep o javni razgrnitvi spremembe urbanističnega
načrta za področje zelenega pasu med magistralo zahod in Dečkovo cesto ter Čopovo in Ipavčevo ulico, projekt Zavoda za napredek gospodarstvo Celje, št. 156/73	1444
Stran \
977. Pravilnik o pogojih za pridobitev in odplačilo poso-
jila posojilojemalcem investitorju najemnih stanovanj in pogojih za oddajanje v uporabo stanovanj, zgrajenih s pomočjo sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada	(Celje)	1444
978.	Odlok o dopolnitvi odloka o uvedbi krajevnega sa-
moprispevka ,za obnovitev vodovoda Cerknica—Rakek (Cerknica)	1446
979.	Poročilu o izidu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na območju krajevne skupnosti Polica (Grosuplje)	1446
980.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob-
močju krajevne skupnosti Polica za sofinanciranje asfaltiranja ceste Perovo—Drobnič (Grosuplje)	1447
981.	Odlok o lokalnih in nekategoriziranih cestah v
občini Litija	1448
982.	Odlok o spremembi odloka o urejanju določenih
zadev s področja starostnega zavarovanja kmetov (Litija)	1452
983.	Odlok o spemembah in dopolnitvah odloka o priznanjih občine Litija	1452
984.	Odlok o ustanovitvi sklada za urejanje in oddajanje
stavbnega zenjljišča na območju občine	Litija	1452
985.	Odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega
sklada občine Litija	1454
986.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Litija)	1455
987.	Odlok o načinu upravljanja s sredstvi solidarnost-
nega stanovanjskega sklada /.a udeležence NOV in razpolaganja s stanovanji (Litija)	1456
988.	Odlok o gradnji dostopne poti do individualnih stanovanjskih hiš v Savljah (Ljubljana	Bežigrad)	1457
989.	Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje
zazidalnega otoka BS 202 — Nadgorica (Ljubljana Bežigrad)	1457
990.	Odlok o dopolnitvi odloka o sredstvih občine Ljub-
ljana Šiška za usmerjanje razvoja in pospeševanje gospodarskih dejavnosti	1458
991.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Sevnica za leto 1972	1458
992.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih
občanov (Sevnica)	1459
993.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o stopnji občinskega prispevka za izobraževanje in vzgojo
v občini Sevnica za	leto 1973	1460
994.	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
(Sevnica)	1460
995.	Odlok o priznavalninah in študijskih pomočeh (Sevnica)	1461
996.	Odlok o hišni numeraciji objektov, ki so določeni
za odstranitev (Sevnica)	1463
997.	Odlok o spremembi statuta občine Sevnica	1464
998.	Odlok o uporabi sredstev rezervnega sklada občine
Šentjur pri Celju	1464
999.	Odlok o ustanovitvi samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Šentjur pri Celju	1464
1006.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Šentjur pri Celju)	1466	^
1001.	Odlok o ugotovitvi družbenega interesa za oprav-
ljanje določenih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti na območju občine Šentjur	pri Celju 1466
1002.	Odlok o opravljanju obrtnih dejavnosti kot postranski poklic (Šentjur pri Celju)	1467
1003.	Odlok o zazidalnem načrtu ►►Nova vas — Crnolica«
(Šentjur pri Celju)	1467
1004.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta naselja
»Hruševec« (Šentjur pri Celju)	1468
1005.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta ►►indu-'
strije IL- v urbanem naselju Šentjur pri	Celju	1468
1006.	Odlok o zaključnem računu, o izvršitvi proračuna
občine Šmarje pri Jelšah za leto 1972	1468
1007.	Sklep o potrditvi zaključnih računov skladov za leto
1972 (Šmarje pri Jelšah)	1469
1008.	Odlok o dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Šmarje pri Jelšah	1469
1009.	Odlok o dopolnitvi odloka o merilih za razdeljeva-
nje sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV (Šmarje pri	Jelšah)	1470
1010.	Odlok o tem, kaj sc šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Šmarje
pri Jelšah	I470
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna »Tbneta Tomšiča-, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1973 110 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni pa izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11, poštni predal 379/VII - Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenile, št. 421-1/72
	URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE	
Številka 43	Razglasni del z dne 20. decembra 1973	LETO XXX
Razglasi in objave
Postavitev stalnega sodnega tolmača
. St. O 74/A-2/73	9709
Z odločbo republiškega sekretarja 2a pravosodje in občo upravo SRS V Ljubljani št. P 74/A-2/73 z dne 16.
V.	1973 je bila postavljena za stalnega sodnega tolmača za italijanski lezik Annamaria Bole, Lucija 2 pri Portorožu.	,
Odločba se objavlja na podlagi 9. flena pravilnika o stalnih sodnih tolmačih z dne 27, XII. 1967, Ur. 1. SRS, št. 1/68.
St. P 74/A-17/73	11830
Z odločbo republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo SRS v Ljubljani št. P 74/A-17/73 z dne z4. X. 1973 je bil postavljen za stal-nega sodnega tolmača za arabski jezik za območje SR Slovenije Said Rudair. Kclperv Partizanska 19/1.
Odločba se objavlja na podlagi 9. Pletla pravilnika o stalnih sodnih tol-jnafih z dne 27. XII. 1967, Ur. 1. SRS, št. 1/69.
Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo
Register podjetij in obrtov
Spremembe
^krožna gospodarska sodišfa razglašajo:
Ljubljanska banka —r PTOZD podružnica Celje.
Pri ekspozituri Šmarje pri Jelšah ie izbriše šef ekspoziture Herta “ren,	in	vpiše	Ljudmila	Kecur, šef
ekspoziture, ki	zanjo podpisuje vse
listine.
Celje, 23. julija 1973.
Rg	XI. 7/14	1536
Trgovsko podjetje »Vino«, Smart-n° ob Paki.
Izbriše se Martin Steblovnik, do-^odanji računovodja in vpiše Janez Rovšnik, računovodja podjetja. Celje, 20. novembra 1973.
Rg	III 61/14	1516
**Interexport« — preduzeče za me-JUnaro(jnu j unutrašnju trgovinu, driaam, saobraća; i proizvodnju,
Beograđ.
Pri filiali — pravni osebi Ljublja-, a se vpiše predstavništvo Sempe-,ar pri Gorici, Trg Ivana Roba- 7, 1 opravlja posle v malem obmej-err> prometu z Italijo po goriškem
OPOZORILO
CZ URADNI LIST SRS bo v januarju izdal ZBIRKO PREDPISOV O GRADITVI OBJEKTOV.
Ta zbirka bo vsebovala: zakon o graditvi objektov, prečiščeno besedilo zakona o urbanističnem planiranju, določbe temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov, ki se v SRS še uporabljajo, pravilnik o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov v graditev, pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in knjigo računskih izmer, pravilnik o maksimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanj, odredbo o izdajanju garancijskega lista za stanovanja grajena za trg in o najkrajšem garancijskem roku ter pravilnik o varstvu pri gradbenih delih.
Sprejemamo prednaročila.
in tržaškem sporazumu. Sef predstavništva je Vičič Simon, ki zanj tudi podpisuje.
Koper, 17. januarja 1973.
Rg I a	348'1	1534
»Planika« industrijski kombinat, Kranj.
Pri prodajalni v Kopru, Župančičeva 43 se izbriše poslovodkinja To-mljanovič Ljudmila in vpiše Vasiljevič Vasilije, poslovodja.
. Koper, 26. septembra 1973.
Rg I b	298/7	1535
Trgovsko podjetje »Grosist Gorica«, Šempeter pri Gorici.
Pri poslovalnici »Trgometal« št. 37, Nova Gorica, Ulica IX. korpusa 73, se razreši predmet poslovanja na maloprodajo kmeti skih strojev.
Koper, 5. novembra 1973.
Rg I a 283/69	1483
Slovenijales Ljubljana.
Pri Troples Koper, Koper, prosti carinski	coni luke	Koper se razširi
predmet	poslovanja na prodajo
tropske in druge hlodovine.
Koper, 16. novembrr 1973.
Rg I b 489/3	1517
»Interexport« — preduzeče za me-djunarođnu i unutrašnju trgovinu, turizam, saobraćaj i proizvodnju Beograd.
Pri filiali — pravni osebi, Ljubljana, Titova 36/VII se izbrišeta dosedanja pooblaščenca za podpisovanje H61cl Vinko in Pavčič Bogo ter vpišeta Hočevar inž. Vladimir, višji komercialni svetnik, ki podpisuje v odsotnosti direktorja filiale in Bakarič Francka, finančna knji-
govodkinja, ki sopodpisuje finančne listine.
Ljubljana, 24. aprila 1973.
Rg IV 577/14 ,	1540
Poslovno združenje »Atika«, Sežana.
Izbriše se predstavništvo Ljubljana, Na jami 3 zaradi uvedbe postopka redne likvidacije Poslovnega združenja »Atika«, Sežana,'ki je bila vpisana v registru podjetij in obrtov pri okrožnem gospodarskem sodišču Koper s sklepom z dne 11. aprila 1973 št. Rg II b 122/53.
Ljubljana. 25. junija 1973.
Rg XVI 1482/3	1547
Montažno inštalacijsko podjetje »Monter«, Ljubljana.
Izbriše se direktor Bukovec Maksimiljan in vpiše v. d. direktorja Babnik Tomaž.
Ljubljana, 17. julija 1973.
Rg II 292/6	1119
»Interexport — preduzeče za me-djunarodnu i unutrašnju trgovinu, turizam, saobraćaj i proizvodnju, Beograd.
Pri filiali — pravni osebi Ljubljana, Titova 36/VII se vpiše nov pooblaščenec za podpisovanje inž. Matej Suhač, komercialn' svetnik, ki podpisuje listine finančnega značaja in v odsotnosti direktorja.
Ljubljana. 30. oktobra 1973.
Rg IV 577/16	1541
Gostinsko podjetje »Ljubljana«, Ljubljana.
Pri poslovni enoti Vodnikov hram, Ljubljana, se vpiše prodajno mesto »Avtoservis«, Ljubljana, Papirniška
pot 6, ki nudi in opravlja bifejske storitve. Poslovodja je Kranjc Ciril. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 19. VI. 1973.
1	Rg III 478/61	1539
Magistrat, ljubljanski turistični zavod, Ljubljana.
Pri prodajalni z bifejem »Rotovž«, Ljubljana, Mestni trg 2, 3 in 4 se izbriše v. d. poslovodje Branko Vehovar in vpiše poslovodkinja Pungerčar Milka.
Rg XI 1222/11	1544
Ljubljana, 5. novembra 1973.
Združeno železniško transportno podjetje, Ljubljana.
Pri špediciji za tuzemski in mednarodni promet »Feršped« Ljubljana se izbriše dosedanja pooblaščen-ka za podpisovanje Glažar Jožica. Ljubljana, 7. novembra 1973.
Rg XIV 1312/13	1545
»Istravinoexport«, Reka.
Pri obratu skladišče, Ljubljana se izbriše dosedanji direktor obrata Gnezda Mitja in vpiše direktor Žugelj Stane, ki za enoto podpisuje v okviru njenega predmeta poslovanja.
Ljubljana, 8. novembra 1973.
Rg VII 1036/6	1543
Industrijski kombinat za izdelavo in predelavo usnja, gume in plastičnih mas »Planika«, Kranj.
