PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31760 VOZILA CITROEN - CITROEN AX 1,11 CABAN, RDEČA BARVA, cena 1.196.466,00 SIT, CITROEN AX 1,1i CABAN, KOVINSKA BARVA, cena 1.233.918,50 SIT DOBAVA TAKOJ OB VPLAČILU! el JEKLO WTEHNA Vestnik podobo svojo na ogled postavi, preberite, kaj in kako razmišljajo vestnikovci od strani 25 do 40 Murska Sobota, 17. februarja 1994 • Leto XLVI • Št. 7 • Cena 95 SIT Elrad se bo le s težavo znebil svojih »pufov« stran 5 VREME Nadaljevalo se bo mrzlo vreme Vestnikov koledar 17. februar, četrtek, Aleš 18. februar, petek, Šimen 19. februar, sobota, Konrad 20. februar, nedelja, Sandi 21. februar, ponedeljek, Peter 22. februar, torek, Marjeta 23. februar, sreda, Romana Pregovor Kakor na Petrovo vreme kane, tako ves mesec ostane. Predračunske igre 4O2.QQPO Zdaj in tu droga PORTOROŽ Saj res, s tolikim proračunom bi lahko organizirali kar dve olimpiadi! veletrgovina A*C|JSKA PRODAJA izredno Kumarice, 700 g Rdeča pesa, 700 g Rdeča pesa, 2400 g Paprika, cela, 620 g Paprika, cela, 2100 g Paprika, fileti, 620 g Mešana solata, 620 g Mešana solata, 2300 g 142,50 SIT/kos 119,50SIT/kos 306,70 SIT/kos 132,80 SIT/kos 323,60 SIT/kos 178,70 SIT/kos 132,80 SIT/kos 324,80 SIT/kos ^OGAV uef R0DAJA, DOKLER BO V VSEH PRODAJALNAH Z ŽIVILI VELETRGOVINE Običaj je, da ob jubilejih, kot je tudi letošnji Vestnikov, govorci publiki, ki se je zbrala, v našem primeru ste to vi, spoštovani bralke in bralci, v svojih govorih poudarjajo pomembnost tega ali onega jubilanta*v prehojenem obdobju in njegov prispevek preteklemu ali prihodnjemu družbenemu razvoju. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je to realno in pošteno glede na čas, v katerem živimo. Težko je sedaj prepevati slavospeve in nekomu pojasnjevati, da si bil na pravi strani, da si bil disident in da si prispeval pomemben delež, pa tudi, da nisi storil ničesar, da smo tam, kjer smo danes. Resnica je preprosta, medij kot živ organizem je bil v svoji zgodovini odsev razmer, ki so v tej družbi prevladovale. Že sam način in forma delovanja mu nista dopuščala širokega manevrskega prostora, da bi bil več, kot je bil in kot dejansko je. Navsezadnje je šlo za razmerje med oblastjo in javnostjo, za kar gre še danes. Vprašanje je kdo je bil tisti, ki je razpolagal s kapitalom, vzvodom moči in vpliva, in s tem kreiral politiko medija ter na ta način odnos politike prek medija do javnosti. Zato se mi zdi tudi neumestno etiketiranje medija in ljudi ki so ga ustvarjali, s to ali ono oznako, ker bi bilo to preprosto nepošteno. Razvojno gledano ga (Vestnika namreč) tudi ni mo goče slikati tako črno-belo. V tem času mu je uspelo vzpostaviti svojo materialno bazo in zagotoviti ekonom sko samostojnost s pomočjo odjemalcev časopisa (torei naročnikov). Preprosteje povedano, naročnik je bil in ostaja tisti, ki mediju zagotavlja na eni strani materialno in s tem tudi vsebinsko neodvisnot od dnevne politike in politikantskih interesov. S formalno ločitvijo Vestnika kot medija, ki so ga ustanovile družbenopolitične skupnosti, se je tudi formalno prelevil v medij, ki naj bi bil v službi javnosti in ne dekla politike. V tej luči je potrebno gledati tudi njegovo sedanjo podobo. Res je sicer, da Vestnik v svoji podobi ne manipulira z oznakami »neodvisen«, »nevtralen«, »svoboden« ali celo »avtonomen«. S kolikor toliko poštenim odnosom najprej do bralca in tudi do samega sebe in spoštovanjem vsaj minimalnih profesionalnih kriterijev te kvalifakacije preprosto niso možne. Najprej zaradi tega, ker gre za dokaj neoprijemljive in težko definirane pojme, in tudi zaradi tega, ker bi bilo to nepošteno najprej do ljudi, ki ga delajo, in do ljudi, ki ta izdelek kupujejo in prebirajo, torej do bralcev. S tem seveda tudi ne mislim, da bi se morali skrivati za podobno puhlico, kot je pluralnost, ki je nekaj podobnega, kot sem zapisal za zgoraj navedene pojme. Skratka, gre za medij, ki skozi svojo podobo vsaj poskuša, če že popolnoma ne uspeva vzpostavljati in razvijati javnega mnenja. Na uspešnost tega početja vpliva več dejavnikov, na eni strani dostop in sposobnost priti do kakovostne informacije, na drugi pa profesionalna raven in opredelitev posameznika, ki to informacijo posreduje in obdela. Če definiramo Vestnik s tega zornega kota in mislim, da ga lahko, potem ni nič narobe, če je vse pogosteje namesto v kooperativnem v konfliktem odnosu z oblastjo in lokalno politiko. To pa tudi zaradi tega, ker v tej »igri« ne pristaja na manipulacijo oblasti z javnostjo. Tega si tudi ne more dovoliti vsaj toliko časa, dokler ima ta javnost (bralci in naročniki) takšen odnos do njega, kot ga ima, gledano seveda skozi medsebojni odnos bralec-ustvarjalec javnega mnenja-medij, ki temelji na zaupanju. Upajmo le, da se bo to zaupanje sedaj v zrelih letih le še poglobilo. To ni pomembno samo zaradi Vestnika, ampak tudi zaradi javnosti. J. VOTEK stran 2 vestnik, 17. februarjaj } aktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Tu je potekal seminar Sveta Evrope o integralnem varstvu kulturne dediščine. Soorganizator seminarja je bilo ministrstvo za kulturo, njegov namen pa je bil pospešiti razpravo o integralnem varstvu kulturne dediščine in prenos evropske varstvene politike v Slovenijo. ■ LJUBLJANA - Državni svet je največ pozornosti namenil gospodarskim gibanjem v državi. Svetniki so govorili tudi o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah ter o spremembah poslovnika državnega sveta. ■ LJUBLJANA - Slovenska vlada je med drugim sprejela zakonski predlog o vojnih invalidih, s katerim namerava urediti izplačevanje invalidnin in zagotoviti štirikratno letno valorizacijo ob upoštevanju rasti življenjskih stroškov, če bodo za to proračunske možnosti. Vlada je sprejela tudi zakonski predlog o inšpekciji dela, poročilo o izvajanju zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in uredbo o načinu prodaje delnic v lasti sklada za razvoj. ■ LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so končali 17. zasedanje, na katerem so sprejeli okvirni delovni program za prvo polletje. Sklenili so tudi, da je treba popraviti krivice, storjene mobilizirancem, ukradenim otrokom in izgnancem. ■ LJUBLJANA - Predsednik Milan Kučan je sprejel veleposlanika ZDA v Sloveniji Allana Wendta. Med daljšim pogovorom sta ugodno ocenila uresničevanje pobude za vključitev Slovenije v Partnerstvo za mir in ameriško podporo ob umeščanju naše države v evropski politični in'varnostni sistem. Uspesna skandinavska turneji Pozornost slovenske zunanje politike je bila prejšnji teden usmeijena v Skandinavijo. Tako seje predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek v glavnem mestu Švedske Stockholmu sestal s kolegom Carlom Bildtom. Strinjala sta se, da v meddržavnih odnosih ni večjih zapletov in nerešenih vprašanj ter izrazila zadovoljstvo z razvojem gospodarskega sodelovanja med državama, ki bi ga radi obe strani še poglobili. Ob tem velja omeniti, da sta se oba premiera doslej že večkrat srečala na raznih drugih mednarodnih konferencah in sestankih, s čimer je šlo v bistvu za nadaljevanje dialoga. PO SVETU ■ KAIRO - Izrael in Palestinska osvobodilna organizacija sta podpisala sporazum o podrobnostih umika izraelskih enot z območja Gaze in Jeriha, vzpostavitvi palestinske samouprave in o nadzoru nad mejami med območjema Jeriha in Jordanijo ter Egipta in Gaze. ■ LIVNO - Na izredni seji poslanskega doma sabora t. i. Hrvaške republike Herceg-Bosne je odstopil predsednik Mate Boban. Poslej bo Herceg-Bosno vodil predsedniški svet, kot so uradno imenovali kolektivnega naslednika Bobana, ki je izjavil, da je to storil zaradi mednarodnih pritiskov in groženj Hrvaški. ■ ZAGREB - Slovenski in hrvaški premier dr. Janez Drnovšek in Nikica Valentič sta podpisala prvih šest meddržavnih sporazumov. Njuno srečanje po besedah obeh sogovornikov označuje nov korak v odnosih med sosedama. ■ MOSKVA - Spodnji dom ruskega parlamenta je sklenil ustanoviti posebno komisijo za preučitev dogodkov po Jelcinovi razpustitvi parlamenta septembra in oktobra lani. ■ BRATISLAVA - Slovaška je kot sedma vzhodnoevropska država podpisala sporazum o sodelovanju v Partnerstvu za mir. Pred njo so ga podpisale Ukrajina, še prej pa Romunija, Litva, Poljska, Estonija in Madžarska. Tako kot vse druge vzhodnoevropske države si tudi Slovaška prizadeva za popolno članstvo v zvezi Nato. ■ BRUSELJ - Severnoatlantski svet je sprejel odločitev o letal-skih napadih zveze Nato, če srbske sile v desetih dneh ne bodo izročile težke oborožitve v okolici Sarajeva pod nadzor Unpro-forja. Uradno besedilo predvideva tudi možnost zračnih napadov v primeru novih napadov na civiliste. Svet zveze Nato je tudi pozval vlado BiH, naj preda svoje težko orožje pod nadzor Unproforja in se v tem obdobju vzdrži napadov na bojiščih v mestu. ■ SARAJEVO - Predstavniki Srbov in muslimanov so sklenili sporazum o takojšnji ustavitvi spopadov na območju tega mesta in se dogovorili za umik težkega orožja. Nadzor nad njim bo prevzel Unprofor, enote OZN pa bodo zasedle ključne položaje med sprtima stranema. ■ ŽENEVA - Premier BiH Haris Silajdžič in podpredsednik hrvaške vlade in zunanji minister Mate Granič sta po dvodnevnih sestankih podpisala skupno izjavo. Tam. med drugim predvideva nadaljevanje pogajanj o vseh oblikah prihodnjih odnosov med Hrvati in Muslimani v BiH ter o odnosih med državama, ob upoštevanju vseh doseženih sporazumov. ■ MOSKVA - V zadnjem krogu latvijsko-ruskih pogajanj o umiku ruske vojske iz te pribaltske države je bil dosežen določen napredek. Dogovorjeno je? da se bo zadnji ruski vojak iz Latvije umaknil do 31. avgusta letos, Rusija pa si je zagotovila štiriletno uporabo strateškega radarja’v Skrundi. ■ WASHINGTON-Japonski premier Hosokava in predsednik ZDA Clinton se nista uspela dogovoriti glede zmanjšanja visokega ameriškega primanjkljaja v trgovanju z Japonsko. ■ ZAGREB - Prvič po izbruhu vojne na hrvaških tleh sta se sestali vladni delegaciji Hrvaške in t. i. Zvezne republike Jugoslavije pod vodstvom podpredsednikov vlad Graniča in Simiča. Na pogovorih so se lotili lažje rešljivih konkretnih vprašanj. Tako naj bi ugotovili, kje je okrog 8 tisoč Hrvatov, za katerimi seje izgubila vsaka sled v času srbske agresije. Dogovorili so se tudi za obnovitev cestnih in telekomunikacijskih povezav ter o odprtju vladnih uradov v Zagrebu in Beogradu. ■ LILLEHAMMER - V soboto so v tem norveškem mestu odprli 17. zimske olimpijske igre. Poleg naše reprezentance sta se odprtja udeležila tudi premier Janez Drnovšek in zunanji minister Lojze Peterle. Na uvodni prireditvi pa so se navzoči spomnili tudi na tragedijo olimpijskega mesta Sarajeva. Odnosi med Švedsko in Slovenijo so že tradicionalno dobri, kar bi lahko bilo vzor za miroljubno sožitje med evropskimi državami. Hkrati Švedska podpira prizadevanja Slovenije po čimprejšnjem vključevanju v evropske integracijske procese. Tako je pričakovati švedsko podporo ob pogovorih v okviru Efte in Evropske unije, za katere članstvo se poteguje tudi Švedska. To pa je tudi osrednji namen slovenske zunanje politike, kajti prizadevamo si, da bi Evropa sprejela Slovenijo kot njen enakopravni del, ne pa del nekega drugega, nestabilnega dela sveta. Pri tem je švedski premier Bildt zagotovil, da so Švedi pripravljeni v svoje programe za strokovno usposabljanje sprejeti slovenske vojake, ki bi kasneje sodelovali v okviru mirovnih sil OZN. Švedska ima namreč na tem področju že dolgoletno tradicijo. Sicer pa sta obe strani' podprli ultimat, ki ga je zveza Nato postavila bosanskim Srbom. Menila sta, da bo ultimatu moralo slediti še stopnjevanje diplomatskih dejavnosti in ustrezni pritiski na vse tri sovražne strani. Ob tem pa Švedsko skrbi varnost njenih vojakov, ki so sestavni del mirovnih sil v Tuzli. Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je na podobno podporo naletel tudi med svojim obiskom na Danskem. Tam Slovenijo označujejo kot stabilno državo, ki si zasluži vso podporo. Po besedah danskega premiera Ras-smusena in zunanjega ministra Petersena sodi naša država med vodilne, ki lahko med prvimi pričakuje vključitev v družbo enakopravnih članic Evropske unije. Poleg tega se danski podjetniki zelo zanimajo za vzpostavljanje poslovnih stikov s Slovenijo, kar dokazuje tudi 30-odstotni dvig menjave v minulem letu. Vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle pa je na Norveškem končal uradni del svojega obiska v Skandinaviji. Sestal se je z ministrsko predsednico Gro Harlem Brundtlandovo, s predstavniki zunanjega ministrstva in zunanjepolitičnega odbora norveškega parlamenta. Norveškim sogovorni- kom je podrobneje p«-“ slovenska stališča. Medi* obiskal še Islandijo, kjer k sestal z gostiteljem Baldvinom Hannibals«* Diplomata sta se pogo'J zlasti o nasledstvu med®3 nih sporazumov, priprav^ vinskega sporazuma in sodelovanja na področje’ ture, izobraževanja in sti. V pogovorih je naš minister predstavil razve) venske neodvisnosti in za v prihodnje. Lojze Pe>^ .imel ob tej priložnosti sto pogovorov z uglednimi litiki. Sogovorniki so J poudarek dali predvsem vanju naše države z Evropsko unijo. Hkrati A vnovič zagotovili, da podpira slovensko vklj® nje v Partnerstvo za mit , zadeva vojno v BiH, P’j obe strani strinjali, dart čimprej ukrepati iz političnih in kulturnih " MILAN« d d z J< d n d v v v p si p Sl či k či t< si o: dj ( VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Hajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21 -383 in 21-064. GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1994 je 1.200,00 SIT, celoletna naročnina 4.800,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri . Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Le grožnja? Glede na dosedanje slabe izkušnje se lahko upravičeno vprašamo, ali je najnovejši ultimat Nata Srbom v Bosni in Hercegovini, ki bi morali najkasneje v desetih dneh umakniti svoje topništvo iz okolice Sarajeva, le grožnja ali tudi kaj več. Vsi dosedanji poskusi z raznimi sporazumi so namreč padli v vodo takoj zatem, ko so bili podpisani. Še posebno zato, ker so Srbi tudi tokrat odgovorili, da se kljub ultimatu njihovi topovi ne bodo premaknili niti za centimeter. Se več! Grozijo, da bodo že prvi zračni napadi razširili spopade po vsej Bosni in povzročili tretjo svetovno vojno. Poleg tega pa naj bi Srbi v tem primeru uporabili »doslej še ne videno orožje.« Pozitivno o svoboščinah Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo tradici«11^ poročilo o varovanju človekovih pravic po svetu. drugim odločno obsojajo etnično čiščenje na Balkan«' $ poročila ameriške diplomacije so postala uradno s,a j o ugotavljanju kršenju človekovih pravic v posaUX^I državah. Glede tega pa smo lahko v Sloveniji vsek«*, zadovoljni z najnovejšim poročilom, ki pravi, da v Id“ .J pri nas ni bilo nobenih večjih problemov s človek«* j pravicami. Po ameriških ugotovitvah je Slovenija na r, počasnega, vendar pa odločnega prehoda iz državne * sebno ekonomijo. Poročilo o naši državi je dokaj UŠAJ saj State Department poudarja, da so državljanske 5*% I čine pri nas na zadovoljivi ravni. Tujci nas torej *1 . v mnogo boljši luči, kot pogosto vidimo sami sebe. n h ti z v č v S! d Medtem pa je Rusija že poz- velesile. Podobno menijo tudi v Nemčiji, vendar pri tem opo- vala Varnostni svet OZN, naj . . - . . - pripravi nujno zasedanje, na zarjajo, da je krizo na tleh nek- katerem bi razpravljali o vojni v BiH. V kratkem sporočilu je rusko zunanje ministrstvo zapisalo, da bi Varnostni svet OZN moral razpravljati o podrobnostih demilitarizacije Sarajeva in vlogi svetovne organizacije pri tem. Hkrati so podprli podpis premirja med srbskimi in muslimanskimi silami v Sarajevu. Namestnik ruskega zunanjega ministra Anatolij Adamišin pa je dejal, da Nato nima pravice odločati o letalskih napadih na srbske položaje. Po njegovem mnenju bi ta problem morali reševati Združeni narodi. Sicer pa so se Združeni narodi strinjali, da ustanovijo komisijo, ki bo raziskala pokol na sarajevski tržnici, in da se bodo mirovna pogajanja o BiH lahko nadaljevala. V posmeh vsemu pa so srbske sile milostno dovolile vojakom OZN, da zasedejo šest frontnih območij v okolici Sarajeva. V zvezi z grožnjami srbskega voditelja Vojislava Šešlja, da bodo srbske sile bombardirale Italijo, če bodo letala zveze Nato iz zraka napadle položaje bosanskih Srbov v bližini Sarajeva, je uradni Rim odgovoril, da se takih groženj ne boji, saj danje Jugoslavije vendarle mo- goče rešiti le za pogajalsko mizo. Avstrijski kancler Franz Vranitzcky pa je podprl odločnost zahodnih držav in povedal, da upa, da bodo sprte strani v BiH z vso resnostjo obravnavale odločitev zveze Nato. Takšna stališča je slišati tudi iz drugih držav, večina pa hkrati z dvomi v novo premirje v Sarajevu izraža tudi upanje, da vojaški poseg vendarle ne bo potreben. MILAN JERŠE Sicer pa poglavje o Sloveniji obsega kar devet strani. Zvečine gre za pozitivna mnenja o izvajanju slovenske ustave v praksi. Pri tem omenjajo tudi to, da tako ustava kot praksa nudita zaščitni status italijanski in madžarski skupnosti, prav tako pa tudi Romom. V poročilu je tudi zapisano, da mediji izkoriščajo svoje svoboščine previdno in da je vloga bivših komunistov v javnem življenju še vedno aktualna. To utemeljujejo zaradi njihovega na jj, njega sodelovanja v Seveda gre v teni zgolj za opažanje naši« mer, ne pa za morebitn0^. šenje človekovih pravic dobno velja za tisti d® S ročila, ki navaja, da SIM nija ohranja dol«* .usedline’ bivšega zlasti samocenzuro. P j.; jajo, da so nekateri narji še naprej zvesti sVM pokroviteljem iz ko«1 stične preteklosti. gjf Z Dunaja piše Srbi niti nimajo orožja. Sicer pa je za najnovejši ultimat značilno, da so ustreznega odmeve na zveze Nato v številnih evropskih prestolnicah z naklonjenostjo sprejeli bruseljsko odločitev, hkrati pa se tako politiki kot komentatorji ne morejo izogniti dvomom, če bodo grožnje v resnici zalegle. Po zagotovilih ameriškega predsednika Clintona so ZDA pripravljene sodelovati pri zračnih napadih Nata v BiH. V ameriškem interesu je zlasti to, da »Nato še naprej ostane verodostojna sila v Evropi po obdobju hladne vojne, prav tako pa naj bi zaustavili rušilni tok beguncev: V humanitarnem interesu ZDA pa je, da pomagamo pri preprečevanju davljenja Sarajeva in klanje nedolžnega prebivalstva Bosne,« je med drugim poudaril voditelj največje Hofburg gori? ON (v intervjuju za vodilni avstrijski bulvarski tednik NEWS): »Resje. Drži, da imam v zadnjem času težave v zasebnem življenju. Soproga me je zapustila...« ONA (v intervjuju za isti časopis teden dni pozneje): »(Od)selitev je bila zadnja možnost pred mojim dokončnim psihičnim zlomom. Moj mož je bil in je še zmerom izvrsten predsednik republike Avstrije, zato bi mi bilo zelo žal, če bi javnost zaradi moje odločitve zahtevala njegov odstop.« Šok v deželi blaženih je bil izvrsten; avstrijska »first lady« noče več deliti skupnih predsedniških prostorov s svojim izvoljencem ter mu po 40 letih skupnega življenja podstavlja nogo. Vzrok? NEKA diplomatka, sicer zaposlena v predsedniški palači v Hofburgu, in prva uradna svetovalka »predsednika vseh Avstrijcev«, ki je neprestano na njegovi desni, je začutila še posebno naklonjenost do tega velikega moža. ON se je ženskim čarom dvajset let mlajše profesionalke po vsej verjetnosti dolgo upiral (kar za očete naroda nikakor ni bilo preveč etično, saj mora predsednik ljubiti svoje ljudstvo), vendar se je »upiral« tako nespretno, da se je ONA odločila: ali NEKA ali pa jaz! Po začetnem razburjanju na račun spolne potentnosti, moralno sicer vprašljive, a etično kot solza čiste podobe avstrijskega predsednika, so se duhovi (in predvsem sredstva obveščanja) nekoliko umirili, raziskave javnega mnenja pa so pokazale, da Avstrijci »kljub vsemu« še naprej stojijo ob strani svojemu predsedniku. Toda na plan je prišlo čisto praktično in za nemoteno vodenje avstrijskega ljudstva nadvse pomembno vprašanje: t«s’ Kdo je torej prva dama v republiki? J6 jj, zmeram ONA? Odgovor ljudstva je: S« £|i saj njene vloge nikakor ne more pr® neka? Naj pojasnimo ozadje tega ravno v pP® J : času za Avstrijce tako usodnega vpr Avstrijska prva dama spremlja namreč n sednika republike vsako leto na otver^^. najrazličnejših plesnih večerov, katerih jtj nec je svetovno znani Operni ples. Tak ON in ONA (seveda je bila že takrat v °‘ ^l। tudi NEKA) lansko leto skupaj »otvorn3*^ kot ducat plesov, kar naj bi pomembno^ ^ predsedniškega opravka tudi v letošnje”’£gj povzdignilo med državniške dolžnosti reda. Vendar pa se je ON, vidno 11 »L zaradi odsotnosti NJE in NEKE, ki poprej zmerom spremljali na njegovi s1 pf posuti poti predsednika republike, javil edino na Opernem plesu in še to v svoje snahe. Škandal je torej mimo, kar pa gre dalje. ¿¡st« NEKA je v tem času že dobila tud ^ konkretno ime in priimek, vendar seriji' temu nikoli ni prepustila skušnjavi ii,'‘(I1i' vim ponudbam medijev, kar ji je (tud’1 i gočilo premestitev iz predsedniškeg3 ji v zunanje ministrstvo. Tam sedaj prosto mesto v enem od avstrijskih dip1 skih predstavništev v svetu. Alf' ON in ONA svoje zakonske zvez«^^' njene pred Bogom in svetom, sicer ne ravata prekiniti, a živita še naprej loče neuspešnem vzorcu ločenega življenja (^J škega prestolonasledniškega para, tak JI; še en evropski dvor svojemu ljudstvu f3^ ¡0 resnico, da sta namreč katoliška življenje po njej za »v izvirnem grehu i ^ tega moža in ženo«, ki opravljata nič3’ državniške funkcije, ravno tako dve stvari, kot za vse druge ljudi. ČloveŠk0 . je pač grešno, nas uči Stara zaveza. J ANDREJ si k P k z z o ki P' st N n< ni ja ra zc m di zt Pi tu n to <08 Pt( Sf( Po no nh na sar fin bai ob' ko: nil: Ne ga Jas Ljt ki ima nalogo, ugotoviti osebno odgovornost direktorja podjetja za slabo finančno in tudi si- ceršnje stanje v podjetju ter do dokončne rešitve vprašanja direktorjeve odgovornosti nadzirati njegovo delo. Slednje pomeni, da komisija nadzira vsako pogodbo, naročila in druge dokumente, ki prinašajo finančno ali drugo obveznost Nafte, pa tudi vsak račun in plačilo. Kaj je bil povod in katere argumente so položili na mizo, ko so se člani delavskega sveta odločili za ugotavljanje odgovornosti? V zapisniku ali sklepih delavskega sveta s petkove seje lahko preberemo, da je Miloš Ošlaj, direktor Nafte, ustno poročal o finančnem poslovanju podjetja ter navedel, da bo podjetje poslovno leto sklenilo z dokaj visoko izgubo. Vzroki za težave naj bi bile velike terjatve do lesarjev, ker se je zmanjšalo tržišče za petrokemične izdelke, ker strojne delavnice nimajo konkretnega proizvodnega programa, ker je bila rafinerijska cena dvakrat znižana in ker so nenehne težave pri dobavi surovin zaradi pomanjkanja denarja in drugih vzrokov. Direktor je poročal tudi o najetih posojilih, ki jih ima podjetje pri dveh bankah, dolžni so Surovine, energija in promet v finančni strukturi poslovanja imajo v lanskem letu 89-odstototni delež, osebni dohodki pa 7-odstotnega. Poslovni rezultat Nafte: konec leta 92 so imeli v podjetju za 101 milijon tolarjev izgube, lani ob polletju 678 ter konec leta že 1,2 milijarde tolarjev. S terjatvami Nafte - veliki dolžniki so predvsem kemijska in lesna podjetja in slednja so v večini last Sklada za razvoj ~, ki znašajo okoli 12 milijonov dolarjev, bi lahko plačali okoli 60 odstotkov dolgov. _ l°čitvipomurskega zdravstva «iära^ Zdravstveni delavci pomurskih ,^‘" odov ugo- nice, ki z ustanavljanjem samostojnih ^ ^ P«Äbro /a hišo Pomurskega zdravstvenega ,a|evico.lnk JJ ö tavijajo, da desnica ne ve, kaj je *Jo £nih odločitvah, e skups-zdravstvo in uporabnike pn P ldravstva, oh ^ upošte-vprašanje razdruževanja pom»Nravstvenih zavodo , zdrav-«ne, po novem ustanoviteljice 7 politike so da se vajo. Strokovno nepoklicani ah dopustih, stveni sistem, ne da bi, če je bil P«" dopolni. Politiko naj se grejo drugje, stroka pa terja svoje, kajti lahko je razbiti, težko pa je ponovno vzpostaviti, so bili kritični zdravstveni delavci na zadnji seji sveta Pomurskega zdravstvenega zavoda, ki Se ostaja, dokler ne bodo dokončno in pravno speljani vsi postopki ustanavljanja samostojnih zdravstvenih zavodov. Nam v zdravstvu je to popolnoma jasno, so si rekli zbrani na seji sveta, kaže pa, da ni lasno ustanoviteljem. Zaradi razdruževanja pomurskega zdravstva na način, ki je po ineri ustanoviteljic, saj poteka drugače, kot so se dogovorili znotraj zdravstva, se začenjajo Problemi, ki jih občutijo že odi uporabniki. Gre seveda za ^Prašanje regijskih dejavnosti, torej dela določenih speciali- dopsihiatra. Kako pa bo s fi- stov. Če jih v naši pokrajini ne bo, potem bodo zanje morali zdravstveni domovi prosjačiti drugod, če bi bil kateri pripravljen priti nadurno delat, ali pa bolnike napotiti na primer v Maribor ali druge zdravstvene centre. Bolnišnica in zdravstveni domovi bi morali povedati, katere specialnosti pa bi vendarle morali imeti v naši pokrajini, ki bo, ne glede na politično razdruževanje, še naprej ostala ena zdravstvena regija. Na seji sveta sojih nekaj že našteli ali jih zapisali v skupnem planu predvidenih specializacij zdravnikov ter s slednjim dali vedeti, da se v zdravstvu morajo in lahko dogovorijo tudi na ravni regije. Na skupno listo specializacij so tako že uvrstili dermatologa, specialita za zobne bolezni, pe- nanciranjem predvidenih in nujno potrebnih specializacij, je seveda vprašanje. Sploh je veljavna rešitev za financiranje specializacij zdravnikov nelogična in nesprejemljiva. Specializacije zdravnikov so namreč uvrstili med naložbe v zdravstvu, po zakonu pa je zanje pristojna občina oziroma ustanoviteljica. Bodo občine pripravljene plačati stroške specializacij zdravnikov? Tega denarja v občinskih proračunih ni, zato bodo morali najbrž vse breme specializacij še naprej nositi zdravstveni domovi. Ministrstvo za zdravstvo pa ravna, kot da se ga ta problem ne tiče. Kljub temu so v zdravstvenih domovih in bolnišnici pripravili seznam potrebnih specializacij za to leto, saj je to dokument, s katerim bodo zdravstveno ministrstvo prosili za soglasje, ki ga še vedno mora dati. Na specializacijo naj bi odšlo osemnajst zdravnikov iz zdravstvenih domov in bolnišnice. MH tudi Naftaplinu in občasno najemajo premostitvena sredstva tudi pri Petrolu. Direktorje tudi menil, da bi bilo potrebno kratkoročna posojila spremeniti v dolgoročna in da bodo sektorji morali poslovati tako, da bodo trošili toliko, kot ustvarijo. V zapisniku s seje delavskega sveta tudi lahko preberemo, da so delegati delavskega sveta direktorju očitali, da je odgovoren za nastale razmere, saj je imel vse možnosti, zamenjati vse zaposlene, tudi na vodstvenih delovnih mestih, ki dela niso opravili dobro, saj so sumničenja o okoriščanju nekaterih na račun podjetja. Govorili so tudi o nekaterih zgrešenih poslovnih potezah, na primer sklepanju o gradnji bencinskega servisa, gradnji zgradbe za INTERINO, prodaji tovarne metanola, izterjavi dolgov, da ni bilo nič narejeno za reorganizacijo podjetja in da se je neupravičeno plačevala rezervacija naftovoda. Kritika je veljala tudi pomočnikoma direktorja za finančno in tehnično področje. Miloš Ošlaj, ki je pred tremi leti in pol postal direktor v tem največjem in za lendavsko občino pomembnem podjetem, je pred nekaj dnevi za javnost povedal, da je imenovanje komisije v skladu s statutom podjetja in da se s tem strinja, ne strinja pa se z načinom, ker so si naredili škodo. Z dogovorom bi po njegovem mnenju stvari lažje in drugače potekale. Na očitke, da so bile nekatere poslovne odločitve zgrešene, je odgovoril, da je prepričan, da so bile v skladu z eko- Zadnja vest Včeraj dopoldne je direktor lendavske Nafte Miloš Ošlaj delavskemu svetu predal odstopno izjavo. Za to se je odločil zaradi sprejetih sklepov na dvajseti seji delavskega sveta ter ugotovitev komisije, katere, kot je dejal, ne sprejema ali jih zavrača. Za odstop se je odločil tudi zaradi osebnega mnenja, da Če določena oseba moti poslovanje podjetja, se mora pač umakniti. Delavskemu svetu je torej predal odstopno izjavo in v skladu s pravilnikom podjetja pričakuje premestitev na drugo ustrezno delovno mesto. nomsko upravičenimi odločitvami. Direktor Nafte je tudi napovedal, da bo odstopil ne glede na to, kaj bo ugotovila komisija delavskega sveta, saj te agonije ni mogoče nadaljevati, je dodal. Za direktorsko mesto pa ponovno, tudi po izteku mandata sredi leta, ne bi kandidiral, saj ni izpolnil dane obljube ob prevzemu direktorkih nalog, da bo zgrajena rafinerija v Lendavi, je pojasnil Miloš Ošlaj. MAJDA HORVAT M postanemu vonju denaija h inske htN1^ Ko se spomniš, da imajo v ^slpj' bankab bo^’ * stavljaš na «t-do bolj jasno, lakaj je v avstrijskih ban^ ^^ p08t Prostora med tabo, ki z odpiranjem tab«. sretlo svoje ličnike, in tistim, ki stoj Andrej Hrastelj ni pozabil Poudariti, da je šlo za to prvo novejšo seznanitev z delovanjem klasičnih občinskih bank aa njegovo pobudo. Češ da je v času »porajajoče se lokalne ^mouprave« čas, da se tudi nnančne zadeve malo razgi-o^o. »v ta kontekst spada tudi obuditev spomina na nekdanje komunalno varčevanje. Hra-ndnice so učile ljudi varčevati, e delujejo profitno, denar, ki obračajo, pa ostane v kraju. ;a?no je, da se bo monopol bjubljnske banke s tem zlomil.