—    152   -----
Dr. Tomanov govor
v državnem zboru 29. aprila
o zalogu za skrivne vladine reči.
Visoka vlada ne bo mi vzela za zlo, da tudi o tej zadevi se ne morem vstopiti na stran svojih rojakov (Brolicha in Kromerja), ki sta tako hrabro zagovarjala denar iz skrivnega zaloga, — slavna zbornica pa naj mi dopusti, da tudi jez o tem vprašanji nekoliko dodam iz slovanskega stališča.
Nagon k temu sta mi dala posebno moja prečastita gospoda rojaka s svojimi napadi na nasprotujoče (opo-zicijne) časnike in nasprotovanje (opozicijo) sploh.
„Da ne bi bilo nasprotstva, moralo bi se osnovati"—je rekel imenitni državnik. Gospoda moja! Ker ima visoka vlada v Avstrii toliko nasprotja, smelo bi se misliti, da se zato tako trdno drži svoje sisteme in svojega načela, da se pravična skaže omenjeni državniški modrosti. Al če razmero med vlado in opozicijo bolj natanko prevdarimo, vidimo, da vlada opozicijo in časnikarsko delovanje, akoravno nasproti vladi upravičena državnopravna pravila in narodne zadeve zastopa, posebno z dvema sredstvoma brzdd, ktera ji pa nista na hvalo. Eno teh dveh sredstev je, da v ječo devlje nasprotno časnikarstvo, drugo je skrivni zalog, zdaj tako imenovani „Dispositionsfond." Eno je pozitivno, drugo negativno sredstvo, da bi se opozicija in nasprotno Časnikarstvo zatrlo. Nočem se dalje spuščati v to, kako trnovo pot hodijo dandanes časniki; al to moram vendar povedati, da ministerstvo Schmerlingovo je že celih50 let kazni dalo časnikarjem. V vseh državah Evrope skupaj ni v 5 letih tolika kazen do-tekla časopisov. (Oho! — v središču.) Gospoda moja! Ako Vam je drago, dokažem Vam to na drobno; ne dvomim , da bo zgodovina v listinah svojih to postopanje sedanje vlade kot posebno črno piko zaznamovala. Da pa 3 četrti te kazni zadevajo slovanske časnike, to me sili, da britko njeno osodo razodenem na tem mestu.
Kjer pa kazni niso zadostile, pomagati je moral skrivni zalog. Tudi v naše dežele teko taki denarji, da se plačujejo osebe, kterih naloga je, da delujejo zoper časnike, ki na blagor Avstrije in naroda ne morejo v vsem z visoko vlado edinih misli biti. Kaj neki je namen teh časnikov, kteri se vzdržujejo iz skrivnega zaloga? Vse, kar visoka vlada dela ali kar v nemar pušča, slavijo ti časniki kot diko državne modrosti in više previdnosti, nasproti pa glase narodov in njih zastopnikov zasmehujejo in sramotijo; prislovico „sila je pravo lu nasproti opozicii, ki je v skrbi za pravice narodov, godejo v raznoglasnih tonih.
Ako poslanec gospod Kromer pravi, da nasprotujoči Časniki nimajo vernega prepričanja in domoljubja, bi ga jez pač rad vprašal: ali domoljubje in verno prepričanje vladinih časnikov izvira iz zlata, srebra ali papirnatega denarja skrivnega zaklada? V srcu, v duhu mora bivati domoljubje in prepričanje! Iz denarja, kteri teče iz skrivnega zaklada, nikdar nikoli v ta peresa ne bode priteklo prepričanje in domoljubje. — Ako poslanec Kromer trdi, da mora biti vladinih Časnikov , ker duševno orožje večidel vseh strank je obrnjeno proti ministerstvu, tedaj , gospoda moja, je pritrdil on resnico , da — ako je večina avstrijskih narodov, večina avstrijskega duhd proti mini-sterstvu — visi pomisliki jačijo orožje opozicijno: skrb namreč za prid in blagor domovine! — Besede gospoda poslanca Kromerja, ktere so šibale narodne prepire, zavrnil je že gosp. profesor Hrbst; dodati imam jez le  to,   da vem,   da  tudi  v moji domovini  se iz
skrivnega zaklada plačuje per6, ktero je izleglo največ prepira in razpora, in je tako prisilila se potreba nasprotnih časnikov, po kterih se v moji domovini vničuje delavnost skrivnega zaklada. — Ce poslanec Kromer trdi, da vladi nasprotni časniki vse, kar vlada dela, črno popisujejo, mu odgovorim na to, in sam je na svoja ušesa lahko slišal doma, da to, kar ti časniki pišejo, še skor nič ni proti temu, kar se z besedo sliši, ker res zadnji čas je, da se stori kaj v prid obrtnijstva in kmetijstva, v blagor duševni in materi-jalni, da nočemo prepira le za paragrafe, kakor je na priliko §. 13., da hočemo pravo ustavo in ne le ustavo na videz.
Gospoda moja! Ako vidim siromaštvo domovine svoje in kako ravno zdaj Notranjce tare huda lakota, za ktere pa, ker ljudje še ne cepajo živi po ulicah, nima denarja državno gospodarstvo, ktero misli, da podpora iz državnega zaklada se še le tadaj začne, — ako se spominjam pogina vsega fužinarstva na Groren-skem: ne solda ne morem dovoliti za skrivni zalog.
Ako visoka vlada hoče varčno gospodariti, kakor je rekla, in je podložnim gosposkam celo ukazala, naj ne tratijo papirja, tinte, peres itd., s čemur pa se bode le malo prihranilo, rečem jez: Naj se visoka vlada pred vsem odpove* skrivnemu denarju, iz kterega se plačujejo peresa, tinta, papir, tiskarno črnilo vladinih časnikov , kteri nimajo nobenega upljiva ali celo malo do javnega mnenja. Po vsem tem sem jez odločno zoper vsaki sold za skrivno zalogo, in če bodem za 200.000 gld. glasoval po predlogu finančnega odbora, bodem glasoval le iz ozira na to, kar je rekel profesor Herbst.