Vpiše se prodajalna obutve Kutina, Zaječarska 8, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno usnjene in gumijaste obutve in obutve iz vseh vrst plastičnih mas, raznih izdelkov iz gume in plastičnih mas, konfekcije iz usnja, gume in plastičnih mas, ter stroki pripadajočih potrebščin (nogavice, vezalke, ščetke, žlice za obuvanje ter razne kreme in spraye za obutev). Poslovodja je Sladojevič Mandiča. Enoto je ustanovil DS 16. V. 1973.
Rg II 213/420	1548
»Emona«, proizvodnja, trgovina, turizem, engineering, Ljubljana.
Vpiše se Globtour poslovalnica Dubrovnik, Marina Getaldiča 2, ki opravlja menjalne posle in informacijsko službo, opravlja ostale posle, za katere je registrirana Agencija Globtour. Vodja enote je Batoš Matko. Enoto je ustanovil DS 5. X. 1971.
Rg II 261/273	1538
Tovarna umetnih brusov, Maribor.
Pri poslovalnici »Zastopstvo tujih firm«, Ljubljana, Tugomerjeva 2 se vpiše nova pooblaščenka za podpisovanje Stanonik Viktorija, prodajni referent L, ki podpisuje samostojno v okviru predmeta poslovanja in samostojnih pravic enote v odsotnosti vodje poslovalnice in pomočnika vodje poslovalnice.
Rg XIV 1349/2	1546
Ljubljana, 9 .noverr1-"! 1973.
Gostinsko podjetje »Zvezda«, Murska Sobota.
Pri gostišču — bifeju Hodoš se izbriše dosedanja firma bifeja in vpiše nova, ki glasi: Gostinsko podjetje »Zvezda«, Murska Sobota — »Penzion Čarda«, Hodoš ter vpiše poslovni predmet: točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, izdajanje sob za prenočitve, nudenje toplih in hladnih jedi; prodaja na drobno tobačnih izdelkov, vžigalic in ostalih potrebščin, znamk, razglednic in spominkov.
Maribor, 31. januarja 1973.
Rg 6/1-110	149
Komunalno podjetje Ptuj.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja’ še na: izdelovanje investicijsko tehnične dokumentacije za investicijske objekte in dela za lastno potrebo, katerih vrednost ne presega 250.000 dinarjev, pridobivanje gradbenega materiala v gramoznicah in -peskolomih. izdelovanje cementnih izdelkov izven obveznih JUS-ov in robnikov po obveznih JUS, pridobivanje oziroma izdelovanje asfaltov.
Maribor, 5. februarja 1973.
Rg 226/IV-25	254
»Vinojug«, lozarsko vinarsko pret-prijatie, Gevgelija.
Pri skladišču v Mariboru se zaradi ukinitve izbriše bife za stoječe goste št. 6 v Mariboru, Maroltova 1.
Rg 451/1-6	1260
»Vinojug«, lozaro vinska radna organizacija, Gevgelija.
Pri skladišču Maribor se zaradi ukinitve izbriše bife št. 13 v Mariboru, Dupleška 126.
Rg 509/1-6	1261
Maribor, 12. septembra 1973.
»Jeklotehna«, export-import, trgovsko in proizvodno podjetje, Maribor.
Vpiše se poslovna enota — prodajalna št. 11, Maribor, Tržaška 1, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: železnina, kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in vpotrebščine, kmetijski stroji in orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin, od tega: samo umetna gnojila, gradbeni material. Poslovodja je Bruno Perko. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: »Jeklotehna«, export-import, trgovsko in proizvodno podjetje Maribor, s sklepom DS z dne 30. VITI 1973. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja.
Vpiše se razširitev predmeta poslovanja prodajaln:
pri prodajalni št. 14 v Mariboru Partizanska 57, na prodajo sanitet-, nega in inštalacijskega materiala;
pri prodajalni št. 8 »Gospodinja«. Maribor, Glavni trg 11, na prodajo
po trgovskih strokah: elektrotehnični material, od tega: elektrotehnične naprave za gospodinjstvo, hladilni in toplotni aparati in naprave ter električni gospodinjski strojčki in pripomočki ter električni bojlerji, železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine, od tega: posoda vseh vrst in velikosti.
Rg 95/1-160	1490
»Jeklotehna«, export-import, trgovsko in proizvodno podjetje, Maribor.
Vpiše se poslovna enota — predstavništvo Zagreb, Zagreb, Ulica Proletarskih brigad 41. ki ima takle poslovni predmet: projektiranje tran-sportno-paletne opreme in prodaja na veliko proizvodov podjetja. Poslovodja je Ivan Petrovič. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja predstavništva. Ustanovitelj: »Jekloteh-na«, Maribor s sklepom DS z dne 14. XII. 1972. Enota nima samostojnih pravic, posluje po poslovnem prometu v imenu in na račun podjetja.
Rg 95/1-161	1497
Rudnik svinca in topilnica Mežica.
Vpiše se skladišče št. 5, Zagreb, Meduličova 25, ki prodaja na velike in malo vse vrste akumulatorjev io svinčevih proizvodov Vesna in Mežica ter odkupuje stare akumulatorje. Vodja skladišča je Anđelka Mi-lohanič. Za skladišča, podpisuje Anđelka Milohanič, vodja skladišča, vendar le v okviru poslovanja skladišča. Ustanovitelj: rudniki svinca in topilnica Mežica s sklepom DS z dne 5. XI. 1971. Skladišče nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja.
Rg 28/III-141	1493
Trgovsko podjetje na veliko in malo »Potrošnik, Murska Sobota.
Vpiše se razširitev predmeta poslovanja prodajaln še na:
pr; prodajalni »Dom tehnike", Murska Sobota na prodajo na veliko in malo medicinskih, zdravstvenih in znanstvenih aparatov, instrumentov in pribora;
pri prodajalni »Les pohištvo", Beltinci za opravljanje uslug: rezanje in kitanje okenskega stekla, žaganje drv za kurjavo;
izbriše se dosedanji poslovodja in vpišejo novi:
pri prodajalni »Železnina«, Murska Sobota se izbriše Jože Gybrek in vpiše Stefan Bagola;
pri prodajalni »Kovina«, Murska Sobota se izbriše Jože Sukič in vpiše Viktor Andrejč;
pri .prodajalni »Moščanci«, MošČan-ci se izbriše Irena Trček in vpiše Rudolf Gami;
pri prodajalni »Radin«, Radenci se Izbriše Mirko Šeruga in vpiše Zlata Prša;
pri prodajalni »Železnina«, Beltinci se izbriše Jože Kozlar in vpiše Stefan Zver.
Rg 223/1-548	1494
»Transportkomcrc«, poslovno združenje cestnega prometa Hrvatska, Zagreb.
Pri poslovalnici v Mariboru, Pobreška 20 se izbriše dosedanja firma poslovalnice in vpiše novo, ki glasi: poslovno združenje cestnega prometa Hrvatske »Transport-komerc«, Zagreb — temeljna organizacija združenega dela za prevoz blaga »Cetra« Zagreb, Martičeva 8/1, Poslovalnica Maribor, Pobreška 20 ter vpiše skrajšana firma poslovalnice: »Tran-sportkomerc«. Zagreb — TOZD »Cetra«, Zagreb, Poslovalnica Maribor. Pobreška 20.
Rg 424/1-17	1492
Maribor, 21. novembra 1973/
Osnovna šola Jarenina.
Pri vpisanem Andreju Oberški. v. d. ravnatelja, se izbriše dosedanji naziv in vpiše novi, ki glasi: »ra\-natelj«.
Maribor, 16. novembra 1973.
Rg 288/1-7	1500
Industrija granita, marmorja in glinenca »Ingmag-Pohorje«, Josip dol.
Izbriše se poslovna enota Dolič s sedežem v Zg. Doliču zaradi ukinitve.
Rg 43/11-40	1491
Maribor. 21. novembra 1973.
Trgovsko podjetje »Potrošnik-izbi-ra«, Lenart v Slov. goricah.
Izbrišejo se dosedanji poslovodje to vpišejo novi:
pri prodajalni »Samopostrežba«, Lenart se izbriše Alfonz Bauman in vpiše Jože Caf,
pri prodajalni »Pohištvo«, Lenart se izbriše Stanko Sitar in vpiše Jožefa Knap,
pri prodajalni »Jurovski dol«, Judovski dol se izbriše Jože Caf in vpiše Milena Leš,
pri prodajalni »Cerkvenjak II« v Cerkvenjaku 29 se izbriše Anica Vogrin in vpiše Franc Breznik,
pri prodajalni »Zavrh« v Zavrhu se izbriše Janez Kramberger in vpiše Anica Lešnik,
pri prodajalni »Voličina« v Voličini se izbriše Alojzija Lorber in vpiše Slavica Benko.
Maribor, 27. novembra 1973.
Rg 218/11-120	1525
Tekstilna industrija Otiški vrh.
Vpiše se prodajalna »Urška — tekstil«, Dravograd Trg 4. julija 15. ki prodaja na drobno proizvode lastne proizvodnje: tekstilne izdelke, kratko konfekcijo, pleteno robo in kratko metražno blago, galanterijsko in bazarsko blago ter igrače. Poslovodkinja je Magda Bakič. Za Prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in poslo-
vodja; vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: tekstilna industrija Otiški vrh, s sklepom DS z dne 26. VII. 1973. Prodajalna nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja.
Maribor, 28. novembra 1973.
Rg 40/III-58	1528
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
Točilnica občinske podružnice Društva upokojencev Žalec, Ložnica.
Po sklepu upravnega odbora občinske podružnice — Društva upokojencev Žalec z dne 2. XI. 1973.
Celje, 9. novembra 1973.
Rg VIII 72/3	1431
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
Kmetijska zadruga »4. junij«, Ilirska Bistrica.
Vpiše se trgovina z mešanim blagom, Račiče 10, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno blaga iz trg. strok: mešano industrijsko blago; tekstilno, kratko in pleteno blago ter konfekcija: galanterijsko blago ter igrače; barve in laki: oar-fumerijsko in kozmetično blago: vr-varski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute; usnje, sedlarsko in jermensko blago ter potrebščine; izdelki iz gume, kaučuka in plastičnih mas: porcelan in keramika; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine:	živinska krma, žito- in
mlevski izdelki; živila in gospodinjske potrebščine: delikatese; izdelki s sladkorjem in kakaom: sadje, zelenjava in njihovi izdelki; kruh in pecivo; alkoholne in brezalkoholne pijače: tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine: jajca: suhomesnati izdelki. V. d. poslovodje je Godina Radivoj. Poslovna enota nima samostojnih pravic.
Koper. 17. oktobra 1973
Zadr I b 3/67	1428
Kmetijska zadruga Stična.
Pri Mesoizdelki Stična se pri poslovalnici št. 5 Ljubljana, Ižanska 45 izbriše poslovodja Sriča Vazmo-slav in vpiše novi poslovodja Ko-relc Henrik.
Ljubljana, 29. oktobra 1973.
Zadr I 77/28	1550
Register zavodov
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
Center poklicnih šol Kočevje, Kočevje. (Ljubljanska 12).
Poslovni predmet: organizira in neposredno izvaja poklicno usposabljanje mladine, ki končuje šolsko obveznost. V centru so te šole: poklicna kovinarska šola, posebna poklicna kovinarska šola za duševno in telesno prizadeto mladiho, dislocirani oddelki drugih poklicnih šol. Pri praktičnem pouku lahko opravlja storitve in proizvodna dela za potrebe občanov in delovnih organizacij.