« Užavni svetnik Hrastelj iz Radgone, poslanka v ^ana Primožič, Ijubljan- župan Strgar ter župani »iz Slovenskih goric«, kot je rekel t*rastelj, Bešvir iz Ormoža, iz Ljutomera ter Brez-iz Lenarta, so bili povab- Nni na sedež zveze avstrijskih hranilnic (Girozentrale). Spre- so jih svetovalec avstrijskega ministrstva za finance in Soneralni sekretar zveze av-sirijskih mest in občin. Strgarja m Hrastelja je sprejel tudi du- najski župan Zilk, socialdemokrat, ki se je nedavno tega vrnil iz bolnišnice. Zdravil se je, ker mu je v rokah eksplodiralo pismo bomba. Hrastelj pravi, da so se pogovarjali tri čert ure, »ob dunajskih kolačih in meloni kavi.« »Pogovori so bili konstruktivni,« pripoveduje Hrastelj. »Zveza avstrijskih mest in občin ter zveza avstrijskih hranilnic nam bosta pomagali pri vzpostavljanju občinskih hranilnic. Dali nam bosta know how, dogovorili smo se, da vsaka stran, naša in njihova, imenuje komisijo strokovnjakov, ki bosta potem skupaj izdelali načrt o ustanavljanju mreže hranilnic«. Občinsko hranilnico ustanovi občina, ki da tudi začetni kapital. Ta kapital ostane v trajni lasti hranilnice. Prvi človek hranilnice je vsakokratni vladajoči župan, z njo pa upravljajo ugledni občani. Taka je Hrasteljeva dikcija. (S kriterijem uglednosti, ki seveda ni določljiva izključno s finančno zmožnostjo, čeprav pa od nje tudi ločen ni, se v finančno poslovanje očitno vnaša vera na besedo, kar ni nepomembno za finaciranje prihodnjih malih občin (predvsem v tistih, kjer v začetku ne bodo imeli drugega kapitala kot ugled - op. avt.). Ti ugledni občani opravljajo tudi poslovodstvo hranilnice. Za hranilničine posle jamči občina s svojim premoženjem. Občinske hranilnice so povezane v centralo občinskih hranilnic, ki skrbi za denarne tokove med hranilnicami in v mednarodnem denarnem prometu. Centrala prevzema tudi del vzajemne odgovorno- sti. (Neverjetno, kako se v tej državi počasi lomijo monopoli. Kakor da bi bilo to kaj slabega. Avstrijskih bank je veliko, ob njih so še občinske in druge hranilnice, pa jih vendar zaradi tega ni pobralo. Kje le, najbolj me v avstrijskih bankah navduši svež zrak. Menda zato, ker skozi finančne malhe navzkriž vleče, zaradi česar se denar hitreje kotali in zrači. Postan denar je sinekura za zaležano državo in zakrknjen bančni sistem. In nevarnost za državljane, da se okužijo - op. avt.) ŠTEFAN SMEJ Denarne verige so izrecno prepovedane Zakona o igrah na srečo in preoblikovanju podjetij, ki se ukvaijajo z igrami na srečo, sta pripravljena za obravnavo v skupščini. »Catch the cashu« in »fair playu« je odklenkalo. V zadnjo fazo odločanja v parlamentu prihajata končno zakona, ki burita duhove že nekaj let. Gre za zakon o igrah na srečo in za zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki prirejajo igre na srečo. Parlament v sedanji sestavi je v jeseni že obravnaval to problematiko, vendar pa je takrat enotni zakon, ki ga je pripravila vlada, zavrnil in zahteval, da se oblikujeta dva zakonska predloga. Tudi parlament v prejšnji sestavi je imel na mizi predlog zakona o igrah na srečo, vendar so ga skrivnostno umaknili v predal. Šele sedaj, ob aferi HIT, smo navadni zemljani zvedeli, za kakšne milijonske vsote gre v igralništvu, pa zato ni čudno, da je igralniškemu lobiju uspelo izničiti vse predloge in ohraniti status quo. Pred obravnavo obeh zakonov v državnem zboru so o njiju kritično spregovorili v odboru državnega zbora za gospodarstvo. Ugotovili so, da predlagatelj ni upošteval vseh njihovih predlogov, ki sojih dali ob prvi obravnavi. Prav tako pa bodo predlagali osnovnemu odboru za ta dva zakona, to je finančnemu odboru državnega zbora, da bi tudi ta zakon o igrah na srečo razdelili v dva. V enem bi se lotili klasičnih iger, v drugem pa posebnih iger na srečo. To je razložil Marjan Podobnik in povedal, da tako delajo Italijani, ki imajo podobne težave z igralništvom kot mi. Negativno so se o zakonih izrazili predstavniki turističnega gospodarstva, ker so mnenja, da se je igralniška dejavnost razvijala kot sestavni del turističnega razvoja in ponudbe. Bojijo se, da bodo po novih zakonih najbolj oškodovani oziroma osiromašeni turistični objekti, ki so jih v veliki meri vzdrževali z igralniškim denarjem. Tudi invalidske organizacije nasprotujejo zakonoma v sedanji obliki, saj bodo tako izgubile glavne financerje svoje dejavnosti. Samo od Loterije Slovenije dobijo invalidske organizacije 12 milijonov nemških mark letno. Denar pa namensko porabijo za socialne programe, za izobraževanje in šolanje. Njihov predlog je, da bi Loterijo Slovenije izločili iz teh zakonov. Morda vsaj za pet let, da bi se v tem času uredili sistemsko financiranje invalidskih organizacij. Po predlogu zakona se namreč ohranja temeljna delitev iger na klasične in posebne. Pri klasičnih igrah so trdnejša pravila in garancije prireditelja za izplačilo dobitkov. Pri izvajanju klasičnih trajnih iger gre predvsem za jasnejšo lastninskoupravljalsko strukturo organizacij. Posebnosti so pri občasnih igrah. Te lahko prirejajo le delniške družbe z razpršeno lastniško strukturo. Njihovi lastniki ali delničarji ne morejo biti tujci. Država nima dolgoročnega interesa, da je lastnik igralnic, ampak jo zanimajo dohodki od koncesije. Igralnice bodo morale plačevati stalni koncesijski del, ta je odvisen od števila miz oz. igralnih avtomatov in od prometa v igralnicah za posamezno vrsto igre. Do koncesij pa ne bodo prišle le turistične in gostinske organizacije, ampak vse zainteresirane. Posebne težave so pri pripravi zakona o igrah imeli zaradi denarnih verig, bolj znanih pod imeni »fair play« ali »catch the cash«. Organizatorji teh iger so se v preteklosti namreč spretno skrivali za dejavnostjo, ki češ da ponuja posebne računalniške storitve. Tako te igre niso imele statusa posebnih iger na srečo in zoper nosilce niso bili možni ukrepi. Čeprav denarne verige nimajo statusa iger na srečo, saj pri njih nimajo vsi udeleženci enakih možnosti zadeti dobitek, pa so v zakonu predlogi, ki takšne verige izrecno prepovedujejo in so predvideni mehanizmi za izrekanje kazni proti prirediteljem denarnih verig. Predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki prirejajo igre na srečo, predvideva, da se podržavi vsa lastnina v igralnicah in Loterije Slovenije. Do konca revizijskega postopka se po tem zakonu ’ začasno suspendirajo vse določbe obstoječih konstitutivnih aktov, ki uvajajo neenako ekonomsko vrednost delnic ali uvajajo neenakopravnost posameznih delničarjev. Po tem zakonu bi lastnik družbenega kapitala Loterije Slovenije postala Republika Slovenija. Sklad Republike Slovenije za razvoj v imenu in za račun Republike Slovenije pripravi statut delniške družbe, izvede registracijo in izda navadne delnice za celotni družbeni kapital. Sklad za razvoj Republike Slovenije prenese 17 odstotkov delnic na invalidske organizacije in druge organizacije v skladu s pravilnikom o razporejanju loterijskih sredstev za socialno-humanitarne in športne dejavnosti na posamezne organizacije. 3 odstotke delnic pa bo sklad prenesel na športno zvezo Slovenije in Športne zveze občin. V podjetjih, ki pa se ukvarjajo z igralništvom, se bo opravila revizija predhodnih lastninjenj. V revizijskem postopku bo SDK ugotavljala pravilno izkazovanje knjigovodske višine družbenega kapitala na dan 31. 12. 1993. Vrednosti družbenega kapitala pa ne bo potrebno ugotavljati, ker se celoten kapital podržavi in se ne bo prodajal. Za kasnejšo prodajo in prenose delnic pa bo potrebno določiti vrednosti delnic. Dodatni družbeni kapital, ki se ugotovi in vzpostavi v revizijskem postopku se prav tako podržavi. Dodaten družbeni kapital se lahko ugotovi le s pravnomočno sodbo ali s soglasjem vseh prizadetih delničarjev. Podržavljen družbeni kapital se kasneje proda ali prenese na način, ki ga določi vlada Republike Slovenije. Določen del delnic se razdeli med upravičence, ki jih predlagatelj še ni opredelil, bodo pa upoštevali sedanji pravilnik o razporeditvi loterijskih sredstev za socialno-humanitamo in športno dejavnost. Vsa podjetja, ki prirejajo posebne igre na srečo, se bodo organizirale kot delniške družbe. Organ upravljanja bo skupščina, toda sklepi skupščine bodo veljavni le s soglasjem predstavnika republike Šlovenije, ne glede na lastništvo delnic. Stara uprava se razreši, za novo upravo pa je potrebno soglasje predstavnika Republike Slovenije. Ob uveljavitvi zakona se podržavi le nesporen del, toda do konca revizije je potrebno preprečiti nadaljno oškodovanje družbenega kapitala. Družbeni kapital pa se podržavi takoj. Deli podjetij se lahko izločijo in se lastninijo po splošnih pravilih zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, vendar le tisti deli, ki nesporno nimajo nobene zveze z igralniško dejavnostjo in niso pomembni v postopku revizije. Delov podjetij, ki pa so ekonomsko odvisni od igralniške dejavnosti, pa ni mogoče izločiti. Za izločitev je potrebno soglasje Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo ter Službe družbenega knjigovodstva. Pravnoformalno se izločitev opravi tako, da se izloči del podjetja, ki prireja igre na srečo, preostanek pa se lastnini po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Začasno se suspendirajo le sporne določbe konstitutivnih aktov, ki favorizirajo eno skupino delničarjev na račun delničarjev, ki so postali lastniki delnic, ki so prej pripadale družbenemu kapitalu. Prav tako je do konca revizijskega postopka prepovedano izplačevanje dividend. Po revizijskem postopku se bodo morale igralnice v roku šestih mesecev uskladiti z določbami sistemskega zakona. Po sistemskem zakonu fizične osebe ne bodo smele biti delničarji igralnic, zato jih bodo verjetno morali odsvojiti v roku za uskladitev. Marjan Horvat stran 4 vestnik, 17. februarja^ gospodarstvo Plače zavirajo gospodarsko rast Je najhujša kriza slovenskega gospodarstva mimo in se bodo nekatere pozitivne težnje, ki jih je opaziti v zadnjih nekaj mesecih, nadaljevale ali pa so ti tezultati le trenutni in navidezni? Takšno vprašanje si cesto zastavljajo mnogi ekonomisti, verjetno pa v tem trenutku še ni nikogar, ki bi na to lahko zanesljivo odgovoril. V analizah gospodarskih gibanj, ki jih mesečno pripravljajo v ekonomskem inštitutu pravne fakultete v Ljubljani, že nekaj časa ugotavljajo, da so zlasti ugodna gibanja v industriji, ki je v lanski drugi polovici leta iz meseca v mesec naraščala. Vendar to še ne more biti zanesljiva napoved za preobrat v nadaljnjo pozitivno rast, saj je tudi proti koncu leta 1992 industrijska proizvodnja naraščala, v začetku lanskega leta pa je potem začela ponovno padati. Kakršna koli bodo nadaljnja gibanja, pa skorajda že lahko trdimo, da je najnižja dosežena stopnja že mimo, saj je od lanskega julija industrijska proizvodnja na sorazmerno visoki ravni. Tudi če bi proizvodnja v letošnjem januarju stagnirala, bi precej presegla lansko v tem mesecu, vendar stagnacije ne bi smelo biti, saj je imel letošnji januar zaradi krajših novoletnih praznikov (praznovalo se je v soboto in nedeljo) več delovnih dni od lanskega. Tudi lanska decembrska rast je bila razmeroma visoka, saj je znašala 2,23 odstotka, kar je na letni ravni 30-odstotna rast. Ugodne so tudi medletne primerjave za december, saj je bila lanska za 5 odstotkov nad primerljivo predlansko in za 4 odstotke nad decembrsko v letu 1991. Je pa kar za 40 odstotkov zaostajala od največje decembrske v letih 1986 in 1988, vendar je pri tem treba dodati, da takrat še nismo imeli božičnih počitnic in je bilo zato več delovnih dni. Cela lanskoletna proizvodnja pa je še Rast mase plač nam ne daje povsem realne slike o gibanju plač, saj podrobnejše analize kažejo, da so se realne plače povečale bolj, kot se je realno povečala masa plač. To je posledica dejstva, da se zaposlenost v gospodarstvu še naprej zmanjšuje, v negospodarstvu pa le rahlo raste. Če je masa plač v lanskem zadnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1992 realno porasla za 3 odstotke, so se plače v gospodarstvu povečale le za 1.5 odstotka, v ožjem javnem sektorju za 6,6 odstotka in v družbenih dejavnostih kar za 7,2 odstotka. Ker pa je tudi večina fiskalnih prihodkov neposredno vezana na rast plač in posledično tudi na trošenje prebivalstva, ne čudi, da rudi prihodki javnega sektorja le z majhnim zaostankom sledijo gibanju plač. Nekaj novih dejstev v zvezi z vaškim (zadružnim) domom na Hotizi Koristnik še ni lastnik Čeravno so problemi zadružnih (nekoč vaških) domov marsikje podobni kot na Hotizi - stavbo so zgradili krajani s prostovoljnim delom in v večini primerov darovali tudi ves potreben les - so drugod le malokje tako vztrajni pri iskanju pravice, da ponovno postanejo lastnik svojega doma. Zdaj si ga namreč lastijo člani Kmetijske zadruge Hotiza-Polana, med katerimi skoraj nihče ni mignil niti s prstom, ko so ga gradili. Podobno je z domom na Srednji Bistrici (lasti si ga KZ Črenšovci) in v večini drugih primerov. Nasprotno pa so krajani Prosenjakovce že dosegli svojo lastninsko pravico, ker jim tamkajšnja zadruga tega ni oporekala. Vsaj en primer za vzgled! Nekoliko obširneje smo problematiko hotiškega doma obdelali že v prejšnji številki, ko smo poročali o dokaj burnem zboru krajanov na to temo. Medtem so znana nekatera nova dejstva, ki bi utegnila problem razvozlati v prid vaške skupnosti. Lastnik prejšnje stavbe in parcele, na kateri stoji ,sporni’ dom, je bila židovska družina Tiimaer-Steran, ki se je ukvarjala s trgovsko dejavnostjo. Ker je bankrotirala, je vse skupaj prešlo v last Hranilnice Dolnja Lendava. Leta 1951 pa je bila izdana razlastitvena odločba, s katero je bilo odločeno, da je to postalo splošno ljudsko premoženje. Do tu še ni bilo nič spornega, kakor tudi ne leta 1958, ko so ustanovili kmetijsko zadrugo, ki si je ure- dila svoje prostore v tem domu in začela .koristiti’ tudi nacionalizirana zemljišča. Nekaj usodnega pa naj bi se zgodilo leta 1967, ko je bil na občini v Lendavi sestavljen zapisnik, na podlagi katerega so ugotovili, kaj vse je na Hotizi splošno ljudsko premoženje. Tako je navedena tudi parcelna številka 1429, na kateri stojita hiša št. 151 (zadružni dom) in eno gospodarsko poslopje. Nadalje pa je zapisano, da »vse spredaj navedene parcele so družbena lastnina, koristnik KZ Lendava.in se tako tudi naj vpiše v novo zemljiško knjigo«. Eno leto po sestavi tega zapisnika je bil rok za pritožbe, vendar le-teh naj ne bi bilo. Nihče pa tega ni uradno potrdil. Najbrž je bilo tako tudi res, ker ni bilo zapisano, da je kmetijska zadruga lastnik, ampak le koristnik splošnega ljudskega premoženja, v čemer je vsekakor bistvena razlika. Zato tudi predstavnika Hotize (oba sta že pokojna), ki sta podpisala omenjeni zapisnik, verjetno nista imela slabe vesti. In to je novo dejstvo, ki bo najbrž odločilnega pomena pri nadaljnji presoji, kdo je (bo) lastnik doma (in zemljišča) - ne samo na Hotizi ampak tudi drugod, kjer so te stvari prav tako nerešene. Ampak stvar se utegne vseeno zapletati, ker je v zemlji-ško-knjižnem izpisku, ki ga je lani izdala Geodetska uprava SO Lendava, vpisana kot lastnik ,spornih’ parcel in tudi zadružnega doma KZ Hotiza-Po-lana. Potrebno bo torej ugotoviti, na podlagi katerega dokumenta (sklepa) je postala zadruga lastnik, in ne več le koristnik. No, po vsej verjetnosti je to posledica zakona o zadrugah, ki ga je sprejel slovenski parlament leta 1992. Nekateri pa namigujejo, da bi utegnil na to vplivati predsednik SO Lendava, ki je obenem tudi direktor KZ Hotiza-Polana. Za morebitne mahinacije v preteklo- sti pa krivijo neW upravnika enote Kmetij druge Lendava ozirom/ nejše temeljne zadružne0 nizacije, ki je bil tudi/ hotiške krajevne skupni jima delajo krivico, pa kazal nadaljnji postopek JOŽE® Naje bodo Še drugi del zgodbe o,dobitnikih’ družbenega denarja Brez dokaza nihče ni kriv vedno za 3 odstotke zaostajala za predlansko, medtem ko je za najvišjo doseženo ravnijo v letu 1986 zaostajala za 36 odstotkov. Ob tem pa je zanimiva še ena ugotovitev, do katere so ob analizi gospodarskih gibanj prišli v ekonomskem inštitutu pravne fakultete. Od leta 1986, ko smo v Sloveniji dosegli najvišji nivo industrijske proizvodnje, pa do leta 1991 se je ta znižala za 24 odstotkov, medtem ko se je od osamosvojitve v letu 1991 do konca lanskega leta znižala za 16 odstotkov. Iz tega lahko sklepamo, da je bila škoda, ki jo je utrpelo slovensko gospodarstvo v Jugoslaviji, precej večja od osamosvojitvenih stroškov. V normalnih gospodarskih razmerah je obseg proizvodnje predvsem odvisen od razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti, vendar za naše razmere to v celoti ne drži. S tem ko se je proizvodnja zmanjševala, so ostajele proizvodne zmogljivosti neizkoriščene, njihova večja izkoriščenost pa je zdaj predvsem odvisna od povpraševanja, tako domačega kot tujega. Zadnji podatki kažejo, da se povpraševanje ponovno krepi, saj je bila prodaja v trgovini na drobno v vsem lanskem letu za 5 odstotkov višja od predlanske, decembra pa je bila v primerjavi s predlanskim decembrom višja že za 7 odstotkov. Tudi zaloge neprodanega blaga so se zato navkljub večji proizvodnji hitreje zmanjševale. Ko sem v prejšnji številki našega tednika na kratko povzel spisek tistih, ki so prejeli ugodna posojila ali druga sredstva za razvoj, nisem pričakoval, da bo tolikokrat zazvonil telefon in... Da gibanje plač vpliva na zaposlenost, potrjujejo nekateri lanski podatki. V juniju, torej pred začetkom uravnavanja plač s kolektivnimi pogodbami, se je skupno Število zaposlenih v Sloveniji zmanjševalo za 0,15 odstotka mesečno, v novembru pa že po 0,59 odstotka. Razlika je takšna, da bi ob počasnejšem padanju zaposlenosti v letu dni prihranili okoli 36 tisoč delovnih mest. Čeprav se je gospodarska dejavnost izboljševala, povpraševanje krepilo in se likvidnostna kriza ni poglabljala, se je število zaposlenih zmanjševalo iz meseca v mesec hitreje. To zmanjševanje je značilno predvsem za gospodarstvo družbenega sektorja, saj se je v njem število zaposlenih v lanskem letu zmanjšalo za 40 tisoč. Zmanjšanje je bilo občutno predvsem v lanskem novembru, in če se bo to letos nadaljevalo s takšnim tempom, bo do letošnjega novembra število zaposlenih v gospodarstvu družbenega sektorja manjše še za 50 tisoč delavcev. Je pa bilo v novembru na zavodu za zaposlovanje prijavljenih le 23 tisoč delavcev več kot pred letom, kar pomeni, da je krizo brezposelnosti precej blažilo nekoliko večje zaposlovanje v zasebnem sektorju in v negospodarstvu. Poseben problem so plače, ki realno še naprej močno naraščajo in mnogi že opozarjajo na posledice, ki jih bo ta rast prinesla. V decembru je skupna masa plač porasla za 20,9 odstotka, v družbenih dejavnostih pa kar za 42,3 odstotka. Zaradi prenosov plač med oktobrom in novembrom je decembrska rast sicer neprimerljiva, vendar pa tudi primerjava med zadnjima lanskima četrtletjema ne daje ugodne slike, saj je bila skupna masa plač v zadnjem četrtletju za 12,8 odstotka višja kot v tretjem četrtletju. Primerjava lanskega zadnjega četrtletja z enakim predlanskim pa kaže, da so bile realne plače lani večje za 3 odstotke. Ker socialni pakt ni bil sklenjen, saj se vlada, zbornica in sindikati niso mogli dogovoriti, je bojazen, da bo vlada spet administrativno ukrepala. Tudi pred letom so namreč dogajanja s plačami potekala približno v tej smeri in je zato prišlo do administrativnega omejevanja. Poznavalci namreč opozarjajo, da bi nadaljnja realna rast plač zmanjševala zaposlenost, delovala pa bi lahko tudi inflacijsko. Da so inflacijska pričakovanja, kažejo tudi podatki o gibanju cen pri proizvajalcih. Te cene so namreč še pred časom zaostajale za cenami na drobno, v decembru pa je bila slika že povsem drugačna. Če so drobnoprodajne cene v tem mesecu porasle za 1,5 odstotka, so se pri proizvajalcih dvignile kar za 2,4 odstotka, rast v korist proizvajalčevih cen pa je opaziti že vse lansko drugo polletje. Ti podatki in podatki o gibanju plač pa niso prav nič obetavni, zato nas ustrezni ukrepi, o katerih v vladi čedalje resneje razmišljajo, ne bi smeli presenetiti. LUDVIK KOVAČ Delno tudi zato, ker sem za prvo skupino prejemnikov zapisal, da so kmetovalci, v resnici pa so bili med njimi tudi obrtniki ali lastniki zasebnih podjetij. To velja tudi za TPP Štuhec Ljutomer. Ker se zdaj slišijo govorice, da je lastnik dobil nepovratna sredstva, naj še enkrat zapišem, da je šlo za posojilo v devizni protivrednosti in da ga že mora vračati. Prvi obrok je bil čez 200.000,00 tolarjev. S pomočjo tega denarja pa je ustanovil trgovsko proizvodno podjetje za izdelovanje pomožnih zdravilnih sredstev in zagotovil 3 delovna mesta. No, eni so mi čestitali, da sem to storil in menili, da bi bilo prav, če bi navedel čisto vse prejemnike, nekateri so bili nekoliko užaljeni, da je prišlo to na beli dan, tretji pa so imeli tudi kakšno upravičeno pripombo. Med slednjimi je bil tudi Andrej Graf iz Rado-metja, ki res ni dobil posojila (1.000.000,00 SIT) kot kmetovalec, ampak za dograditev in nakup opreme za kisamo (drobno gospodarstvo torej). Trikrat toliko kot on pa je na isti razpis leta 1992 prejelo zasebno podjetje Habitus d. o. o., Lukavci (za nakup opreme in strojev za izdelovanje škropilnic), Jožica Lipovec iz Loga-rovec pa je prejela 800.000,00 tolarjev za obnovo hleva za svinje. V vseh treh primerih je šlo za posojila iz sklada za razvoj demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji. Število vseh prejemnikov na tem spisku (za 3 leta) pa je 34. Najbrž bi marsikoga res zanimalo, kdo vse (in za kaj) je poleg naštetih še prejel posojilo iz tega naslova, a to bi bilo preveč podrobno. Sezname pa so sicer prejeli vsi delegati občinske skupščine in so javni, saj nikjer ne piše, da gre za interno uporabo ali celo strogo zaupne podatke. menski krompir, za seme ajde, sladkorne pese in oljne ogrš-čice, za sadne sadike in trsne cepljenke ter za financiranje pomembnih nacionalnih projektov. V treh letih se je znašlo na tem seznamu kar 191 upravičencev. Tokrat dodajam še nekaj znanih podatkov o tem, kdo iz ljutomerske občine si je uspel pridobiti ugodnost na podlagi subvencioniranja realne obrestne mere lansko leto. Na tem spisku je 6 posojilojemalcev, in sicer: MITRA d. o. o., Ljutomer (139.285 DEM), Mirko Hanžekovič, Veržej, in Filipič Avgust, Ljutomer (po 115.000 DEM), FEIN d. o. o., Ljutomer (76.982 DEM), Do-brila Tomšič, Ljutomer (43.478 DEM) in Gabrijela Kosi, Križevci (27.550 DEM). JOŽE GRM Po ustanovitvi kmetijskih zemljišč111 / dov Republike 81° * so vsa dosedanja in gozdovi, ki /0 ); v družbeni lasti, P v last sklada. Ta zdai ’ polaga z okrog hektarji teh površin, a razdeljene na oko»/ jon parcel in vpisan/ tfcoč posestnih opravljenih procesi/ nacionalizacije bo j dobršen del teh P/ vrnil v lastništvo/ j njim nacionalizU^L oz. njihovim de/ v skladu pa načrtuje/ jim bo ostalo oko«/ soč hetarjev zemljišč in 70 tisoč n jev gozdov. . u Še v tem mesec sklad objavil razpi/> kup vseh kmetijskih IjiŠč, enake mo®05/ zakupa pa naj bi / tako pravne kot « / osebe. Vseeno pa/ nja, da zaokrožen/ pleksov ne bi drob/^ bodo zakupne P0-^ sklepali pretežno/• j danimi « V skladu pravijo, / pogodbe zaenkrat letne, v prihodnje / bi pogodbe o zakup0 pali tudi za dah/ dobje, od 10 do ‘ d Ker sklad ni pro®/ ganizacija, bodo / nine »socialne«, ko bodo končani P ^ denacionalizacije- P / bi stekel tudi P ^ z zemljišči, ki bodo/ sklada. L. Ampak vsega le ne bodo mogli zvedeti. Namreč pri posojilih na podlagi zakona o finančnih intervencijah v kmetijstvo, proizvodnjo in ponudbo hrane so navedeni le prejemniki in njihovi naslovi, koliko in za kaj so denar dobili, pa ni podatkov. Znano je le, da je šlo za podporo ali regres za obnovo črede plemenskih krav, prirejo prašičjega mesa, rejo plemenske drobnice, za seme pšenice in rži ter za se- S poti po Avstraliji Velika - a uspeši* delegacija Po Avstraliji in Novi Zelandiji so potovali ekonomski 1 gospodarstveniki. V deželi knegrujev živi od 25 O® Slovencev. J Kot smo omenili že v prejšnji številki, je bila med ,dobitniki’ posojila iz sredstev za razvoj demografsko ogroženih območij tudi družina JUREŠ iz Ljutomera, in sicer so jim odobrili 18.000 nemških mark v tolarjih za ureditev kmečkega turizma na Globoč-kem Vrhu. Obrestna mera je 4-odstotna, posojilo pa bo treba vrniti v osmih letih. S tem denarjem in z lastnimi prihranki so uspeli preurediti starejšo hišo, v kateri lahko sprejmejo okrog 70 gostov. Posebnost njihovega kmečkega turizma je predvsem v tem, da pripravljajo jedila (oženjene žgance, kvasenice, postruž-njače, meso iz tiinke idr.) po starih receptih, meso pa pečejo v krušni peči. Imajo tudi lasten vinograd in veliko vinsko klet. Gospodar Dušan je prejel že številna priznanja in medalje za traminec in souvignon. Ce bi dobili tudi nepovratna sredstva, kot je to uspelo nekaterim drugim, bi uredili tudi 4 sobe za prenočeva- nje gostov pa še kaj. (Fotografija: J. G.) Vladna delegacija se je v Avstraliji in Novi Zelandiji zadrževala celih 14 dni. Namen obiska je bil, ustvariti možnosti za večje gospodarsko sodelovanje. Delegacija je bila številna zaradi predstavnikov gospodarstva, ne pa zaradi uslužbencev vlade, je dejal na tiskovni konfereci minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Krančun. Eno skupino je po Avstraliji vodil minister sam, drugo pa državna sekretarka Vojka Ravbar. Slovenija intenzivno išče nove zunanjetrgovinske partnerje, pa so zato za nas zanimive tudi oddaljene države. Slovensko gospodarstvo sodeluje predvsem z Nemčijo Italijo, Hrvaško in Francijo, to pa je za naše ambicije preozko in premalo. Tudi Avstralija in Nova Zelandija sta partnerja drugega reda, saj je menjava do sedaj znašala le trideset milijonov dolarjev letno. S tema državama ima Slovenija celo trgovinski presežek. Državi sta za Slovenijo zanimivi. ker sta odprti za g°?P vi in drugo sodelovat/// straliji pa bodo tudi ® ji igre, kar naj bi Pr'ne V J vlaganja in nove straliji uspešno deM | podjetji, in sicer v j/ renja in Slovenijales stralski podjetji pa ' g// Ijata na vlaganje njuna imena kot tu® „e0/J venskih podjetij sta poslovna skrivnost-so zanimivi za sodel° naši rojaki, ki imajo jih podjetij. Na poti po Avst/^i Zelandiji so so b«1 stavniki Gospodah in WTC-ja, ki so P?0#|f vorili o uspešnost’1 X sklenili nekaj kon je L slov, nekaj poslov P^P ) podpisom pogodbe- m ; bo Sloveniji vključitvi v GA H , bolj zatika zaradi । voza kmetijskih pr° MARJA* vggtnik, 17. februarja 1994 stran 5 gospodarstvo %akajje moral propasti gornjeradgonski Elrad? So ga namerno pokopali naj večji dolžniki ali preveč »domače« poslovanje? Delavci med največjimi upniki Ne moremo trditi, da so domači nepla^^^ $o\e ena stran Elrada, kajti terjatve do kupcev v drza*‘ sti, ki jih ima Elrad medalje; druga stran so neporavnane o .^ ¡n upnikih - s do domačih dobaviteljev. Pri obojih ,scpnih obrtnikov, večkrat pojavljajo ista imena podjetij ' L oprijemljive, rea n vendar: prav te številke so od vseh se j dejavnikov, v prv in izterljive’ Propadu Elrada j® b<*”?adrov sklepanje zgrešeni vrsti odhod strokovno usposobljenih pogodb in najemanje neprimernih posoji . Seštevek vseh neporavnanih obveznosti Elrada znaša čez milijardo 170 milijonov tolarjev. Pri tem so zanimive naslednje številke: čez 136 milijonov znašajo obveznosti do dobaviteljev na domačem trgu, 47,5 milijona obveznosti do tujih dobaviteljev, državnim inštitucijam dolgujejo skupno 6,3 milijona, kreditodajalcem čez 332 milijonov tolarjev; najbolj presenetljivi pa sta naslednji dve številki, in sicer da si Elradove družbe med sabo dolgujejo skoraj 350 milijonov, delavcem pa bi morali v mesecih od septembra do januarja izplačati krepko čez 300 milijonov tolarjev. Glavna krivca za slonje, zaradi katerega je bil uveden stečaj, sta slaba poslovna politika in zastarel pro-uvodni program (uspešen je bil na območjih republik nekda-nR Jugoslavije, ne pa v Sloveniji in Evropi); prodajne cene pokrivale proizvodnih stroškov, vodstvo pa je slabo Poslovanje zavlačevalo z naje-nianjem posojil. Pri vsem tem ® bdi najbolj prikrajšani de-so se odrekali plači .