V. d. ravnateljice je prof. Ksenija Speranda — Vidoševič.
Zavod je nastal z izločitvijo in osamosvojitvijo dosedanje organizacije združenega dela Centra poklicnih šol Delavske univerze »Jože Šeško«. Kočevje, po sklepu zbora delovne skupnosti te organizacije z dne
27.	II. 1973 v soglasju s svetom matičnega zavoda z dne 18. 12. 1972 in soglasjem ustanovitelja matičnega zavoda skupščino občine Kočevje, ki ga je dala v sklepu z dne' 7. V. 1973. št. 022-8/72-5/1.
Ljubljana. 9. julija 1973
Rgz IV 511/1	1562
Delavska univerza »Jože Šeško«, Kočevje.
Poslovni predmet odslej: organizira izobraževanje dejavnosti, ki omogočajo občanom stalno izobraževanje in izpopolnjevanje družbenih, strokovnih in splošnih znanj, ki so potrebna za delo .samoupravljanje in osebno življenje, v dogovoru z delovnimi in družbenopolitičnimi organizacijami organizira in izvaja izobraževanje za njihove potrebe; posreduje informacije in spoznanja o izobraževanju odraslih ter nudi andragoško pomoč drugim izobraževalnim organizacijam, izdeluje in posreduje učne pripomočke ter izvaja druge tehnične usluge v okviru svoje osnovne dejavnosti, organizira izobraževanje v dislociranih oddelkih.
Izbrišejo se organizacije združenega dela: oddelek za izobraževanje odraslih DU »Jože Šeško« Kočevje, Center poklicnih šol DU »Jože Šeško, Kočevje in Invalidske delavnice IDEK Kočevje Delavske univerze »Jože Šeško«. Kočevje.
Ljubljana. 9. julija 1973.
Rgz I 104/6	1562
Osnovna šola Jančka Mevžlja, Mokronog.
Ustanovitelj: ObLO Trebnje z odločbo št. 022-5/83-1 z, dne 29. 1. 1963.
Poslovni predmeti vzgoja in izobraževanje šoloobveznih otrok. Rav-natelj je Franc Videčnik. Za zavod podpisujeta: Videčnii. Franc, ravnatelj in Vera Gorenc, kot računovodja.
Ljubljana, 5. novembra 1973.
Rgz IV 514/1	1564
Spremembe
/»krožna gospodarska sodišCa razglašajo:
Osnovna šola »Vlado Bagat«, Braslovče.
Izbriše se Friderik Dosedla, dosedanji ravnatelj in vpiše Emilijan Ri-biž, ravnatelj zavoda, ki istega zastopa in zanj podpisuje v polnem
obsegu.
Celje, 21. novembra 1974.
Rgz X 52/5	1514
Zdravilišče Dobrna, Dobrna pri Celju.
Izbriše se dr. Jože Križnič, dosedanji direktor in vpiše Ivan Ura-njek, komercialist, direktor zavoda, ki istega zastopa in zanj podpisuje v mejah zakonitih določil in statuta zavoda.
Celje, 23. novembra 1973.
Rgz IX 25/7	1513
Veterinarska ambulanta Idrija.
Izbriše se dosedanji direktor Je-ricijo Jože in vpiše Vončina Stanko, direktor.
Koper, 23. novembra 1973.
Rgz 237/6	1566
Akademija za likovno umetnost, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji rektor red. prof. Zdenko Kalin in vpiše novi rektor red. prof. Klavdij Zornik.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje red. prof. Riko Debenjak in vpiše Kiar Meško, prorektor docent, ki podpisuje v odsotnosti rektorja.
Rgz III 238/6	1556
Osnovna šola »Ledina«, Ljubljana.
Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Vida Jamšek in vpišeta Hrabroslav Lindič kot predsednik sveta šole in Stanka Florjančič, kot pooblaščenka za podpisovanje računovodskih poslov.
Rgz I 80/4	1552
2.	osnovna šola Alojza Kebeta Ljubljana-Šentvid.
Izbriše se dosedanji upravitelj Omap Oton in vpiše ravnatelj Kenk Jože.
Izbrišeta se dosedanja pooblaščenca za podpisovanje Dovjak Ivan in Kastelič Milka ter vpišeta Gantar Marta kot računovodja in Lotrič Anton profesor, pomočnik ravnatelja, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja.
Rgz III 343/2	1560
Ljubljana, 26. oktobra 1973.
»Iskra« — Zavod za avtomatizacijo Ljubljana — v Združenem podjetju »Iskra«, Kranj.
Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Kovač Milica in vpiše Hujs Stefan, vodja računovodstva, ki sopodpisuje listine finančnega značaja.
Rgz II 249/16	1557
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji dekan prof. dr. Drago Ocepek in vpiše novi dekan redni prof. dr. Miha Tišler, dipl. inž., dosedanj:' prodekan. Vpiše se nov pooblaščenec za podpisovanje redni profesor dr. Robert Blinc, prodekan, ki podpisuje v odsotnosti dekana.
Rgz II 199/10	1555
Poklicna šola kovinske stroke Ljubljana.
Izbriše se dosedanja ravnateljica Mišič Viktorija in vpiše ravnatelj Drago Vobovnik.
Rgz III 250/8	1558
Ljubljana, 7. novembra 1973.
Dijaški dom Ivana Cankarja, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji ravnatelj Gerdin Viktor in vpiše novi ravnatelj Poje Jurij.
Rgz I 101/4	1553
»Intenzivni tečaji tujih jezikov«, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Mihael Uršej in vpiše Prosen Marijan, kot tajnik.
Rgz II 167/4	1554
Ljubljana, 9. novembra 1973.
Osnovna šola Vavta vas.
Iz'-riše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Kulovec Viktorija.
Ljubljana, 15. novembra 1973.
Rgz IV 513/2	1563
Prva gimnazija Maribor.
Izbriše se Ivan Rudolf, ravnatelj in vpiše Jurij Lučovnik, ravnatelj, ki za zavod podpisuje samostojno v okviru statuta zavoda.
Rgz 205/1-7	1523
Vzgojno varstveni zavod »Na Poljanah«, Maribor — Studenci.
VI. št. 390 k. o. Mengeš
Vpiše se pripojitev zavoda za varstvo in vzgojo Studenci. Maribor.
Firma odslej: Vzgojno varstveni zavod Studenci s p. o. Maribor (Groharjeva Ulica).
Rgz 470/1-9	1520
Osnovna šola »Tone Žnidarič«, Ptuj.
Izbriše se Franc Hribernik, ravnatelj in vpiše Marija Šumandl, ravnateljica, ki za zavod podpisuje samostojno v okviru določil statuta zavoda.
Rgz 285/1	1524
Maribor, 27. novembra 1973.
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
Jugoslovanska skupnost znanstveno raziskovalnih organizacij za področje živinorejskih ved, Ljubljana (Hacquetova 2 — pri Kmetijskem inštitutu Slovenije).
Zaradi prenosa sedeža v Zagreb.
Ljubljana, 22. marca_ 1973.
Rgz III 363/2 '	613
Zavod za pravno pomoč. Novo mesto, »v likvidaciji«.
Zaradi končanega postopka redne likvidacije.
Ljubljana, 30. oktobra 1973.
Rgz IV 449/3	1561
Razglasi sodišč
Dražbeni oklici
I 91/72	12142
Dne 31. januarja 1974 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 76/11 dražba sledečih nepremičnin po skupinah:
							m*			din
I. skupina	pare.	št.	2261	goZd	V	izmr.	4924	ocenjeno	na	4,441
II. skupina	pare.	št.	2808	gozd	v	izmr.	2773	ocenjeno	na	2.551
III. skupina	pare.	št.	2460	gozd	v	izmr.	1719	ocenjeno	.na	1.581
IV. skupina	pare.	št.	2774	gozd	v	izmr.	1313	ocenjeno	na	1.103
V. skupina	pare.	Št.	2239	gozd	v	izmr.	5510	ocenjeno	na	5.628
VI. skupina	pare.	št.	2459	gozd	v	izmr.	1996	ocenjeno	na	1.929
VII. skupina	pare.	št.	2723	gozd	v	izmr.	2536	ocenjeno	na	2.294
VIIT. skupina	pare.	št.	2775	gozd	v	izmr.	1259	ocenjeno	na	1.057
IX. skupina	pare.	št.	2432 2	gozd	v	izmr.	1859	ocenjeno	na	1.513
X. skupina	pare.	št.	2432'3	gozd	v	izmr.	1363	ocenjeno	na	1.114
XI. skupina	pare.	št.	2432/4	gozd	v	izmr.	'2805	ocenjeno	na	2.217
XII. skupina	pare.	št.	533	njiva	v	izmr.	2920	ocenjeno	na	1.606
KIH. skupina	pare.	št.	2104/1	paš.	v	izmr.	1847	ocenjeno	na	5.541
XIV. skupina	pare.	št.	2105	stavb.	v	izmr.	556	ocenjeno	na	6.672
				stan.	hiša			ocenjeno	na	91.500
				gosp. posl.				ocenjeno	na	17.440
XV. skupina	znaša skupaj							ocenjeno	na	115,612
Cenilna vrednost vseh nepremičnin znaša
148.187
1/10 varščina za posamezno skupino znaša:
I. skupina	din 444,10
II. skupina	255,10
III. skupina	158,10
IV. skupina	110,30
V. skupina	562,80
VI. skupina	192,90
VII. skupina	229,40
VIII. skupina	105,70
IX. skupina	151,30
X. skupina	111,40 221,70
XI. skupina	
XII. skupina	160,60
XIII. skupina	564,10
XIV. skupina	11.561,20
Pravice, ki dražbe ne bi dopuščale je treba priglasiti sodišču najpozneje Pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se glede nepremič-bin v škodo zdražitelja ne bodo mo-Sle več uveljavljati. Opozarjamo tudi Pa dražbeni oklic na uradni deski lega sodišča.
Občinsko sodišče v Domžalah, dne 5. decembra 1973.
I 1451/70-36	12410
Dne 1. II. 1974 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 23 prisilna lavna dražba ene nerazdelne polovice v zemljiški knjigi nevpisane Pedograjene stanovanjske hiše v Ljubljani, Turnerjeva ulica 3a, ki stoji na pare. št. 223/3 — vrt, vi. št. 640 k. o. Brinje, solast do 1/2 zavezane stranke Videtiča Janeza, Ljubljana, Domžalska 14. Cenilna vrednost polovice hiše je 76.700 din varščina 7.670 din in najmanjši po-nudek 38.350 din.
Pravice na nepremičnini, ki ne bi dopuščale dražbe, je treba prijaviti sodišču najpozneje pri dražbenem Paroku pred začetkom dražbe, ker se sicer te pravice ne bodo mogle Več uveljavljati v škodo kupca, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oglas, ki je na oglasni deski tega sodišča.
Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 10. decembra 1973.
Razpisi
delovnih mest
Skupščina SR Slovenije razpisuje Pa podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) prosto mesto sodnika pri okrožnem sodišču v Ljubljani.
Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za sodnike, naj se priglasijo do 22. januarja 1974 komisiji skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja.
Št. 111-14/73
Ljubljana, dne 14, decembra 1973.
Skupščina SR Slovenije
Najmanjši spremenljiv ponudekzna-
ša 2/3 za:	din
I. skupino	2.961
II. skupino	1.701
III. skupino	1.054
IV. skupino	735
V. skupino	3.752
VI. • skupino	1.286
VII. skupino	1.529
VIII. skupino	705
IX. skupino	1.009
X. skupino	743
XI. skupino	1.478
XII. skupino	1.071
XIII. skupino	3.694
XIV. skupino	77.075
Št. 1811/1-73	12408
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani razpisuje pri odseku za matematiko'
dve mesti pogodbenih predavateljev za predmet Programiranje.
Pogoji: splošni: izpolnjevanje določb zakona o visokem šolstvu in statuta fakultete oz. univerze; posebni: diploma iz skupine Tehniška matematika ali ped. skupine Matematika s fiziko z ustrezno prakso.
Prijave, kolkovane s kolkom za 2 din sprejema tajništvo fakultete Ljubljana, Aškerčeva 9a. Prijavi morajo kandidati priložiti dokazilo o izobrazbi, življenjepis, bibliografijo in odtise del (separate). Razpis velja 30 dni od dneva objave y Uradnem listu SRS.
Fakulteta
Št. 47/8	12409
Fakulteta za strojništvo v Ljubljani
1.	razpisuje prosta mesta:
1 rednega univerzitetnega učitelja za »Avtomatizacijo energetskih sistemov«. Pogoj je diplomirani inženir strojništva, doktorat znanosti, sposobnost za pouk in praksa s procesnim računalnikom;
2.	rednega predavatelja za »Tehniško risanje in Transportne naprave«;
3.	rednega asistenta za »Mehansko tehnologijo in Obdelovalne pripomočke«;
4.	rednega asistenta za »Tehniško risanje« in Transportne naprave«.
Pogoj za mesta pod 2 do 4 je diplomirani inženir strojništva.
inponovno:
5.	3 redne asistente za »tehnično kibernetiko, eksperimentalne metode, avtomatizacijo obdelovalnih sistemov in avtomatizacijo energetskih sistemov;
6.	dva redna asistenta za »Konstruiranje krmilnih sistemov in instrumentov in konstruiranje z računalnikom.
Pogoj za mesta pod 5 in 6 je diplomirani inženir strojništva ali elektrotehnike. Za vsa mesta se zahteva tudi aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika in moralno družbene lastnosti vzgojitelja.
Prijave kolkovane z 2 din sprejema tajništvo fakultete za strojništvo v Ljubljani, Murnikova 2. Kandidati naj priložijo življenjepis, bibliografije in za uč'telja ropa rate objavljenih del. Rok prijave na razpisana mesta je en mesec od objave.
Fakulteta za strojništvo v Ljubljani
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
Ljubljanski investicijski zavod-inženiring, razpisuje o imenu skupščine občine Ljubljana Center, na podlagi 60. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20/67) in 25. člena pravilnika o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov o graditev (Uradni list SFRJ, št. 28/67)
javni natečaj
o sposobnosti izvajalca za izvedbo izkopa in zavarovanja gradbene jame, gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za objekte I. ETAPE (1. in 2. faza) PLOŠČADI BORISA KRAICtHERJA v Ljubljani.
1.	Investicijska vrednost del znaša ca. 250,000.000 din.
2.	Objekti imajo 3 kleti in do 10 nadstropij nad terenom. Tretja klet je namenjena parkiranju, v drugi kleti so skladišča, v prvi kleti in v vseh etažah do maksimalno 10. nadstropja so trgovski in poslovni prostori.
3.	Roki za izvajanje so predvideni naslednji: pričetek del marca 1974, predvideni zaključek del decembra 1976.
4.	Ponudniki morajo predložiti podatke o sposobnosti za izvajanje navedenih del na podlagi gradiva, ki jim je na razpolago v Ljubljanskem investicijskem zavodu — Inženiringu ploščadi Borisa Kraigherja v Ljubljani, Titova 18/1, kjer lahko dobijo tudi druge potrebne infor-macije. Prednost pri izvedbi investicijskih del imajo tisti interesenti, ki nudijo investitorju delno kreditiranje.
5.	Zainteresirana podjetja naj predložijo predvsem: :,) izvod iz registracije podjetja, b) podatke o strokovnih kadrih, c) podatke o opremljenosti, č )reference o gradnji podobnih objektov in d) druge podatke, ki bodo služili za dokaze o sposobnosti.
6.	Rok za priglasitev je 20 dni po objavi tega razpisa r»a naslov: Ljubljanski investicijski zavod — Inže-
niring, Ljubljana, Beethovnova 11/
VI.	Natečaj o sposobnosti bo prvi delovni dan po izteku roka za priglasitev.
7.	O tem, katere organizacije bodo spoznane za sposobne, bo investitor poslal pismeno obvestilo v roku 10 dni po izteku natečaja.
Ljubljanski investicijski zavod — inženiring, Ljubljana, Beethovnova 11/VI.
Izgubljene listine
preklicujejo
Abdulovič Ešref, Ljubljana, Topniška 64, zdravstveno izkaznico.	12329
Acman Alojz, Šoštanj, Skorno 62. spričevalo 6. raz. OS Šoštanj. 12255 Adler Kristina, Srebotje 32, delovno knjižico, št. 91.	12417
Aleš Bernarda, Mengeš, zdravstveno izkaznico, št. 201382.	12469
Andjelič Radovan, Jesenice, Bokalova 13, knjižico za prosto vožnjo, izdano od Zveze slepih Jugoslavije.	12470
Antolič Jože, Miklavž, Hermanci 37, zdravstveno izkaznico. 12503 Anžič Milenka. Ljubljana, Do-brunjska 28, dijaško avisto vozovnico, št. 10848 za relacijo Dobrunje— Privoz, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	12148
Arivukovič Radovan, Ljubljana. Pot na Rakovo Jelšo, zdravstveno izkaznico, št. 064910/2.	12098
Armič por. Močnik Stanislava, Ljubljana, Celovška 351, spričevalo o diplomi ESS, izdano leta 1956 v Ljubljani.	12330
Arnšek Ana, Celje. Gorica 38. zdravstveno izkaznico, številka 609730.	12511
Arnuš Alojz. Cesterže 68 a, zdravstveno izkaznico, št. 101096.	12418
Asllanaj Rustem, Ljubljana, Po-kljukarjeva 46, delovno knjižico.	12299
Avguštin Lucija, Pristava 32, zdravstveno, izkaznico, številka 328880.	11541
Bačvič Hasan, Jesenice, Prešernova ulica, zdravstveno izkazni co.	12358
Badovinac Janko. Novo mesto. Brod 4. spričevalo enoletne šole TNZ v Tacnu, izdano leta 1966.	12149
Bajc Miro. Postojna. Ljubljanska 12. zdravstveno izkaznico, številka 180715.	12359
Bajt Frančiška, Klavže, zdravstveno izkaznico.	11601
Ban Vlado, Jesenice. Tomšičeva 70, zdravstveno izkaznico. 12360
Bauk Milan, Orehova vas, Creta 1, mesečno železniško vozovnico za relacijo Slivnica—Maribor.	12172
Bebar Amalija, Zagorje ob Savi, Kolodvorska 26, zdravstveno izkaznico, št. 553699.	12504
Berglez Janez, Ljubljana, Jana Husa 1, spričevalo I. letnika gimnazije Poljane izdano leta 1963 v Ljubljani.	12471
Berlec Cecilija, Krnica 46, spričevalo IV. letnika šole za zdravstvene delavce na Jesenicah, izdano leta 1967/68.,	10917
Bevc Zdravko, Dol pri Trebnjem 10, spričevalo o zaključnem izpitu šolskega centra kovinarske stroke, izdano leta 1965 v Novem mestu.	12256
Bezjak Slavko, Ptuj, Nova vas 61, zdravstveno izkaznico, številka 291818.	11542
Binder Helena, Ljubljana, Tavčarjeva 6, zdravstveno izkaznico. 12150 Blagoj evič Dragomir, Ljubljana. Jarška 30, zdravstveno izkaznico.