^““'Praznih obljub, da bodo p °. IWagali rešiti Elrad mcr^nÜyan'b terjatev (kar bi čez R^addobit’ P'ačano) je tetra ■ ° ^'ionov tolarjev, od ^C teTiatev do družb v po-mi-do tujih ku-teriatr?1^ 292 milijonov in čem t d° kupcev na doma-^ d08 milijonov. °bvezn™ra So na’bo'i reatne viX St"n teBatve do doba-treu V ^cev na domačem “»enjenih10^-- Zarad’ spre' « Političnih razmer u a’ B1H’ Makedonija, ic ^alno pričako-°kro£ u,sPeU «terjati le terjatev ^v^Jonov tolarjev (čez m ^ed obveznostmi nenla/ ' ardo k2b milijnov) in ' ra£uni Elradu ic Wala Unu ,sodnega izvedenca 880 m-i-razb^a v višini skoraj Povedan°n°V t01arjev, drugače Pitala ~ toUko ^ežega ka-1 morali dobiti, da bi lahko preživali. To je bil tudi vzrok, da je Temeljno sodišče v Murski Soboti 12. januarja uvedlo stečajni postopek za Elrad/delniško družbo, in še štiri družbe. Neporavnane obveznosti naj bi pokrili s prodajo premoženja, ki je vredno dve milijardi tolarjev. čez Vse družbe v isti koš? Ime Elrad je bilo v minulih desetletjih znano po vsej Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, najsi bo povezano z Gorenjem, elektroniko, antenskimi napravami ali kabelsko-razdelilnimi sistemi za sprejemanje satelitskih televizijskih programov. Prav v Bosni in Hercegovini, kjer danes divjajo najbolj krvavi spopadi, so imeli prva naročila za kabelske sisteme. Njihovi strokovnjaki Profesionale so potovali po vseh republikah nekdanje Jugoslavije. Nekateri še danes trdijo, da je Elrad začel hirati takrat, ko so ga začeli zapuščati prvi sposobni delavci slabo poslovale. Skupno ima Elrad v Sloveniji 527 upnikov (dobaviteljev), ki jim dolguje 136 milijonov tolarjev, in 594 dolžnikov (kupcev), ki dolgujejo 108 milijonov tolarjev. Od tega ima družba Profesionala 16 milijonov obveznosti in 53 milijonov terjatev, družba Kabli pa 5 milijonov obveznosti in kar 54 milijonov terjatev. Glede na to razmerje poslovanje v obeh omenjenih družbah ni bilo kritično. Ali pač? Po vseh obračunih naj bi imela delniška družba okrog 188 milijonov nepokritih obveznosti (tu so od skupnih obveznosti že odštete terjatve), Antene okrog 290 milijonov, Profesionala 159 milijonov, Orodja 126 milijonov in Kabli 114 milijonov nepokritih obveznosti. Družbe poslovnega sistema naj bi po strokovnih ocenah že od začetka leta 1992 dosegale neugodne poslovne rezultate poslovanja in bile ves čas plačilno nesposobne. Vse kaže, da je Elrad kar dolgo časa živel obdan s kopico laži - te so lan-sirali v glavnem vodilni in manj vodilni, medtem ko so delavci že dolgo vedeli, da drvijo po poti, ki vodi v stečaj. Kako naj si drugače razlagmo številke, in sicer da je vseh Elradovih obveznosti za okrog milijardo 170 Elrad je bil med največjimi izdelovalci in montažerji kabelskega omrežja po vsej Sloveniji. Med največjimi dolžniki so tudi pomurske krajevne skupnosti, ki niso poravnale računa družbam Profesionala in Kabli. Tako je zapisano, krajani pa, ki so gradnjo sami financirali, bodo povedali morebiti druge številke. Izbrali smo le najbliže krajevne skupnosti in okvirne številke: KS/družba PROFESIONALA KABLI (v milijonih) G.RADGONA 4,2 milij. ODRANCI ČRENŠOVCI GEDEROVCI APAČE KRIŽEVCI RADENCI BISTRICA LAKOŠ 2,5 milij. 1,5 milij. 1,8 milij. 1 milij. 6,7 milij. 680 tisoč 470 tisoč 4 milij. 163 tisoč 1,1 milij. 1,8 milij. 1,9 milij. 10 milij. 1,4 milij. 1,5 milij. s področja kabelskih sistemov in trženja ter postali z enako proizvodnjo in storitvami Elra-dova konkurenca. Morebiti bi lahko preprečili stečaj vseh El-radovih družb tako, da bi se pred leti posamezne družbe osamosvojile (kot na primer družbe Avtoradgone), kajti ne moremo trditi, da so prav vse milijonov tolarjev, terjatev pa le za okrog 290 milijonov tolarjev. feto topil .“«a dobrim letom, natančneje 2‘ f^jjTstta*» ^ ^omerk« iz Murske Sobote P^e’ . ^ vodstvo tega ^tuktaritanje in razvoj. O vzrokih, u v e« od Wt|a pripeljali do takšne odlocttv«- s J z\gronu^ut ^"Jth številk, ko smo tudi w‘P.7a' ’pravzaprav sklad Betno že kmalu zamenjal lastnika- . t tkov Agroni več večinski lastnik, saj so ^ ki ^ P« “?a ^^ prenosom rezervirali za z . tnine v živilsk ^n« upravičeni do takšnega deleža la.. ■ dowii delavci PMelovalni industriji, 20 odstotkov pa naj h «meno za lastninske certifikate. leninskega delež £ nedavno objavo o prodaji svojega _ • 0 vem, kd» ^gromerkurju je sklad sprožil precej „ ’a, da ne Želi lastnik. Politika sklada je namreč a s ^ pod ^šništva v podjetjih, ki so P^ ,., „a ponudnika, Wvmokriljem, pač pa želi najti oajbo«? uspe5nost Z d?b4mi programi pripravljen z< & pojavile gov?; Poslovanja. V primeru Agromerkurja s p murski banki da bo sklad svoj del lastništva odstopd r na to!me?° za 4ene terjatve v Mesni mdu 5’ p Ta naj b' nam^rali S specializirani Perutninarski Agronrer-, ”!Teč imela predkupno pravico m se j hanvi so že zapro* ^tudi zanima. V Zadružni kmetijski iwerU X k' so ga člani zadruge v skraj e, zavarovati s hipoteko na s * £arstva. Ker na objekte, ki služijo za potrebe P® -h v zadrug 5 1 .od kupca zahteva tudi dobre progr > programe vMo. Če kupčija ne bo ^P®13’b °flaio ustrezno P nadih upravnemu odboru, v katerem kOVAČ Vse upnike v isti koš? Da. tako bi moralo biti, kajti 300 milijonov dolga do delavcev bi moralo biti enako pomembnih kot 330 milijonov dolga do posojilodajalcev. Obveznosti do dobaviteljev na domačem trgu znašajo le »borih« 136 milijonov tolarjev. Med njimi je največji Gorenje oziroma njegove družbe Maloprodaja, Trgovina, Comerce, Gospodinjski aparati - okrog 7 milijonov tolarjev dolgujejo posamezne Elradove družbe Gorenju kot dobavitelju, vendar bodo te obveznosti lahko delno poravnali z izpolnitvijo naročila. Mercatorju Slogi dolgujejo družbe skupno čez 9 milijonov tolarjev zaradi neporavnanih plačil za bone, ki so jih dobivali namesto plač. Toliko in še več dolgujejo tudi gornjeradgonski Komunali (ves dolg je zabeležen pri družbi Orodja). Kovinotehne Veleprodaje ne bi mogli šteti med največje upnike, kajti dvakrat toliko, kolikor ji Elrad dolguje, bi mu morala plačati. Največji upnik med domačimi dobavitelji je vsekakor Impol iz Slovenske Bistrice, saj mu delniška družba dolguje skoraj 3,5 milijona, družba Antene pa kar 20 milijonov tolarjev. Med milijonske upnike lahko štejemo še Petrol (čez 3 milijone na računu Orodja) in na istem seznamu je še Elektro, na neporavnanem računu Anten so Avtopromet Gorica, Farič Kranj, Tovil, Chemo, Acroni, Tohis (kar 2,4 milijona) in Te-spack, delniška družba pa ima največ dolga v družbah Keko Žužemberg, Varnost, ID - In-fodesign Ljubljana (kar dva milijona), Železniško gospodarstvo in Lama Dekani. Našteli smo le nekatere največje upnike med domačimi dobavitelji, katerim Elrad dolguje več kot milijon tolarjev. Elrad, delniška družba, in družbe z omejeno odgovornostjo pa kljub slabemu poslovanju niso skoparile pri zavarovanju - na seznamu upnikov je tudi Zavarovalnica Triglav Murska Sobota, kajti Elrad, d.d., ji dolguje okrog 2,8 milijona tolarjev, Antene okrog 1,3, Profesionala 2,2 milijona, Orodja 500 tisoč in Kabli 1,6 milijona tolarjev. Nekateri vodilni so znali visoko zavarovanje kar dobro izkoristiti. Če ni bilo dobrih plač, pa je bila vsaj dobra zavarovalnina! Če smo našteli milijonske domače upnike, je prav, da pogledamo še, kdo so Elradovi dolžniki. Skupno jih je 594, El-radu pa dolgujejo okrog 108 milijonov tolarjev. Tri četrt teh je »majhnih« dolžnikov. Med največjimi so največje firme, na primer Jeklotehna Elektro Maribor s skoraj 3,5 milijona dolga (razdeljeno po družbah), Pomurska založba dolguje Antenam 2,6 milijona, čez dva milijona podjetje ELTI Murska Sobota in čez milijon tudi podjetje ATEX Gornja Radgona. Gorenje gospodinjski aparati imajo v družbi Kabli dolg v višini okrog 5,2 milijona, Gorenje GA pa okrog 6,6 milijona tolarjev. Družbi Kabli dolguje tudi gornjeradgonska Sloga, in sicer okrog 5 milijonov tolarjev. Profesionali dolguje RTV Slovenija kar 12 milijonov tolarjev, Kanal A Ljubljana pa okrog 2,2 milijona. Zgodba zase so neporavnani računi krajevnih skupnosti, saj so prav ti največji dolžniki na domačem trgu (tabela). Tuji trg ostane uganka! Skupni znesek vseh Elradovih obveznosti do tujih dobaviteljev znaša okrog 47,5 milijona tolarjev - glavnice. Družba Antene dolguje čez 23 milijonov (z obrestmi čez 124 milijonov), Kabli čez 12 milijonov (glavnica), Profesionala več kot 5,5 milijona (glavnica), delniška družba Elrad čez 3,7 (z obrestmi čez 31 milijonov) in družba Orodja 1,3 milijona (tudi glavnica). Koliko od okrog 292 milijonov Elradovih terjatev na tujem trgu je pravih, koliko ne? Kdo je kriv za podpisovanje nezaščitenih pogodb, ki ne bodo nikoli pravno izterljive? Delniška družba Elrad ima v tujini čez 54 milijonov terjatev (več kot 38 milijonov v evropskih državah, predvsem v Franciji in Avstriji). Družba Antene ima skupno več kot 162 milijonov tolarjev terjatev, od tega več kot 133 milijonov v zahodnoevropskih državah, okrog 28 milijonov pa v republikah nekdanje Jugoslavije. Med tujimi državami jim največ dolgujejo partnerji iz Nemčije, Norveške in Avstrije. Profesionala bi iz tujine morala dobiti še 56 milijonov tolarjev, vendar je kar 41 milijonov tega dolga v nekdanji Jugoslaviji. Družba Kabli ima skupno čez 19 milijonov terjatev v tujini in od tega skoraj 18,5 milijona v republikah nekdanje Jugoslavije. Družba Orodja ima le okrog 300 tisočakov terjatev v Nemčiji in Avstriji. Skupno imajo torej vse Elradove družbe okrog 292 milijonov tolarjev terjatev, vendar je realno izterljivih kvečjemu okrog 188 milijonov neporavnanih računov. BERNARDA B. PEČEK 85 zaposlenih v družbi AR AVTO - Odslej tudi korejski avtomobili Prevozi, prodaja in servisi AR Holding ima od letos le dve družbi, to sta AR CONT in AR AVTO. Holding je tudi lastnik obeh družb, ki pa se morata skupaj z ustanoviteljico še lastniniti. Tačas še opravljajo zadnje ocenitve premoženja in šele po končanem vrednotenju bodo predlagali program lastninjenja. AR CONT se ukvarja z izdelovanjem zabojnikov, v družbi AR AVTO pa so od januarja letos združene prevozna, trgovinska in trgovska dejavnost. »Pri transportu se resda obrača velik kapital, vendar je lažje »zapirati« kompenzacijske posle s trgovino. Za podjetje je bolje, če se ukvarja z nekaj različnimi dejavnostmi. Že sedaj opravljamo 90 odstotkov prevozov v tujini, vendar je konkurenca vzhodnih prevoznikov velika. Tačas so naši največji naročniki prevozov Mesna industrija Pomurka M. Sobota, Varis Lendava in AR CONT, pridobivamo pa si tudi druga naročila na trgu,« je povedal novi direktor družbe AR AVTO Ivan Vela. Direktorsko funkcijo je prevzel 1. februarja letos, vendar je skupaj z dosedanjim vodstvom iskal razvojne možnosti že od oktobra lani. Odločili so se za dodatno dejavnost - prodajo avtomobilov. Ker je posrednikov in prodajalcev uvoženih avtomobilov tudi v Pomurju že kar precej, so iskali takšno ponudbo, ki bi bila nova in ugodnejša od drugih. Povezali so se z družbo KIA Slovenija v Ljubljani, ki uvaža južnokorejske avtomobile. S pravo prodajo bodo začeli marca letos, kajti do takrat bodo izbrali tudi banko z najugodnejšimi posojilnimi pogoji in uvozili prvih deset avtomobilov. Na razstavni ploščadi na lokaciji nekdanje družbe AR TRG je že razstavljeno vozilo STEPHIA, ki je prvo tovrstno vozilo v Sloveniji. Zakaj prav južnokorejski avtomobili? Ivan Vela je povedal: »Za ta vozila smo se odločili zato, ker so nova na našem trgu in kljub vsej dodatni v opremi od 3 do 5 tisoč mark cenejša od drugih uvoženih vozil tega razreda. Mi smo tudi prvi »diler« in smo dobili ekskluzivno pravico za prodajo v severovzhodni Sloveniji. Lani so jih začeli prodajati v Nemčiji in Italiji. Imam podatek za Nemčijo, da so jih prodali kar 6 tisoč, za letos pa načrtujejo prodajo 16 tisoč avtomobilov.« AR AVTO bo še naprej prodajal tudi traktorje, kmetijsko mehanizacijo in stroje, poleg tega pa bodo v sodelovanju z AVTO-HIŠO M. Sobota prodajali tudi osebna in tovorna vozila NISSAN in osebna vozila SUZUKI. Torej je ime. ki so ga nadeli novi družbi, kar primerno, še posebno, ker bodo za vsa ta vozila, ki jih prodajajo, opravljali tudi servisne storitve. Novo vodstvo se je tudi odločilo, da bodo poslovne prostore preselili k servisnim delavnicam. sedanje prostore AR TRANSA in AR ŠPEDA pa bodo dali v najem za določen čas, dokler ne bo vse pripravljeno za gradnjo poslovno-trgovskega centra, ki ima delovni naslov MURA CITY. Od 85 zaposlenih se jih bo 10 ukvarjajo s trgovskimi posli, 30 s servisno dejavnostjo,-drugi pa so šoferji in delajo v skupnih službah. V voznem parku bo ostalo le 32 velikih tovornjakov in 3 ali 4 mala tovorna vozila. Druga so že ali pa še bodo prodali. 15. februarja se bodo rešili še »integralnega transporta«, ki jim je samo v lanskem letu prinesel 6 milijonov tolarjev izgube. 21 delavcev je bilo pogodbeno zaposlenih pri AR ŠPEDU, opravljali pa so vsa potrebna dela natovarjanja, raztovarjanja in prevažanja blaga z železniških postaj v Murski Soboti in Gornji Radgoni. Avtoradgona je že več kot dvajset let opravljala te storitve za Slovenske železnice (prej Železniško gospodarstvo Ljubljana), ki pa jim tega dela in prevozov ni nikoli plačala tako, kot bi morala. Odslej bodo železnice same sklenile kooperacijske pogodbe s prevozniki in s potrebni delavci na železniških postajah. Tudi to novo družbo, ki je zrasla iz nekdanje Avtoradgone, tarejo stari bančni dolgovi, ki jih bodo morali prej ali slej poravnati. Upajo pa, da jih to ne bo oviralo pri oživljanju in razvoju nove družbe. BERNARDA B. PEČEK F januarju za 39 odstotkov večji izvoz mineralne vode iz Radenske Nove naložbe Novinarske konference sklicujejo v glavnem tisti, ki želijo sporočiti spodbudne novice. S tem namenom je sklical novinarje v sredo, 9. februarja, tudi Herbert Šefer, generalni direktor Radenske. Želel je sporočiti spodbudne podatke o povečanem izvozu mineralne vode, o novih naložbah in nadaljnjem širjenju prodaje izdelkov Radenske. Izvoz mineralne vode se je v prvem mesecu leta 1994 povečal kar za 39 odstotkov; najbolj se je povečala prodaja na italijanskem (za 56 odstotkov), nemškem (za 50 odstotkov) in avstrijskem trgu (za 5 odstotkov). Skupno so januarja prodali 4,5 milijona enot mineralne vode, od tega 19 odstotkov (750 tisoč enot) na klasične tuje trge. V Italiji so prodali 54 odstotkov vse izvožene mineralne vode v januarju, kar je zasluga predvsem PET-embalaže. Letos naj bi na tem trgu prodali skupno kar 9 milijonov enot mineralne vode. Januarja so poslali zabojnik z okrog 800 tisoč enotami izdelkov iz Radenske tudi v Singapur; raziskava je pokazala, da bo na-ta oddaljeni trgu mogoče izvažati mineralno vodo v litrski in pollitrski PET-embalaži. Radin bo obnovljen predvidoma do 15. marca. Z vsemi izvajalci del (v glavnem so domači) so zelo zadovoljni. Z gradbenimi in obnovitvenimi deli so končali v četrtem in petem nadstropju, kjer že nameščajo pohištvo, na vrsti pa sta še peto in šesto nadstropje. Nato bodo še obnovili družabne prostore v hotelu. Končani so projekti za hotel v Banovcih (izdelali so jih v Projektivnem biroju M. Sobota), maja pa pričakujejo tudi načrte za nove bazene v Radencih. V prihodnje naj bi dobilo Zdravilišče Radenci kar 800 kvadratnih metrov zunanjih in pokritih bazenskih površin. V prvi etapi obnovitvenih in gradbenih del bodo obnovili sanitarne in garderobne prostore ter zgradili nove bazene, v drugem delu pa se bodo lotili obnove rekreacijskega bazena in savn. Konec februarja in v začetku marca bodo montirali tudi novo opremo za polnjenje mineralne vode v PET-embalažo in pihalnik za steklenice. Imeli so nekaj zapletov pri vrednotenju premoženja, vendar so jih že odpravili, tako da bodo do 20. februarja pripravili program lastninjenja in ga poslali agenciji. Zaupali so nam, da si tudi Radenska želi, da bi bila v prihodnje sedež občine v Radencih - tako bodo rešeni vsaj problemi komunalnega urejanja kraja, pa tudi turistična taksa bo ostala na sedežu občine, torej v kraju, ki ga obišče največ gostov. ■ BERNARDA B.PEČEK stran 6 vestnik, 17. februarja^ nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papitjev zajemalo obdobje med ponedeljkom 7. 2. 1994 (tega dne ni bilo možno vključiti v poročanje prejšnji teden zaradi praznika naslednjega dne) in ponedeljkom 14. 2. 1994. V tem tednu je zaznati bikovski trend (naraščanje tečajev) na trgu delnic. Visoki nivoji tečajev obveznic (manjši donosi le teh) so tako sprožili večje povpraševanje po .delnicah, temu primeren pa je bil tudi promet (v sredo je bilo tako z delnicami za tri četrtine skupnega prometa - 250 milijonov tolarjev). Več kot trideset odstotno povečanje tečaja je 9. 2. 1994 dosegla delnica Finmedia (110.325,00 tolarjev) glede na tečaj 12. 10. 1993 (84.100.00 tolarjev), zato je naslednjega dne Finmedia d. d. objavila sporočilo za javnost in tako še istega dne omogočila trgovanje s svojo delnico. V tej delniški družbi ugotavljajo, da od uvrstitve njihovih rednih delnic v kotacijo na Ljubljanski borzi ni prišlo do sprememb v poslovanju ali do poslovnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na spremembo tečaja delnice. V sporočilu so še podatki o nominalni vrednosti delnice (2.100,00 tolarjev), knjigovodski vrednosti (1,366,00 DEM) in o izplačani dividendi za leto 1992 (2,723,59 tolarjev). Tudi tečaj delnice borzno posredniške hiše Dadas d. d. je v tem tednu (10. 2.) presegel trideset odstotno povečanje in sicer glede na 12. 1. 1994, ko je bila cena te delnice 180,965,00 tolarjev, zato je tudi ta delniška družba objavila sporočilo za javnost (11. 2.) V njen je obvestila javnost, da od zadnje objave podatkov o svojem poslovanju v d. d. ni bilo sprememb, ki bi lahko kakorkoli vplivale na ceno. 10. 2. 1994 je na Ljubljanski borzi pričela kotirati četrta serija komercialnih zapisov Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki je bila izdana 2. 11. 1993 z rokom dospelosti 3. 10. 1994, vendar prvega dne kotacije z njimi ni bilo prometa. Ti komercialni zapisi so bili izdani v apoenih po 400 DEM v skupni vrednosti 1,6 DEM. Uvrščena kotacija I - obveznice Enotni tečaj obveznice RSL 1 je 7. 2. neznatno padel iz 101,3 na 101,2, ko je bilo za preko 6,6 mio tolarjev prometa, v sredo na 101,1 pri 14,3 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 100,9 (nekaj manj kot 40 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 100,5, MM H I f A plačane storitve, ki jih jajo strokovno vprašljiv1 pooblaščene družbe. D ANICA J Pooblaščena Vsak četrtek Vestnik PREDSTAVNIŠTVO JELOVICE IZ M. SOBOTE Prijaznost in strokovnost Dobrih šest let je od takrat, ko je Jelovica iz Škofje Loke odprla svoje predstavništvo v Murski Soboti. Previdno, a vendar smelo je s svojim proizvodnim programom poskušala priti na tržišče severovzhodne Slovenije. Danes lahko trdimo, da ji je to uspelo, saj pri prodaji programa montažnih hiš, še posebno pa stavbnega pohištva nima pravega tekmeca. Predstavništvo Jelovice že od vsega začetka vodi Lojze Klemenčič, inženir lesarstva, ki je na tem delovnem mestu uspešno združil svoje de- lovne izkušnje in strokovnost. Kot vodja predstavništva je vedno na voljo kupcem pri reševanju njihovih dilem ob nakupu, svetuje pri tehnični izvedbi ter ponudbo Jelovice prilagaja kupčevim željam, še posebno v zadnjem letu dni, ko je Jelovica postavila individualnega kupca v središče svoje poslovne politike. Posamezni izdelki se lahko danes v Jelovici naročajo glede na velikost in vrsto. Še posebno so v soboškem predstavništvu Jelovice ponosni na dobro prodajo stavbnega pohištva. Več kot 80-odstotkov stavbnega pohištva na območju pokrajine ob Muri je iz Jelovi- Lojze Klemenčič - vodja predstavništva Jelovice v Murski Soboti činega proizvodnega. grama, ugodno prodajo pripisujejo konkurenčnostr, kakovosti in ceni ter sv valni dejavnosti. .- je Program montažnih radiani zaradi možnosti Hišnega nakupa stanovanj L koliko »zaspal«, v času pa postaja znova alen. Tudi na tem se je Jelovica prilagodili^ nim smernicam in sodoo1 ^ potrebam, tako da je nJ% ekološki program iz nafa materialov pomembna p vost na slovenskem tfžis%i prav tako pomemben ¡A element škofjeloškega C djetja. Čeprav soboško P1 j, stavništvo nima sklad15 prostorov, od naročila d° & bave ne mine veliko časa- g0 je naročilo individualno, ^ pravi po meri nar5čnS čakalna doba dva do V1 sece, izdelke iz Jelovic111 proizvodnega programa dostavijo na dom tudi že riindvajsetih urah. Lojze Klemenčič in nj®^ sodelavci programa Je fine ponujajo in prodajajo lesami. Skupaj s kupci si dujejo objekte in tako' ^j ter uspešneje ugotavljaj^ si pravzaprav kupec želi- 1 ^ je v praksi pokazalo ko* gotika prednost Jelovice veda poleg kakovosti, ’ j? kovnosti in prijaznosti, tukaj na pohodu. pP vgstnik, 17. februarja 1994 stran 7 sociala, šolstvo, zdravstvo ^ Franceta Prešerna Črenšovci bogatejša za nove učilnice in telovadnico Lepo je, če se dogaja kaj za otroke Če bi bil ravnatelj OŠ v Črenšovcih ŠTEF AN ^. go bi minuli torek zapel o sreči otrok in rakovo js vcčna-dočakali otvoritev nove telovadnice, 7 učilnic, nji ’^¡li menskega prostora, garderob in sanitarij, f0'^ . dejavnost Računalniško učilnico, dodatne prostore za gospo nekatera in uredili nove uprave prostore z zbornico ter pos on druga dela. V ^SkHrnV? Zat° ZaPisan ski dan, sai n*' ,k°- zgodovin-tek ennJ P°meni tudi zače-Tako SO Seea pouka, mere za v»"? ' delovne raz' Za vse te nrA6^6 in učitelJc-teIi PripisaU d°b'tVe Je ravna' d^egatorn r Posebne zasluge daSo Prišli’?' S° Si Prizadevali, obiinskegaInPd°Fam naložb iz ČUna’ krakno^F11683 Prora’ ’’^rendumF’ kl so Podprli 'n Se 'zkazali .samoPr>spevku Fb!ralni akciji “n V dodatni ^nih ’ klanom grad- n,k iz Lenl^08 ,n Gradbena, to sta iz^ali gradbišč b 0 Pa vodjo s?h'ki P^bremenjeni s‘vara^dokaj ,čudna’ »bisko- Iaš se fc1.« «H ne, mo-°8e’ ker F delati na- ^ da ? "•' Tol'ko je ¡^^at ka? 11 V glavah J^jebkn^ vrti‘ >1» *a to osem ,e‘ ^lovijo <1 ’ Pa mnogi ^ velikiso ^morali L ^ri’ ki jih v "ek°ristnih h° ' ne bol Zlv,jeni“ ni-& eg ,ega «/“‘kovali, t ’.°dšlo> F Je marsikaj n * V šolsk ' radi vklju-^Prav razUl1 ln naloge ver, '«štitut, edag°- ¡n r ^«nivS eniP- Ne- ' gotovitev & ui®«»re^« b!tprva Se“*’»®,R' «». b'stoOriii tudi ?0 p°-^ilto^ajnto' da J- G. Učenci plesne šole Martinec iz Murske Sobote so proslavljali skupaj s črenšovskimi šolaiji. (Fotografija: J. G.) Zdravstveno ministrstvo je pripravilo predlog zakona o nalezljivih boleznih in njegovo sprejetje bo pomenilo zaokroževanje zdravstvene zakonodaje. Pa ne le to, saj gre vendar za poseben predpis za zaščito in varovanje zdravja, življenja ljudi, ki je usklajen z mednarodnimi predpisi Svetovne zdravstvene organizacije in temelji na mednarodnih konvencijah in sporazumih, ki jih sprejema Slovenija. Slovenija se torej pridružuje mednarodnim prizadevanjem za obvladovanje nalezljivih bolezni, vendar ne posega v migracije prebivalstva. Določila in obveznosti, ki izhajajo iz zakona, ne bodo posegala v integriteto človeka, trdijo zakonopisci, saj zagotavlja varovanje človekovih ustavnih pravic. Z zakonom bodo izjemoma, če je upravičen namen preprečitve širjenja nalezljivih bolezni, smeli poseči v pravico do prostega gibanja, izbire prebivališča, zapuščanja države in vračanja. Gospa učiteljica, ali bomo znali? Nemirni so bili. Radovedni. Nestrpni. Polni priprav. Ali bomo znali? »Veste, gospa učiteljica, meni je babica obljubila, da pride.« »Moja bosta prišla oba, dedek in babica!« »Gospa učiteljica, jaz in stara mama sva včeraj pripravljala seme. Stara mama ga je dala v korito in poškropila z mlačno vodo. Jaz pa sem ga premešal.« »Ja, jaz bom tudi prinesel seme,« zažarjenih oči govori Damjan. »Mi ga imamo še nekaj.« Tako je bilo zadnjo šolsko uro ob slovesu in veselju. Jutri, jutri bomo luščili seme. Tako kot so to delali nekoč v dolgih zimskih večerih naši dedki in babice. Drugo jutro je zelo mirno, delovno. Prvi dve šolski uri sta minili, kot da ju ne bi bilo. Nenavadno hitro, uspešno, ljubeznivo. Malica. »Ali so že prišli?« »Gremo po njih pred šolo.« Oh, s kakšnim veseljem, ponosom, radostjo so moji učenci držali za roke svoje babice in dedke. Da so prišli, da so z njimi, da vidijo njihovo šolo, da vedo, kje je njihov razred in kakšna je njihova razredničarka. V razredu so vsi posedli ob kupčkih bučnega semena in ga začeli luščiti. Učenci z njimi. Nekateri z žepnimi nožki, večina pa kar s prstki. Učenci so poskušali prvič, opazovali, gledali, delali. »Jaz že znam. Glej! Ni tako težko.« »Seme primi v sredini, vidiš, tako!« »Če najdeš mehurček, mi ga pokaži!« »Vidiš, kakšen kupček duščenih semen že imam.« »Ja, ti je pa babica pomagala.« In je šlo. Vedno bolj z voljo. To zna dedek, to zna babica in jaz tudi. In dedek se nasmehne. Nato pravi: »Nekaj vam bom povedal.« V trenutku je nastala popolna tišina. »Veste, takrat so ponoči hodile čarovnice pa duše umrlih so se vračale domov pa kugo smo videli, strahove in znamenja na nebu... Doživete zgodbe, druga za drugo, od dedkov in babic. Zastajal je dih, velike oči in drobni prstki so pozabili na dcio. Pa spet bučen smeh. Je to res? Ti verjameš? In verjeli smo vsi. Verjeli v čase, ki so jih doživljali naši dedje in babice. Pa slišali smo, kako lepi večeri so bili ob luščenju semena. Čas je hitro tekel. Neverjetno lepo nam je bilo in še zapeli smo. Take, naše, domače. In še povečerjali smo sredi popoldneva. Tako kot nekoč. Kruh, zaseka in čebula. Pa še jabolko povrh. Kar bogata pojedina. Nepozaben dan. Šolski dan. pa vendar tako drugačen, tako nevsakdanji, tako doživet in tako osrečujoč za vse nas. MARTA REŽONJA Infekcijske bolezni v zakonu Zdravstvene službe delijo nalezljive bolezni glede na naravo, razsežnost, nevarnost za 'širjenje ter potrebnost in nujnost ukrepanja in ukrepov v štiri skupine. V prvo skupino so uvrstili bolezni, pri katerih je potrebna takojšnja prijava in ukrepanje. V tej skupini so tudi bolezni, za katere so določeni ukrepi, ki izhajajo iz mednarodnih obveznosti in se pri nas nekatere tudi več ne pojavljajo, na primer gobavost, rumena mrzlica, potem steklina, pegavica, otroška paraliza, kolera in druge. V drugo skupino spadajo bolezni, ki jih morajo takoj registrirati, vendar zanje ne veljajo mednarodne obveznosti, na primer rdečke, streptokokna angina, tifus, griža, trahom, mumps in druge. Podpredsednik IS SO Lendava STEFAN GJERKEŠ pa je ob tej priložnosti najprej omenil nekatere dobre stvari, po katerih je še posebno znana črenšovska osemletka, in to so predvsem tehnična kultura, ra- V tretjo skupino so uvrstili bolezni, katerih prijava, registracija in ukrepanje so urejeni na poseben način. Tak poseben način je potreben zaradi narave bolezni ali organizacije dejavnosti. Te bolezni so AIDS, gripa, prirojene rdečke in drugo. V četrto skupino pa spadajo bolezni, ki se pri nas stalno pojavljajo, na primer garje, trakuljavost, toksoplazmoza in-druge. Predlog zakona ne širi pravic niti dolžnosti, vendar natančno določa, kdo je za kaj odgovoren in pristojen. Poudarja tudi obveznost obveščanja in sodelovanja zdravstvenih in veterinarskih organizacij, pozornost pa je namenjena tudi obvlado- čunalništvo in delo z nadarjenimi učenci. Dejal je tudi, da merijo novi šolski prostori v Črenšovcih okrog 2 tisoč kvadratnih metrov, vrednost naložbe pa znaša blizu 140 milijonov tolarjev. Telovadnica je sicer večja, kot bi bilo potrebno po šolskih normativih, vendar tako je prav, kajti število otrok se bo povečalo in telovadnico bodo uporabljali tudi krajani. V ta namen je krajevna skupnost zagotovila tudi dodatna sredstva. Po besedah Štefana Gjerkeša bodo na občini v Lendavi letos poskrbeli tudi vse potrebno za zgraditev nove telovadnice pri osnovni šoli na Srednji Bistrici, kar je prav tako referendumski dolg lendavske občine. Nove prostore pa je slovesno predala namenu državna sekretarka pri Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije TEA VALENČIČ, ki je ob tem tudi izrekla misel, kako lepo je, če se dogaja nekaj za naše otroke. Seveda so pripravili tudi pester kulturni program, v katerem so sodelovali rudarska godba iz Velenja (pripeljal jo je rojak iz Žižkov Feri Zerdin), plesna šola Martinec iz Murske Sobote, učenci osnovne in glasbene šole ter člani tekwando kluba iz Črenšovec. JOŽE GRAJ vanju hišnih okužb, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. Pomembno spremembo epidemioloških razmer tako v svetu kot pri nas je v zadnjem obdobju prineslo naraščanje obolevnosti za aidsom oziroma širjenje infekcije z virusom HIV, pa tudi bližina vojne in begunci, ki prihajajo v Slovenijo. Po podatkih zdravstvenih ustanov zboli letno v Sloveniji za posameznimi nalezljivimi boleznimi od 50 do 70 tisoč ljudi, imamo pa tudi od 40 do 50 epidemijskih pojavov. V določenih letih je zaradi epidemije nalezljive bolezni zbolelo tudi več kot 106 tisoč ljudi. MH KURIVO-PREVOZ BOJAN JAKŠIČ, GORNJA BISTRICA 51 PREMOG HITRA DOBAVA IN ZELO UGODNE CENE: - velenjski lignit, kocke 6.250 SIT - velenjski lignit, kosi 6.950 SIT - rjavi premog, Trbovlje 11.500 SIT Možnost plačila na obroke. Pridite ali pokličite! Tel.: 71 106 Znanstveno delo prim. dr. Jožeta Bedernjaka v knjigi O znanstvenem delu prim. dr. Jožeta Bedernjaka Leptospiroze pri nas in v svetuje na predstavitvi knjige, ki jo je izdala Pomurska založba, prof, dr Franjo Pikelj, predstojnik Univerzitetne klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, povedal: » To je nepotešljiv strokovni plod dvaindvajsetletnega poštenega znanstvenega dela. Vesel sem, da to delo lahko opravlja v vašem kraju.« Zbrani na predstavitvi znanstvenega dela pa so se lahko pridružili tudi mnenju profesotja iz Ljubljane, da je delo prim. dr. Jožeta Bedernjaka pomemben prispevek k naši bogati kulturni dediščini. V zadnjih petindvajsetih letih v Evropi monografija o leptospizo-rah ni izšla, zato je delo dr. Bedernjaka osvežitev na strokovnem področju tudi v evropskem merilu. Objavljeno znanstveno delo sovpada tudi s praznovanjem stoletnice soboške bolnišnice in je sploh prva strokovna knjiga zdravnika iz naše domače bolnišnice. Proučevanje, raziskovanje lep-tospiroz je življensko delo prim, dr. Bedernjaka. večini pa je ta nalezljiva bolezen tudi pri nas dokaj neznana. »Čeprav sem jih proučeval več kot dvajset let ter uspešno zagovarjal magistrsko nalogo o leptospi-roznem meningitisu, o njih nismo veliko govorili in so leptospiroze pri nas res premalo znane. Leptospiroze povzročajo bakterije leptospire, zaradi katerih se pri ljudeh pojavljajo bolezni, ki potekajo običajno z zelo visoko vročino, mrzlicami, bolečinami v mišicah in sklepih. Bolniki v začetku bolezni velikokrat bruhajo in kašljajo ter imajo nizki krvni tlak. Včasih so tudi v šoku. Zelo malo je bolezni, pri katerih bi lahko bilo prizadetih toliko organov kot prav pri leptospirozah. Pri skoraj polovici obolelih lahko ugotovimo meningitis. V najbolj hudih primerih lahko odpovejo ledvice. Bolniki so zelo močno zlatenični in pridružijo se še krvavitve v notranje organe in telesne votline. V teh primerih je smrtnost zelo visoka. Ža izid bolezni je torej pomembna hitra diagnoza s čim prej začetim zdravljenjem z ustrezno antibiotično terapijo. Poudariti moramo, da bakterije leptospire zelo dolgo preživijo v potokih, gramoznicah, jamah ter v močvirnati in vlažni zemlji, če ta ni preveč kisla. Dolgo preživetje pomeni, da je možnost okužbe Primarij dr. Jože Bedernjak, rojen leta 1935 v Mah' Polani, je bil po končani Medicinski fakulteti v letih 1962 do 67 direktor Zdravstvenega doma v Lendavi. V tem času je bil predsednik okrajnega odbora Rdečega križa, bil je tudi predsednik zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, predsednik sveta za zdravstvo Skupščine občine Murska Sobota in član sveta za zdravstvo lendavske občine ter član različnih strokovnih organizacijskih teles. Specialistični izpit iz infekcijskih bolezni je opravil leta 1970, štiri leta pozneje pa končal podiplomski študij iz javnega zdravstva, leta 88 pa podiplomski študij iz hospitalne higiene. Od leta 71 je predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota, v letih od 75 do 80 je direktoroval v bolnišnici ter bil pozneje pomočnik direktorja za strokovne zadeve bolnišnice in pomočnik direktorja Pomurskega zdravstvenega centra. Magistrsko nalogo je zagovarjal leta 77, doktorsko disertacijo. * v kateri je raziskoval leptospiroze, pa leta 91. Naslov primarija je dobil leta 1987. Objavil je več kot dvajset strokovnih prispevkov ter monografijo Leptospiroze pri nas in v svetu. Sedaj je predsednik Regijskega odbora za Pomurje Zdravniške zbornice Slovenije. daljši čas in se veriga ne prekine. Glavni rezervoar za leptospiroze so glodalci, miši, voluharji, podgane, vendar pri glodalcih pri okužbi z leptospirami ne pride do pomembnega nastanka bolezni in do skrajšanja življenjske dobe. Po okužbi pa z urinom izločajo ogromne količine leptospir in okužba se zelo hitro širi v lastni vrsti. Za leptospirozami pa lahko zbolijo skorajda vsi sesalci. Pri nekaterih sesalcih, domačih živalih, se razvijejo različne oblike bolezni in lahko pride tudi do zelo velikega pogina. Človek se lahko ukuži pri opravljanju kmetijskih opravil brez zaščitnih sredstev, rokavic, zelo pogosto pa se okuži s kopanjem v okuženih potokih in gramoznicah ter pri ribolovu. To je zunanji krog okužbe in nanj ne moremo vplivati, razen da uporabljamo zaščitna sredstva in da vedno več kmetijskih del opravljamo z mehanizacijo. Ostaja pa drugi krog, ki je pomemben za človeka, okužba od domačih živali, predvsem svinj, govedi, konj, pa tudi psov. Živali se velikokrat okužijo od glodalcev, ki vdirajo v hleve, posebno pozimi. Domače živali tudi same močno širijo infekcijo, saj lahko z urinom več mesecev izločajo leptospire. Človek se torej lahko okuži ob delu z domačimi živalmi, kadar je v stiku s svežim mesom okužene živali ali zaužije hrano, ki ni prekuhana in je prišla v stik z mišmi in podganami.« Kako se torej obvarovati ali zaščititi pred možno okužbo? Prim, dr. Jože Bedernjak svetuje, da je potrebno izločiti obolele domače živali, hleve graditi tako, da vanje ne bi mogle vdirati miši in podgane, pri kmetijskih delih bi morali uporabljati zaščitna sredstva ali jih opravljati s kmetijsko mehanizacijo in shrambe dobro obvarovali pred glodalci. Potrebna je tudi redna deratizacija v stanovanju in hlevih, pozorni pa moramo biti tudi pri stiku z bolnimi živalmi in hrano. Odsvetuje se kopanje v okuženih potokih in gramoznicah, preventivno cepljenje pa priporočajo ljudem, ki so še posebno izpostavljeni možni okužbi. Za knjigo Leptospiroze pri nas in v svetu lahko rečemo, da ima dva cilja. Prvi je v predstavitvi bolezni in načinu širjenja okužbe, da bi se lažje obvarovali pred okužbo in da se bolezen ne bi širila. Torej je pomembna tudi za zdravstveno prosveljenost ljudi, drugi pa je v obogatitvi in dopolnitvi strokovnega poznavanja. In v tem delu ima po novih izvirnih izsledkih, ki so dobro potrjeni, kot je ugotavljal prof. Pikelj, izredno vrednost. Opravljeno znanstveno delo namreč nima slovenske ali regijske meje, ampak je prispevek k svetovni stroki, je torej pomembno v širšem, svetovnem merilu. »V raziskavi smo namreč ugotavljali, da se v Pomurju leptospi-zore pojavljajo v vseh mesecih, kar je v nasprotju z veljavnimi podatki. Druga pomembna razlika, ki smo jo spoznali, je, da je v soboški občini zelo visok odstotek obolelih žensk, kar smo si lahko razložili s pri nas veljavno delitvijo dela med spoloma. Pri laboratorijskih raziskavah pa so pomembne ugotovitve v zvezi z meningitisom, saj smo dobili lastne podatke o gibanju laboratorijskih spremenljivk (parametrov). Na novo pa sem glede na ugotovitve klasificiral potek leptospiroznih meningitisov,« je o nekaterih pomembnih strokovnih izsledkih povedal prim. dr. Jože Bedernjak. MAJDA HORVAT stran 8 vestnik, 17. februarjaj lokalna samouprava Nov rokovnik volitev Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik je konec minulega tedna predsednikom občinskih skupščin poslal nov rokovnik opravil za izvedbo lokalnih volitev ter za oblikovanje novih občin. Rokovniku so priloženi tudi točni naslovi organov in služb, ki bodo pomagali pri izvedbi lokalnih volitev. Rokovnik predvideva sklic zborov občanov do 25. februarja, kar bodo morali storiti predsedniki občin, namesto njih pa lahko tudi predsedniki skupščin ali svetov krajevnih skupnosti. Kot zadnji rok za izvedbo zborov občanov je predviden 13. marec, posredovanje predlogov in stališč s teh zborov pa do 31. marca. Če bi se zgodilo, da v določenih primerih vendarle ne bi uspeli zbori občanov, kjer naj bi se pogovorili o novih občinah, je možno sklicati ponovne zbore občanov. Državni zbor naj bi odlok o določitvi referendumskih območij sprejemal na seji 7. aprila, pri čemer bo do 15. aprila potekel rok za morebitne ugovore. Odločitev državnega zbora o teh ugovorih ter sprejem morebitnih sprememb odloka, kakor tudi sprejem akta o razpisu referenduma, pa naj bi sprejeli do 21. aprila. Mesec dni pozneje bi morali opraviti že glasovanja na referendumih, kar pomeni, da bo v nedeljo, 22. maja, Slovenija v znamenju referendumov, na katerih bo padla odločitev o območjih novih občin. Do 25. maja bo treba izročiti začasne uradne izide glasovanj, do 7. junija pa naj bi republiška volilna komisija pripravila končno uradno poročilo. Rokovnik predvideva sprejem zakona o ustanovitvi občin do 25. julija, morebitno obravnavo tega zakona do 26. junija ter njegovo objavo v Uradnem listu do 27. julija. Do 27. avgusta pa naj bi sprejeli odloke o določitvi volilnih enot in imenovali občinske volilne komisije. Volitve naj bi predvidoma razpisali do 26. septembra. Tako bodo volitve potekale v nedeljo, 27. novembra, morebitni drugi krog pa bo 11. decembra. Pri tem velja omeniti, da zakon o lokalnih volitvah omogoča dva volilna sistema, in sicer večinski v manjših občinah in proporcionalni v večjih, kjer živi čez tri tisoč ljudi. Medtem pa bo za izvolitev županov veljal le večinski sistem, zato bo marsikje potreben še drugi krog volitev med dvema kandidatoma, ki bosta v prvem krogu prejela največ glasov. Na koncu rokovnik še določa, da bi bile konstitutivne seje občinskih svetov najpozneje 20 dni po volitvah. To torej pomeni, da bi občinski sveti začeli delovati z letom 1995. MILAN JERŠE Križevci in Veržej Dve občini in ena palica V nekaterih nekdanjih starih občinah se že budi občutek istovetnosti in lokalpatriotizma. Tam, kjer so že odločeni, da bodo imeli svojo občino. Kakšnega finžgaijanskega razpoloženja pa ni. Stari Svaruni se nikjer ob zori ne dvigajo z ležišč in ne sklicujejo starost na zborovanja o lokalni samoupravi. Pri zbiralnicah mleka je morda kaj slišati. In v trgovinah. V gostilnah pa ne, tam se pogovarjajo o nogometu in smučanju. Kak sestanek si tudi umislijo. V Križevcih so že imeli občino, že nekajkrat. Za časa Dravske banovine na primer, ko so imeli v vasi parno žago in gostilne s prenočišči. Česar danes nimajo, ne parne žage, kar bi sicer bil anahronizem, vendar tudi ne prenočišč. Imajo pa stare gostilne, tako stare, da mora mlad natakarski pripravnik trikrat hoditi v kuhinjo spraševat gospodinjo, koliko časa že stoji Sadlova gostilna, Lovrenčič je torej dobro za-popadel bistveno naravo nove občine. Tekmovanje na lepi občinski ravni, kdo bo koga, kdo bo boljši, lepše urejen in tako naprej. Kdor da več, k tistemu gremo v občino. Tako se pričakuje, da bodo preudarjale v kateri se uči poklica. Vas Križevci se prvič omenja v deželnoknežjem urbarju iz leta 1265. Takrat je štela 12 kmetij, kar je le dve več, kot jih je bilo v istem času v Borečih. Imela pa je vas očitno neko rdečo nit, ob kateri se je potegnila nad druge v svoji okroglini in postala župnijsko in pozneje tudi versko središče. V leksikonu Dravske banovine piše, da je v šaljivem grbu Križevec »rdeča nit«. V križevsko občino pa so za časa Dravske banovine spadali tile kraji: Boreči, Bučečovci, Dobrava, Gajševci, Grabe, Grlava, Iljaševci, Ključarovci, Kokoriči, Kristanci, Loga-rovci, Lukavci, Stara Nova Veržej: v osamosvojitvenem procesu izpod Križevec so šolskemu ravnatelju populili čebulo. Vas, Šalinci, Vučja vas, Zasadi. Slavko Lovrenčič, sedanji neformalni župan križevske občine in statu nascendi vidi v novi križevski občini tele vasi: Boreče, Bučečovce, Ber-kovce, Dobravo, Gajševce, Grabe, Iljaševce, Logarovce, Grabe, Staro Novo Vas, Vučjo vas, Zasade. »Skušali pa bomo pridobiti tudi nekatere »veržej-ske«, tiste, ki jih hoče vzeti k sebi v občino Veržej.« nameravajo bord' s/"* preseliti na pokopališč V ti, ki imajo spomeniki* pani. Kar ne bi bilo Janez Jureš iz Križe’^ predsednik tamkajšnje^ ske organizacije. Trdi, leta 41 do 45 noben PrleKT. ški kmet ni bil komunist ' krat komunistov nis^^ nali, to je prišlo P01^ vojni. Med vojno soo^ stih govorili samo taft ( Ljubljane, po vojni p^ tudi sem in naredili svap Da bi pa nameravali^ nik padlim borcem preSt pokopališče, ni res. se je to začelo govor"':,, imeli sejo. Naši so o tem ni vredno go^ nihče ne misli, da bo®0, dovolili. Roke proč spomenika, smo rekli, M neza Nepomuka so paJ postavili na čast cesarju^ Občinski centralni komite Križevci: Janez Nepomuk proti padlim borcem Argumentov, ki sta jih dokaj krčevito stresala predme Janko Halb in Feri Cipot, nisem popolnoma razumel.',To sem jima tudi priznal, toliko prej, ker me je Halb že enkrat prej opozoril, da je pri analiziranju lokalne samouprave potrebno iti nekoliko dalj kot do mlinov na Muri. Sem pa ves čas poslušal odprtega srca, skorajda že skesano. Saj ni mogoče, da bi ta dva gledala samo nase, ko sta tako vroče proti malim občinam. Gotovo je kaj tehtnega v njunem nasprotovanju. Takoj, ko te bosta prepričala, jima to priznaj, sem si govoril. Ce boš v sebi zlomil trmo, nečimrnost, napuh in še kako od naglavnih slabosti, boš lahko sledil njunemu argumentiranju. Meni se ni posrečilo. Halbu sem, ko se je zmrdoval nad koncem članka, v katerem sem zapisal, da Občinarjem ni verjeti, predlagal, naj v analitični maniri vzame list papirja in po metodi, ki jo je uvedel Spinoza, more geométrico skratka razčleni in dokaže, v čem nimam prav, ko trdim, da so manjše občine boljše. Rekel je, da za to nima časa. Zdaj poslušam magnetogram našega pogovora in skušam razumeti znova. Najprej sem Halba vprašal, zakaj trdi, da so male občine velika želja malih županov, da so torej izraz želje po mali vladavini. Halb je začel govoriti o paralelnosti več procesov, ki potekajo v Sloveniji med tranzicijo. Potem je odkril, da je Slovenija dihotomna, da je en del mestni in razvit, drugi pa podeželski in nerazvit. Potem je zavil k problematiziranju vzorov. Češ da kopiramo zahodno lokalno samoupravo, ta paje v državah, ki imajo dvestoletno parlamentarno tradicijo. Hm, ali nismo na tem prostoru že imeli imeli manjših občin, gospod Halb? Že, toda pogorišča takratnih občin so popolnoma ugasnila, pravi. Razen morda nekega preostalega izkustva ljudi, ki so živeli takrat. To je bilo pred petdesetimi leti, ko »je bil nivo hotenja nacije na ravni enega, recimo, sedanjega Uzbekistana ali Turkmenistana ali podobnih zaostalih civilizacij«. Potem se je Halb, nekdanji zagovornik sprememb in demosovec, nenadoma vrednostno prekucnil in rekel, da ne smemo - če njegovo pripoved obrnemo v prispodobo - z umazano vodo izliti tudi dojenčka. Tako je rekel: »Prehod na novo lokalno samoupravo v smislu popolne degradacije sedanjega izkustvenega momementa, kako naj to funkcionira, po tem voznem redu, ki ga je predpisala država, je preuranjen, nepremišljen, negotov in tudi zakonsko pomanjkljiv.« Proces privatizacije mora biti prej končan ali vsaj transparentno nakazan, kako se bo končal, je dejal Halb. Ta proces po njegovem polarizira državo, ker se bo bogastvo koncentriralo v mestih, revščina pa seveda na podeželju. Prav tako mora biti sprejeta vsa zakonodaja, predvsem tista za državno upravo. Po njegovem je udbomafija zato pognala v tek te razprave o lokalni samoupravi, da bi lažje lastninila. Halb je, vsaj doslej, veljal za pripadnika desnica. Desnica hoče novo lokalno samoupravo. Trdi namreč, da so obstoječe občine komunistične trdnjave. Kako da on zagovarja stare občine? »Obžalujem, da se je to zareklo krščanskim demokratom. Tako prepričani so bili, da imajo v občinah komunisti oblast, da so se v vse občine poslali apele svojim, češ preprečte sprejetje proračuna. Tudi moja ljudska stranka se je takole zmotila. Pri tem pa se ve, da recimo v Soboti komunisti niso na oblasti. Celo oni priznavajo, da niso na oblasti.« (Boljše je živel, kdor se je boljše skrival, se je včasih reklo.) Poslušajmo, kaj nam Halb pripoveduje, ko ga vprašamo, kdaj je potemtakem čas, da se občine reorganizirajo na manjše? Ali je po njegovem sploh kdaj čas za to? Državna uprava mora definirati, kaj bo prenašala na pokrajino, na mestno občino in na malo občino, ter imeti pol leta izkustva, je rekel Halb. Izkustvo? Potem seveda misli na izkustva z zdajšnjimi občinami, ker ne moreš imeti izkustva z novimi, ki jih še ni. Zadeva je, če je takole postavljena, malce zagatna. Kot se bo takoj pokazalo, Halb v resnici misli na izkustvo s starimi občinami. »Samo sedanja občina z vso svojo birokratsko strukturo je sposobna od države zahtevati prenos kompetenc. Tehnična varianta za nastanek malih občin, ki je zapisana v zakonu, je takšna. Občinski sveti v šestih mesecih pripravijo pregled tistega, kar si bodo delili.« Država bo del tega - tako je razumeti Halba v tem delu njegovega izvajanj, ki ga zaradi manjše razvidnosti povzemamo po smislu - podržavila in uporabljala pri izvajanju državne uprave. »Ko se bo pa občina v drugi fazi delila, referendumsko o njeni lastnini odločajo samo tisti, ki se jih to tiče. V tem je tarsparentnost, veš v kaj se podajaš, koliko dobiš.« Feri Cipot, soboški občinski finančnik. Njegovi izračuni, koliko denarja po glavi bo letno imela nova občina, koliko bo k izvirnim prihodkom občine primaknila država, so nižji od tistih, ki jih imajo potencilani župani novih občin. »To je zavajanje javnosti,« je poudaril Cipot, ko je rekel, da izračunov o tem, koliko dobi občina, sploh ni. Po njegovem se ravnajo po načelu deli in vladaj. S simulacijo delitve teritorija ni bila opravljena tudi simulacija delitve sredstev. Zato se ne ve, kaj malo občino čaka v finančnih ozirih. »Dva vidika nista rešena, prvi je financiranje, drugi organizacija javnih služb.« »V naši občini je tačas poraba na prebivalca 12.000 tolarjev.« Vprašanje: V zakonu piše, da bo občina dobivala toliko, kot je povprečna poraba v Sloveniji. Cipot: »Da, povprečna poraba bi bila 12.000,00, to velja potem tudi za našo občino.« Vprašanje: Pravijo, da je povprečna poraba v Sloveniji 27.000 tolarjev. Cipot: »To je drugo. Gre za različna gradiva, ki se pojavljajo v javnosti. Eno takih gradiv je od krščanskih demokratov in to številko, ki jo omenjate, so dali v javnost oni. Pri tem povzemajo logiko zakona, ki pravi, da v letu 94 ostaja javna poraba taka kot leto poprej. Če se torej to prenese na leto 1994, potem je to 27.000 tolarjev. To velja samo za prehodno obdobje leta 94, ko je bilo mišljeno, da bo lokalna samouprava začela veljati s prvim julijem. Po novem zakomu o lokalni samoupravi pa bo ta glavarina samo 12.000 tolarjev.« Manj denarja dobi občina zato, ker »se bo določen del obveznosti iz občinskega proračuna prenesel na državni proračun,« je dejal Cipot. Potem nisem razumel, zakaj naj bi bilo to slabo, saj država za opravljanje administrativnih zadev, ki jih bo po novi lokalni samoupravi plačevala iz državnega proračuna, ne bo uvozila uslužbencev iz Srbije. Cipot: »Ne, ne, gre za naslednjo stvar.« In potem mi je spet razlagal, z absurdi, ki da jih bo zganjala država. Vprašam ga, če namerava ta država svojim ljudem naposled potegniti kožo čez ušesa? »Pa tako je. No, da, iti je potrebno po vrsti.« Nakar gre po vrsti. Mož ima zelo dober pregled nad vsem, kar se je kdaj kje v občini zgradilo in kako se je financiralo. Po vsem tolmačnju še naprej nisem razumel. Začenjali smo se že malce prežilavo prepirati. Zdi se mi, da smo soglašali samo v tem, daje z večjim kupom denarja lažje gospodariti. Po njunem pa ta država še ni zrela za male občine. Menda zato ne, ker ta država ustavno ne predvideva ne okrožij, ne pokrajin, ne regij. Če sem prav razumel, ta država za Janka Halba in Ferija Čipota za to nikoli ne bo zrela. »In ti boš tukaj delal primerjavo med nami in zahodom. Še včeraj smo imeli centralni komite, danes pa bi prepisovali avstrijsko lokalno samoupravo?« mi je zabrusil Halb. To sem razumel, ne razumem pa, zakaj naj bi imeli občinske centralne komiteje še naprej. ŠTEFAN SMEJ neveste - snubljene krajevne skupnosti. Lovrenčič ponuja vasem, ki so na prevesi med križevsko in veržejsko občino, enotnost središča. On in njegovi bodo skušali narediti vse, da Veržejcem izpulijo Grlavo, Krištance in Šalince. »Pogovarjali se bomo z njimi in jim rekli, naj pomislijo, kje imajo župnijo, pošto in šolo.« Njihovi veržejski konkurenti, ki imajo v Janezu Ferencu svojega glasnogovorca, vasem, za katere se pulijo, ponujajo finančne koristi. Pa o tem pozneje, v veržejskem ciklu. »Ja no, vete kaj, tako ali tako je napaka, da se nismo združili pod skupnim imenom občina Križevci-Veržej, « pravi Lovrenčič. »Ker tudi spadamo skupaj. Sedaj pa bodo drug ob drugem hodili dva siromaka in ena palica. Skušali se bomo še pogovoriti.« Kako je kaj s palico, na kaj se bodo opirali. Kako je z občinskimi gospodarskimi upanji? »Vsak dan se kaj poraja. Za zdaj so aktualne samo še trgovine, drugo bo šele prišlo,« Zgodovina pa je še tukaj. Hodi z njimi in jim včasih malce opleta po nogah. Zadnjič enkrat je Alojz Štuhec iz Bolehnečic na sestanku, ko so se pogovarjali o lokalni samoupravi, vprašal, če bi ne bilo dobro, da kip Janeza Nepomuka, ki je bil nekdaj na vaškem trgu tam čez cesto pri cerkvi, postavijo tja nazaj. Po vojni so ga preselili k cerkvi, na njegovo mesto pa postavili spomenik borcem. »Sem človek, ki ne želi rušiti,« razlaga Štuhec. »Predlagal sem, da se ga prestavi na staro mesto. Na trgu pred zadrugo že stoji borčevski spomenik, vendar je tam dovolj prostora za oba.« Pravi, da je sodeloval pri slovenski pomladi, bil je prvi predsednik občinske Kmečke zveze v Sloveniji, v Ljutomeru, takoj za Ljubljano. »Vsi borci niso bili komunisti. Sploh pa sem slišal, da Jožefu, ker je tod mi#10 hodil.« Veržej j »Obljubljamo noma samostojno nje z denarjem, ki ga ff bile od države.« meni, da bo vsa^ skupnost letno SIT pomnoženo s §te bivalcev in ves ta v krajvne skupnosti Če bodo vključene L občino. »Težko je reAi' teh vasi bo, ker kot kaže, nekatere K Predvidoma naj b1 wfi občini vasi šolskega k »V Križevce ne b° ^' tem bo denar ro^ kakor doslej v -rekla lastnica stilne. Veržejska imela manj vasi k0.1 j1’ ska. Ima pa VerŽ6) trg. Na njem drevje, ki je pozin11 . podobno češnjam- J »Veste, zakaj žeju šolo?« sprali , »Povem vam, da^^jč da mi ne moremo j1 v skupni občini-nekdaj hodili v šoj0 Fara je bila tud' smo odšli že pred pa smo hodili v Jf. na šolskem vrtu, š sredo vrta, ravna' čebulo in se zakleli ževce ne gremo v^giiV5t se vpisali v našo Mi mletko (ki se ji ie 'i^of'/ poboljševalni zav° . gčj Funkcionarji so j nas silili, naj gre"10. ^ f ževsko šolo, mi P* W da bomo šli k ^ll : slišali, so nam ^¿^ novo šolo... Že v imeli svojo občin0: L4 J In jo bodo >g^ Ygstnjk, 17, februarja 1994 stran 9 kmetijska panorama Prodaja pridelkov pred Prešernovim spomenikom *■ Sredi minulega meseca je bila na pobudo zad\“Z£* ¿^zadružne zveze Splošna kmetijska avkcijska in borzna družba, d.d. giganti, so k borzi pristopili kot ustanovitelji nekateri zivils i s„i)Oška zadruga. Kolikor je znano, je s pomurskega območja pnstop' . , Ljubljana. Vzporedno s to hišo pa je bila ustanovljena se Blagov u saj imamo Po svoje gre za kakovosten premik v s,°venskem go p & projekta, ki zdaj prvi blagovni borzi v Sloveniji. Na prvi pogled ¿„u ¡n odkupu naj bi po izjavah ustanoviteljev vzpostavila trzni red p 1 .j ))o ies kmetijskih pridelkov in s tem tudi zaščitila interes kme tako? Odgovor je prej nikalen kot pritrdilen. Kdo bo koga? Glede na velikost slovenskega tržišča je seveda vprašanje, ali bo borza dejansko lahko uravnavala ponudbo in povpraševanje po kmetijskih pridelkih. Tudi če bi ji to 'Spelo, ne kaže verjeti, da bi delo-vala v interesu pridelovalca, torej kmeta, in mu zagotavljala zadovo-'jivo ceno. Pri sedanji naravnanosti kmetijske politike, ki prej spodbuja liberalni uvoz vseh pridelkov, namesto da bi zaščitila domačega Proizvajalca, verjetno kakih posebnih učinkov ni pričakovati. Ob sedanji vsestranski poplavi uvoženih pridelkov in živine bo kvečjemu Pritiskala na kmete, da bodo cene svojim pridelkom še znižali. Tu pa ni samo uvoz, ampak tudi vključitev predelovalnih živilskih gigantov v borzo, ki pomeni še dodatno nevarnost za zbijaje cen pridelkov in živine. Nevarnost je toliko večja, ker tistih nekaj zaščitnih sredstev, ki jih država pobere pri uvozu, ne vlaga nazaj v kmetijstvo, ampak v integralni proračun, kjer se izgublja sled za njimi. Pri SKADU celo napovedujejo, da se bo v borzne posle vključila celo država. Resda bodo učinki lahko pozitivni v primeru borznega posredništva pri zelenjavi in hitro pokvarljivem blagu. Torej je cilj tovrstnega posredništva, vzpostaviti tržni red na področju, ki je bilo najmanj urejeno, in ga državi kljub zahtevi, da so tuji zelenjadarji ustanovili svoja podjetja, ni uspelo spraviti pod kontrolo. Borzniki, tako eni kot drugi, napovedujejo vzpostavitev tržnih redov s pomočjo državnih intervencij. Toda kako? je^^^ kmetijski šoli Rakičan se °Sajalo nekaj zelo pomembnega izobraževanju ‘J® druge dejavnosti kS,XiJliinUl..8a tedna seie sPet P”trdila ugotovitev, da pto8t»inoinde^S,ta š°,a Rak'čan ustanova z dokaj širokim Za P°klice ^j®^05*'! da se poleg izobraževanja mladih s° Povezo.? kmetijstvu ukvarja tudi s širšimi nalogami, ki ne s kmetijstvom. te8><*nal^U^e v Povezav’ z nj° 'n v šolskih prostorih tudi ^Ovenjjg Center Hidrometeorološkega zavoda Republike Stav'jajo < V °?'ru posodobitve te službe pa te dni vzpo-Wsko ao tcü'onalni agrometereološki podcenter z avto-nalniške ®r°rnetereološko postajo, ki bo s pomočjo raču-Zavo z sla^1116 'n modelnimi programi omogočala pove-M^ljana t"11 centrom pri Hidrometereološkem Zavodu n'ki v ° ?a b° Pomenilo, da bodo lahko imeli uporab-druge) vsak^11 (Predvšem kmetovalci in kmetijske za-a8Tomete dopoldan vremensko napoved oziroma dnevne n ali rač °^e. ^'Rene (komunikacija je telefon, tele-^e8vrem una’n’$ka povezava z regionalnim centrom). M vse ?!enske napovedi bodo lahko črpali iz tega biltena ^n¡h nasv8e vremenske podatke in se posluževali stroječi. Vse t°V Za varstvo rastlin pred boleznimi in škodne. V ta ° Pa naJ b’ vodilo k pocenitvi kmetijske pride-za n namen so ustanovili tudi informacijski center J za Potrebe kmetijstva. ?eiereolo<+ S°i 0 teJ temi (Delo in nadaljnji razvoj hidro-,a Posvetu ?. žbe v Pomurju) spregovorili minuli četrtek ?a ^akičan • sta.8a pripravila skupaj Srednja kmetijska so Sore« 'n ^'dvometereološki zavod Slovenije. Obe-?nska šola cOr!!' tudi o poskusništvu, ki ga izvaja raki-(J?vnost so .