12099
Blaž Janez, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 52530.	12257
Boj Dragutin, Macinec,	G. Hra-
šan 76, zdravstveno izkaznico, št. 064159.	12126
Bojanič Dušan, Banja Luka, Reb-rovac 25, zdravstveno	izkaznico. '	12512
Bojovič Blagoje, Ljubljana, Poljanska 26. dijaško avisto vozovnico, št. 4077 za relacijo Spl. bolnica— Stegne, izdano od podjetja »Viator«. Ljubljana.	12300
Bombek Tomaž, Cvetkovci 82, zdravstveno izkaznico.	12133
Borak Anton, Varaždin, Vratnp 93. spričevalo poklicne šole za strojnega ključavničarja, izdano v Mariboru 1972. leta.	12173
Borec Igor, Maribor, Kamniška 5a, zdravstveno izkaznico,	številka
15365.	12174
Borko Zvonka, Miklavž pri Ormožu, Vinski vrh 64, zdravstveno izkaznico.	12134
Božič Nerio, Izola, Trg padlih 9, prometno dovoljenje, reg. št. KP 319-86 za tovorni avto	Zastava
600 B.	11877
Božanič Zorko, Beograd, Požeška 5, zdravstveno izkaznico, številka 047023.	12301
Bradaš Biserka, Ljubljana, Prijateljeva 4, zdravstveno	izkaznico.	12302
Brence Jožica, Piran, Ulica 9. korpusa 14, spričevalo osemletke, izdano leta 1951 v Slovenski Bistrici.	12175
Bricelj Ivan. Slavina 1. Prestranek, delovno knjižico reg. številka 1919/62.	12472
Buček Jožefa, Kokrica. Betthovno-. va 7, zdravstveno izkaznico, številka 044084.	12361
Bukorovič Anželina, Ljubljana, Prijateljeva 4, zdravstveno izkaznico.	12303
Bukorovič Jelenka, Ljubljana, Prijateljeva 4, zdravstveno izkaznico.	12304
Bukovec Ana, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 303342.	12258
Buljugbaš Zenela, Trstenik, zdravstveno izkaznico, št. 00601.	12331
Burek Sejad. Ljubljana. Topniška 64, zdravstveno izkaznico. 12332 Burekovič Adem, Ljubljana, Topniška 64, zdravstveno izkaznico.	12333
Burekovič Nezir, Ljubljana, Topniška 64, zdravstveno izkaznico.	12334
Butara Miha, Ljubljana, Puterlje-va 33, zdravstveno izkaznico 12305 Butinar Milan, Pregarje 16, potrdilo o opravljenem izpitu iz higijen-skega minimuma, št. 548/67-RV z dne 21. V. 1967. izdano od skupščine občine Nova Gorica.	11364
Butkovič Ana, Brestanica 99. zdravstveni izkaznici na ime Butkovič Ana in na ime Butkovič Anton.	12513
Butkovič Husein, Živinice, Basi-govci 151, zdravstveno izkaznico. .	12473
Buzadžija Novak, Ljubljana, Topniška 29, zdravstveno izkaznico.	12115
Caldarone Rolando, Ljubljana, Le-podvorska 35, zdravstveno izkaznico.	12306
Canjka Alojz, Ptuj, Ulica Pohorskega bataljona 2a, zdravstveno izkaznico, št. 103211.	11727
Cvitanovič Zvonimir, Bled, Kolo-' dvorska 25, delovno knjižico, reg Sl-68. ser. št. 278769.	12363
Cepin Ivan, Vidoviča 7, zdravstveno izkaznico.	12364
Čepon Janez. Horjul 135, dijaško avisto vozovnico, za relacijo Horjul —Ljubljana, izdano od podjetja »Vi-ator«. Ljubljana.	12307
Cemeka Džino. Umag, Istra, diplomo, št. XXIV — 25 Ž.IS, izdano v Mariboru 1966. leta.	12419
Černič Egon, Šempeter pri Gorici. Stienkova 42. zdravstveno izkaznico, žt. 701404.	12131
Černigoj Mirko. Ljubljana, Kersnikova 12, zdravstveno izkani-co.	12101
Cičin Sain Janko. Ljubljana. Mo-ša Pijadejeva 33. zdravstveno izkaznico na ime Cičin Sain Nenad. 12259 Cizmič Marija. Ljubljana. Viška 49a, zdravstveno izkaznico. 12474 Cubrilovič Zdravko. Gradbeni sektor III. Poličane. zdravstveno izkaznico. št. 192370.	12260
Cuješ Irena. Ljubljana, Einspiler-ieva 5b. dijaško avisto vozovnico, št. 1243. za relaciin Bežigrad—Stan ib dom. izdano od podjetja »Viator«-Ljubljana.	12151
Cunera Ivan, Murska Sobota, Rakičan 103, zdravstveno izkaznico, št. 0786881.	12125
Cunja Albin, Ljubljana Šišenska 11, študentsko zdravstveno izkaznico.	12100
Dajčman Feliks, Pernica, Partinje 142, zdravstveno izkaznico, številka 111417.	12176
Dakskobler Marija, Jesenice, Ulica St. Bokala 13, zdravstveno izkaznico, št. 333614 in delovno knjižico, ser. št. 494521, reg. št. 2143.	12127
Damjanovič Rade, Ljubljana, Dja-kovičeva 59, zdravstveno' izkaznico.	12335
Delič Hasibe. Jesenice, Savska 6, zdravstveno izkaznico številka 647593.	12365
Demirovič Omer, Klisa 68, zdravstveno izkaznico, št. 163803.	12177
Dervalič Erek, Ljubljana, Celovška 180 a, zdravstveno izkaznico št. 650146.	12102
Deutschmann Marija, Maribor. Šentiljska 118. zdravstveno izkaznico, št. 340310.	12420
Didič Franc, Idrija, St. Rozmana 39, zdravstveno izkaznico, številka 390844.	12506
Djorič Franc, Mislinja 14, spričevalo osemletke, izdano 1958. leta.	12178
Dobnik Silvester, Maribor. Češka 13, zdravstveno izkaznico, številka 418288.	,	12179
Dobrajc Robert. Selnica ob Dravi, Slovenski trg 6, zdravstveno izkaznico, št. 673746.	12180
Dodič Anka, Nova Gorica, Avto-promet, zdravstveno izkaznico.	12614
Dokl Marjan, Maribor, Ljubljanska 88c, zdravstveno izkaznico, št. 908833.	12181
Dolnajc Mira, Duplje, Podbrezje 18, zdravstveno izkaznico, št. 31424 na ime Brajc Nada.	12366
Drnovšek Silvestra, Trbovlje, _1. maja 16, zdravstveno izkaznico, št. 566686.	11878
I
Drofenik Pavla, Ljubljana, Zarnikova 4, zdravstveno izkaznico. 12261
Duh Boris, Maribor, Betnavska 28, spričevalo poklicne šole v Radencih — gost. šola izdano leta 1966.	12421
Džokovič Svetlana, Ljubljana, Na peči 4, zdravstveno izkaznico. 12475
Erce Regina, Komenda,	Mlaka 21,
zdravstveno	izkaznico,	številka
226354.	12368
Erjavec Anton, Litija, Trtna stavba 12, zdravstveno izkaznico, številka H'589280.	12262
Farazin Jožica, Rogoznica 12. zdravstveno	izkaznico,	številka
215934.	12183
Fekonja Cilka, Sp. Velka 63. zdravstveno	izkaznico,	številka
031394.	12184
Feštajn Milan, Zagorje ob Savi, GIP Beton, zdravstveno izkaznico, št. 298324.	12507
Fikfak Bogdana, Gorenje Cerovo 6, zdravstveno izkaznico, številka 145362.	12132
Fluhar Janez, Maribor, Goriška 14, zdravstveno izkaznico, številka 534048.	12185
Franičevič Željko, Piran, Svobode 12, prepustnico VS, št. 10572.	12407
Fras Anica, Zg. Kungota, Kozjak 73, zdravstveno izkaznico, številka 978959.	12422
Frešer Janez, Zg. Polskava 44, zdravstveno izkaznico, številka 980420.	12186
Furlan Daniela. Nova Gorica Pr-vačina 165, zdravstveno izkaznico.	12287
Garzaroli Josip, Ljubljana, Ob žici 7, zdravstveno izkaznico. 12153 Gaube Franc, Šentilj 83, zdravstveno izkaznico št. 992068.	12187
Glasser Vladimir. Ljubljana, Slomškova 17a, zdravstveno izkaznico, št. E 105312.	12263
Gligorev Nikola, Jesenice, Ruparjeva 8, zdravstveno izkaznico, št. 647770.	12369
Godnič Terezija, Maribor, Mlekar-niška 10, zdravstveno izkaznico, št. 373708.	12188
Godnik Marija, Celje, Pohorska 19, zdravstveno izkaznico, številka 610822.	'	12615
Golob Ivan. Dolga gora 11, spričevalo o kvalifikaciji za šoferja. 12103 Golob Milena, Maribor, Valvazorjeva 6, zdravstveno izkaznico, št. 129650.	12438
Golub Zlatko, Maribor, Štrekljeva 24, zdravstveno izkaznico, številka 341368.	12189
Gombač Miro, Divača, Matavun 3a, spričevalo o maturi gimnazije Gorica, izdano leta 1952.	12128
Gosler Jožica, Ljubljana, Krimska 1, zdravstveno izkaznico.	12476
Gradišek Jano, Ljubljana, Dolomitska 11, zdravstveno izkaznico, št. 117042.	12264
Grbič Sulejman, Ljubljana, Poljanska 13, zdravstveno izkaznico.	12336
Grmek Zmago, Dutovlje 87, zdravstveno izkaznico, št. 458265.	11832
Groznik Bojan, Ljubljana, Martina Krpana, dijaško avisto vozovnico, št. 17856, za relacijo Stegne—Aškerčeva, izdano od podjetja »Viator«. Ljubljana.'	12337
Gruden Iztok. Ljubljana, Zarnikova ulica, zdravstveno izkazni-. co.	12265
Gudel Darinka, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta 11/39, zdravstveno izkaznico, št. 074452.	12266
Guskić Miroslav, Polje 353, zdravstvene izkaznice na ime Guskič Miroslav, GusRič Deroska, _ Guskič Dean in Guskič'Dragan. .	12477
Guštin Zoran, Ljubljana, Staničeva 6; zdravstveno izkaznico na ime Guštin Miha.	12308
Gydfi Džurdža, Maribor, Cankarjeva 14, zdravstveno izkaznico, št. 79103.	12182
Hadarevič Meha, Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico. 12344 Halilagič Husein, Ljubljana,, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico.	12478
Halkič Emin, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 12479 Han Viktor, Radeče 87, delovno knjižico.	12480
Harc Rozalija, Ceršak 64, zdravstveno izkaznico, št. 931158.	12423
Haskuka Muharem, Celje, Golovec 1, zdravstveno izkaznico. 12323 Hercig Milan, Maribor, Limbuška
3,	delovno knjižico, št. 2924.	12190
Herman Albin, Prebold, Dolenja
vas 63, spričevalo osmega razreda, izdano leta 1967/68.	12055
Hodin Anton, Kamnica,, Rošpoh 2, zdravstveno izkaznico, številka 674573.	12191
Hojnik Ivan, Orehova vas, Greta 1, železniško vozovnico za relacijo Slivnica—Maribor.	12192
Holc Jože, Orešje 29; zdravstveno izkaznico.	11604
Holer Marija, Žg. Partinje 75. zdravstveno izkaznico kmetijskiga zavarovanja.	12309
Hodžič Ibrahim, Ljubljana, Topniška 64, zdravstveno izkaznico. 12338
Hrastnik por. Strubelj Irena, Ljubljana, Grablovičeva 6, spričevalo o diplomi ekonomske srednje šole, izdano leta 1951/52, št. 167 v Ljubljani.	12339
Hren Angela, Slov. Konjice, Breg 15, zdravstveno izkaznico, številka 329603.	11641
Hribar Janez, Šentvid pri Stični, Glogovica 25, zdravstveno izkaznico.	12370
Husič Fatima, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370, zdravstveno izkaznico.	12104
Husič Nezir, Ljubljana, Topniška 64, zdravstveno izkaznico. 12340
Husu Barbara, Trbovlje, Gimnazij slca 5a, zdravstveno izkaznico.	12105
Ilič Borivoj, Maribor, Dom IKŠ, zdravstveno izkaznico, številka 80036.	12424
Iskra Tršan Tatjana, Ljubljana, Gorjančeva 14. dijaško avisto vozovnico, št. 1909, za relacijo Ruski car — Stan. in dom, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	12106
Istravinoexport — Rijeka, štampiljko z besedilom: ISTRAVINOEK-PORT REKA Veleprodajno skladišče Ljubljana Dolenjska cesta št.
4.	j	11695
Ivankovič Uroš, Borovnica, zdravstveno izkaznico.;	12107
Ivkovič Milka, Koper, Stjenkova 13, zdravstveno izkaznico. 12371 Jakoš Nada, Maribor, Ob parku 7, zdravstveno izkaznico, številka 33551.	12193
Jakše Ivana, Ljubljana, Kavčičeva 15, zdravstveno izkaznico. 12267 Janc Franc, Veliki Trn 6, vojaško knjižico.	12325
Jančič Ivan, Griže 63, zdravstveno izkaznico.	12154
Jelen Vera, Maribor, Leningrajska 27, spričevalo pedagoške šole II. letnika, izdano leta 1971/72.	12194
Jurak Nežka, Vevče 54c, zdravstveno izkaznico.	12155
Jurič Jože, Ljubljana, Djakovičeva 10, zdravstveno izkaznico.	12108
Juriševič Marija, Piran, Pristaniška 2, ladijsko knjižico, številka Pl 80.	12373
Jurišič Erika, Maribor, Leningrajska 27, zdravstveno izkaznico, številka 6360.	12195
Kadrija Umi, Ljubljana, Jurčkova pot 108, zdravstveno izkaznico.	12310
Kamenjaković Omer, Donja Lukavica, Živinice, zdravstveno izkaznico.	12481
Kantar Slavko, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 929896.	12311
Kavka Miha, Domžale, Vodnikova 7, zdravstveno izkaznico.	12482
Kerič Azim, Ljubljana. Malči Beličeve bb, zdravstveno izkaznico.	12375
Kermat Franc, Kamnica, Kamniška graba 5, zdravstveno izkaznico, št. 978713.	12197
Klanjčar Ivan, Ljubljana, Slomškova 8. zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	12268
Klemenc Konrad, Radlje ob Dravi 191, spričevalo III. letnika vajeniške šole- za razne stroke, izdano 1961/62.1eta.	12196
Klemenčič Marjan, Maribor, V zavoju 2. zdravstveno izkaznico, št. 166346.	12425
Klep Ivan. Hrastje 52. Limbuš, zdravstveno izkaznico, številka 506051.	12426
Kneževič Weingel Nada, Celje. Posebna OS, zdravstveno izkaznico, št. 301865.	12129
Kneževič Tihomir, Maribor, Dom učencev, zdravstveno izkaznico, št: 23808.	12198
Kocet Štefan. Vodice 42, zdravstveno izkaznico.	12109
Kockar Silva, Nazarje, Varpolje 1, delovno knjižico, reg. št. 979020 rer št. 5787.	12250
Kokot Angela Gorišnica. Placa-rovci 17. spričevalo 2. razreda učiteljišči. 1965/66. leta.	12199
Koletnik Franc. Ljubljana, Straho-mer 13. zdravstveno izkaznico. 12269
Koležnik lenac. Britof pri Kraniu 79, zdravstveno izkaznico, številka A 076704.	12616
Kolmančič Anica, Maribor, Limbuška 48, delovno knjižico, številka 6286. 12200 Komauer Marjan, Ljubljana, Trg VII. kongresa 1, dijaško avisto vozovnico, št. 3375 za relacijo Bežigrad —Stan.in dom, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	12270
Konc Jožef, Medvode 143, zdravstveno izkaznico.	12156
Konjiček Olga, Zg. Kungota, Plintovec 4, zdravstveno izkaznico, št. 624871.	•	12427
Korošec Anton, Ptuj, Pivkova 3, zdravstveno	izkaznico,	številka
814478.	12201
Korošec Jože, Sp. Partinje 39, zdravstveno	izkaznico,	številka
176972.	12428
Košnjek Frančiška, Cegelnica 17 zdravstveno	izkaznico,	številka
503454.	11605
Kotar Mihael, Ljubljana, Stožen-ska 2, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	12341
Kovač Mario, Maribor, Gomoljeva 8, zdravstveno izkaznico, številka 675229.	12203
Kovačič Josip. Maribor, Ulica OF 40, zdravstveno izkaznico, številka 81594.	12204
Kovačič Vili. Maribor, Vojašniški trg 2c, zdravstveno izkaznico, številka 468401.	12429
Kozar Natalija. Maribor, Ulica Roze Luxemburg 25, zdravstveno izkaznico, št. 110932.	12205
Kozlovič Antonija, Koper, Kam-pel 8. prepustnico VS, št. 12200. 9677
Krabica Tomislav, Ljubljana. Majke Jugovičeve 4, zdravstveno izkaznico.	12157
Kragelj Fani. Ljubljana. Gosposvetska 13, zdravstveno izkaznico.	12271
Krajcer Bojan, Dolge njive 9, Voličina. zdravstveno izkaznico, številka 006672.	12207
Kraner Franci, Maribor. Meljska 42. zdravstveno izkaznico, številka 332366.	12206
Kren Štefan. Radomlje, Gregorčičeva 3, delovno knjižico.	12342
Krešić Mato. Donja Dubra'va 34. zdravstveno izkaznico.	12312
Krivokapič Mileva. Ljubljana. Zvezda 2, zdravstveno izkaznico.	12168
Križan Marjeta. Maribor, Splavarski prehod 7, zdravstveno izkaznico, št. 064389.	12436
Krmoc Ekrema, Koper, Vanganel 19, prepustnico.	12377
Kržišnik Angela. Polhov Gradec. Crni vrh 7, zdravstveno izkaznico, št. 249120 kmetijskega zavarova7 nja.	12272
Kuhar David. Ljubljana. Zakot-nikova 5, zdravstveno izkaznico.	12273
Kukolj Ljubomir, Miaribor, Plečnikova 8, zdravstveno izkaznico, št. 37510.	12208
Kurbegoič Ferid, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	12483
Kušič Milan, Celje, Cestno podjetje, zdravstveno izkaznico, številka 525255.	12289
Kuzma Koloman, Bodonci, Puževci 28, zdravstveno izkaznico, številka 120083.	12508
Kuzma Štefan, Murska Sobota, Moste 43, spričevalo o končani elektrogospodarski šoli, izdano v Mariboru 1971. leta.	12209
Ladiha Andrej, Ljubljana, Majde Vrhovnikove 26, zdravstveno izkaznico.	12313
Leskovar Cvetka, Dobrava 9, zdravstveno izkaznico, številka 004321;	12210
Levanič Stjepan, Sračinec, Varaždinska 191, zdravstveno izkaznico, št. 019878.	12211
Levart Branko. Dražja vas 21. spričevalo poklicne avtomehanske šole, št. 35/72 izdano v Mariboru.	12430
Lilek Franc. Maribor, Dogoška 83: delovno knjižico, št. 3656.	12431
Ljubljankič Edi, Ljubljana. Mala čolnarska 13, zdravstveno izkaznico.	12484
Lorber Roza. Zg. Jakobski dol 57. zdravstveno izkaznico, številka 342009	^	12432
Lorgo Viljem. Ročinj, Avče 112. zdravstveno izkaznico.	12290
Lukač Elizabeta, Sava pri Litiji, Ponoviče 22, zdravstveno izkaznico, št-. 335049.	12485
Lukaček Jože. Virje otok, zdravstveno izkaznico, št. 32741.	12433
Miajcenič Sonja. Maribor Kidričeva 3c. zdravstveno izkaznico, številka 942310.	12212
Majerič Slavko. Trzin, Za hribom 11. zdravstveno izkaznico, številka 151142.	12110
Malbašič Ksenija. Krško. Cesta 4. julija 52a, zdravstveno izkaznico, št. 252191.	12378
Malič Ljubo. Celje, Ulica XIV. divizije 2. zdravstveno izkaznico, št. 665522/11.	12618
Maligec Josip. Murska Sobota, Razlagova 7. zdravstveno izkaznico na ime Maligec Marjan. 11934 Malnarič Edbin, Semič 5, indeks VEKS, št. 8126/69.	12434
Marčič Blanka, Ljubljana, Vodnikova 306, zdravstveno izkani-co.	12314
Marčič Drago. Bistrica 19. spričevalo poklicne šole — stroj, ključ, iz-
dano leta 1970.
12435
Marendič Nevenka. Maribor, Bet-navska 50, zdravstveno izkaznico, št. 910768.	12213
Marinc Slamo. 'Celje. Cesta na Ostrožno 85, zdravstveno izkaznico, št. 114723.	12143
Markelj Albina. Ivančna gorica 22, zdravstveno izkaznico, številka 16635.	•	12214
Markuš Venčeslav, Maribor, Trg revolucije 3, zdravstveno izkaznico, št. 341910.	12215
Markuš Zorica, Maribor, Trg revolucije 3, zdraVstveno izkaznico, št. 220655.	12216
Markuvič Ema, Maribor, Gosposvetska 19b, zdravstveno izkaznico, št. 96483.	12217
Matijevič Ivo, Stara Cerkev, zdravstveno izkaznico.	12379
Matos Rafo, Jesenice, Heroja Verdnika 38, zdravstveno izkaznico, št. 88105.	•	12170
Mauko Ljudmila, Ljutomer, Pristava 26, zdravstveno izkaznico, št. 304774.	12218
Meha Naziv, Koper, Dolinska 12b. zdravstveno izkaznico.	13381
Miheu Elizabeta, Vinička vas 25, zdravstveno izkaznico,- številka 76469.	12437
Miketek Miartina, Ljubljana. Celovška 474, zdravstveno izkaznj-co.	12486
Milenkovič Ratomir, Izola, Tovarniška 3, zdravstveno izkaznico. 12382 Miličevič Olga, Selo Rujište, zdravstveno izkaznico.	12111
Milosavljevič Rada, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo, zdravstveno izkaznico.	12482
Miloševič Nataša, Ljubljana, Kajuhova 28, zdravstveno izkaznico, št. 252696.	.	12343
Milošič Jože, Ptuj, Ulica 1. maja 7, zdravstveno izkaznico, številka 033799.	13439
Mitrakovič Cveta, Ljubljana, Dob-rpnje novo naselje, zdravstveno izkaznico.	12488
Mladenovič Marija, Mlaribor, Ljubljanska 27b, indeks višje šole za zdravstvene delavce v Ljubljani izdano leta 1972/73.	12219
Mlekuž Silvija, Kal, Koritnica 19, zdravstveno izkaznico, številka E 340474/11.	12509
Moličnik Bernarda. Podveza 39, zdravstveno izkaznico, številka 67188.	11566
Momirovič Zuhtija, Maribor, Ulica Roze Luxemburg 33, zdravstveno izkaznico, št. 234303.	12220
Mrak Olga, Mengeš, Kidričeva 29, dijaško avisto vozovnico, za relacijo Ljubljana—Mengeš, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 12112
Nakova Sofija, Kranj, Škofjeloška 8, spričevalo I. in II. letnika administrativne šole, izdano leta 1970/71 v Kranju.	12159
Naumovski Ana, Mlaribor, Potrčeva 8, zdravstveno izkaznico, številka 679947.	12221
Nosan Metka, Kamnica, Elektrarniška 2, spričevalo zaklj. izpita za kvalif. frizerko, št. 461/67.	12440
Novak Avgust, Središče 172, zdravstveno	izkaznico,	številka
92624.	12135
Novak Bojan, Maribor, Sernčeva 7, spričevalo 'osemletke, izdano 1972. leta.	12222
Novak Peter, Žalec, Galicija 40, 670087/11.	12291
Novak Polona, Ljubljana, Trnovska 15, zdravstveno izkaznico. 12315
Okorn Borut, Ljubljana, Kajuhova 29, zdravstveno izkaznico, številka 016091.	12113
Pančič Nedeljko, Osredek - Doboj, zdravstveno	izkaznico,	številka
188040.	12345
Panič Božidar, Celje, Plečnikova 29, vozovnico s popustom 50 °/o, št. 13.	12136
Panič Iztok, Maribor, Iztokova 22, zdravstveno	izkaznico,	številka
383936.	12441
Pavličič Ivan, Ormož,	Hum 108,
zdravstveno	' izkaznico,	številka
200644.	12137
Pavlin por. Glumac Ana, Ljubljana, Kajuhova 42, spričevalo II. letnika trgovske šole, izdano leta 1960/ 61 v Ljubljani.	12316
Pečar Boris, Ljubljana, Savlje 68, dijaško avisto vozovnico, št. 4287 za relacijo Drama—Ruski car, izdano od podjetja	»Viator«,	Ljubljana.	12114
Peklar Milan, Sp. Duplek 49, zdravstveno	izkaznico,	številka
421169.	12223
Perčič Marija, Dobje,	Ložiše 23,
zdravstveno	izkaznico,	številka
236287.	11175
Peršuh Jakob. Majšperk 16, spričevalo želez, promet, šole, izdano v Mariboru 1968. leta.	12442
Petek Ana, Maribor, Sarhova 38, zdravstveno	'izkaznico,	številka
955571.	12224
Petrič por. Kosem Marjeta, Ljubljana, Lavričeva 5, spričevalo 3. razreda gimnazije Bežigrad v Ljubljani-	12275
Petrovčič Janez, Horjul, Vrzdenec 12, zdravstveno izkaznico. 12276
Petrovič Miiladin, Polzela, zdravstveno izkaznico.	11887
Pigič Olga, Begunje, Zgoše 57, zdravstveno izkaznico, številka E - 459796.	12619
z obširnim komentar jem U posameznim členom, ki ga Je napisal dr. Emil Ceferin.