^d'm' učenci in na lastnih parcelah. V to J^delovanip iu$li vse prevladujoče poljščine v Pomurju arst?o ras... semena, pravilna raba gnojil in sredstev za Vu), n ter pravilni agrotehnični ukrepi v poljedel- Petek n m ribora te^0 o^gamzirali v sodelovanju z Agrooskrbo iz akciiplrac!e 'n popravljanje kardanskih gredi. Na-. ' strohni ■ zrnanjšati število nesreč pri delu s kme-dp|St'Tanje in « delujejo s pomočjo kardanskih gredi. C’ Pd čem Popravilo je bilo brezplačno, razen za nove Pole • er Pa ie reijal 10-odstotni popust. zdrave^u3^3 P° Potekajo na šoli tudi tečaji kuha-komka Pd de|hrane za kmečke žene in dekleta, tečaji iz “fuiste za S traktorji in kmetijskimi stroji, tečaji za Pospeševanje domače obrti idr. JOŽE GRAJ Gledano s ptičje perspektive, torej s perspektive pomurskega kmeta, in glede na zgoraj zapisano, so omenjene teze vprašljive. Na eni strani je vprašanje, če bo bosta borzi dali učinke, ki jih napovedujeta. Še posebno sporno je s tega vidika delovanje blagovne borze, ki je nekakšna prikrita izpostava Združenja slovenske živilske industrije, za katero pa je znano, da je ves čas delovala proti kmetovemu interesu. Še posebno so vprašljivi vplivi učinkov borz na zaščito cen kmetijskih pridelkov tudi zaradi tega, ker v njej prevladujejo ustanovitelji, ki imajo kaj malo skupnega s pridelovalnim zaledjem, ne glede na to, da bodo borze delovale po načelu ponudbe in povpraševanja. Kmetu se torej z ustanovitvijo borz ne obeta nič dobrega, in če bo hotel zaščititi svoj interes pred neusmiljenim delovanjem trga, mu traktorji na cestah ne bodo zadostovali. Dokler bo država jahala zgolj in samo na ekoso-cialnem kmetovanju brez jasnih vzvodov ekonomske politike za zaščito domače proizvodnje, sem spadajo tudi tržni redi in druga carinska zaščita, jih bo trg ubijal, in to neusmiljeno kot insekticid muhe. Velika nevarnost za tovrstne špekulacije in izigravanja kmetov bo pri t.i. terminskih poslih. S pojavom borz kmet tako rekoč ne bo imel več nobenega vpliva na trg svojih pridelkov. Ob tem seveda od države ni mogoče pričakovati radikalnejših zasukov pri vzpostavitvi zaščitne politike lastne kmetijske pridelave tudi zaradi tega, ker bo morala pri pogajanjih za vstop v nekatere ekonomske integracije ravno pri določanju režimov za uvoz in izvoz kmetijskih pridelkov najbolj popuščati. Najslabše, kar se je lahko zgodilo »slovenski« žitnici in rezervatu sladkorne pese, je to, da sta borzni hiši dva močna centra moči, ki bosta kmetijstvo še bolj pritiskala ob zemljo. Ne glede na to, da je soboška zadruga postala članica ene od borz in da se na to pripravlja tudi Radgonski sejem, se postavlja vprašanje, kje so bili pomurski kmetijci in pridelovalci, da tega centra moči in kapitala niso bili sposobni ustanoviti v Pomurju. Kajti če bodo borze zaživele, bi vsaj profiti od marž lahko ostali tukaj in bi jih porabili za zaščito svojih članov, torej kmetov. Tako pa je odpeljal še en vlak denarja v Ljubljano. Mimogrede, vzpostavljanje tržnega reda na ljubljanski veletržnici, kjer naj bi prišlo do konca prekupčevanja, ne prinaša našemu kmetu nič dobrega, kajti s svojo produktivnostjo in tehnologijo pri pridelavi zelenjave krepko zaostaja za evropskim kmetom in si bo borzo lahko ogledoval le od daleč. J. VOTEK V četrtek Vestnik Izkoriščanje travinja s pašo po Falke-Geithovi metodi Izračun storilnosti pašnika 1. Vzdrževanje ■ Krave: začetna teža 10 krav s povprečno težo 685 kg = 6850kg : 500 = 13,70GVŽ. Končna teža 10 krav s povprečno težo 704kg = 7040 kg : 500 = 14,08 GVŽ. Gonska teža je 13890 kg : 2 = 6945 kg : 500 = 13,89 GVŽ NPD = GVŽ gonske teže x dnevi pašnje = 13,89 x 179 = 2486,31 Vzdrževanje (NPD x ŠV) 2486,31 x 2,75 kg ŠE = 6837,35 kg ŠE 2. Mleko (kg x ŠV po tolšči) ŠV mleka 28175 x 1,03 x 0,30 = 8706,07 kg ŠE 3. Prirast Prirast krav 190 kg x 4,5 kg ŠE = 855 kg ŠE 4. ŠV za teleta, rojena med pašnio (živa teža telet X 2,25 kg ŠE-ŠV = 7 telet x 40 kg = 280 kg x 2,25 kg SE = 630 kg ŠE) 5. Rastlinski pridelek 63 g travne silaže X 14,5 kg = 913 kg ŠE = 3465 kg ŠE 385 g zelene trave x 9kg 4378 kg ŠE Bruto storilnost pašnika 17028 kg + 4378 kg = 21406 kg ŠE ŠV dopolnilne krme Koruzna silaža 6 kg x 114 dni X 0,18 X Seno 6 kg x 114 dni X 0,32 X Koruzni »Šrot« 3 kg x 114 dni X 0,50 X Trava 10 kg x : 65 dni X 0,09 X Seno 2kg x : 65 dni X 0,32 X Koruzni »Šrot« 5 kg x : 65 dni X 0,50 X kg ŠE iz dopolnilne krme 13,89 GVŽ = 1710,13 kg ŠE 13,89 GVŽ = 3040,24 kg ŠE 13,89 GVŽ = 2375,19 kg ŠE 7125,56 kg SE 13,89 GVŽ = 812,56 kg ŠE 13,89 GVŽ = 577,82 kg ŠE 13,89 GVŽ = 2257,12 kg ŠE 3647,50 kg ŠE 7125,56 kg ŠE +3647,50 kg ŠE 10773,06 kg ŠE Neto storilnost pašnika 21406 kg ŠE -10773 kg ŠE 10663 kg ŠE : 2,3 ha = 4623,04 kg ŠE Živalski učinek, ki izvira samo iz paše: živalski učinek - dopol. krma 17028 - 10773 živalski učinek 17028 - °’36 Sklepna misel Krave so v dobri kondiciji in nimajo večjih problemov z reprodukcijo. Poporodni premor je od 85 do 95 dni. Naša naloga je, da na čim več kmetijah uvedemo pašno-košni sistem, kajti na ta način se bo izboljšal izkoristek travne ruše, povečala pa se bosta tudi gospodarnost reje ter tržno pridelovanje mesa in mleka. V našem primeru je bil izkoristek travne ruše s pašo relativno nizek, ker nas je precej prizadela suša. Kmet. svet, služba: Stefan Bogdan, inž. agr. ZDAJ TAJE PoVOH rRA2WAM7( TMSÿSlWC TUUOCl BW SÍ CER. BOM ToJ>o6eM STARIM RiML^ANOM.Ki SO ¡MELi MA LETO TO 200 PLATU i Kov. Gnojenje z dušikom Vse večje potrebe po čim popolnejši, cenejši in okolju neškodljivi samooskrbi s hrano nam narekujejo, da naše kmetijske površine izkoristimo čim bolj racionalno. Visokih pridelkov suhe snovi na travinju ni moč doseči brez intenzivnega gnojenja. S kemično analizo tal dokaj natančno ugotovimo založenost tal z osnovnimi hranili (N, P, K), medtem ko potrebe po dušiku prilagajamo agroeko-loškim faktorjem. Analize voluminozne krme iz travinja, ki so bile oprava-Ijene za območje Lendave, so po kvaliteti pod povprečjem Pomurja. Mislim, da je osnovni razlog za stanje, kakršno je, je slabo ter nepravilno gnojenje in nepravilni roki koriščenja. To je bil tudi osnovni motiv, da smo se na območju Lendave odločili za mikroposkus, s katerim smo preizkušali različne variante gnojenja. Poskus je imel dva namena: prvi je bil izključno iz raziskovalnega stališča, kjer smo se želeli približati optimalnim količinam dušika za dognojevanje, nato pa smo želeli ugotoviti tudi vpliv gnojenja z dušikom na botanični sestav travne ruše. Poskus je bil zasnovan po bločni metodi v štirih ponovitvah, kjer smo preizkušali tri variante gnojenja z dušikom. Osnovna parcela je bila velika 15 m2. Pri osnovnem gnojenju so bile parcelice gnojene z NPK 8:16:24, in sicer 800 kg/ha. Pri vsakem dognojevanju z dušikom pa smo se držali zastavljenih normativov. Različico 1 smo gnojili med letom z 200kgN/ha, različico 2 s 300 kg n/ha in različico 3 s 400kgN/ha. Travinje smo kosili vsakih šest tednov, in sicer petkrat letno. Pri prvem in zadnjem odkosu smo naredili tudi botanično analizo, z namenon, da ugotovimo vpliv gnojenja z dušikom na delež trav, zeli in detelj. Poskus je potekal v Srednji Bistrici na obrečnih srednje globokih tleh. To so nekarbonatna tla z malo kalcija. Preglednica 1: Vsebnost hranil po AL metodi pred pričetkom izvajanja poskusa. pH v KCL p2o5 v g/100 g tal k2o v g/100 g tal 5,32 3,5 10,0 Tla so bila pred izvedbo poskusa zelo siromašna na osnovnih hranilih. Rezultati s komentarjem V pridelovalnem letu 1991 so bile klimatske razmere na območju Pomurja ugodne za pridelavo voluminozne krme na travinju. Kljub temu da je bila količina padavin nekoliko manjša od dolgoletnega povprečja, ni prišlo do pomanjkanja vlage oz. do pojava suše. Bile so sorazmerno dobro porazdeljene med vegetacijo. V letih 1992/93 pa je območje Srednje Bistrice kar precej prizadela suša, tako da za leto 1993 izmerjeni podatki niso bili primerni za analizo. , Preglednica 2: Pridelek voluminozne krme in hranilnih snovi po različicah v kg/ha. različica zel. masa SS ŠE PB KOL. KAN/ha 200 kg N/ha 53.600 12.111 7.331 1.136 503,7 300 kg N/ha 59.500 12.949 7.976 1.259 874,0 400 kg N/ha 61.400 13.442 8.263 1.514 1.244,4 negnoj. 23.400 5.743 3.349 598 - Dušik je motor rasti in je sestavni del beljakovin. Obstajajo pozitivne korelacije med količino uporabljenega dušika za gnojenje in pridelkom beljakovin ter koncentracijo nitrata in nitrita v krmi. V pridelku suhe snovi ni bistvenih razlik med gnojenimi različicami, še zlasti med različico 300 in 400kg uporabljenega dušika med vegetacijo, čeprav je bila uporabljena količina KAN-a/ha pri slednji varianti večja za 370,4kg. Iz rezultatov bi torej lahko sklepali, da ekonomsko ni upravičena uporaba 400kg čistega dušika na travinju. Na negnojeni parceli je bil pridelek suhe in hranilnih snovi manjši za 2,5-krat. Gnojenje z dušikom ni v koleraciji s pridelkom energije na enoto površine. Pridelek je večji le toliko, koliko je večji skupni pridelek suhe snovi. Preglednica 3: Pridelek kalcija (Ca) in fosfoija (P) po različicah v kg/ha. različica a - - Ca P Razmerje 200 kg N/ha 125 43 2,9 300 kg N/ha 122 46 '2,7 400 kg N/ha 122 48 2,5 negnoj. 75 21 3,5 Koncentracija kalcija (Ca) in fosforja (P) v suhi snovi je odvisna od založenosti omenjenih hranil v tleh. Med različicami ne obstajajo bistvene razlilke med pridelki mineralov, kar pomeni, da različne količine dušika nimajo vpliva na vsebnost. Iz kemične analize tal (pregle. 1) je razvidno, da so tla precej siromašna na makro hranilih (fosfor, kalij in kalcij). Da bi izboljšali založenost tal s hranili, bi bilo potrebno narediti gnojilni načrt, kjer bi predvideli za 30% večji normativ gnojenja s PK-jem od odvzema, dokler ne bi prišli v določenem času na srednjo založenost. Tla bi bilo potrebno tudi apniti. Intenzivnega pridelovanja krme na travinju si torej ne moremo zamisliti brez intenzivnega gnojenja. Potrebe po hranilnih snoveh pa se spreminjajo na razvojno fazo ruše. V fazi latenja in cvetenja porabijo rastline bistveno več kalija in fosforja, v zgodnjih vegetativnih razvojnih fazah pa več dušika. Faza latenja trav je skrajni čas, da pokosimo travno rušo, če želimo doseči v voluminozni krmi čim ugodnejšo beljakovinsko razmerje. (Nadaljevanje prihodnjič) Kmetijska svetovalna služba JOŽE CIGAN, inž. kmet. SNEŽAK ZIMEK - Tak je naslov slikanice, ki so nam jo poslali učenci 1. b-razreda OŠ Turnišče s svojo učiteljico Mileno Salaj. Pripravili pa so jo v okviru projekta Knjiga - okno v svet. Med drugim bi radi vedeli, kakšen se nam zdi njihov izdelek. Imeniten! Čestitamo! Ampak njihove cele knjige ne moremo objaviti. Zato smo izluščili naslednji odlomek: »Snežak je bil gotov. Gledal jih je z velikimi očmi. Otroci so se prijeli za roke in plesali. Peli so mu pesmice o zimi.« Prešernu v spomin PREŠEREN - velik umetnik, ustvarjalec mnogih del. Kakšen je sploh bil? Kako mu je uspelo ustvariti tako veličastne pesmi? Napisal je veliko umetnin za prijatelje, domovino... a največ za svojo ljubezen - Julijo. Zanjo je živel, upal in trpel. Zanjo se je bal, a ona, bogata hči, za ljubezen njegovo se zmenila ni. PREŠEREN - dober človek, človek s srcem in dušo, ki sta mu pomagala, da je ustvarjal z ljubeznijo. Ljudje ga niso marali, niso mu dali priložnosti, da bi jim dokazal, kako ljubi svoj narod in kako ljubi domovino svojo. Pa vendar smo spoznali vrednost njegovega dela, DELA, s katerim je izrazil več ljubezni, kot je je danes na vsem širnem svetu. Zato jih varujmo kot največji zaklad, nosimo jih v srcih, naj bodo del nas, da nam jih nihče ne vzame. Ne dajmo jih tujcem, saj so napisana le za nas - SLOVENCE! TANJA HORVAT, 8. b OŠ Puconci Neprijeten dogodek Doma velikokrat padem na tla, ker sem nerodna. To pa mi ni preveč všeč. Ko sem bila manjša in mi je mamica brisala ritko, sem se neučakana izmuznila in padla na tla. Zlomila sem si levo nogo. Takrat je bila naša družina v skrbeh. Tudi jaz sem bila žalostna. FRANJA PIŽMOHT, 3. a OŠ Apače Le ka j bo iz mene? Ko sem bil star osem let, sem se igral pri sosedovem pašniku. Pašnik je bil ograjen z žico, na katero je bila priključena baterija z elektriko. Zanimalo me je, zakaj pravijo temu električni pastir za krave. S prstom sem se dotaknil žice in takrat me je močno streslo. Pozneje sem to preizkušal še večkrat, vendar ne s prstom, temveč s kakšnim predmetom. Tako je bilo tresenje dosti slabše. Sklenil sem, da bom postal električar, ko bom velik. Tako bom tudi jaz plezal po električnih drogovih in transformatorjih ter popravljal električne naprave. Doma sem opazoval električarja, kako je delal napeljavo po hiši in je tudi preizkušal, pa ga ni nikoli streslo. Vstavljal je nova stikala in vtičnice, elektrike pa se ni bal. Povedal mi je, da ga je elektrika enkrat močno opekla, vendar pa ni tako nevarna, če znaš z njo ravnati. Zato je moja želja postati električar in ljudem pomagati, da bodo imeli z njo kar najmanj problemov. ALEŠ PETEK, 6. r. OŠ Mala Nedelja Sadje je zdravo Rada jem sadje. Je Ima dosti vitaminov in okus, zlasti jabolka. J# hruške in še drugo sadje jeseni. Takrat rada opW drevesa, na katerih d# sadje. Res obožujem j# Sadje je zdravo za zobe. bi bilo, da bi ljudje z*, več sadja. No, saj jih ne obtožiti, ker ne vem Vendar si kar potihomH rim, da vsi, tudi jaz, za# premalo sadja. UpamJ1^ ljudje zaužili več zdrave? dja, ker ga telo potrebuj?'. ANDREJA DENK^ Vsak četrtek Vesti mn/ /twÄ ^W/ß/^x^ Dogodek iz otroštva Ko sem bil majhen, sem bil zelo poreden. Takrat smo stanovali še pri babici. Zelo rad sem se skril. Šel sem proti svinjaku in zagledal lestev, po kateri so kokoši hodile v kurnik. Splezal sem na kokošji .balkon’ in tam stal. Mama me je klicala, a se nisem oglasil. Ko me je zagledala, je poklicala soseda, ki me je spravil na tla. Zdaj sem se malo poboljšal, a še vedno rad kakšno ušpičim. DENIS FORJAN, 2. a OŠ Tišina Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA Murska Sobota) Kdor je napisal, da teče najhitreje gepard (čez 96 kilometrov na uro), zajec pa lahko preteče v eni uri le 25 kilometrov, je sodeloval pri našem nagradnem žrebanju. Nagraje-necje tokrat SEVERIN ČOLNIK iz Radenec, Korotanska 4. Čestitamo! ^Op KO^ no*iceee KUPON št. 23 Ali veste, koliko kosti ima človek: več ali maj kot 200? Odgovore (s kuponi) pošljite na naš naslov najkasneje do 23. februarja in pripišite »ALI VESTE«. Oj iwiMW ^!^. Po enem letu je v soboškem kinu nastopil Vlado Kreslin, letošnji občinski Prešernov na- Koncerti pri nas grajenec. V prvem delu koncerta se je predstavil z zasedbo Malih bogov; Miro Tomassini, Žiga Golob in Jure Hiibscher. Odigrali so večino njegovih rokerskih uspešnic še iz časa zasedbe Martina Krpana in nekaj novih skladb v akustični izvedbi. V drugem delu, ki je bil prežet s prekmursko glasbo, se DOMAČE NOVICE Prav lepo se ti zdi, ko lahko na Kanarskih otokih med kompaktnimi ploščami najdeš tudi CD-je slovenske skupine LAIBACH. Končno! Gospoud Srmak v živo. Skupini lahko prisluhnete v petek, 18. februarja, ob 20. uri v gostišču Pri sejmišču (konjušnica) v Murski Soboti. Predskupina je Miš pod nulo. Vstopnina je 100 (sto) tolarjev. ■ Težko je razumeti, da v Sloveniji propadejo (skoraj) vse revije, ki pišejo o moderni pop in-rock glasbi. Podobno se je zgodilo tudi z revijo Ž, ki je precej strani namenila glasbi. Po tem ko je Jonas Ž. sklenil, da ne bo več urednik Ž-ja, je le-ta prenehal izhajati. Edini slovenski glasbeni časopis, ki še kaj »miga«, je Rock Vibe, časopis za sodobno rock glasbo. Januarja je izšla 2. številka, prva številka pa je izšla maja lani. Čuki so posneli videospot za naslovno pesem svoje nove kasete Zanzibar. Posneli so ga v slogu starih burlesk. Pri snemanju jim je pomagal znani pantomimik Andres Valdes. TUJE NOVICE Zvezda slave Marilyn Monroe tudi dvaintrideset let po njeni smrti še ni ugasnila. Pred kratkim so ji posvetili tudi opero, ki so jo oprizorili na Bro-adwayu. Libreto za opero Me-rilyn je napisal njen nekdanji znanec Norman Rosten, glasbo skladatelj Ezra Lader-man, v vlogi Merilyn pa se je predstavila Kathryn Gameroni. jim je pridružila Še banda z novim cimba# t harmonikarjem. . ^1 s skladbo My Way. verjetno posvetili lan' f cimbalistu Mišku Bar j/; je imel Miško to peS^fCsliil novih najraje. Vlado N Uf s svojimi glasbeniki teIjX katero izvaja, eden re M lahko tako množično O včasih že otopelo P° , publiko. [1)1)1* Fotografija: Nata*1 *** . X V Gornji Radgoni J? ^ Partizan nastopila pu1! p pina KUD IDU?11'/ pred kratkim izdali Tako je govorio Kljub pustni soboti je vadnica polna. jXi Rubriko P« ALE«/ NANA^J 1 o p n Sl k ti j« d. Vi st st Ul bi di 21 V( P< ?! 'n ec v ol hi Je Sting, Bryan Adams in avstralski rock pevec Jimmy Barnes so V Sydneyu pripravili dobrodelni koncert, s katerim želijo pomagati tistim območjem, ki jih je prizadel požar, ko je pred kratkim pustošil in naredil veliko škodo. Tommyja Leeja, bobnarja skupine Motley Crue, so obtožili zaradi nedovoljene posesti orožja. Incident se je zgodil lani na letališču v Los Angelesu, kjer so v njegovi prtljagi našli polavtomatsko pištolo. Skupina Spin Doctor je izdala album z naslovom Homebelly Groove in s posnetki, ki so nastali na koncertih 1990 in 1991 v New Yorku. BON SCOTT, pevec slavne skupine AC/ DC se je rodil v Kiriemuiru na Škotskem 9. junija 1946. Pri devetih letih je začel igrati bobne. Prvo skupino Specters je ustanovil 1966. V skupini Valentines je bobne zamenjal z mikrofonom. Zatem se je preselil v Melbo-urn, kjer se je spoznal s člani skupine Fraternity in tam je pel od 1970. do 1974. leta. NESMRTNI r za*0 Z glasbo pa ni mogel zaslužiti dovolj. * je zaposlil kot voznik kamiona. S »X ukvarjal tako dolgo, dokler ni spoznal in Malcoma Junga ter postal nji#.^/ V novem bandu si je s svojim spe6 ^P' petjem in divjim scenskim obnašanj61” vril imidž macho tipa v heavy metalo- ^ii' Bil je izredno vročekrven in tern.Pe ten. Imel je več slabih kot dobrih vrli11' prav to ga je naredilo zanimivega. S peramentom pa je tudi izražal svojo ljubezen do rock and rolla. Svoj največ) X je pustil na albumu High Voltage in “ to hell. leSU^l Znan je bil tudi po tetoviranem te slabosti do žensk in pijače. 19. februaO fj £ so ga našli mrtvega v avtomobilu-.. ^a, , zaradi zastrupitve z alkoholom. Na 1|S X ga je pustil v pisalnem stroju, pa »Vesel sem, da je pred menoj še tol’K kajti toliko tega želim še ustvariti.« b /a. hiti »u( W ob v?e P n J' n YgstnikJ?. februarja 1994 stran 11 kulturna obzorja Novice iz kulture Pesniški prvenec krilati čevlji ni^zXn^V16 d°ber peS’ dober se m Vem’ namesto Moje °ra reč' obetaven, PokrovitUjsko^ í® pa tudi mlad in na °’ n če 11 bd sam Pesnik bi taT dtb' posta’aI zelo težko n1 k° kval|f>kacijo 2ko prenesel. Poigrava6’Se B'M' Logar Pesniki ki Pa tako delaí° Pegaz! Toda' N ’ J,h lma Pa veka bi b? Za miadega člo-P°hujšljiVo & h-03 taik° rekoč tak°j ko s» -e b mu kar tako, v Me nat™ S]pomnil in si je tovega semenT inekaj prapro' na Parnas n se namenil tal"Pw’ da je že besedankivsaka taka ' n' disto vsakdanja se Toda bog ob tej nemoči ne bi ostal tako nebogljen. Kajti Logar pravi: nuditi. Zaboga, kako se je spomnil te besede, zakaj ni rekel »dati« ? Kdo bo morda rekel, da mu včasih ritem šepa. Kakor se vzame. Kaj pa če se je zavestno odločil, da bo na tistem mestu ostal prav pri takem metrum-skem sestavu. A ni mogoče, da se iz lahkotnosti - ne zanima me, če je ta lahkotnost rezultat lahkotnega pesnjenja ali pa verze dolgo žuli, da jih naredi take, kot se berejo, to me ne zanima, pomembno se mi zdi, da tako zlahka deluje - zabava z infantilnostjo? Mogoče je. Logarjeve pesmi se berejo z lahkoto, lahko pa mu ni, saj je pesnik. Boni Marko Logarje izdal pesniško zbirko z naslovom Eksperiment s praprotjo. Uredil jo je on, opremil mu jo dramskem poskusu Jožeka Horvata-Muca govori kot o romski literaturi. Pa kakšna vražja romska literatura? Kakšen vražji Romski zbornik? Kaj so potem Cigani samo neka inačica večinskega ljudstva in nič drugega? Zakaj je moral Peter Winkler, ki je napisal uvodnik v njuno knjigo, ki je izšla pri Pomurski založbi z naslovom Čhoneskri angrusti po cigansko - Mesečev prstan, po slovensko, v njem omenjati, da »Romi dobivajo zagotovljena posebna mesta v občinskih svetih in se s tem enakovredno vključujejo v soodločanje o javnih zadevah«? Kakšno zvezo ima to z romsko literaturo? Dobro, recimo, da človek ni vedel, kaj naj napiše. Avtorja sta mlada in neizkušena, on pa predstavnik oba- v enj od pesmi. Ciganske sanje seveda niso iz železa, skovane so iz dražje snovi. Bodo pa že sanjali o zlatih verižicah! Tukaj in še na več mestih se je Livi-jenu krasno posrečil porog. S temi sanjami iz železa je namreč tako, da dedek v resnici iz železa v kovačnici kuje ključ, ki odpira vsa vrata. Tudi tista do »paverskega« zlata. Uf! Horvat je v svojem dramskem poskusu dokaj etnografsko izčrpen. sti, za »romsko Ka^a zdi Pe?m' mladega ta neslana! Pa n ne bi dal°vahl<<.’ takšne ne 7dl nobenih SVOj,e pesmi’ ' Mmivo J neol°gizmov u n,i v tei s’ m ad ilovek’ pa iemi beseda na?la ena sama kot znači b' '° lahko V J 0 2aÄeiIno za mla- "¡b ta P?ezii°’ pa Stih L^notin^ takšna- Be-unt’t°tstaMattPada v niz ti-M Verest 7 tlerh()rn in Mo-¿^i, s.,: Č',dastaten-kliče’’ k,ot se reč/^ sPjošno Polom kat ’n kat- ’ ker b’ ne aPar^astil v pa bi malo M? U’ temve/ rmmološkem Mov?$^ razPr- . b He^0 M^/td Mnos^ Mehh a°Š ostala Xi dvečnos^ menoj, y 11 ne morem tudi? °d Večn 'M Z Pravi n^jJ' ne morem SoMoo^ g‘asvpe S ¿' naPrea pVečnosti’ iMa/' mačiv, Prozaično bši kof83' v pesmram je ne’ je L. Logar, ilustriral jo je spet on. Izšla ji v samozaložbi in je »handmade«. Boni. M. Logar živi v Radencih, rojen je 1971. (K naslovu članka: praprotno seme v čevlju ti odpira oči za skrito - kdor piše pesmi kot eksperiment s praprotjo, si obuva krilate čevlje.) Ciganska literatura Čhoneskri angrusti Knjiga pesmi bosanskih Ci- ganov, ki je izšla pred več leti, MATERINSKI M je imela naslov Ciganska poezija. Ko se izreče beseda Cigan se zaleskeče, zakadi, za topota, zarožlja, zacvili pod kolesljem, zacvili lok na violini, za-hrže. Vem, od vsega tega pri naših Ciganov ni več veliko najti. Toda ko rečeš romska poezija, ne veš, kako naj nastaviš uho. Kaj boš slišal, zgodbo o asimilaciji ali kaj res ciganskega? Boš slišal, kako se je življenjski standard romske manjšine popravil, kako imajo vodovod in vrtec, ali pa bo kaj o divji krvi, panju, na katerem je sedel sam hudič, in polni luni. Bogve zakaj je dobro, da se o pesmih Jožeta Livijena in skupnost«, ki mora biti predstavnikoma te skupnosti naklonjen, istočasno pa se ne sme osmešiti pred pesniško javnostjo. Kaj pa če, skratka, stvar ni vredna hvale? Toda zakaj se mora ta oblast še ob izidu ciganske knjige veseliti nad uspehi svoje asimilacijske politike? Kaj pa je to drugega kot asimilacija? So svobodni cigani že imeli kdaj kje kak parlament? Saj sploh ni res, da so Cigane prekrstili v Rome zato, ker so jih hoteli rešiti slabega ciganskega imena. Figo. To prekrščevanje se je zgodilo v času splošnega prekrščeva-nja, za prejšnjega režima, ko so profesorji in učitelji postali pedagoški delavci, zdravniki in sestre pa zdravstveni delavci. Zakaj so ukinjali tradicionalne nazive, no zakaj? Zato, da bi ukinili stanovsko pripadnost in ponos. Ubogi Cigani, z njimi še vedno delajo kot s proletariatom! Še Romi. Livijen literaturo vedno jih imenujejo in Horvat sta svojo pisala v ciganskem jeziku. Šele potem sta jo prevedla v slovenščino. Hvala bogu! Njuna knjiga je izšla pri Pomurski založbi, uredil jo je Milan Vincetič, opremil in tehnično uredil jo je Franc Mesarič, stavili sojo v ateljeju Antolin, finančno je izid podprla državna ZKO, predstavitev je bila 9. februarja. ».. .iz železa delajo se sanje, verižice iz zlata,« pravi Livijen Znanstveno delo Leptospiroze Po pripovedovanju je bila predstavitev knjige dr. Jožeta Bedernjaka z naslovom Leptospiroze najbolje obiskana od vseh doslej v teh krajih, ali pa vsaj najbolje v zadnjem času. Založila jo je Pomurska založba, uredil Jože Ternar, opremil in tehnično uredil Franc Mesarič, grafično so jo pripravili v ateljeju Antolin, natisnili v ZGP Maribor, izšla je z letnico 1993. Predstavitev je bila v četrtek, 10. februarja, v Jakijevi dvorani Zavarovalnice Triglav v Soboti. Knjiga je nekoliko spremenjeno znastveno delo, za katero je Bedernjak dobil naslov doktorja znanosti. Primarij soboške bolnišnice je od leta 1987, predstojnik infekcijskega oddelka od 1971. Ker je knjiga znanstveno delo, za znanstveno trditvijo pa je kazuistična veriga, ki je ni mogoče prestreči s kakršnim koli komentarjem (nikakor pa ne s komentarjem laika), omenimo za to predstavitev na strani za kulturo samo nekaj kulturoloških dejstev. Ko zboliš za leptospirozami, ki jih je več sort - kar se v Evropi in severni Ameriki dogaja čedalje manj, v Prekmurju in Prlekiji pa »zaradi gospodarskih, geografskih in socialnih razmer« (Bedernjak) zanjo umiramo z eno od najvišjih »morbiditet v Evropi« - imaš variabilno klinično sliko. »Poleg subklinič-nih potekov infekcij, kratkotrajnih febrilnih obolenj, obstajajo pri leptospirozah najbolj hude klinične slike z ikte-rusom, akutno ledvično odpovedjo in hemoragično diatezo, pri kateri je letalen izhod pogost.« Prenašajo jih glodalci, podgane, miši, voluharji, lisice, najboljši indikator za infi-ciranost kraja z njimi pa so ježi. Srčno delo »Či lidje tou radi štejo, je tou lipou...« Po otvoritvi razstave Literarna ustvarjalnost Porabskih Slovencev in Prekmurskih Madžarov je bila v petek, 4. februarja, še predstavitev knjige Irene Barber Trnova paut. Reči, da je bilo pretresljivo, je izžeto, reči, da je bilo enkratno, je faktično - kdor bo knjigo bral, lahko brez zadrege reče oboje. »Či lidje tou radi štejo, je tou lipou, liki je tak mijslin, ka je še najlepše tou, ka lidje tak zveidijo, kak je v Po-rabji,« je rekla Irena Barber. K dobremu delu s slabim izidom: Princeskin totem je gledališka predstava s smolo. Bila je v petek, 11. februarja, v ljutomerskem Domu kulture. Dobri igralci in vešč režiser, toda na planetu, na katerega Mali princ ne bi nikoli potoval. ŠTEFAN SMEJ Fotografija: N. Juhnov VESTNIK vsak četrtek Hej, Janoš! Evgen Car se bo v petek, 18. februarja, ob 13.00 na slovesnosti ob 45-letnici VESTNIKA spominjal, kako leta tečejo in časi minevajo, ljudje odhajajo in ostajajo. Med drugim takole: »... Jezuš, jezuš, lejko si mislite, kak se počujtim, jes san vinogradnik - Poredoša, oča sou bili vinogradnik Poreduš, dedek sou bili vinogradnik - Poreduš, zet pa de vinogradnik - Vodopijvec, Vodopijvec Jaka - vinogradnik. Vej je ovačik vredi človik te Vodopijvec Jaka, nemren nikaj praviti, fala Bougi, samo zakaj Bougi se more pijsati Vodopijvec - zakaj se ne pijše Vinopijvec: Bi njemi včasik prepujsto trifrtale bregače laškoga rizlinga. Zaj pa dragi moji lepo po redi od rojstva do smrti. Povedu mo, kak je bilou nikda na svejti, kak je zaj na svejti pa kak de te, kda mene več nede na svejti. Naroudili sou me v našoj familijarnoj iži po prvoj svetskoj bojni. Te gda sou babica pri pomudi, od Bot Palija ¿ena, zakrijčali iz velke iže: »Dičak je pa je. Pa nej gingavi, pa zgleda, ka je tudi kluknjeni nej,« sta oča pa dedek vzela turbo z ručami prejk rame pa sta odkurila v gorice slavijt moje rojstvo. Mati so znali povedati, da gda sta se domov privlekla mokriva od zvujna pa od znotra, sta veselo spejvala v goricaj vkuper sklanfano narodno: Oj tij lejpa vinska rozga si veselje mojga srca, roudo se je sinek JanČek, veselje moje velki srček. Naša familija je stara ¿e skoro 500 lejt. Tak pijšejo katastarske knjige, živij v ton malon za mene, tou čedale bole čujtin, najlepšem kraji na svejti. V ravnici prideluvlemo sakšefelesorte poljščine - od ajdine, pšenice do krumpličof- bregače pa sou posajene z vinsko trto, štero nam da žlahtno prekmursko dobrotečno pitino. Na srejdi vesi je farna cerkev svetoga Jakoba, v šteroj sou me krstili, prečiščavali, zdavali pa iz štere mi bojo na moji zadnji pouti zvonovje zvonijli. BIM, BAM, B1MBON * Stara šoula, v šteroj me je malo burkasta, ovačik pa jako poštena, pa jako lejpa vučitelica Bariča fčijla šteti, računati pa perse klajbas sukati. Iz detinjstva se mi je najbole v srce vtisnula žganjara staroga Seredija. V toj žganjari sou kmetje žgali slivovko, tropinjačo pa drožderko. Ništerni možovje sou se ta odili pogučavat, pri ton pa spili štamperlen eli dva žganice. Mi deca smo trli oreje, lizali posušeni kecmec pa na vuja vlekli, ka sou se stari pogučavali. Za mene šestletnoga dičaka je bil daleč najvekši modrijaš v žganjari stari Amerikanec, od šteroga življensko štorijo smo si jako dobro poznali. Doma sou meli zemlje malo, dice dost pa so nej meli za kruj, pa je musaj mogel že pred I. svetsko bojno z prvimi Prekmurci odvandrati v Ameriko. Tan je dobro zaslužo, samo ka je siromaček nej mogel strgati iz sebe svoje stare domovine. Po parij lejta ga je v Ameriki prijal takši domotožni betek, ka je mogel se ta pistiti pa prejk velke vode nazaj v svoj roden kraj prijti. Stari Amerikanec je znau tak lepo pripovidavati, kak či bi kakši fiškališ bil...« kulturni koledar Razstave MURSKA SOBOTA: V razstavišču Pokrajinskega muzeja je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure na ogled razstava slik Alojza Eberla (1822-1887). V četrtek je odprta tudi popoldne od 16. do 18. ure. MURSKA SOBOTA: V soboški galeriji je razstava del likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Predstavljajo se: Štefan Hauko, Suzzane Kiraly-Moos, Endre Gönter, Vladimir Potočnik, Štefan Galič, Zdenko Hozjan, Zlatko Gnezda, Jože Denko, Franc Ben-cak, Sandi Červek, Franc Mesarič, Mirko Rajnar, Dare Birsa, Ivo Bošnjakovič, Nikolaj Beer, Ignac Meden, Ignac Premuša, Marika Danč-Roth in Marjan Gumilar. Razstava bo odprta do 28. februarja. LENDAVA: V gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Ogledate si lahko tudi freske Zoltana Gaborja in razstavo Oloris, ki jo posoja soboški muzej. V galeriji pa je razstava lendavskih likovnih umetnikov, ki bo odprta do 7. marca. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem salonu hotela Ajda je razstava ob 30-letnici zdravilišča. MURSKA SOBOTA: V gradu je razstavljena literarna ustvarjalnost Madžarov v Prekmurju in Slovencev v Porabju. Prireditve: RADENCI: V petek, 18. februarja, ob 18. uri bo v galeriji muzeja Radenske otvoritev razstave likovnih del Mirka Rajnarja. stran 12 ne zgodi se vsak dan Mini humoreska Zgodba o maršalih Za začetek, da ne bi prišlo do kakšne pomote, maršal pomeni dobesedno konjski hlapec. (Francosko marechal - hlapec) iz novolatinskega mariscalcus iz staronemškega marah - konj in scalc - hlapec). Sicer pa niso bili vsi maršali konjski hlapci, seveda tudi naš ni bil. Bil je velik gospod, s konji je delal le v rokavicah. Kot narod smo preživeli česane, kralje, dučeje in fuhrerje in se tudi ohranili kot narod. Še posebno boleče pa je bilo pod maršalom, kar za nohte nam je že šlo. Še malo, pa nas ne bi bilo več. Sedaj smo lahko mirnejši, zaupajmo in verjemimo, da bomo preživeli celo demokracijo. Borivoj Repe Titanik se je potopil zaradi slabega jekla Ameriški ladjarski strokovnjaki so na novo analizirali vzroke nesreče razkošne čezoceanske ladje Titanik, ki se je pripetila na prvi vožnji leta 1912 in je zahtevala življenje 1500 potnikov. Glavno krivdo so pripisali konstrukcijskim napakam, predvsem nekakovostnim jeklenim ploščam, iz katerih je bil ladijski trup, in ki jih je mrzlo vodovje Atlantika naredilo krhke. Kakovostnejše jeklo bi bilo manj lomljivo in ladja bi tako ostala na površju ali pa bi se počasneje potapljala in reševalna ladja bi lahko rešila številne potapljajoče se potnike. Naj dražbe leta 1993 Kot kažejo bilance vodilnih svetovnih dražbenih hiš, so se dražbe umetniških stvaritev lani še bolj ustalile. Dražbena hiša Christie poroča o lanskem enoodstotnem porastu (1,1 milijarde dolarjev), hiša Sothebvs pa je iztržila za štiri odstotke več kot predlani (1,19 milijarde dolarjev). Na dražbah so prodali Guadag-ninijevo violino, perzijsko preprogo iz 17. stoletja, stari fotoaparat Leica in še veliko drugih stvari, kar 46 milijonov mark pa je prinesla hiši Sothesbys slika znamenitega francoskega slikarja Paula Cezannea, kar je svojevrsten rekord. Nova analiza temelji na ugotovitvah petih odprav k raztrešče-nemu trupu čezoceanke, ki leži v globini treh kilometrov. Ladijski arhitekt William Garzke, ki je vodil raziskavo, je povedal, da za katastrofo ni bila toliko kriva mogočna ledena gora kot slabotne jeklene plošče. Hrušča in bobnenja, ki se ju spominjajo preživeli, naj ne bi povzročili premikanje naprav in eksplozije kotlov, ampak lomljenje velikih količin krhkega jekla. Nekatere nekakovostne vrste postanejo namreč pod velikim pritiskom in pod vplivom nizkih temperatur lomljive kot steklo in se ne raztezajo ali upogibajo. Beli velikan, 14 let star1^ 183 kilogramov težak WI tiger, je prvi maček delka za azijske DW^| v živalskem vrtu TaiW v Sydney«. Je tudi v ayunvyu. jv iuw zadnjih svoje vrste, belili tigrov na svetu te’* okoli sto. A mačka r mačka, vsaj kar se ¡R nika tiče. Beli velikani najraje konzerve i hrano, ki mu jih plačno pošiljajo i^||| valci. Za reklamo seve®1’ | Beta karotin proti raku Tako vsaj sklepajo kitajski in ameriški raziskovalci, ki učevali življenje 30.000 prebivalcev v kitajski pokrajini kjer imajo največ rakastih obolenj želodca in požiralnika . Po daljši terapiji s tako imenovanim beta karotinom je za rakom v teh krajih padla celo za 21 odstotkov. -omenjene raziskave je potrdil tudi italijanski profesor^ Toma na milanskem inštitutu za vitamine. Beta karotin JeS jo vsebujeta zlasti sadje in zelenjava rumenih ih oranžni^ Žal je v sodobni prehrani zaradi pretiravanja s konze hrano čedalje manj beta karotina pa tudi drugih vitamin0 ■ j mladi pa se nemre genoti. rej dk i, centra pisti stranskoj pa lipou peški ide v center. □koli Doma tehnike pa napriliko k a ma brat Džouži Pa je un kakšoj mest ne nücamo, zelenicaj. Tou, začetki sema for Liki na ovon . maj sk i Ešče malo, kebri. Bel nagnjetéjo, ka mis iža na pet štokof. i na tisti té pâ eden korak k Evropi. Prometno živčni pozdrav. pa znankar ker tou de J ka avto zvün ge je mesto, zeznoli. Nešterni bauta parkirna mesta v enajsti etažaj, nas na Lendavskoj ulici, Steri je že par Pošte, pa Tržnice, glij telko ka so nej eden na ka mij takši parkirni šparali pejneze, ka mogouče te leta 2004, 1 tretjega tisočletja usposobimo bar pouleg Doma tehnike kre Kocljeve ulice. Samo ka so se tan se skoro peški več nemre gibati, tak so avtoji pa do eden na drüjgon jahali, kak dvig potence", un pa, čiglij je nej več rosno pou napravleni, ka mo te v Soboti bar dva tistoga od Murine fabrike ne štemo. Te mo takšo fešto meli, ka de cejli Balkan pomno, ka mamo zadosta mesta po pločnikaj pa d ü j š i . Soboti. eden od ka se mogouče na ton mesti zatou tak lijo, ka *e že na ton mesti garažna kak je bila pred lejti splanejrana samo edna ne briga, more jemati kontra tablete, ovak njemi preveč dela — onej, tisti mali vrag notri v njegovoj Najbole je pa živčen sigdar zavolo prometa v lejt na meli, či pa ne zanima. Pri nas cejli varaš takšoga parkplaca ne zmore, pa pika. Zdaj v ton desetletnon obdobji mo fkup 10. 2. 1994 Ciglij ka so že štirje dnevi mino1i od Val entinovoga, gda se ftički ženijo, je Bela ešče izda živčen. Tudi zvun toga svetka ga ešče razkaple. Edni v njegovi ieJt^j morejo jemati sefele vzpodbudna pomagala za Plodna Victoria 1 zvezde vam kažejo Ameriški predsednik Bill Clinton je potoval v Moskvo, da bi preveril, kako napredujejo tamkajšnje tržne reforme. Če je pogledal tudi v trgovine s spominki, seje lahko na lastne oči prepričal, da trg deluje. Tradicionalne ruske babuške so v dneh pred vrhunskim sestankom Clintona in Jelcina nenadoma dobile podobo ameriškega predsednika. Šle so odlično v prodajo, saj Rusi pokupijo vse, kar vsaj malo diši po Zahodu. Dolgin in pol Če gre verjeti Guinnessovi knjigi rekordov, in zakaj ji ne bi, je Robert Wadlow naj višji zemljan vseh časov. Visok je kar 2,72 metra, in če bi se redno lotil košarke, bi bil katastrofa za nasprotnike. Za primerjavo se je slikal z bratoma, ki sta stara štirinajst in štiri leta in ga po centimetrih nikdar ne bosta dosegla. Umetniki za Barbiko tin Gropiusa so konec arja odprli razkošno stavo v čast punčke ■ rojstni dan. Razstavi]011’ 385 Barbik različnih j sti, od najmajših pa ^0 ’ to v naravni velikosti, priložnost je 132 ume^gJ in oblikovalcev upo00^ najpopularnejšo sve»^ od najbolj enostavni1 a kraljevskih, kakršna jet sliki. OVEN Ona: Prijatelj te že dalj časa pozorno opazuje, a si preveč zaverovana v svoje delo, da bi to opazila. Stopi mu vsaj korak naproti in mu tako olajšaj delo. Odkrila boš nekaj povsem novega in nepričakovanega. On: Ko boš opazil prijateljičino naklonjenost, bo vse skupaj že prepozno, ali pa tudi ne, vendar se boš moral tokrat potruditi predvsem ti. Najbolje bo, da se prenehaš slepiti in končno pogledaš resnici v oči. LEV Ona: Sprejela boš zanimivo povabilo, saj si od njega obetaš veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Prijateljičina informacija ti bo docela zbistrila trenutni položaj, ki nikakor ni slab. On: Poskusil se boš približati tisti, do katere ti je sicer precej, vendar se ti je do sedaj zdelo, da nimaš nobenih možnosti za uspeh. Nad »rezultatom« boš presenečen tako ti kot tudi tvoji prijatelji. BIK Ona: Še vedno trmasto vztrajaš in si ne daš dopovedati, da bi stvar tekla tudi brez tebe. Pojdi raje na potovanje, saj te tam čaka zelo prijetna avantura. Poskrbi tudi za svoje zdravje, ki nikakor ni idealno! On: Postavil si si previsoke cilje in za njihovo realizacijo bo potrebna dobršna mera truda in predvsem realnosti. Nova ljubezen te bo popolnoma očarala, po drugi strani pa prinesla kopico problemov. DEVICA Ona: Ničesar ni tako stalnega, da se ne bi moglo porušiti. Zato se nikar ne delaj tako neprizadeto, ampak priznaj napako, ki si jo storila, saj ti bo le na ta način uspelo obdržati tisto, za kar si se dolgo borila. On: Prišelje pravi čas, da poskusiš zgladiti nesporazum, ki ti je prinesel obilo nevšečnosti. V začetku se bosta s prijateljico v mišljenju sicer razhajala, vendar bo konec tisti, ki bo odločal o nadaljnji usodi. Tale pujsa iz angleškega Loddiswella nima samo 2 imena Victoria 11. S svojim zadnjim materinstvom kar 31 mladičev - je zrušila britanski rekord iz leta 1 pujskov). KOZOROG DVOJČKA Ona: Prihodnji teden se bo nekaj premaknilo, pa najsi to zadeva tvoje ljubezensko življenje ali poslovnost. Vsekakor pa bodo spremembe vplivale predvsem na tvoj odnos do partnerja, ki bo nad tem nemalo presenečen. On: Ne odvračaj se od družbe, saj si je v tem trenutku pošteno potreben. Spodbuda prijateljici bi vsekakor koristila tako tebi kot tudi njej. Zapletel se boš v avanturo, iz katere ne bo enostavnega izhoda. TEHTNICA Ona: Čeprav bo vse skupaj videti še tako nedolžno, si bo nekdo to razlagal popolnoma napačno. In še tako majhen namig si bo predstavljal kot odkrito ponudbo. Seveda pa je morebitna zveza odvisna predvsem od tebe. On: Doživel boš precejšen poslovni šok, vendar ni nobenega razloga za paniko. Položaj se bo prej ali slej umiril. Povsem drugače pa bo na poslovnem področju, kjer se ti obeta pravcata avantura. VODNAR RAK Ona: Slabo razpoloženje ti bo pokvarilo lepe načrte. Toda nikar se preveč ne jezi, saj bo tvoja osamljenost le kratkotrajna. Nekdo si že dalj časa prizadeva, da bi se prerinil v tvojo družbo in končno mu bo uspelo. On: S prijatelji se boš pošteno zapil, naslednji dan pa boš preklinja! jutranjega mačka. Poklicala te bo nova znanka, ki se je najprej ne boš spomnil, pozneje pa ti bo vse skupaj prav kristalno jasno. ŠKORPIJON Ona: Začelo se bo obdobje, ko ti bo ljubezen med najvažnejšimi stvarmi v življenju. Toda vseeno bi bilo dobro, da bi vsaj deloma poskrbela tudi za druge stvari. Drugače se ti bo v prihodnosti kaj slabo pisalo. On: V nekaterih stvareh si preveč prepričan vase, kaj lahko pa se ti pripeti, da se ti bo vse skupaj pošteno izjalovilo. Malo manj govori in več delaj, saj bodo tvoja dela govorila kar sama od sebe. RIBI Ona: Namesto da se mučiš s preteklostjo, se | pogovori o svoji prihodnosti. Sicer si že veliko zam° Ogo5‘ . še vedno ti lahko uspe. Popazi malo na svoje Pre^ j I čustvene izlive, drugače bo hudo... On: Pazi na svoje besede, predvsem ne govori o I se lahko obrnejo proti tebi. Nekdo se ti bo na poskušal maščevati, zato se nikar ne zanašaj na svoj zvezdo. Ona: Uspelo ti bo zaplesti stvari, ki so v bis^0 preproste, zato se nikar ne čudi, če se bodo P1^ na tvoj račun. Nekdo pa se vendarle ne bo smejah : raje izkoristil ponujeno priložnost. On: V tednu pred teboj te čaka cel kup n0P uar|0 I dogodkov, ki jih boš po temeljitem premisleku veno $ strniti v razumljivo celoto. Šele takrat se boš zave s stvarjo preveč odlašal. Pohiti! Ona: Zaupala se boš človeku, ki ti je nekoč že po11^^^ se časi od takrat temeljito spremenili, takšna pa bo tu reakcija. Potrebno se bo odločiti ali odnehati za ^0^ On: Ravnal boš predvsem po svojem preudarku, a slabo, če bi včasih poslušal tudi kakšen dober nas^0 ^ gre sicer čisto dobro, toda vprašanje, kako dolgo o Najboljši odgovor veš ti sam. Ona: Po napornem tednu se ti bo odvalil kar* aprili Rešila se boš nadležnih znancev, poleg tega pa .n0i0^ nekoga, ki ti bo v prihodnosti še dosti pomenil. Vec P nameni svoji zunanjosti! On: Namesto da bi pametno molčal, se boš na asio^ širokoustil, kar ti bo nakopalo obilico težav na P pri' področju. Pa tudi v ljubezni se ti ne obeta nič dobraP raje tistega, kar že imaš! yggtoik 17. februarja 1994 stran 13 za vsakogar nekaj Obnašanje mačk je lahko razložiti Prisegam vam: življenje, povhru pa še z mačko, to je nek j čisto neverjetnega! (Rainer Maria Rilke). .. «knn- Pesnik nam je pomagal, da si lahko živo predstav jamo skup nost človeka in živali. Da pa nastanejo težave tudi pr 3 bi ših prijateljstvih, ve vsakdo, kije prerastel otroški vr e . Vendar torej med človekom in živaljo vedno teklo vse ga tudi tu velja, da razumeti pomeni odpustiti. ,nnčaiu Če imate prvič doma mačka, vas bo pri njegove maMeia v začetku marsikaj motilo. Kriva ni žival, ampak vi. K J ‘ obnašanja, z vsemi kapricami vred, zanesljivo se ne p dovolj. Mačje veselje... Za hišne mačke so ljudje, jasno, nekakšne velike mačke. Zal kmalu opazijo, da ljubi dvonožec ni ravno popoln, da na primer prav slabo lovi miši. Če ima maček možnost priti v naravo, se pravi na vrt, bo porabil svojo lovsko veščino, da dvonogega prijatelja razveseli s plenom, po možnosti še z živim. To je poskus, predreti človekovo nezaupljivost. Končno tako delajo tudi mačje matere, ko želijo mladiče naučiti lova. Plemenito dejanje torej pohvalite, ne pa da mačka grajate, še najmanj z zgroženim Fuji Plen nevpad-'jivo odstranite, tudi vam ni vtoč, če so ljudje brezbrižni do vaših daril. Kadar mački kot nori švigajo po vaši dnevni sobi, se raje ne vmešavajte. Vsi mački preganjajo prikazni, to je nekaj čisto normalnega. . Brskanju v mačjem stranišču se ni mogoče izogniti. Tudi na prostem mački zakopljejo, kar )e odveč. Ne pritožujte se to-Ieh če nekaj vsebine pristane mnaj ljubljenčeve latrine. Na ^^^du po vrtu bo imel ma-ek po vsej verjetnosti tudi ze-vnjavne in rožne gredice za s ranišča in jih temu primerno v Najbolje bo, če mu nLP°stavite zaboj s pe-to ne bo zadosto-. zavarujte gredice z vr-°’ na kateri visijo trakovi iz a um’nijaste folije. Če je vaša mačka klepetulja, se boste zabavali. Če ste naleteli na posebno zgovorno zver, se pripravite na čisto posebne zvočne dogodke. Mački znajo reči precej več kot mijav. Piskajo, brundajo, nergajo, krulijo, cvilijo, mrmrajo. Sele ko se navadite odgovarjati na vsak njihov komentar, imate lahko zadnjo besedo. .. .in mačje frustracije Ljudje kažemo različne muhe, torej sme tudi maček od časa do časa pokazati svoje slabo razpoloženje. Že ve, zakaj. Če se vaš maček kar naprej umiva, gre morda za kazanje zadrege, ne le za potrebo po čistoči. Pazite, ob kakšnih okoliščinah maček pretirava s higieno, morda bi kazalo spremeniti bivalno okolje. Ko se maček nenadoma začne izogibati priljubljenemu spalnemu kotičku, to še ni razlog za preplah, če se sicer vede normalno. Mački so pač takšni. Kjer jim je bilo všeč tedne, mesece, leta... tam pač naenkrat ni več dobro. Morda je na njihovo mesto kdaj sedel kdo, čigar vonja ne prenesejo. Prave vedenjske motnje, denimo nenadno opuščanje higienskih navad, nastanejo pogosto zaradi sprememb v okolici' Poskusite ugotoviti, kaj je vašega mačka spravilo iz tira: selitev, novi ljudje, nove živali v gospodinjstvu, prestavljeno pohištvo .. .ali morda le kakšna mačja raztresenost. Čisto zgrešeno bi bilo mačka kaznovati. Če med vašo odsotnostjo mački razmečejo stanovanje, je to znak osamljenosti. Zlasti nekateri mački se hitro začnejo dolgočasiti in brezdelje je začetek vseh težav. Poskrbite, da se bo imel muc s čim igrati, uredite mu igralnico, se pravi: iz enega od prostorov odstranite vse kočljive predmete. Še bolje bo, če mu priskrbite družbo, če se le da mlajšega muca, da ga bo lahko vzgajal. Kadar pa maček doživi hud šok, denimo da komaj uide prometni nesreči ali besnemu psu, ga odpeljite kar k živinoz-dravniku, čeprav na zunaj ne kaže, da je kaj narobe. Na osnovi izkušenj je možno ublažiti dražljaje strahu. Pomagala bo tudi vaša nežna naklonjenost. To slednje je najboljši način, da preprečite marsikatero težavo, o katerih smo govorili. Pri tem moramo paziti, da ne postanemo nadležni. Kot ljudje tudi mački niso pripravljeni na crkljanje ali igro na ukaz. Po drugi strani pa, spet prav tako kot ljudje, potrebujejo dovolj pozornosti. Ravno ta samostojnost in s tem povezana močna osebnost sta tisto, kar ljubitelji mačk najbolj cenijo, zato jih je toliko v naših gospodinjstvih. Kuhajte z nami Zapečen por Por je zelenjava, ki jo uživamo predvsem v hladnih mesecih, od hladne pozne jeseni do zgodnje pomladi. Ta zelenjadnica ima vrsto odlik, pa vendar je pri nas skromneje razširjena zlasti po kmečkih vrtovih. Pridelava ni zahtevna, za zimsko uporabo ga uskladiščimo v kleti, kjer se dobro drži. Za pomladansko rabo ga pustimo kar na vrtni gredi. Močan in suh mraz sicer ožge liste, medtem ko stebla ostanejo. Ko zmrzal popusti, ga pulimo za sprotno uporabo. Kalorična vrednost pora je nizka, lOdag - 22 kalorij, ima pa precejšnje količine kalija, železa in vitamina C. Odklanjajo ga predvsem gospodinje, ki z njim ne vedo kaj početi. Še najbolj znana je pri nas porova prikuha ali ga uživamo kot sestavni del solate. Zapečen por je samostojna jed za kosilo, ki ga dopolnimo s kompotom iz suhega sadja (slive) ali drugim sadjem, ki je na voljo. Za 6 do 7 porcij zapečenega pora potrebujemo: 60dag skrbno očiščenih porovih stebel, 25dag šunke iz konzerve, 50dag skute, 2 jajci, 1 lonček kisle smetane, žlico olja za pekač, 1/2 zavitka zamrznjenega listnatega testa. Por operemo in odstranimo zunanje liste. Gornji del stebla prerežemo po dolgem po polovici in izperemo pesek, ki je lahko med stebelnimi listi. Nato ga narežemo na kolobarje, ki jih v manjši količini vode dobro pokrite kuhamo 25 minut. Pazimo, da se preveč ne zmehča. Odtajano listnato testo razvaljamo tako, da visi čez daljši stranici pekača. Nadev: Šunko narežemo na kockice ali ozke rezine, skuto stresemo v skledo, ji dodamo 2 jajci in 1/2 lončka smetane, solimo. Primešamo še šunko in nadev razgrnemo po testu. Na nadev damo kuhan in odcejen por, ki ga pokapljamo s preostalo smetano. Potresemo še s kosmiči masla ali margarine. Nadev prekrijemo s testom, ki visi čez rob pekača. Gornjo plast testa večkrat prebodemo z vilico ali zobotrebcem, da se ne napne. Spečemo in toplo ponudimo. Riž obdrži snežno belo barvo, če vodi, v kateri ga kuhate, dodate nekaj kapelj limoninega soka. Za riževe solate, rižote ali narastke uporabljajte dolgozrnati riž, ker ostane čvrst, suh in lepe oblike. Riž z okroglimi zrni, ki se rad razkuha, je primeren za enolončnice. Da se riž ne bo prijel dna posode ali prismodil, ga takoj, ko zavre, stresite v cedilo in do konca kuhajte nad paro. Voda, v kateri kuhate riž, ne bo prekipela, če rob posode namažete s maslom. Zele Pri kuhanju želeja bodite previdni, da ne bo začel vreti. Nevšečnosti se izognete, če takoj po tem, ko ste napolnili kozarce, potopite pokrovčke v kis in kozarce trdno zaprete. Če je žele preredek, ga ni treba vnovič prekuhavati, ampak ga za nekaj ur postavite v toplo pečico. Žele bo lepo porjavel, če drugo polovico sladkorja dodate šele potem, ko je že kuhan. Seveda pa morate paziti že, ko kupujete sadje, biti mora ravno prav zrelo. Glasbene ^ testvice J^Cast^^nske zabavne glasbe 4 Adams 5. ~ Klkl Dee + Elton John K And roi i nteve Harley P^LOgi DREAMS COME THROUGH - Meat Loaf »I Male0 rDon Henlc’'+ El,on John 7 sTVic ~Eros Kam““«tti ( ^as&^nske ZABAVNE glasbe l^SEu^-Čuki 7 ^BArLT's ^nd NI' Proiekt Tr*lav ^TlZlPAb^MiFranz nI^^GI ~ ^arr»jana Golavšek in Ljubljana Jazz Selection Kit Ne L® Naroda P'a *^ak 2^Ca7a R0NpA Z MARELOF ■ Ans. Gašperji »OGl. E AnsPm-Finka 2. ZvJ^Vai» x Linolej Poškodbe na linolejski talni oblogi popravite tako, da najprej izrežete poškodovani kos linoleja, prikrojite novega in ga po hrbtni strani premažete z vročim lepilom. Vstavite ga v izrezani linolej in nalepite. Dobro operite in pustite obteženo, dokler se lepilo he posuši in se vstavljen del dobro prime. Linolej z vzorcem boste lažje vzdrževali, ker je manjše madeže na njem težje opaziti. Linolej obri- Site z vlažno krpo, vodi za čiščenje pa lahko dodate tudi malo trdega mila. Vedeti morate, da vroča voda linoleju škoduje. Zelo umazana tla očistite s terpentinom, sperite s čisto vodo in takoj posušite. Šele nato površino pološčite. Zelo umazane površine previdno zbrusimo s finim smirkovim papirjem, površino skrbno očistite in v linolej vtrite laneno olje. Sredstva, ki jih dobite v trgovini, so hkrati čistilna in negovalna. Če boste oblogo redno negovali, bo čista in zavarovana pred prehitrim uničenjem. RADIO MV-MURSKI VAL-UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz) /ww h ^ehe Ufi - Ans. Borisa Razpotnika ’ ^MM) Mursko ^* ^‘bruarja 1994, na naslov Murski val, Pobota, za glasbene lestvice. ,K>n št, 7_____________________ _________________________ ^sèa I •mi natodn, l0^bavna lem ^'M ter ter naslov Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 9.15 Javne osebnosti o dogajanjih - 10.00 Poročila - 10.30 Kabaret - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12,30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 = 2 in 3 in 4 - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 14.30 Od vasi do vasi - 16.25 Obvestila - 16.3Q Poročila - 17.00 -Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 9.15 Gospodarstvo - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron, pa z marelof - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 8.30 Kje je kdo? - 9.15 Glasbene novosti - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 12.00 Poročila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo -, 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ja - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 V živo o ... - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ja - 9.15 Sedem -veličastnih - 10.00 Poročila -10.30 Pika na i - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -18.30 Poročila BBC-ja - Vključujemo Radio Slovenija. Platno Platnene čipke perete tako, da jih ovijete okrog lesene deščice in previdno pomakate v mlačno raztopino detergenta za fino perilo. Potem čipke odvijete, jih dobro izperete in z nerjavečimi ščipalkami pritrdite na podlago, da se Emajlirana posoda posušijo. i Če želite očistiti platneno vezenino, ne da bi jo prali, jo zdrgnite s kosom na pol posušenega kruha. Platno ne bo porumenelo, če ga zavijete v papir modre barve ali pa predal, v katerem ga hranite, pobarvate modro. Čiščenje te posode ni posebno zahtevno, vendar na njej kdaj pa kdaj ostanejo grdi robovi od presušene ali prismojene jedi. Ker emajlirane posode ne smete drgniti s preostrimi gobicami ali čistili, da ne poškodujete lošča, vrzite v posodo dve ali tri pesti surovih krompirjevih olupkov, napolnite z vodo in kuhajte toliko časa, da se olupki zmehčajo. Olupke zavrzite, vodo pa čez noč pustite v posodi; odstranila bo vso umazanijo. SESTAVIL MARKO NAPAST STAREJŠI AMERIŠKI FILMSKI ZVEZDNIK VITAMIN, KI PREPREČUJE VNETJE ŽIVCEV PEŠEC KRATICA DRŽAVE OREGON V ZDA NOTARJEV URAD SOL CIANOVE KISLINE STARO RUDARSKO MESTO OB IDRIJCI NAROD RUMENE RASE KOVINSKI TLAKOMER BREZ ŽIVEGA SREBRA i POSREDOVALEC PRI SKLEPANJU KUPČIJ NAŠA NEKDANJA PEVKA SRŠEN AMERIŠKA KUKAVICA POŽIREK TEKOČINE NEBESA, PARADIŽ CEKIN, DUKAT SILIČU AVSTRIJSKA CESARICA DEL TV NAPELJAVE KLADA ZA SEKANJE DRV OTOK PRED SEVERNO OBALO ŠPANUE GRŠKO GOZDNO BOŽANSTVO, FAVN AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANUE TISKANA IZDAJA MAVRSKO MESTO IZUMITELJ PARNEGA STROJA (JAMES) PREDLOG PODLOŽNIK V STARIH ATENAH OBOROŽEN NAPAD NA POLITIKA ITALIJANSKI POPEVKAR (MASSIMO) POLJEDEL- SKI VLAČILEC Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): Poitier, odbojka, dostava, ale. Rab, Tina, de, KN, Leo, A, akord, Rusalka, srk, Al, tiara, 1, veranda, ol, stas. stran 14 vestnik, 17. februarja^ podlistki Spomini na organizacijsko delo v Prekmurju Vladimir Škerlak c) vsi člani so bili nekdanji dijaki soboške gimnazije; prav zato, ker so bili vzgojeni v provincialni šoli, se je v njih ustvaril čut za skupnost, č) soboška gimnazija je dijakom vcepila pripadnost k slovenstvu, ne glede na socialne razlike, d) člani so bili pripadniki različnih političnih ali vsaj taktičnih usmeritev, zato je bila miselnost članov vitalna, razlike v mnenjih so jih spodbujale k delu. Konkretneje povedano: program sedanjega kluba študentov bi bili morali izločiti iz splošnih smernic Skoja. Glavna pomanjkljivost sestanka dne 19. oktobra 1984 je, da se to ni zgodilo. 5.) Vprašanje frakcij V KPA smo se vsi strinjali, da mora biti glavno delo usmerjeno navzven, z akcijami. V šestih mesecih mojega predsedovanja so bile štiri akcije: izdaja zemljevida, gimnazijska akcija, priprave za ustanovitev muzejskega društva in objava članka o vrednosti slovenskega jezika v časopisih. Klub je leta 1935 nadaljeval akcijo za gimnazijo, leta 1936 pa izvedel akcijo za knjižnice. Ne razumem, zakaj potem ni organiziral akcije za popravek davčnega količnika. Ta bi bila za kmete izredno koristna, njena utemeljenost pa je bila kar matematično dokazljiva. Glede internega dela pa je obstajalo vprašanje, Čemu naj se da prednost: splošnemu političnemu in ekonomskemu izobraževanju ali marksistični vzgoji članstva. Jaz sem menil: kdor se hoče »izgrajevati«, naj se vpiše v »Mladi Triglav«, v »Njivo«, v »Borbo«, pri nas □ □□□□□□□□ ■■■■■■■■■■ □ □□□□□□□□ □ □□□□□□□□ B B □□□□□□□□□ □ □□□□□□□□ H ■rfK B □□□□□□□□□ □ □□□□□□□□ B -* B □□□□□□□□□ □ □□□□□□□□ BBBBHB □□□□□□□□□ _________________FINEA________________ PODJETJE ZA GOSPODARSKO SVETOVANJE d.o.o, PE MURSKA SOBOTA V sodobnih razmerah poslovanja potrebuje vaše podjetje učinkovito podporo finančne in računovodske funkcije. V ta namen vam na osnovi večletnih izkušenj in upoštevanja najnovejših predpisov ponujamo: - računovodski servis (izvajanje računovodske funkcije) - finančno in računovodsko svetovanje Prepričajte se v strokovnost in zanesljivost naših storitev! NAŠE ZNANJE - VAŠ USPEH Finea d.o.o., PE Murska Sobota, Kardoševa 1, 69000 MURSKA SOBOTA, tel./fax:(069) 21-369 pa moramo ohraniti strankarsko in svetovnonazorsko neopredeljenost. Moj brat je bil bolj naklonjen izrazitejši idejnopolitični usmeritvi. Hotel je imeti »čist zrak« v klubu, možnost za nemotene razprave o dialektiki, teoriji skokov, prehodu kvantitete v kvaliteto. Nasprotno sem pa jaz rekel: kdor hoče doseči kak organizacijski uspeh, mora imeti predvsem čut za tisto, kar ljudi združuje, ne pa napenjati vprašanj, ob katerih se mnenja ločujejo. Rezultat teh razlik je bil, da. v klubu - vsaj do leta 1936 - ni bilo izrazitih svetovnonazorskih predavanj, toda tudi poskusov za zbliževanje s svetovnonazorskimi katoliškimi ideologi ni bilo. Ugibanje o kakih frakcijah v klubu je torej brezpredmetno. Kako je bilo po letu 1936, ne vem. IX. SKLEPNA MISEL »Okrogle mize« 19. oktobra 1984 nisem v celoti negativno ocenil. Med njene pozitivne, zelo pozitivne dosežke spada predlog gospe Metke Fujs in dr. Otona Norčiča, naj se gradivo o Klubu prekmurskih akademikov zbere in objavi v zborniku. To poročilo bo koristna podlaga za bistveni del zbornika. Zasnoval sem ga na listinah v svojem arhivu, na svojem dnevniku in - seveda - na osebnem spominu. Samo: pohiteti je treba, ker spomini bledijo, predstave se spreminjajo, ljudje, tudi mlajši, pa odhajajo. Svojim naslednikom želim pri pisanju naše pokrajinske zgodovine veliko uspeha. KONEC Glavni steber islamske revolucije so revne kmečke množice, ki zaradi svoje obupne revščine pod šahovim režimom v novem režimu niso ničesar izgubile. Te množice, zaprte pred zunanjim svetom zaradi meja, cenzure in nepismenosti, ki dosega v Iranu vrtoglave številke, iščejo opoj v veri, v veri v osvobajajoče trpljenje, z nasmehom na ustnicah umirajo na bojnih poljih in tako najdejo tisti večni raj v Alahovem objemu. Večer pred odhodom sva po ogledu mestnih znamenitosti - kraljeve palače, ki ne kaže več nekdanjega blišča, ter lepega pokritega obokanega mostu čez reko Zajan-deh - prebila v majhni restavraciji. Družbo nama je delal mlad študent, ki sva ga srečala na obhodu skozi mesto. Šele tu se je delno otresel strahu, da bi ga videle neprave oči v družbi z osovraženimi tujci. Bil je eden tistih, ki je izražal previden dvom o oblasti. Želel si je le povsem preprostih stvari: potovanja, radia, tujih filmov, več svobode. .. skratka to, kar so bile tudi naše skrivne misli pred desetletji. Najin naslednji cilj je bil Širaz. Nočna vožnja je minevala v spokojnem miru, če odštejem že običajne preglede avtobusa na pomembnih križiščih in vstopih v mesto, ki so jih stražili vojaki revolucije. Vojaki so se z naperjenimi brzostrelkami mrkih pogledov molče sprehodili skozi avtobus. Prvi neprijetni občutki so že minili, ker ob pregledu potnih listov ni bilo nikoli težav. »Jugoslovani« smo bili poleg Japoncev eni redkih državljanov, ki za potikanje po Iranu nismo potrebovali viz. Mesto, ki leži 1600 metrov visoko v oazi sredi gora, ni bil najin končni cilj. Zanimale so naju predvsem razvaline 60 kilometrov zunaj mesta. Sedaj razvaline, včasih pa središče najmogočnejše države sveta. Perzija se je rodila nenadoma kot meteor na starem antičnem nebu. Toda bleda meteorska svetloba se je spremenila v zvezdno, ki je s svojo sijajnostjo za stoletja prerasla mogočnost in lepoto tedanjih antičnih dežel. Združitev medijskega in perzijskega kraljestva na tem prostoru v 6. stoletju pred našim štetjem je bilo rojstvo meteorja. Z uporom Kira, vladarja enega od perzijskih plemen, se začne žarje-nje zvezde Perzije. V borih tridesetih letih Kirove vladavine se na tem prostoru pojavi cesarstvo, ki do tedaj ni imelo primerjave. Obsegalo je Iran, Mezopotamijo, Sirijo, Egipt, Malo Azijo in zahodno Indijo. Držati skupaj tako različne narode in kulture je zahtevalo vladarja genija, in to je Kir nedvomno bil. Skrivnost vladanja ni bila samo v vojaških zmagah, ampak tudi v zvitosti, podkupljivosti in tolerantnosti do novih ver. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da to ni bil zgolj roparski pohod, ki ruši stare kulture, da bi poudaril in povzdignil svojo. To cesarstvo je bilo sinteza različnosti pod močnim in razsvetljenim despotom, briljanten zgled vzhodne civilizacije, ki prav ničesar ne dolguje zahodu. Zgled za pronicljivost vladarja so Židje, ki so kralja Kira hvalili kot rešitelja, ker jim je dovolil vrnitev iz babilonske sužnosti. Obvladovati ta ogromen prostor, ki je od vzhoda do zahoda meril 5000 kilometrov, v smeri sever-jug pa 800 do 2500 kilometrov, je bilo naporno delo, ki je zahtevalo nove ter izboljšavo starih metod. Dežela je bila razdeljena na province, ki so jih vodili sa- trapi, ter povezana z$„ učinkovito konjsko p°st°' daljo 5000 kilometrov so . njeniki obvladovali v SS' do devetih dneh, to P6 L danes prav zavidljivi o ■ Kralj je imel povsod svoi in'ušesa, svoje vohune,, ga obveščali o vsem^ nju. Pravilna informad/6 T¡ tako kot danes že P1^*/ letji dragoceno blago, sl, kralj plačeval z zlatom lahko pravilno odmenl6’^ odstranil nepravičnega^ trapa, utišal nezadov h bodisi z denarjem, z mečem, se pravočaS" $ pravil na vojno... moč je dosegla P^.i,1 vodstvom vladarja ^1,.^ je vladal deželi od 522. j 486 pr.n.št. Ta je že zrahljano cesarstvo Pu.,¿ utrdil in povečal. Za m osvajanja si je Dare!f$ Evropo, kjer je leta pri Maratonu doživel P ¿ raz. Za Grke je biH $ membna zmaga, za “ samo nepomemben ^ Prav Dareju se zahvaliti, da toliko tični Perziji. Do P°P°ZmP je zavedal, da je kralj j, je dal vse svoje večje zabeležiti v trdno ska.\$ nejše rodove. S to sV°lo0^ Ijitostjo, nekateri napi61 v več jezikih, je ze°^ delo arheologom. P° reja začne perzijska bledeti. Svoj prvi zatonil imperij z letom 334 Pj'nneCj Aleksander Veliki, ^ce L škega filozofa Aristo^^ svojem vojaško-razis^ pohodu pokori Perzijo,^ padu Grkov pa jzp J o Perziji neupravičeno ^ Vodijo jo »izgubljen6 ^ stva«, Parti in za njim'^e^ V tem času je bila Per™ pravi tekmec in PlC Nadaljevanje P1 . Za primerjavo lahko navedemo še besedo »liba«, s katero na Dolenjskem in Štajerskem kličejo gosi ali race. V okolici Vipave je Rjavec našel to besedo kot sinonim za kuro (po Valjavcu navaja še »libek« za gos). Hubschmid opozarja našrboh. »laba« kot ime za prašiče in hrv. »laban« kot ¡mo za v°le in domneva, da izvira slov.—hrv. »laba« iz ilirščine, ter da je s švic.-nem. »lobe« v neposredni zvezi. Ali je mogoče reči to tudi za navedene slovenske izraze, ostaja vprašanje. Vsekakor je zanimivo, da je »lobe« v klicu »kupinarja«, z »liba« pa kličejo perutnino. Čeprav se sorodne (ali samo po zvoku podobne) besede skoraj povsod uporabljajo za živalska imena, bi kazalo vendar pretehtati domnevo W. Wiore. Ta je v razpravi o glasbi v alpskih deželah domneval, da je bila beseda »lobe« nekoč začetek pastirskega proš-njega klica in da torej ne pomeni samo ime krave, niti ni samo vabilni klic. Beseda bi torej jezikovno in glasbeno spadala k arhaizmom v alpskih deželah. Melodija kupinarskega klica je sestavljena iz ponovitev terce, se spušča navzdol in se konča s kadenco, ki je podobna jodlanju. Tonsko ogrodje je iz petih tonov. Stilno podobno zvočno tvorbo smo našli na Kosteljskem. Tam je bila navada, da so pri žetvi stelje dekleta klicala s hriba na hrib. Besedilo so deloma improvizirala, po vsebini pa spada med zbadljivke. Tak način petja - klicanja imenujejo Kosteljci »djačenje«. Beseda prihaja iz srbohrvaščine. Naj še omenimo, da ima podobno melodijo pesem na Veliki petek, ki je bila zapisana med kočevskimi Nemci. Tako klic »kupinarja« kakor »djačenje« vsebujeta značilnosti, po katerih jih lahko prištevamo med arhaične. Že prej smo večkrat ugotovili sorodne poteze v ljudski glasbi Prekmurja in Bele krajine, čeprav sta pokrajini daleč narazen in do medsebojnih stikov ni moglo priti. Sorodnost bi mogli razlagati kot ostanek iz sta-roslovanščine ali staroslovenščine v ljudski kulturi, če ni celo starejša. »Kupinar« kot poklic ni nekaj starega v slovenski ljudski kulturi in torej tudi njegov klic sam po sebi ne more biti starina. Besede »lobe--loub« bi mogle biti ostanek, izposojenke iz govorice staroselcev (ker najdemo zvočno po- dobne v Švici), po glasbeni strani pa spada klic »kupinarja« vsekakor med najstarejše glasbene tvorbe našega izročila.«0® Gornji prikaz je vsekakor zanimiv, vendar dvomimo - skupaj z Vilkom Novakom - da je to že dovolj za sklep o povezanosti »kupinarskega« klica z nekakšnimi alpskimi arhaizmi. Sicer pa tudi Zmaga Kumer opozarja, da je to še povsem odprto vprašanje, ki ga je treba še raziskati. Za nas je v zgoraj omenjenem »kupinarskem« klicu še posebno zanimiva melodija, saj ugotavljamo, da gre za podobnost s klici »kupinarjev« na Madžarskem. O kupinarskem klicu zasledimo v Etnološki topografiji slovenskega etničnega ozemlja za slovensko Porabje poročilo avtorice Marije Kozar-Mukič, ki pravi: »Pred drugo svetovno vojno je bila v slovenskem Porabju zelo razširjena trgovina z jajci. Glavni odkupnik je bil Oddn Lang, trgovec in prevoznik v Monoštru. Vasi je obiskoval s konjsko vprego, se ustavil v središču vasi in zakričal: ’Ua! Haho!’ Vaščani so vedeli, da je prišel ’kupinar’. Lang je jajca preprodajal v notranjosti Madžarske, pa tudi v Avstriji (Modinci - Mogersdorf). Od petdesetih let odkupuje jajca kmetijska zadruga oziroma zadruga AFESZ (proizvodno-prodajna zadruga).«M Informatorji so mi povedali, da so renkov-ski »kupinarji« klicali takole: »Ua-ua-ua..., ženske, piceke, bilice, mate?« V pomurskem Vestniku pa imamo zabeleženo, da so po med-žimurskih vaseh kričali: »Lovi majka piceke!« Ferenc Magdič, ki je bil sam nekoč veliki »kupinar«, je novinarju Vestnika hudomušno pristavil: »Medžimurke, med njimi so bile nekatere kar lepe ženske, so nam prinašale perutnino in jajca.«<12> Zopet drugi »kupinar« se spominja naslednjega klica: »Ua-ua... ženske, nesite piceke, bilice, gouske, reče!« Pri klicih ugotavljamo, da so »kupinarji« v Medžimurju klicali v hrvaškem jeziku, kar nam potrjuje tudi klic madžarskih »kupinarjev«, ki so na Hrvaškem prav tako klicali v hrvaščini. Klici prekmurskih in madžarskih »kupinarjev« lepo kažejo, kako so se eni in drugi znali prilagajati okolju. »Kupinarske« poti Ker smo v enem od prejšnjih poglavij obširneje spregovorili o »kupinarskih« poteh po Medžimurju, je prav, da v tem poglavju podrobneje prikažemo »kupinarske« poti po Prekmurju. »Kupinarji« so si Prekmurje razdelili v dve geografski območji, in sicer na Goričko in Dolinsko. Po Prekmurju so hodili nakupovat oziroma nabirat perutnino in jajca že pred prvo svetovno vojno. »Kupinarske« poti se niso bistveno spremenile tudi po njej. Sprememba je nastala le z nakupom koles sredi 30 let, tako, da so delo sedaj opravili hitreje in v enem dnevu so lahko obhodili več vasi. Pred pojavom koles so se dostikrat na pot odpravili že prejšnji dan popoldne ali zvečer in na poti tudi prespali. »Kupinarske« poti so bile naslednje: 1. Renkovci-Lipa-Odranci-(Dolnja, Srednja, Gornja) Bistrica 2. Renkovci-Radmožanci-Genterovci-Ka-movci-Dobrovnik 1 1 t t 1 l r C 3. Renkovci-Ivanci-Bogojina-Fil°v)' ^c Strehovce niso šli, ker je bil tam doni«11'1 Pi"ar«) • 4. Renkovci—Gančani—Lipovci—st3p «» Marija KOZAR-MUKIČ: Slovensko - Szlovčnvidčk. (ETSEO-20 stol.). Ljubi)3 s zadraznik V ató 2’ Kosi 11 <3:4>’ ^ . Domžalami. Prihodnjem kolu igra Pomurje doma z ^ Novo mesto T tekmovanju druge državne moške kosarkars ' larnem času se j ’ W° Aono z 78:74 šele v P«^^ je ^bo izvajaj O^011*®1®neodločeno 67:67. Glavni™^ “Psta bila Pisar m Ban Í u“* d»'«)- Najboljša v ekipi Radgone 6 točkami. . Radgona v „ prvenstveiii tekmi slovenske kadetske ta^®'^ Najbgoljši strehi s tok- derbiju premagala Pomurje z ter Nore« 35, S»^^ *1’ Gomboc 19 in Burjan 12 « * ,c 9 m Zver 8 za Pomurje. košarki je zmagala *paošn^-nskem Prvenstvu "‘TnŠI^OŠ n. Najboljša strelka jt h»la • “ Murske Sobote pred OS L „ anjko) Gorcanova s 33 točkami. (Z. Tibaut, B. Dom J Občinska nogometna zveza Lendava - ^Mno ocenili svoje delo 9 Otonova?' Sep Glinške nogometne zveze Ocenili dosedanje delo m u8otovii na območje v Sloveniji, so ugodn strokovno ter Število 'j nekaterib klubih delajo na 1 d ednik ONZ Len ^arkoIP1^ na tekmah ni zmanjšalo- Pr®dei s katerimi se P sv0P PM pa ¡e tudi opozoril na nekater menda da je kak n°8onteta'U sre£uiejo Večina razpravljalce J Poudarili so, da di nam?»- v naPredovala, kar je zlasti razveselj • . |cev in leto-'S® \Prihodnje večjo skrb vzgoji 'etih zmj^ko tekmovanje za mlajše in stare’ ■ irau tekmovanje v o «ki ligi P®'161'0' Prav tako bodo letos orga ^^ bo Pt^Kt^ ^ ^onteta- Dogovorili so se, marca, v drugi ob 'n todet«v v™' °bčinski in mladinski ligi začel ‘ d^0 novega zako -obdavS1 '8' pa 24' aprita- Kritizirali so tu* “ Jtke športnih ^a™ la rij, kat J P°8odbeno delo, potovanja in druge iromašuje že tako p bistva P?" hud udarec za slovenski šport ° °Winske zveze o n ^anizir? SP?rtno dejavnost. Potrdili so Predl°8 °m, to je, da « P davita jin°St' nogometnega tekmovanja v - , xavna liga pa del' stopini jga zmanitana 12 ali 14 moštev, druga podelil' Pr,zna -‘ P° 14 moštev. Ob tej priložnost' s°delavcem m klubome-?08°metne zveze Lendava zaslužnim 8 Dogar 'Z Turni , Ib? S° preŽ'i: Mton Sep iz Turnišča, J vasi, ki praznuje -étnico 1Z Crenšovec, NK Olimpija iz Do g ’ ta NK Kapca, ki slavi 20-letnico delovanja. F. M. ^^80 državna rokometna Hga lagala le Pomurka ni w „ ^M®?!8*® kolu prvenstva v drug' ^mala Zagorje “buz6'' 3’ ^Itelci o $ato>vec v Murski Soboti i?®m. 8 5 okreša 5- . 9 (14:9) • Kav« n P°taurk0-. Petek 7, Husar 6. Škr^" RadgonO s 1 in belcih £edekov'č 2- Radeče je P16?®8}“* Bratkovič 2- '^ ici za £>W' Javernik7, Klun 5, ^^olet z ^^"ca 2 in M«. Ca >e v Mutsk' Soboti P v n !Č 3 Horvat 3, M »- Čemela 5, Sečko 4, L. Sapač £ ^ena. 2- Tekma med Krogom in Celjem je P 1. DOL - moški VIGROS P. Olimpija Kamnik LJUTOMER Pionir Žirovnica Bled Granit Topolšica Fužinar 15132 15132 15105 15 87 14 77 14 77 15 69 15 510 15 411 15 1 14 41:10 26 41:1426 34:23 20 31:26 16 28:2414 24:2814 23:31 12 21:39 10 19:37 8 13:43 2 II. DOL - moški Šempeter 13121 37:5 24 Olimpija II 1312 1 38:10 24 PAN Kovinar 1311 2 35:14 22 Črnuče 13 9 4 30:1618 Izola 13 8 5 28:1716 CLAUDIA SHOP 13 7 6 24:22 14 Braslovče 13 6 7 26:22 12 Intes 13 4 9 15:29 8 Pionir II 13 31012:30 6 Mežica 13 310 12:32 6 Salonitu 13 31011:32 6 Mislinja 13 013 0:39 0 II. DOL - ženske ŠOK Vital 12 12 0 Triglav 12111 Cimos II 118 3 Prevalje 11 8 3 POM. MLEKARNE 12 6 6 Kropa 11 5 6 Šoštanj 12 48 Taboril 12 4 8 Mežica 11 3 8 Rogoza II 12 210 Ptuj 12 1 11 36:3 24 34:9 22 27:1016 29:15 16 21:2212 18:23 10 15:26 8 14:28 8 13:28 6 12:32 4 10:33 2 III. DOL - moški Turbina 13121 Domžale 13112 IGMHoče 13 9 4 Vuzenica 13 8 5 Fužinar II 13 8 5 Celje 13 8 5 Šempeter II 13 6 6 RADENCI 13 57 POMURJE II 13 5 8 RTC KRANJC 13 2 10 Topolšica II 13 2 11 Ptuj 13 012 37:8 24 36:11 22 32:1718 26:1716 29:1916 27:2316 23:23 12 22:2510 18:2510 14:32 4 6:36 4 2:36 0 III. DOL - ženske Ruše 9 9 027:1 18 ŽIBRAT 972 23:11 14 Črna 8 5317:1010 Vitanc 8 5316:1510 Šempeter 9 4516:16 8 Celjell 72 5 7:15 4 Rogoza III 817 5:21 2 POMURJE II 80 8 2:24 0 I. ZNTL - moški ARCONT 981 47:16 16 Olimpija 871 46:1014 Tam G. V. 96338:2512 POTROŠNIK 95439:2410 Ilirija 8 5327:2910 Novotehna 9 2722:41 4 Vesna 9 2715:47 4 Melamin 90911:52 0 Nogomet--------------- Seminar za trenege V soboto, 19. februarja, bo v osnovni šoli v Beltincih seminar za nogometne trenerje, ki ga organizira Nogometna zveza Slovenije. Seminar, ki ga bosta vodila dr. Br-tanko Elsner in Marko Pocrnič, je za vse trenerje, ki vodijo moštva na tekmovanju, obvezen, saj je le z udeležbno mogoče dobiti licenco. Tisti trenerji, ki se seminarja ne bodo udeležili, tudi ne bodo mogli voditi moštev na prvenstvenih tekmah. Seminar se bo začel ob 8.30 uri. NK Potrošnik Beltinci Nogometaši Potrošnika so se vrnili s skupnih priprav v Medulino, kjer so odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem. Rezultati - Potrošnik : Uljanik 4:1 (Cener 2, Džafič in Škaper), Potrošnik : Cibajlija 0:1, Potrošnik : Reka 1:2 (Škaper). V nedeljo pa sta se moštvi Nafte iz Lendave in Potrošnika v Beltincih razšli z neodločenim rezultatom 1:1. Strelca golov sta bila Škaper za Potrošnik in Herceg za Nafto. Škaper je zastreljal enajstmetrovko. NK Gramatex Turnišče Nogometaši Gramatexa iz Turnišča so bili na skupnih pripravah v Vrsarju, kjer so odigrali nekaj prijateljskih tekem. Rezultati - Gramatex : Vrapče 1:0 (Vbrdš), Gramatex : Croacija Džakovo 1:1 (Kdveš 11 m), Gramatex : Feri-canciO:1 in Optimizem : Gramatex 0:2 (Dominko, Rous). NK Nafta Lendava V prijateljski nogometni tekmi je lendavska Nafta gostovala v Križevcih na Hrvaškem in z visokim rezultatom premagala domače 15:2 (Herceg 3, Rob 3, T. Novak 2, Hozjan 2, Zver, Bukovec, Hranilo-vič, Baša in Ferletič po enega). Na gostovanju v Beltincih pa je Nafta s prvoligašem igrala 1:1. Nogometaši Nafte so tako pred pričetkom prvenstva pokazala solidno formo. V prvi finalni tekmi druge evropske namiznoteniške lige je reprezentanca Grčije v Radencih premagala reprezentanco Slovenije s 4:3. Odločilno je bilo srečanje dvojic, kjer sta Robert Smrekar in Komac nepričakovano izgubila z 1:2. Tekmo bi lahko odločil v korist Slovenije še Komac v zadnjem srečanju, vendar priložnosti ni izkoristil, saj je imel vse do 14 točke v tretjem nizu pobudo. Izidi: Komac : Creanga 0:2, Kovač : Kordu-tis 2:1, Smrekar : Cioca 2:0, Smrekar-Komac : Creanga-Kordutis 1:2, Kovač : Creanga 0:2, Smrekar : Kordutis 2:0 in Komac : Cioca 1:2. Fotografija: N. Juhnov PKL - moški Rezultati -12. kolo Lindau V. Sebe borci Petrovci : Maraton 50:54 : Ljutomer 69:51 : Sobota V. 0:2 Sobota V. 9 9 0 522:403 18 Maraton 11 6 5 576:608 17 IPC Sebeborci 10 5 5 565:554 15 Lindau 8 6 2 399:395 14 Ljutomer 9 5 4 486:498 14 Lindau V. 10 3 7 429:487 13 Petrovci 10 0 10 0:20 0 (KG) Namizni tenis Uhan in Rihtarič V avstrijski Radgoni je bil tretji mednarodni namiznoteniški turnir. Med 50 igralci so sodelovali tudi Radgonačni (člani Arconta) in dosegli lep uspeh. V mladinski konkurenci je zmagal Borut Juhan, Nino Jarc je bil tretji, pri članih pa je prvo mesto osvojil Boris-Rihtarič, Ivan Ocepek pa je bil tretji. • NK Bogojina Nogometaši Bogojine, član prve medobčinske nogometne lige, so odigrali prijateljsko tekmo z avstrijskim moštvom Laafeld. Gostje so bili boljši in zmagali s 3:2. Za Bogojina sta dosegla gola Vegi in Cener, za goste iz Avstrije pa Tratnjek (Gančani) 2 in Buzeti (Bakovci) enega. NK Mura Nogometni klub Mura iz Murske Sobote zbira ponudbe za oddajo v najem gostinskega lokala na igrišču. Razpisni pogoji so na voljo pri sekretarju kluba Vladu Banku (Tel. 31 650). V nedeljo se v Murski Soboti igra prijateljska tekma med pomurskima prvoligašema Muro in Potrošnikom iz Beltinec. Vestnik Nogometni klub Nafta-------------------- Zadovoljni z rezultati Nogometni klub Nafta iz Lendave, ki letos praznuje 60-letnico delova nja, se je po izpadu iz prve lige znašel v velikih težavah, tako da so mu nekateri napovedovali slabo prihodnost. Kljub vsemu so se v Lendavi znali organizirati in osvojeno peto mesto po jesenskem delu prvenstva v drugi državni ligi z eno zaostalo tekmo pomeni dobro iztočnico za nadaljevanje prvenstva, ko imajo ugodnejši žreb. Tako ima Nafta tudi lepe možnosti, da se poteguje za prvi dve mesti, ki vodita v prvo državno ligo. Seveda pa imajo težave z zagotavljanjem potrebnih finančnih sred štev, saj glavni in dolgoletni pokrovitelj Nafta doslej še ni podaljšala pogodbe, drugega pokrovitelja pa nimajo. Posebno skrb so na občnem zb°™ "f^T^ razPravi_ o vzgoji mladega kadra. Dosedanji rezultati kažejo, da delajo dobro. Zadovoljni tudi niso bili s sodelovanjem z nižiera zrednimi klubi, kar bodo morali v prihodnje izboljšati. Nujno pa bi potreboval! tudi pomožno igrišče. Na občnem zboru so sprejeli program dela in izvolili novi upravni odbor, ki bo izbral predsednika kluba. F. Bobovec Prva državna namiznoteniška liga----------------- Zmagi Arconta in Potrošnika V derbi srečanju so igralci Arconta v Gornji Radgoni prepričljivo premagali TAM iz Maribora, vendar šele po veliki borbi, saj se je kar pet partij končalo v treh setih. Robi Smrekar in Komac sta bila neporažena, pri čemer je Smrekar premagal najboljšega igralca gostov Revisza v tretjem setu s 25:23, čeprav je Romun že imel prednost 18:14. Ostala dva igralca Arconta sta ostala brez zmage. Potrošnik iz Murske Sobote je na gostovanju v Zalogu brez posebnih težav premagal Vesno, saj je dosegel vodstvo 4:0, nakar je Unger izgubil z najboljšim domačinom Pavičem, čeprav je v drugem setu povedel s 15:6. Benko in Benkovič nista dovolila presenečenja, zlasti je pomembna zmaga Benka nad Pavičem po zelo dobri igri. V naslednjem kolu igra Potrošnik doma z Ilirijo, Arcont pa gostuje pri Melaminu v Kočevju. ARCONT : TAM G. V. 5:2 (R. Smrekar : Grbič 2:0, Rihtarič : Revisz 0:2, Komac: Plohl 2:1, R. Smrekar-Komac : Revisz-Piohl 2:1, R. Smrekar : Revisz 2:1, A. Smrekar : Plohl 1:2, Komac : Grbič 2:1). VESNA : POTROŠNIK 1:6 (Pavič : Benko 1:2, Šemrov : Unger 0:2, Zakotnik : Benkovič 0:2, Pavič-Šemrov : Unger-Benko 0:2, Pavič : Unger 2:0, Šemrov : Benkovič 1:2, Zakotnik : Benko 0:2). V Radljah je bilo mladinsko namiznoteniško prvenstvo sveverovzhodne Slovenije . Oba naslova so osvojili igralci Potrošnika. Posamezno je zmagal Matej Petar, ki je v finalu premagal Mitjo Horvata z 2:1. Zelo dobro četrto mesto je osvojil Kocuvan, Solar se je uvrstil med osmerico. V dvojicah sta zmagala Petar-Horvat, Solar-Kocuvan pa sta se uvrstila med osmerico. M. U. Šah______________________________________________ Pomursko tekmovanje v Lendavi Šahovsko društvo Lendava je bilo organizator pomurskega prvenstva v šahu za dečke in deklice. Rezultati - deklice do 10 let: Maja Vučko (Beltinci) 5,5, Ines Kalamar (OŠ III. MS) 4,5, Anita Nonkovič (OŠ III) in Simona Vesel (GR) po 4 točke; do 12 let: Lea Mauko (Radenci) 9, Petra Hamler (Negova) 8, Neda Tompa (Odranci) 7 točk; do 14 let: Darja Glavač (OŠ III) 8, Branka Peršak (Negova) 7,5, Petra Smej (Črenšovci) 7,5 točk; do 16 let: Tinka Marič (OŠ III) 5,5, Petra Štumberger (Črenšovci) 5,5, Mateja Škrlec (GR) 3 točke. Dečki do 12 let: Aleš Lazar (Lendava) 7, Samo Hodošček (OŠ III) 6, Denis Bezjak (GR) 6 točk; do 12 let: Miha Gomboc (OŠ I) 8, Mitja Kovač (Bakovci) 7, Uroš Sajko (Kobilje) 6,5 točke; do 14 let: Tomaž Gregorec (Kobilje9 8, Aleksander Žekš (Lendava) 7, Simon Gomboši (Tišina) 6 točk; do 16 let: Ivan Mauko (Radenci) 8, Darko Glavač (OŠ III) 7, Branko Hrelja (Lendava) 7 točk. Tekmovanje so Lendavčani odlično organizirali. Najboljši bodo sodelovali na republiškem tekmovanju, ki bo v soboto v Mariboru. (Potočnik) Zmagal Boris Kovač V Moravski Toplicah je bil četrti »vikend šahovski turnir«, na katerem je sodelovalo 42 šahistov. Zmagal je Boris Kovač (Radenska-Pomgrad) z 8 točkami pred Danilom Harijem (Radenska-Pomgrad) 7, Igorjem Kosom (Radenska-Pomgrad) 7 točk. Benko je bil osmi, Režonja deveti, Vučko enajsti. Prva Števanečeva Na februarskem hitropoteznem mladinskem turnirju, ki ga je pripravilo ŠD Radenska - Pomgrad iz Murske Sobote je sodelovalo 14 šahistov. Zmagala je Lea Števanec s 6 točkami pred Martino Marič 5,5, Mitjem Kovačem in Jožetom Sedonjo po 5 točk. Badminton________________________________________ Terek enajsti V Trebnjem je bil je bil drugi mladinski turnir v badmintonu. Med 25 fanti in 18 dekleti so bili tudi tekmovalci Lendave. Najbolje se je odrezal Terek, ki je zasaedel enajsto mesto. Pri dekletih je bila najboljša Mirjana Nagy. Tekmovali pa so še Jože Kuprivec, Jože Lebar, Sanja Nagy in Natalija Petkovič. V nedeljo bo v Ljubljani drugi republiški pionirski turnir v badmintonu. (VS) Šah---------------------------------------------- Gerenčer soliden Najboljši šahist lednavske občine Jože Gerenčer iz Lendave, sicer mojster FIDE, je sodeloval na mednarodnem turnirju v Ženevi. Med 56 šahisti, med katerimi je bilo 11 velemojstrov, je zasedel solidno 30. mesto. Zbral je 4 točke. Madžarski šahovski velemojster Ivan Farago, ki sodeluje na mednarodnem turnirju v Mariboru, bo v soboto, 19. februarja, kot gost ŠK Rokada iz Lendave odigral v Osnovni šoli Genterovci simultanko. (F. Bobovec) stran 18 vestnik, 17. februarjaj iz naših krajev ■ KOBILJE - V čebelarskem društvu Kobilje-Dobrovnik je včlanjenih 33 ljubiteljev čebel. Člani imajo kar 251 čebeljih družin. Na nedavnem občnem zboru so potožili čez nizke odkupne cene medu, vendar zaradi trenutnih težav ne bodo obupali, saj bodo še naprej sadili medonosno drevje, spodbujali zanimanje za čebelarstvo med mladino, šli bodo na strokovne izlete, pripravili bodo srečanje s čebelarji iz Avstrije, s katerimi so lani navezali prve stike. Tli tudi zamisel o ustanovitvi čebelarske zadruge. (J. Z.) ■ RAKIČAN - V domu počitka v Rakičanu je 269 postelj, v njem pa so tačas 304 varovanci. Povpraševanje je torej veliko, cena oskrbe pa je mesečno od 26.000 do 43.000 tolarjev, odvisno od zdravstvenega stanja oskrbovancev. Potem ko bodo povsem uredili dom počitka v Lendavi, bo v rakičanskem domu nekaj več prostora, saj se bo več dosedanjih varovancev iz lendavske občine preselilo. (F. KI.) ■ DEKLEŽOVJE - Obnovitev gasilskega doma, ki so jo opravili lani, je stala 1,6 milijona tolarjev. Glavnino denarja so zbrali s krajevnim samoprispevkom, ki ga bodo plačevali še do 31. marca 1996. Prav zaradi zbiranja denarja za skupne vaške potrebe so v letu 1993 uspeli obnoviti še vodno črpališče, kar jih je stalo milijon tolarjev. S 500.000 tolarji pa je krajevna skupnost sodelovala pri stroških obnove farne cerkve. Pridobitvi sta tudi ulična razsvetljava in vodovodno omrežje v novem naselju v Sončni ulici. (J. Ž.) Naše srečanje Frizerstvo iz roda v rod Franc Magyar iz Lendave je začel s frizersko delavnico v Dobrovniku, zadnjih 25 let pa ima frizerski salon v Lendavi. Frizerskega poklica seje izučil v Ljubljani, šolo pa je končal v Kamniku, kjer je bila nekoč frizerska šola. Nekaj časa je delal v Ljubljani, nato pa je v Celju opravil mojstrski izpit in se odločil za samostojno obrt. V Lendavi je imel obrt do konca lanskega leta, od 1. januarja 1994 pa tradicijo nadaljuje sin Aleksander, ki je tudi ■ KOBILJE - Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku so učenci osnovne šole in kulturno društvo iz Kobilja pripravili krajšo slovesnost. Izvedli so recitale in zapeli nekaj pesmi. Kot častni gostje pa so v programu nastopile plesne skupine iz Zala-egerszega in moški pevski zbor ter ljudski godci iz Csestrega z Madžarskega. Prireditev, na kateri je imel krajši nagovor predsednik krajevne skupnosti Emil Bukovec, je uspela, saj je bilo veliko poslušalcev oziroma gledalcev. (K. Š.) ■ LENDAVA - Na posvetu predsednikov in poveljnikov gasilskih društev lendavske občine so govorili o novi gasilski zakonodaji in pomenu le- te ob novi lokalni samoupravi. O vsem tem je zbranim govoril poveljnik gasilske zveze Slovenije Tone Sentočnik. (J. Ž.) frizerski mojster. »Smo frizerska družina, saj sedaj dela v lokalu tudi moja sestra. Skupaj nas je zaposlenih 8. Imamo moški in ženski frizerski salon. Vanju prihajajo tudi gostje lendavskega termalnega zdravilišča. Jaz sem se poklica izučil v očetovi delavnici. Želim dostojno nadaljevati družinsko tradicijo. Lokal bomo aprila temeljito obno- vili,« je povedal mlad frizerski mojster Aleksander. Pokramljal sem tudi z zaposlenimi. Večina jih v tem salonu dela že dlje časa. Frizerka Irma že 23 let. Zaslužek je okrog 40.000 tolarjev mesečno. V lokalu dela tudi Suzi, sestra novega lastnika. Tudi ona je vedela povedati vse lepo. L. KRAMBERGER Aleksander, naslednik frizerskega salona Magyar, ni jc '^ pač pa tudi sam prime za škarje, glavnik... Fotografija* L TRŽNICA - V Lenartu so med magistralno cesto in blagovnico uredili manjši prostor za tržnico. Le-to pa so predvsem zaseli prodajalci tekstila. Le redkokdaj pa je na tržnici mogoče kupiti sadje in zelenjavo, ko pa je edini kiosk, ki naj bi to prodajal, zaprt. Tudi kmetje očitno ne kažejo zanimanja, da bi svoje pridelke pripeljali na tržnico. Kupci so tako še naprej odvisni od ponudbe v trgovinah. - Fotografija: L. Kr. 5v. Ana v Slovenskih goricah Kdaj asfalt še na 50 kilometrih makadama? Sredi lanskega leta se je krajevna skupnost Zgornja Ščavnica uradno poimenovala po istoimenskem kraju Sv. Ana. To pa seveda ni edini dosežek ljudi tamkajšnega območja. ■ LOKAVEC - Največji problem v tem slovenskogo^ kraju je oskrba s pitno vodo, saj so jo morali v zadnj® sušnih letih velikokrat voziti z Zgornje Velke in Sladkega so viri, iz katerih se napaja domači vodovod, presahnili- V letu so zato začeli iskati nove vodne vire. Voda, ki so (, s cisternami, namreč ni bila poceni: 470 tolarjev za kubičn1 V Lokavcu pa se letos obeta še asfaltiranje 500 kilometr°v ceste v smeri Kozar- Stogovci. (Breda Slavinec) , j ■ BODONCI - Krajani v Bodoncih in Vadarcih na Gob^^-se na referendumu odločili za uvedbo 5-letnega spevka. Denar, ki ga bodo v tem času zbrali, bodo p01^ posodobitev vaških mrliških vež in obnovo oziroma asi® varstroj® / / varjenje IN rezanje Minulo leto je bilo dokaj uspešno, saj so asfaltirali 1.000 metrov dolgo cesto med Zgornjo Ščavnico in naseljem Grabe, 800 metrov dolg odsek v naselju Ledinek, uredili pa so tudi 500 metrov ceste v križišču pri Sv. Ani. Precej denarja so porabili tudi za gramoze-nje cest, ki še niso prišle na vrsto za asfaltiranje. Največ denarja za te namene so zbrali s krajevnim samoprispevkom. Z občinskim denarjem v višini 40.000.000 tolarjev pa so začeli graditi vodni zbiralnik za 250 kubičnih metrov vode in obnavljati vodovodno napeljavo v središču Svete Ane. To bodo tudi razširili in tako omogočili priključitev gospodinjstev in drugih odjemalcev s celotnega območja krajevnih skupnosti Sv. Ana in Lokavec. Doslej so v krajevni skupnosti uredili novo avtobusno čakalnico, načrtujejo pa še postavitev štirih. Proti naselju Ledinek naj bi razširili ulično razsvetljavo; potrebno bo urediti pokopališče, tačas pa so zaposleni s formalnostmi pri pridobivanju zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo. Prizadevanja krajevne skupnosti pa so usmerjena tudi v asfaltiranje 1.000 metrske lokalne ceste med Sv. Ano in Ledinekom, ki je sicer v prvem prednostnem »razredu«. Toliko boljše pa bo, če bo še kaj več denarja, kajti potem bi modernizirali še nadaljnih 1.000 metrov. Na območju te krajevne skupnosti pa bo še vedno ostalo kakih 50 kilometrov makadamskih cest. BREDA SLAVINEC večjega dela vaških ulic. (G. G.) sešli člani ¿ ■ BELTINCI - Na občnem zboru so se s^.. -pionirske desetine gasilskega društva Beltinci. Ocenili j in sprejeli nov načrt. Tako se bodo še naprej udeleževali se» tekmovanj. Ker so mladi, še ne morejo tekmovati z brizgalnami, ampak z vedrovko. Se pa vključujejo tudi v pf*. nja odraslih gasilcev za večjo požarno varnost. . p ■ ŽERJAVCI - V Žerjavcih v Slovenskih goricah, n6^ znanega gostišča Elbi, je izvir mineralne vode, s katei nekoč odžejali mnogi potniki, zlasti romarji. Pred kratki® p vodni vir nekoliko posodobili, saj poslej voda teče iz stud6 cevi, zato jo je lažje natočiti. Presahnil ni niti v lanski hudi s Prlêskï fückêc 69220 Lendava, Industrijska cesta 4, tel.:069-75 271, fax:069-75 277 LASTNINJENJE - PRI NAS GRE ZDAJ ZARES ! Program lastninskega preoblikovanja podjetja VARSTROJ Marketing in servis varilne opreme Lendava, d.o.o je odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo dne 31. 01. 1994 z odločbo št. 132/93-RMe. Napovedujemo oblavo programa lastninskega preoblikovanja podjetja VARSTROJ Lendava d.o.o. in lavnega poziva za sodelovanje pri interni razdelitvi ter pri notranjem odkupu delnic podjetja, in sicer v Vestniku 24. 02. 1994, v Nepujsšgu 25. 02. 1994 in v Večeru 25. 02. 