Knjiga vsebuje: Uvod — I. Splošne določbe — II Združevanje kmetov v zadruge — IH Združevanje kmetov v obratih za kooperacijo — IV, Druge oblike združevanj a kmetov — a) Kmečke skupnosti — b) Posebm organizacije združenega dela — V Prehodne in končne določbe ter naslednje. vzorce in ustanovitvene akte:
Vzorec splošne pogodbe o gospodarskem in članskem sodelovanju med kmetijsko zadrugo in članom — Vzorec akta o ustanovitvi temeljne zadružne enote — Vzorec samoupravnega sporazuma o združevanju temeljne zadružne enote m temeljnih organizacij združenega dela v sestavu kmetijske zadruge — Vzorec splošne pogodbe o gospodarskem in članskem sodelovanju med obratom za kooperacijo v sestavu kmetijskega kombinata in članom — Sestava imenika članov v obratih za kooperacijo — Vzorec akta o ustanovitvi obrata za kooperacijo — Vzorec samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v sestavu kmetijskega kombinata — Vzorec pogodbe o ustanovitvi strojne skupnosti
Cena 18 dinarjev.
CZ Uradni Ust SRS, Ljubljana, Veselova 11, p. pr.
379/VII
Pintarič Franc, Ljubljana, Letališka cesta, zdravstveno izkaznico, št. 61921.	12274
Pintarič Marta, Sodinci 37, zdravstveno izkaznico, št. 842411.	12225
Pintarič Stane, Maribor, Duškova 30, zdravstveno izkaznico, številka 630258.	12443
Plaznik ' Matej, Sp. Jezersko 18, zdravstveno izkaznico.	11732
Plevnik Jožefa, Pristava. Vonarje-va 11. zdravstveno izkaznico. 11688 Plut Marjan. Ljubljana, Tomačevo 42, spričevalo o zaključnem izpitu obrtne šole — kovinske stroke, izdano leta 1963 v Ljubljani. 12493 Pohar Matija, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 46119.	12277
Polak Alenka. Maribor. Sarhova 103, zdravstveno izkaznico, številka 449264.	12445
Polič Cecilija, Crnljenščak 49. zdravstveno izkaznico, številka 113569.	12444
Popovič Luka, Ljubljana-Zalog. zdravstveno izkaznico.	12317
Popovič Miodrag, Ljubljana, Zelena pot 19, zdravstveno izkaznico.	12278
Popovič Nevenka, Zagorje ob Savi, Kisovec 72, zdravstveno izkaznico, št. 552638.	11572
Potočnik Boža. Maribor. Ruška 110. železniško vozovnico, številka 01128. 12226 Poženel Anton, Celje, Celestinova 2, zdravstveno izkaznico, številka 304382.	12384
Poženel Darja, Črnuče, Cesta Heroja Ravbarja 18, zdravstveno izkaznico. št. 037916.	12346
Prašnikar Anton, Ljubljana, Zagorica 3, zdravstveno izkaznico. 12347 Prdjon Franjo, Ljubljana, Prešernova 30. delovno knjižico. 12116 Prinčič Edvard, Šempeter, Vrtoj-benska 1, zdravstveno izkaznico, št. 695732.	12171
Pšeničnik Miroslav, Maribor,^ Leningrajska 27a, zdravstveno izkaznico, št. 108460.	12446
Pucelj Janez. Ribnica, Dane 22. zdravstveno izkaznico.	12117
Pucihar Jože, Šmarje Sap 77, zdravstveno'izkaznico.	12385
Pungartnik Rado. Šoštanj. Topolšica 192a, zdravstveno izkaznico, št. 521090.	12138
Purgaj Viktor, Cagona 1, delovno knjižico, št. 3718.	12447
Radovanovič Dragan, Ljubljana. Dolenjska 46, zdravstveno izkaznico.	12118
Raduljeskovič Sima. Polje 353. zdravstveno izkaznico.	12489
Ramšak Marija. Mozirje, Loke 55. zdravstveno izkaznico.	12386
Rebol Lidija. Ljubljana. Prule 3. zdravstveno izkaznico.	12318
Remc Janko, Brod ob Savi 8, dijaško avisto vozovnico, št. 15009 za re-
lacijo Brod—Šentvid, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 12490 Repenšek Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19c, zdravstveno izkaznico, št. 133299.	12119
Repnik Franc, Cerklje, Glin j e 2, zdravstveno izkaznico, številka 147987.	_	12387
Režek Franc, Ljubljana, Titova 23, delovno knjižico.	12491
Ristič Nevenka, Maribor, Endli-harjeva 3, zdravstveno izkaznico, št. 288388.	12448
Ritoper por. Brunec Marija, Murska Sobota, Tomšičev trg 3, spričevalo o zaključnem izpitu gradbene srednje šole, št. 406/16, izdano leta 1964 v Ljubljani.	12160
Robnik Maks, Ruše. Kolodvorska cesta, zdravstveno izkaznico, številka 191095.	•	12228
Robnik Maksimiljan, Zg. Selnica 43a, zdravstveno izkaznico, številka 047348.	12227
Rojc Alga, Vir, Nušičeva 3, zdravstveno izkaznico.	12279
Rojc Borut. Celje, Ljubljanska 76a, zdravstveno izkaznico. 12130 Rojc Ivica, Dornberk, Zalošče 11. prepustnico.	12293
Rojec Metka, Ljubljana, Herbersteinova 29, zdravstveno izkaznico.	12492
Romih Denis. Portorož, Kampolin 92 A, zdravstveno izkaznico. 12367 Ropert Avgust, Creta 1, zdravstveno izkaznico, št. 322958.	12449
Rozman Frančiška, Kranj, Srakov-Ije 3 zdravstveno izkaznico, številka 19402.	12388
Rožanec Valburga, Maribor. Tyrše-va 30. zdravstveno izkaznico, številka 9114.	12228a
Rožič Milan. Kranj. Kokrški breg 2. spričevalo I. letnika slikopleskar-ske šole, izdano leta 1972 v Kranju	12348
Sabljak Vera, Rog. Slatina 168. zdravstveno izkaznicp	12294
Samardič Nika Vrhnika, Kopališka 29, spričevalo III. letnika trgovske šole, izdano leta 1966 v Ljubljani.	12494
Sapač Ivan, Murska Sobota. Razlagova 13, delovno knjižico, reg. št. 14494, ser. št. 941574.	11645
Sardinšek Franc, Skoke /17a, Orehova vas. zdravstveno izkaznico št, 625276.	12229
Sedej Ivana. Idrija, Idršek 9. zdravstveno izkaznico, številka A-318489.	12295
Selič Breda, Ljubljana. Gabcrčko-va 36, dijaško avisto vozovnico, št. 15273 za relacijo Vrhovci—Ajdovščina. izdano od podjetja »Viator«. Ljubljana.	12280
Selmani Šemsi, Maribor, Taborska' 8, zdravstveno izkaznico, številka 5674.	12230
Serdarev Marjana. Maribor, Ljubljanska 23, zdravstveno izkaznico, št. 77968.	12450
Sibič Emilija, Šempeter, Vrtojba 137, zdravstveno izkaznico, številka 681565.	12296
Skulič Adem, Ankaran, Hotel Adrija, zdravstveno izkaznico. 12389 Snedec Betka, Ljubljana, Kamno-goriška 38, zdravstveno izkaznico, št. J-313054/II.	12003
Solarič Jelka, Ljubljana Ruska 5, študentsko zdravstveno izkaznico.	12281
Sprinčnik Anton, Rogoza 31, de- \ lovno knjižico, št. 6018.	12231
Spudič Ana, Maribor, Endliharje-va 3 zdravstveno izkaznico, številka 277113.	12451
Stajkovac Radovan, Ljubljana, Sketova 4, zdravstveno izkaznico.	12495
.Stibilj Branko, Ljubljana, Pohorski bataljon 43, spričevalo I. letnika DU — ekonomske srednje šole izdano leta 1968 v Ljubljani. 12161 Strnat Alojz, Dobro polje, Cesta 9, zdravstveno izkaznico.	12319
Subasič Izet, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	12496
Sušnik Alojz, .Kranj, Suha 5, zdravstveno izkaznico, številka 393913.	12391
Šauperl Marija, Maribor, Sarajevska 8, zdravstveno izkaznico, številka 000578.	12232
Šauperl Terezija, Sp. Duplek 37, spričevalo osemletke, izdano 1956/57. leta.	12233
Selih Peter. Slov. Konjice, Dobrava 3 spričevalo kovinske strokovne šole, izdano 1. 1959 v Štorah. 12510 Šilar Franc, Kokrica, Kuratova 29, zdravstveni izkaznici na ime Šilar Franc in Šilar Simona. \	12120
Šileč Marija. Vukovje 10, zdravstveno izkaznico, št. 125411.	12235
Škafar Stefan, Turnišče, Lipa 164. zdravstveno izkaznico.	12139
Škapin por. Urbane Marija, Ljubljana. Aleševčeva 17, zdravstveno Izkaznico.	12282
Škerget Štefan, Žerovinci 32 zdravstveno izkaznico, številka 517089.	12234
Skodlar Milan, Orehova vas, Čreta 1, zdravstveno izkaznico, številka 003201.	12236
Škof Anton, Ljubljana, Dolnice 31. delovno knjižico.	12349
Skofljanc Martin. Koritno 5, zaključno spričevalo osnovne šole v Veliki dolini.	11607
Skrabelj Feliks, Ljubljana. Kosovelova 15, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	12162
Šmajgert Nikola, Maribor, Aljaževa 4. zdravstveno izkaznico, številka 268686.	'	12453
Šolaj Emilija. Šentjur pri Celju 107. zdravstveno izkaznico, številka 23021.	12621
Šporar Ivanka. Ljubljana, Sp. Rudnik IV/15, zdravstveno izkaznico.	12163

Šporar Ivanka, Ljubljana, Sp. 1, spričevalo o zaključnem izpitu šole za zdravstvene delavce, izdano leta 1970 v Novem mestu.	12350
Standeker Slavko, Lenart, Ptujska 28, spričevalo obrtne šole — ključavničarske stroke izdano 1970. leta.	12237
Stangler Marija, Brunšvik 30, zdravstveno	izkaznico,	štev ima
32857.	12452
Stefan Stanislav, Moravče, Partizanska 10,	zdravstveno	izkaznico.	11239
Stem Ivana,	Cerklje na	Gorenj-
skem, Šmartno 25, zdravstveno izkaznico, št. 147919.	12392
' Stumberger Majda, Ptuj, Zagrebška 77, zdravstveno izkaznico. 11240 , Sumiga Andro, Maribor, Stavbar, zdravstveno	izkaznico,	številka
224453.	12454
Sušter Janez, Ljubljana. Matjaževa 1, zdravstveno izkaznico. 12497 Švigelj Franc, Dol. Stara vas 24. vojaško knjižico.	11796
Tarfila Alojz, Ljubljana, Pod hribom 42, dijaško avisto vozovnico, št 9502 za relacijo Zg Šiška—Drama, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	12351
Tatalovič Slobodan. Maribor, Gorkega 1, maturitetno spričevalo, izdano leta 1969/70.	12455
Tement Janez, Rošnja 49, zdravstveno izkaznico, št. 125637.	12238
Tenko Stefan, Rogoza 27, spričeva-valo poklicne gradbene šole, izdano v Mariboru leta 1963.	12456
Thaler Janez. Škofja Loka, Kidričeva 4a, zdravstveno izkaznico na ime Thaler Janja št. 307779.	11834
Tibaut Miran. Domžale, Kregarje-va 4, dijaško avista vozovnico za relacijo Domžale—Ljubljana, izdano od podjetja »Viator«. Ljubljana. 12352 Todorovič Veroljub, Zagreza. Pa-račin, zdravstveno izkaznico, številka 21148.	12239
Tomazin Igor, Ljubljana, Dolenjska 45c, spričevalo I. letnika poklicne šole kovinarske stroke, št. 1-978. izdano leta 1973 v Ljubljani. 12121 Tomič Mara, Vukanoviči, zdravstveno izkaznico.	12353
Topčagič Mustafa. Ljubljana, Tomačevo 55, zdravstveno izkaznico.	12499
Topič Hasan, Ljubljana, Janševa la, zdravstveno izkaznico, številka E 100916 na ime Topič Mirsad. 12354
Topolovec Janko, Maribor Gosposvetska 59, delovno knjižico, številka 1081.	12457
Tosić Milutin, Busnovi b. b.. zdravstveno izkaznico, številka 1661738.	12500
Trdič Martina, Ljubljana, Šmar-tinska 5. zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	12320
Treplak Andrej. Greta 10a. zdravstveno izkaznico, št. 273248.	12459
Ukorič Vladimir, Materija 17, zdravstveno izkaznico, številka 795632.	11835
Ulčar Marjeta, Kamnik, Cankarjeva 34, zdravstveni izkaznici na ime Ulčar Marjeta in na ime Ulčar Barbara.	12321
Ulčič Boris, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 12, zdravstveno izkaznico.	12501
Umek Jože, Ljubljana, Pohlinova
6,	preklic zdravstvene izkaznice in
delovne knjižice, ki je bil objavljen v Ur. 1. SRS, št. 42/72.	12283
Urbanč Stane, Vrhnika, Verd 75, zdravstveno izkaznico, številka 269317.	12140
Urbančič Dragica, Medvode, Preska 82, zdravstveno izkaznico. 12498 Urh Kristina, Ljubljana, Peričeva 16, študentsko zdravstveno izkaznico.	-	12322
Ušeničnik Marija, Ljubljana, Studentsko naselje blok 7, študentsko zdravstveno izkaznico.	12355
Valenti Ervin, Maribor, Ob ribniku 27, zdravstveno izkaznico, številka 061707.	12240
Vavpotič Miha, Kamnik, Perova 5, zdravstveno izkaznico.'	12393
Velišček Jožefa, Koper, Cesta JLA
7,	obmejno dovolilnico, št. 14121
PVS.	12394
Veršič Jožica, Podgorci 28 zdravstveno izkaznico, št. 20242.	12297
Veselak Zdenka, Store 67, zdravstveno izkaznico.	12395
Veselič Žare, Piran, Trubarjeva 3, zdravstveno izkaznico, številka 788126.	'	11930
Veselko Rozika, Maribor. Gajeva 12, zdravstveno izkaznico, številka 981647.	12241
Vežnaver Ivan, Koper, Giordanov trg, zdravstveno izkaznico, 12396 Vidic Helena, Tržič, Ravne 21, zdravstveno izkaznico, številka 20773.	12397
Vidiček Stjepan, Kaštelanec, Pot k Savi, zdravstveno Izkaznico. 12164 Vidmar Vlado, Maribor, Vzhodna 24, delovno knjižico, št. 20962.	12242
Vidranski Izidor, Ljubljana, Pod-milščakova 51, zdravstveno izkaznico na ime Vidranski Ivica. 12123 Virej Cveto, Creta L mesečno vozovnico za relacijo Slivnica—Maribor.	12460
Visič Tomislav, Koper, Pri vodnjaku 5, zdravstveno izkaznico.	12398
Višnar Milan, Starše 88, zdravstveno izkaznico, št. 553118.	12461
Vreček Vinko, Predvor, Tupaliče 3, zdravstveno izkaznico, številko 500947	12399
Vukotič Nebojša. Gornja Radgona, Panonska 20, zdravstveno izkaznico.	12400
Vuzem Drago, Padolajn. Gorjani Sutinski 37, zdravstveno izkaznico, št. 85403.	12462
Winterhalter Marjeta, Maribor, Splavarski prehod 8, zdravstveno izkaznico, št. 890696.	12243
Zagoranski Mihael, Maribor, Prekmurska 40, zdravstveno izkaznico, št. 120121.	12463
Zajc Franc, Ljubljana, Kvedrova 6, zdravstveno izkaznico.	12285
Zalar Igor, Orehova vas, Greta 1. mesečno železniško vozovnico za relacijo Maribor—Slivnica.	12244
Zaletič Rasim, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	12502
Založnik Srečko, Celje, Ljubljanska 29, zdravstveno izkaznico, št. 29407.	12147
Založnik Vladimir, Miaribor, Pra-protnikova 2, diplomo TSŠ v Mariboru, izdano 1960/61. leta. 12245 Završnik Rudi, Pivka, Kolodvorska 45, spričevalo o maturi gimnazije Postojna.	12402
Zdralič Džulaga, Izola, Krpanova 5, zdravstveno izkaznico, številka 452451.	12401
Zekaj Seremet, Ljubljana, Šmar-tinska 135, zdravstveno izkaznico.	12166
Zemljič Jožef, Qodeninci 29, spričevalo za KV delavce, št. 50/57. 12246 Zemljič Rudi, Maribor, Ptujska 63, indeks VTS, izdan 1973. leta v Mariboru.	12464
Zidar Marija, Nova vas, Skrabče 6, zdravstveno izkaznico, št. 207804 kmetijskega zavarovanja.	12141
Zorko Jože, Maribor, Dogoška 83. delovno knjižico, št. 35357.	12465
Zorko Jožefa, Maribor, Košaki 1, delovno knjižico, št.'663.	12466
Zrim Helena, Murska Sobota, Stara ul.7. indeks, št. 81096585.	12406
Zrnič Milan, Ljubljana, Tomačevo 55. zdravstveno izkaznico.	12356
Zupančič Jožica, Kočevje. Ljubljanska 29, spričevalo o zaključnem izpitu na ime Cerar Jožica. 12404 Zupičič Mario, Koper, Prekomorske brigade 58, zdravstveno izkaznico.	12405
Žerdin Franc, Ljubljana, Gerbičeva 59. zdravstveno izkaznico. 12286 Žinkovič .Darko. Maribor, Pobreška 4, spričevalo osemletke, izdano 1970/71. leta.	12247
Žitnik Mitja, Maribor, Delavska 47, zdravstveno izkaznico, številka 930320.	12467
Žlahtič Jožef, Ljubljana, Dolenjska 112, študentsko zdravstveno izkaznico.	12357
Zuvela Miran, Ljubljana, Triglavska 11, spričevalo 4. letnika STS — strojne smeri, izdano leta 1973 v Ljubljani.	12167
Žužek Alojz, Izola, Livade 8. maturitetno spričevalo gimnazije v Postojni, št. 51, z dne 20. junija 1957.	11697
Žužek Marija, Turjak 23, zdravstveno izkaznico.	12168
Zveglič Marija, Maribor, Razlagova 14, zdravstveno izkaznico, številka 881402.	12468
Topolovec Janko. Maribor, Gospo-	, .	,
svetska 59, zdravstveno izkaznico, št. Voglar Ana. Ljubljana, Trubarje-909312.	12458 va 41, zdravstveno izkaznico. 12284
Vražič Marija, Ljubljana, Obirje 29. zdravstveno izkaznico. 12165
NOVO — NOVO — NOVO
ČASOPISNI ZAVOD URADNI LIST SRS BO IZDAL
—	Ustavo SRS in SFRJ
—	F. Šink: PRAVNI IZRAZI
Zbirko predpisov s komentarjem prirejenih za vsakodnevno prakso:
ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH
STANOVANJSKI PREDPISI III (Zakon o stanovanjskih razmerjih s komentarjem)
STANOVANJSKI PREDPISI IV (samoupravna stanovanjska skupnost, gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji v družbeni lastnini, stanovanjskimi zadrugami in poslovnimi stavbami ter prostori)
I \
ZBIRKA PREDPISOV O GRADITVI OBJEKTOV -
ZAKON O DEDOVANJU
ZAKON O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ
Sprejemamo prednaročila.
Časopisni zavod Uradni list SRS
Ljubljana, Veselova IX p. pr. 379/VII
NOVO — NOVO — NOVO
CZ Uradni list priporoča
—	S. Cigoj: ODŠKODNINSKO PRAVO JUGOSLAVIJE (razvojne tendence jugoslovanske judikature in primerjalnega prava)
Cena 200 din
—	S. Cigoj: ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST AVTOMOBILISTA IN ZAVAROVANJE
Cena 56 din
—	F. Černe: UVOD V EKONOMSKO VEDO Cena 40 din
—	S. Mihelčič: SPLOŠNI REGISTER VELJAVNIH PREDPISOV 1969-1971
Ceno 70 din
—	STATUT SKUPNOSTI pokojninskega in invalidskega za-varovanjs s komentarjem in drugi predpisi s tega področja, aktualni za vsakdanjo prakso
Cena 25 din
—	STANOVANJSKI PREDPISI I Cena 9 din
—	STANOVANJSKI PREDPISI II Cena 10 din
—	ZAKON O ZDRUŽEVANJU KMETOV s komentarjem in vzorci pogodb, ustanovitvenih aktov ter samoupravnih sporazumov
Cena 18 din
—	S. Kocjan: DEDOVANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN KMETU s komentarjem in obširna pojasnila, aktualna za vsakdanjo prakso
Cena 11 din
—	OBRTNI ZAKON s komentarjem in vzorcem ustanovitvene pogodbe ter statuta POZD
Cena 25 din
—	MATIČNA EVIDENCA Cena 16 din
—	PREDPISI O VARSTVU PR) DELU Cena 20 din
—	Zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke
Cena 3 din
—	ZAKON q NOTRANJIH ZADEVAH Cena 7 din
—	Pravilnik in tarifa o nagrajevanju odvetnikov in tablice izračunanih nagrad za odvetnikovo delo
Cena 8 din
—	Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih ter pra-
vilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev	it
Cena 7 din
—	Pravilnik o specializaciji zdravnikov, zobozdravnikov, diplomiranih farmacevtov in zdravstvenih sodelavcev z visoko izobrazbo
Cena 7 din
—	PRAVNIK, revijo za pravno teorijo ter sodno, upravno in gospodarsko-pravno prakso
URADNI LIST SRS ima na razpolago obrazce za matično evidenco (M-4, 5, 7, 8, 9 in 10): Prijave za zaposlitve oziroma pogodbe o delu za uživalca pokojnine: obrazca za samoupravni sporazum (A. B. C); obrazce za metodologijo stanovanjske graditve (razpredelnica A. BI. 2. 3. 4. 5. 6 in 7 ter C1 in 2) ter Normative za gradnjo in opremo posebnih osnovnih šol.
\
(
Izdaja »Uradni Ust SRS- — Direktor In odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča- v Ljubljani