1994. Pri interni razdelitvi in notranjem odkupu delnic bodo s svojimi lastniškimi certifikati lahko sodelovali upravičenci, to je zaposleni, bivši zaposleni ter upokojenci podjetja VARSTROJ Marketing in servis varilne opreme Lendava, d.o.o. in zaposleni, bivši zaposleni ter upokojenci iz naslednjih podjetij: - MARKETING IN SERVIS varilne opreme Lendava, d.o.o., - GORENJE VARSTROJ, Tovarna varilne opreme, Lendava, d.o.o. - GORENJE VARSTROJ, Tovarna varilne opreme, Lendava, p.o., - DO GORENJE VARSTROJ, Industrija in montaža, Lendava, n.sol.o., TOZD Tovarna varilne opreme Lendava, n.sol.o., TOZD Montaža-Purlen, n.sol.o., TOZD Variš, n.sol.o., DSSS Delovna skupnost skupnih služb, - MEHANIKA, Industrijsko podjetje za predelavo kovin in plastičnih mas, Lendava, - INDIP Lendava t ■ INDUSTRIJA IN MONTAŽA VARSTROJ Lendava, p.o.. - INDUSTRIJSKO PODJETJE VARSTROJ Lendava. VARSTROJ Lendava, d.o.o., je renomirani in hkrati tudi vodilni proizvajalec opreme za varjenje in rezanje kovin v Republiki Sloveniji, z 29-letno tradicijo. Proizvodni in prodajni program podjetja Varstroj obsega takorekoč celotno paleto izdelkov s področja varjenja in rezanja kovin. Podjetje Varstroj ima lasten tehnično-tehnološki razvoj in lastne proizvodne obrate z visokokvalificiranim osebjem. Dolgoletna tradicija in izkušnje, lastne proizvodne in kadrovske zmogljivosti, predvsem pa širok nabor kakovostnih izdelkov, ki so zgrajeni po najnovejših evropskih in svetovnih standardih, predstavljajo trdno jamstvo za bodočnost podjetja. Upravičenci za sodelovanje v procesu lastninjenja podjetja Varstroj ne odlašajte! Oglasite se s svojim lastniškim certifikatom v kadrovski službi podjetja Varstroj v Lendavi, Industrijska cesta 4. Za vse ostalo bomo poskrbeli ml. PRIDRUŽITE SE NAM, ODLOČITE SE - ZA VARSTROJ I Vse o poštnih številkah PTT-podjetje Slovenije je pred kratkim izdalo lično brošuro o poštnih številkah v Republiki Sloveniji. V njej so navedene vse poštne številke v državi, kar bo nedvomno dobrodošlo uporabnikom ptt- storitev. Poleg tega so navedena priporočila za naslavljanje poštnih pošiljk v domačem in tujem prometu, pa tudi pomembnejša pojasnila o poštnih storitvah in denarnem prometu. Objavljene so tudi priložnostne poštne znamke v letu 1993, barvno slikovno gradivo pa zaokrožujejo hišni predalčki in elektronske poštne tehtnice. MJ Nove pristojbine za traktoge Soboška vlada je sprejela sklep o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje. Uporabniki cest namreč plačujejo za kmetijske traktorje letna povračila glede na moč motorja. Po novem bi lastniki za kmetijske traktorje s 25 KM plačali letno 1.700 tolarjev, za traktorje z močjo od 26 do 40 KM bodo znašala povračila 2.600 tolarjev, za traktorje od 41 do 63KM 3.200 SIT, za traktorje od 64 do 82KM 4.000 in za traktorje nad 82KM 5.000 tolarjev. Ta povračila bodo zbirale krajevne skupnosti, za izterjavo pristojbin pa so odgovorni sveti krajevnih skupnosti. Zbrani denar pa bodo porabili za redno vzdrževanje in varstvo cest, ki jih upravljajo krajevne skup nosti. ■ CANKOVA - Kar 150 gospodinjstev iz Krašč, Domajinec, Korovec, Topolovec in Cankove je vključenih v društvo požarne varnosti, katerega namen je pomagati članom, katerih premoženje je bilo uničeno v požaru. Ker v preteklem letu niso imeli večjih izdatkov, so denar, ki so ga zbrali s članarino, varno naložili v banko. (F. Ku.) ■ LENART - Društvo podeželske mladine Lenart ima 125 članov in prireja razna predavanja, ki jih mladi radi obiskujejo. Veliko jih hodi tudi na strokovne izlete. Mladi, ki prevzemajo kmetije, si želijo novih znanj, da bi tako umneje kmetovali. Pri tem jim pomaga tudi kmetijska pospeševalna služba. Društvo skrbi tudi za zabavo mladih. V njem namreč deluje inštrumentalni duo Klobuk. (L. Kr.) Zalubleni Valentin plčše pepelnicdj Prlekiji, pa toga niše ne vč; Prešernovi nagrajenci' pa so bili f cajtngah Že en tjeden pred razglasitvijo] nagrod. Ja, Hibi Bdgec, kak Prlekija gratiivle kulturna - bil6 je fse puno kulturnih nastdpof od Ormoža do Radgilne. Najlčpše srč-čaje kulturnih ustvarjalcof zlo šurokega prostora okoli liikarije pa fse kres Prlekijo, pa je f ptujskefi gledališči priprdv ja precedntk občine Vojteh Rajhner lepo kak f ctrkvt za tčlovo. Samo tista luštna gospodična, kera bi mogla napraviti portret z Žižekovin Frančekon, osendesčtlčtnin režiseron, pa z Babičovin Južekon za jegovo šestdesetletnico dela - obb sta nčgda na svčti dalo diišo ptujskemi tatri - tota gospodičnica je napčl spola na odrt, pa si neke žlabr-drčla, ka smo je nič nč čilli. Pa smo tč tečas rajši pri std-roj Ruziki vujgnili dva litra. Štora dva - Balič no Žižek - pa sta bla še pita punoči v Norodnčn dčmi Židane vdle kak ti slafčeka. Hd, naša mlada generacija jč bo Id švdh včnda zatd, ka j S negda ciizala same tuteke-fruteke - fašenkovih reber pa ržčnega kriiha pa venda več ne pozna. Tč je fse jdko zndno. Nč pa jč zndno, td so samo viistna izročila, ka je Prešerno/ Franček bija nčgda na svčti na obiski f prleških pivnicah, vačik nebi tak dobrih pesmi piša. Tan je, napisa tildi nčke tdkega, kak je prva himna f prleščini. Toti rokopis, kak je neka zriičeni Črnčl, je bija dugo pri Črnč-loven dčdeki na dilah. Nu, zaj je tildi že ta zriičeni dugo pokopani! Stori lidjé Pa , včjo povedati, ka jéPrjfr šeren na poti z Dunaja v blano k svojoj luliki, 0P ¡s stitë, k Juliki, prič smilkna f Prlekijo k P^f Ion. Tan pa je f pivnici po stôrên, pa malo po P' 0 škčn napisa toto pésên, P sên zaj tê malo bolê p°. j šen fküpêr naréda. Zajl0 motê tli kak ne'gda slove/1 vččernice - kak sê Valentinovo, gda sê „¡J lêkija klunčka. Nap"1 vilha pa oči: »Na Kàpêlï rodile so žldhtnd trtê cêckastê^ bêdré so z vinom zinila ka žmahno jih pošlotate mujcik std naj živi, sê punih vina rasevêti! Bôg živi moške gàtê, m gda v jih brboče ca0 mdč, kiišnimo cücê zlate na tabrndkl jijov vrdč; vinska klèt naj živi, gda mloda ptica v jdj “ Prêt, kaksê grémo Pdf^ sê cokompàkom slét^ a prêt kak grémo rdšH _ | sê v rožmarini vmijêm0’ tê pač bd, ka pač bd, braniti mdško čdst lêpO' Jê ženski lampêk pilili’ na pipo zaj ga trésnW0’ jê ženska rita düklêk, kajér na jd obesimo, da sindf zdrod ndf naêtépa šd - vêê Prlêk°!' Slovenija rodila je jdko lepe junfarce, . kak krilšnd peč so vro ’ kak top jin bije sčrč^ nemo fsi, nan fsen j vrmli, kak dinozavro^^ vestnik, 17. februarja 1994 stran 19 Zgradba, v katero so nameravali naseliti prašiče, je občinska last Zaradi denaria ali zaradi dela? Res । * v v hlevov ali pa bi se lahko njo ¡n \^,L •• P.1 vac’APaske doline vsake t°lik° easa razbu- Republike Slovenije v prvem _.__j-i: x_ «v—¿-K: li_- . . _ „ - /vpasKe nonne ^vseh rijo in razkurijo, skličejo zbore ob5ano nikoli ne počnejo sredstvih obveščanja. Res pa je tudi, da g vraianov v kultur-brez razloga. Tudi zadnji sklic izrednega z ‘ * da so kmetijci nem domu v Apačah ni bil brez razloga * I «oveja živina, začeli obnavljali zgradbo, v katerih je bila pr z«radbo in še in montirati inštalacijo. Ko so izvedeli, da bi J takoj enotni, nekaj drugih opuščenih stavb naselili prašiče, da tega ne dovolijo. Vzrok, da se ne strinjajo z vselitvijo prašičev v zgradbo v bližini naselja in osnovne šole y Apačah, je predvsem ta, da 'majo v Apaški dolini že sedaj grozljivo onesnaženo okolje zaradi intenzivnega kmetova-nja in namakanja polj z gnojnico. Izgovor Dimitrija Sinoka-Pčeva, da mora skrbeti za raz-y°j podjetja in zaposlene, se jim ne zdi dovolj dober, saj bi gospod direktor lahko predlagal tudi druge razvojne rešitve m ne le rejo prašičev. Najbolj Pa jih moti arogantno obnašanje nekaterih direktorjev sta-mga kova, ki so prepričani, da niso odgovorni komurkoli požgati računov za svoje početje 'J! da 'ahko z okoljem počnejo, Kar se jim zazdi. In zakaj torej prav prašiči? Razlog je preprost: zaradi nujnosti razselitve farme v Podgradu bi bil to najlažji način, kako priti do denarja. Drugo pa je, kako bo reja prašičev donosna tudi v prihodnje, čez leto ali nekaj let. Najpomembnejši razlog »prašičje evforije« v gornjeradgonski občini pa je denar. Za gradnjo novih hlevov in za razselitev prašičev je država Slovenija namenila ogromne vsote denarja. V Uradujem listu Republike Slovenije št.5, 4. februarja 1994, je bila objavljena tudi Uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za obdobje začasnega financiranja iz proračuna Letos bo živahno na Pomurskem sejmišči Prva prireditev že konec marca Kljub nekaterim težavam, ki so nastale podrujbj 'onetijskoživilskem sejmu, si zaposleni v ”“ živahno na Pomurski sejem prizadevajo, da bo tudi ■ ¡pravili sejmišču v Gornji Radgoni. V ta namen so hodo vrstile ?S?en Pt08ram vseh večj'h prireditev, • kar pet konca marca do konca decembra. Leto večjih sejmov, med katerimi sta dva nova- marca. PT?ditev bo seiem »Pomlad’94« od^^ - vrtnarstvo, . nJem bo predstavljeno vse za kme J hišne ži-?v?adn'SlV0’ gradbeništvo, notranja op • bo deveti 'zdelki in blago široke porab . pakira- ^ionalni mednarodni sejem embalaže, tehnike pa 1VnJiransPorta »Impak« od 6.-10. jVm?l Mednarodni 'ctos bo 8lavna 'n največja priredi avgusta. Gr^l^o^Nilski sejem, ki bo potekal o . -e znano, d za že 32 tradicionalno prireditev, za domačih in tujih nfà sodeluje vsako leto nad 1000 Prireditelji ^vljalcev, obišče pa ga blizu 200 tisoč ljudi. Pnreo Prepričani, da bo tudi letos tako. . še ena J jesenskem času, od 11.-15. novembra pa o na kat?1’ sicer mednarodni sejem sadja . kaj so let Tem b°do domači in tuji razstavljalci p sejemsko t Pridelali na svojih vrtovih in sadovnjakih.¿ličnim pomurskem sejmišču bodo sk'en’ . Ta prireditev sejmom, ki bo od 15.-23. dece ■ ^ obnesja. 1 tula lani decembra prvič in se je ze BAKAL ^Ptar ’94 v Mad? KŠel NaPtar Ja> ki u L c,onalna ’tod ea^spodijJ bo prejelo ’tič’? Pisanj SS? « Pa je 8rafično f«n ^’ti slik? ?at Pfpravil «ajp^ Na 2 grafik Šte-Ije?1 koledar.!86, straneh je ^Paso± dc,-vnadl->ii i” de’u fl»evki °živ-^ava? zunaj v Slo-v (v drugih neka^” lahko 'er zgodovin- ^^jiževnT^ dela ar°dnOsti k°V madžar- Jani F ljutomerski občini se sprašujejo Kam z odpadnimi o To vprašanje je prav gotovo zelo aktualno, in to ne samo v ljutomerski občini, kjer so mu pred nedavnim namenili nekaj več pozornosti v Komunalno-stanovanjskem po- djetju. V razvitem svetu poznajo dva načina uničenja odpadnih bnih zažigalnicah, ki so pod strogim olj, in sicer v posebnih zažigalnicah, ki so pod strogim ekološkim nadzorom, ali pa jih reciklirajo v posebnih obratih. V Sloveniji nimamo ne enega ne drugega. To je bil najbrž tudi osnovni razlog, da je Petrol prenehal zbirati odpadna olja, saj ni vedel, kam z njimi, sam pa ni bil sposoben rešiti tega problema. Kaj bi lahko torej storilo Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer? Pobudi, naj bi njihovo podjetje zbiralo odpadna olja v posebnih kesonih, ki bi jih namestili v krajevnih skupnostih, ne nasprotujejo. Vendar mora potem občina sprejeti tudi odločitev, da lahko to olje sežigajo, in v ta namen poskrbeti za ustrezno vozilo, sežigalnico in opremo. Dvomim, da se bo to res zgodilo, vsaj kmalu ne, zato bo na tem področju še naprej velik nered. In to je velika škoda! j. g. Gali« ■ r U0 razs^vljal na Madžarskem Za Rrafi ndave h \ ,n ?se boH uveljavljen grafik Štefan doma’ • °b'tn'K številnih priznanj in grand prijev 1 ¡ui)|¡. ^’ ki jo :."’ I tuj’nL trenutno razstavlja v galeriji t Na??’ °dPrl° P°dj«lje High Tech Elementi iz ^dža?' Galij b ? de’a 'z Galičevega opusa Fosili in Poten. rskem -n»;2 • os razstavljal tudi v večjih krajih na v Sosed? tudi v d?6? I®' februrja) v galeriji v Siofoku. staVe * J? državj n £'k kraj'b na Mažarskem. Galič je tudi ’ n' ’me] nznan umetnik, čeprav samostojne raz- Jani Republike Slovenije v prvem hlevov ali pa bi se lahko pre- trimesečju 1994, kjer je pod 25. členom zapisano, da bodo v okviru sanacije večjih onesnaževalcev v kmetijstvu namenili največ sredstev za razselje-vanje prašičje farme Podgrad z gradnjo 12.000 novih stojišč in saniranjem preostanka farme na podlagi meddržavnih dogovorov. Upravičenci so fizične osebe, ki imajo prebivališče na območju občine Gornja Radgona, pogoji za pridobitev sredstev pa so, da bodo prašiči nastanjeni v tipsko grajenih hlevih, da ima upravičenec zadostne poljedelske površine in da (kar je zelo zanimivo in pomembno) lokacija in gradnja morata ustrezati vsem ekološkim zahtevam in programu razselitve farme Podgrad. Vendar so na pogoje nekateri pozabili in videli le sredstva, ki bi jih lahko dobili; višina podpore, ki bi jo lahko dobili tisti, ki bi hoteli »prevzeti« prašiče, znaša 21.000 to-laijev za stojišče. Ali je bilo potrebno zgraditi toliko novih uredili že obstoječi hlevi pri kmetih v gornjeradgonski občini? Odgovor na to vprašanje bomo izvedeli čez nekaj let. Ker se je direktor Kmetijstva Črnci izgovarjal na kmetijskega inšpektorja Andreja Černeta in podpredsednika izvršnega sveta občine Gornja Radgona, odgovornega za kmetijstvo, Janka Slaviča, smo povprašali, če je res, da so mu tako v vladi kot na inšpekcijskih službah dovolili obnovo in naselitev prašičev. Pri obeh smo izvedeli, da sta se z g. Sinokapčevom res pogovarjala, vendar le dan prej, preden je izbruhnila afera. Od njiju ni dobil nobenega pisnega dovo-Ijeja, ustno pa sta opozorila, da bo potreboval za gradnjo prav tako vsa pisna dovoljenja kot drugi graditelji. To pa bo malce težje, saj se mu bo zataknilo že pri zemljiškoknjižnem izpisku za zgradbo pri Apačah: le-ta je namreč v lasti občine Gornja Radgona. BERNARDA B.PEČEK Zdravljenje v Ormožu Ljudem se lahko zgodi, da postanejo iz takšnih ali drugačnih razlogov zasvojeni z alkoholom. Zdravstveni in drugi delavci so jim pripravljeni pomagati, če takšno pomoč sprejmejo. Takšna je tudi Nevropsihiatrična bolnica Ormož. Doslej je bilo tam že precej ljudi tudi iz naših krajev. Vsi, ki delajo v bolnišnici, od zdravnikov do medicinskih sester, strežnikov, telefonistov, laborantov do socialnih delavcev, se trudijo, da bi človeka spet postavili na noge, tako da bi se po vrnitvi lahko vključil v normalno življenje. V to je vloženo ogromno dela, potrpljenja in znanja. Njihovo največje plačilo je zdrav človek. Bolnica v Ormožu je lepa in mirna. Posebno skrb posvečajo čistoči in dobri hrani. Pacienti imajo možnost, da se vključijo v tako imenovano delovno terapijo - izdelujejo razne figure, rišejo, delajo tapiserije itd. Zdravniki se obnašajo do bolnikov zelo humano in skrbno spremljajo potek zdravljenja pri vsakem pacientu. Bolnica ima zaprti in odprti oddelek. Po določenem času zdravniški konzilij presodi, če lahko gre pacient domov, najprej začasno, nato pa za stalno. Staro pravilo je, da po zdravljenju nikakor ne smemo piti več alkohola, kajti potem smo lahko dokaj hitro povratniki in naše zdravje je še bolj ogroženo. DR. LADO NEDELJKOVIČ MURSKA SOBOTA - Sekretariat za varstvo ja in urejanje prostora je potrdil nove najemnine za neprofitna stanovanja. Te znašajo sedaj 2,9 odstotka vrednosti stanovanja oziroma 89,50 SIT za kvadratni meter površine stanovanja. Hkrati so se odločili za natečaj za oddajo 20 najemnih socialnih stanovanj. (MJ) ■ PUCONCI - Med najaktivnejšimi društvi v kraju je gasilsko, ki šteje okrog 120 članov, tudi precej mladine in pionirjev. Pokrivajo celotno območje krajevne skupnosti, pohvalijo pa se lahko tudi z dobro opremljenostjo, zlasti z avtoci-sterno in vozilom za orodje. (MJ) ■ BAKOVCI - Po nedavnem občnem zboru kinološkega društva, na katerem so podprli člane upravnega odbora s predsednikom Dragom Kološo, hkrati pa podelili diplome in priznanja zaslužnim posameznikom, med njimi tudi uspešnima tekmovalcema Simoni Hoheger in Francu Norčiču, so že začeli z akcijami. Na poligonu v Bakovcih so tako opravili redni začetni in nadaljevalni tečaj ter priprave na skorajšnje tekmovanje v agali-tyju. (MJ) Turistična karta Lendavski geodeti so se po vzoru nekaterih drugih občin v Sloveniji odločili izdelati turistično karto Lendave in njene okolice, Lendavskih in dolgova-ških goric. Na njej bodo označene vse ulice, poti in javni objekti, še posebej pa zgodovinski in kulturni spomeniki. Turistični zemljevid Lendave bodo izdali v nakladi pet tisoč izvodov, njegova izdelava pa naj bi stala 2,5 milijona tolarjev. Da bi turistična karta lahko zagledala beli dan, so geodeti zbirali tudi reklamne oglase, ki bodo natisnjeni na hrbtni strani turistične karte. Le-ta bo pomemben prispevek k razvoju turizna v' Lendavi in okolici. T ■ Jani Društvo upokojencev Murska Sobota Kako pridobiti članstvo? S tem vprašanjem se zadnje čase še posebno ukvaijajo v Društvu upokojencev Murska Sobota, v katerega je trenutno vključenih 3150 članov. Kot kaže, je v njihove vrste vključenih še vedno premalo upokojencev, ker so premalo ali preslabo informirani o delovanju društva, ki ima v občini 22 poverjeništev po vaseh in v mestu. Na ta način se želijo čimbolj povezati z upokojenci na terenu, kakor tudi z vsemi tistimi, ki še niso vključeni v njihove vrste. Zato si bodo prizadevali čimbolj osveščati ljudi o tem, kaj pravzaprav pomeni biti včlanjen v upokojensko društvo. Resda pripravljajo veliko raznih izletov po domovini in svetu, toda lahko se pohvalijo z bogato društveno dejavnostjo, kot so socialna, gledališka, rekreacijska itd. V soboškem upokojenskem društvu si zlasti prizadevajo, da bi pridobljene pravice upokojencev vsaj ohranili na dosedanji ravni. Prek Zveze društev upokojencev Slovenije, kjer so zastopani s svojim predstavnikom, so uspeli doseči, da se jim socialne pravice ne kratijo. Letos naj bi več pozornosti namenili tudi socialnemu delu, ker je žal veliko upokojencev na robu preživetja. Zato bo ob sodelovanju s poklicnimi ustanovami s tega področja njihova socialna komisija skušala narediti določen premik, pri čemer omenjajo razširitev soseske pomoči. Poleg tega ne gre prezreti raznolikosti kulturnega življenja upokojencev, ki se je že doslej uveljavilo z upokojenskim pevskim zborom Vladimir Močan, pihalnim orkestrom, gledališko in likovno skupino. Prav tako je razvejana izletniška dejavnost, precej intenzivno pa so se začeli ukvarjati tudi s športno in rekreativno dejavnostjo. Vsekakor pa pričakujejo več aktivnih sodelavcev, saj, čimveč jih bo, tem močnejši bodo. Sedež Društva upokojencev Murska Sobota na Kocljevi ulici je odprt ob ponedeljkih in četrtkih od 8. do 12. ure. MILAN JERŠE ■ LJUTOMER - Izvršni svet ljutomerske občinske skupščine bo v letošnjem letu namenil za gradnjo 4,5 kilometrskega kanaliziacijskega sistema skozi Ljutomer in Stročjo vas blizu 50 milijonov tolarjev. Dela naj bi začeli hkrati z modernizacijo ceste skozi Stročjo vas. Ponudbe možnih »izvajalcev« zbirajo do konca februarja. (G. G.) NEGOVA - Na pobudo priljubljenega župnika Antona Petka so v negovski župniji začeli zbirati denar za nakup novih zvonov, kajti sedanji so stari in neuglašeni. Posamezno gospodinjstvo naj bi primaknilo po 18.000 tolarjev. (L. Kr.) ■ VELIKA POLANA - V tem letu naj bi povsem uredili vaško-gasilski dom in njegovo okolico. Da bi bila varnost pred požari še večja, bodo poglobili gasilske vodnjake. Sicer pa je društvo, ki mu predseduje Jože Tivadar, dokaj dobro opremljeno. (J. Z.) ■ MURSKA SOBOTA - Lani so v treh pomurskih zdraviliščih našteli 333.000 prenočitev, od tega je bilo 133.000 prenočitev tujcev. Če število prenočitev primerjamo z vsemi v slovenskih zdraviliščih, ugotovimo, da se je v pokrajini ob Muri zadrževala več kot petina vseh zdraviliških gostov. (G. G.) ■ HOTIZA - Kaže, da so na Hotizi spet na dobri poti kar zadeva oživljanje kulturne dejavnosti. Pred nekaj dnevi so ustanovili kulturno društvo. Za začetek bodo oblikovali ritmično, folklorno, glasbeno, dramsko in humoristično skupino ter sekcijo za ročna dela. V okviru društva bo tudi knjižnica, ki je že odprta ob nedeljah dopoldne. (J. Ž.) ■ DOKLEŽOVJE - V tej krajevni skupnosti so lani s pomočjo krajevnega samoprispevka, ki ga bodo zbirali še do 31. marca 1996. leta, obnavljali gasilski dom, kar je stalo 1,6 milijona tolarjev. Urditev vodnega črpališča pa je stala milijon tolarjev. Krajevna skupnost je dala svoj delež tudi za obnovo župnijske cerkve, in sicer 500.000 tolarjev. (J. Ž.) ■ SPODNJI IVANJCI - Že več kot 50 let deluje v tem kraju žaga, ki jo je dala postaviti družina Perko. Včasih pa seje tam vrtelo tudi mlinsko kolo. Žago so po vojni nacionalizirali, pred kratkim pa je v denacionalizacijskem .postopku spet prešla v zasebno last in posest: dobil jo je potomec Leon Perko. (L. Kr.) ■ TURNIŠČE - V Turnišču so se zbrali člani krojaškega ceha, pregledali svoje delo ih sprejli nov delovni načrt. Med člane so sprejeli nekaj novih kandidatov. Srečanja seje udeležil tudi državni svetnik Jože Magdič. - Te dni pa so se v V-eliki Polani sešli člani kovaškega in krojaškega ceha. Med drugim so se dogovorili za sodelovanje, da ne bo prihajalo do podvajanja. (J. Ž.) ■ ŽENJAK - V Ženjaku blizu Benedikta v Slovenskih goricah so Lasbaherjevi odprli avtomobilsko »pokopališče«. Strank, ki potrebujejo nadomestne dele za svoje avtombolile, ne manjka. Zvedelo se je namreč, da je ponudba dokaj bogata. (L. Kr.) ROBOT - V Murinem obratu v Gornji radgoni so pred kratkim dobili najsodobnejši likalni stroj za likanje »težke« konfekcije. Gre pravzaprav za robot, ki je računalniško voden in samodejno določa pritiske in temperaturo likanja; Direktor obrata Franc Berlič je povedal, da je poslej likanje kakovostnejše. pa tudi hitreje gre. - Fotografija: L. Kr. TV SLOVENIJA 1 10.10 Silas, nemška nadaljevanka - 10.35 Sedem rimskih gričev, italijanski film - 12.20 Že veste - 13.00 Poročila - 15.50 Kam vodijo stezice - 17.00 Dnevnik - 17.10 Tok tok - 18.00 Studio Koper - 18.45 Lingo, tv-igrica - 19.30 Dnevnik - 19.56 Zimske olimpijske igre - 20.25 Forum - 20.45 Ničesar se ni spominjala, ameriški film - 22.25 Dnevnik - 22.55 Sova: Ko se srca vnamejo. amer, nanizanka; Sled zločina, španska nanizanka -0.15 Sedmi kontinent, avstrijski film Drugi program 9.35 Zimske olimpijske igre - 14.35 Slovenci v Argentini -15.35 Četrtkove posebnosti -16.30 Sova - 17.00 Zimske olimpijske igre - 18.45 Učite se z nami - 19.30 Dnevnik - 20.05 Čudežna čutila, angl, seija - 20.45 DP v hokeju na ledu - 22.35 Opus HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.40 Državnik - 13.05 Laži pred poljubi, ameriški film - 14.40 Monoplus - 15.30 Angleščina - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Alpe-Donava-Jadran - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zabavnoglasbena oddaja - 21.00 Latinica - 22.00 Poročila - 22.05 Otok Krk - 22.30 Slika na sliko - 23.45 Dama, francoski film TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Nockalmsko zlato, ponovitev - 10.15 Kralj zabavljačev - 11.5 Pegasta sova - 12.15 Morska svilena cesta - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Družinske vezi - 13.35 Carry On, komedija - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Cosbyjev šov - 18.30 Gozdni inšpektor Buchholz - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Kulturni dnevnik - 20.15 Primer za dva - 21.20 Pogledi s strani - 21.30 Nežni anarhisti, komedija - 23.00 Čas v sliki - 23.05 Za vedno in večno, melodrama - 0.30 Hunter, nanizanka. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera, serija - 10.30 Dallas, 165. del: Jennie se prikaže - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila - 12.07 Zimska olimpiada - 12.37 Gospodarski poročevalec - 13.02 Ponovitve: Usode, Nemščina - 16.00 Dnevnik - 16.11 Domače naloge - 16.31 Priložnost za mlade - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 Okno s prilogo - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.00 Konectedenski šov program - 20.30 Regina, serija - 21.30 Panorama - 22.30 Operetka - 23.50 Valentina, erotika - 0.20 Dnevnik BBC-ja 2. program 15.00 Za otroke - 15.25 Glasbeni film - 16.15 Pomagač - 16.40 Človek in glasba - 17.35 Ogledalo - 17.50 Privatizacija - 18.00 Veliki zorni kot - 18.50 Kojak. kriminalka - 19.45 Kolesa in koraki, serija - 20.30 24 ur - 21.00 Dnevnik -21.30 Družabna igra - 22.25 Mukácsy: Golgota - 23.00 Zimska olimpiada - 23.30 Košarka, NBA-liga - 0.25 Posli RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.00 Klan volkov - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -13.20 Kalifornijski klan -14.10 Čas hrepenenja i — \5.00 Ilona dnlsten — 16.00 Wans Meiser \ —VI .V^V^čxe\fe v-aka^keS?. —VI .2>Vs DrNj^rKs^a. vbb^a. X - lÄAS, Voxb^-Xa. - VA .IbV.axTxtNvA-'D..V5 WaX» <^-vwKxx<\ —-Ä."SS <^-«Ow^a»*- — 'V«=»'tl<=-vXo'j VN-vaa.-g.asivn. — "Xi. .A.O TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Sporna vprašanja - 9.30 Iz parlamenta - 10.30 Ah, Egon, ponovitev - 12.05 Živalski svet - 12.15 Morska svilena cesta - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Družinske vezi - 13.35 Carry On - 15.10 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki -18.30 Gozdarski inšpektor Buchholz - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Kulturni dnevnik - 20.15 Immenhof, nanizanka - 21.05 Pogledi s strani - 21.15 Film - 22.45 Glitz, igra s smrtjo, kriminalka - 0.20 Čas v sliki - 0.25 Sosednje ceste, komedija. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program (Vaška TV, Regionalni program, Poslovne novice, Dnevnik, Sončni vzhod) - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera, serija - 10.30 Disney, pon. - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila - 12.07 Zimska olimpiada -12.37 Gospodarski poročevalec -14.55 Zimska olimpiada, prenos, vmes ob 16.35 Dnevnik - 17.30 Zunanje zadeve, serija - 17.55 Simboli - 18.00 Za otroke - 18.35 Kolo sreče - 19.07 Pravljica - 19.18 O veri za otroke - 19.30 Dnevnik - 10.10 Zvezdniki: Meatloaf - 20.40 Gyórgy Sándor - 21.25 Inventura - 22.10 Ukradene umetnine, 1. del - 22.45 Gorila, parodija na vohunske filme 2 0.10 Dnevnik BBC-ja 2. program 14.05 Teden, pon. - 15.00 Prenos zasedanja parlamenta - 1.05 Za otroke - 17.25 Svet knjige - 17.50 Privatizacija - 18.00 Veliki zorni kot - 18.35 Open University - 19.00 Hokej na ledu - 21.00 Dnevnik - 21.30 Naši stiki, narodi v Karpatskem bazenu: Židje - 22.07 Zimska olimpiada - 1.10 Posli, gospodarski poročevalec RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.10 Klan volkov - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Čas hrepenenja - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Družinska tolpa - 18.00 Rajska plaža - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno L — 19.46 Dobri časi, slabi časi — 20.15 Družina \ Hodder — 20.45 Cie drva ženska — 22.25 S vraža \ — 'XX. .AS AAavv^A — "aa .OO nesev v>xeM°®,L Zastava 640 bra, vozen nor fe8lstnran do novem-^vcivj',»?0 Prodam. Kučan, 035 Po 18 uriPrekmurju, tel.: (069 ) 54 02387 ' »Ä’®Ä» 1983, ob-22 805 °r 70'000 km, prodam. 012389 k°ncaLJu^ registriran burska ulica 7 ’ prodam- Dokležovje, H12449 ^Eprodt^T^^ m2447P d TeL: 49 101. SiJT¿c“™. wat SKSÄT TAMAHo yz n« 1 . S? m rabli<¿ ’ 'etTk 1988- nove D^' Anton Tn^-x prodam za 1.000 012399 ašlč’ Dolnji Slaveči 73. letnik 1988, rdeče BJswwISekvis SB&r LADO STANDARD 1200, na novo registrirano, prodam. Anton Luknjar, Lo-garovci 28. m8880 GOLF 1,3, letnik 1980, registriran do junija, ugodno prodam. Tel.: 062 732 274. m4363 JUGO 45 A, letnik 1989 - oktober, prevoženih 40.000 km, ugodno prodam. Bakovci, Mladinska 34, tel.: (069) 43 246. m2442 TOVORNI AVTOMOBIL MERCEDES 709 prodam ali zamenjam za manjši osebni avto. Tel.: 062 724 053. m4366 GOLF JXD, letnik 1987 - november, dobro ohranjen, prevoženih 89.000 km, prodam za 10.400 DEM. Tel.: 82 488 ali 61 671. m4369 BMW 520 I, letnik 1989, z dodatno opremo, prodam za 26.500 DEM. Tel.: (069) 60 502. m4371 JEITO JX 1600, letnik 1986 - oktober, bele barve, prevoženih 75.000 km, gara-žirana, zelo dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 81 671. m8890 HYUNDAI PONY SEDAN GLS, letnik 1990 - september, prevoženih 34.000 km, kovinsko sive barve, garaži-ran, dobro ohranjen, naprodaj. Tel.: 23 651. m2425 CITROEN AX, letnik 1989, prodam. Kupšinci 5 a. m2438 SUZUKI SWIFT GT i, letnik 1991 - oktober, in motorno kolo Honda CB R 1000 F i, prodam. Hodoš 64. m2440 ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1984, registrirano do avgusta, prodam. Ogled po 16. uri, Opaka, Gerlinci 110. m2403 OPEL KADET 1,6 GL dizel, letnik 1988, prodam za 12.000 DEM. Tel.: 46 376. m2408 ŠKODO 110 L, letnik 1972, neregistrirano, prodam. Tel.: (069) 26 230 po 16. uri. m2411 OSEBNI AVTO AX-TRE in nov glasbeni stolp prodam. Tel.: 32 548. m2413 JUGO, letnik 1987, prodam. Tel.: 55 157. m2415 OPEL REKORD 1900, registriran do julija, elektronski vžig, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. Tel.: 48 359. m2417 ZASTAVO 101, letnik 1982, in žitni kombajn Univerzal z novim motorjem ugodno prodam. Tel.: 47 011. m2419 MOPED BT, nov, prodam 30 % ceneje in glavo motorja za mercedes 200 D prodam. Bogojina 4 b. m2430 VW JETTO, letnik 1981, motor generalno obnovljen, prodam za 3.500 DEM. Tel.: 75 757. m2431 NAJCENEJE V SLOVENIJI! Pla-nirne deske za sneg in zemljo za vse tipe traktorjev prodajajo. Kovaštvo Muršič, tel.: 061 738 619. mpp KOMBAJN ZMAJ 133 z adaptarjem prodam. Tel.: 87 502. m888^ DVOOSNE PRIKOLICE ugodno prodam. Tel.: (069) 82 580. mrč KMETOVALCI! AGROIZB1RA Kranj ugodno prodaja vse vrste akumulatorjev Vesna in Topla. Primer: 12 V 100 - 97 Ah - 8.000 SIT. Gume Barum, rezervne dele za traktorje Ur-sus, Zetor, Univerzal, Tomo Vinkovič, Deutz, IMT. Preden se odločite za nakup, pokličite 064 324 802. mrč V LJUBLJANI V ŠIŠKI takoj prodamo (našemu zdomcu) lepo komfortno dvosobno stanovanje, veliko 63 m2, v 5. nadstropju, za 103.000 DEM. Tel.: 061 614 278. m2448 NJIVE, 80 arov, v M. Soboti prodam. Tel.: 23 831. m2392 23 AROV GOZDA v Filovcih prodam. Tel.: 43 128, popoldan, ali 21 718, dopoldan. m2433 ENOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote, 51 m2, ugodno prodam. Tel.: 24 671, od 18. do 20. ure. m2428 13 AROV NJIVE, vinograd - 380 trsov, cepljeni, in zastavo 101, letnik 1980, poceni prodam. Šavel, Košarovci 2, p. Križevci v Prekmurju. m2401 POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069)32 322. FAX (069)33 001 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA razno REIFEN PALZ • manjša ključavničarska dela • izdelava ključev • popravila koles in koles s pomožnim motorjem JONSMODIŠtek *069/43 292^ 15 Donnersdorf (6 km severno od Bad Radkersburga - smer GRADEC) IŠČE zunanje sodelavce ZASTOPNIKE za SLO zaslužek: 10.000 ATS na mesec in več... Informacije: tel.: 0043 34 75 2176 ali NOVE in RABLJENE GUME 8484 DONNERSDORF 40, tel. 0043 3475/2176, telefaks 0043 3475/21 7 64 MDCCCLXXXIV SLOVENICA zavarovalniška hiša d . d . Življenjsko zavarovanje z valutno klavzulo Več kot vdevanju ^ i° ne^o sklene zato, da bi se zavaroval. Pa tudi več kot pogodba o Zigoto ’ °^ ^f ^° va™™1'1)6 Kot zavarovalna zaščita za posameznika in njegovo družino: 1 e sebi in vaši družini bogatejši in varnejši jutri. Ne dovolite, da vam en sam 8° ek za vedno onemogoči nadaljnjo življenjsko pot, da se vam podrejo življenjske sanje in dolgoletna prizadevanja. Tu smo, vedno vam na razpolago: Ljubljana, Celovška 91, tel. 061 159 50 32 Koper, Ljubljanska 3, tel. 066 32 541 Nova Gorica, Gregorčičeva 11, tel. 065 2 7 070 Maribor, Slovenska 21, tel. 062 23 781 ZAP Murska Sobota, Slovenska 48, tel. *069 31 340 Kranj, Radovljica, Izola, Portorož, Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana, Tolmin, Idrija, Ajdovščina, Rogatec, Lendava er 3 Previdnost postane modrost >(O Podjetje PyramidiA pooblaščen prodajalec mobilnih telefonskih aparatov za področje POMURJA. Tel. 26636 Mobitel 0609/613 372 SATELITSKI KOMPLETU Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Informacije: (062) 731 443, vsak dan po 16. uri. TRSNE CEPLJENKE trsničarske zadruge Juršinci lahko kupite tudi letos pri gostilni HAN-ČIK v DOBROVNIKU, tel.: 79 029. Prodajamo samo najboljši I. kakovostni razred klonske selekcije. Ker je prodaja neposredna, smo s ceno najbolj ugodni. Prodajamo tudi sadike SADNEGA DREVJA. SADILNIK ZA KROMPIR, avtomat . ski, rabljen dve sezoni, prodam. Dolnja Bistrica 163. • m2377 TRAKTOR STAYER, 18 KS, s priključki in obračalnik Panonija, malo rabljen, prodam. Tel.: 49 101. m2447 TRAKTOR TORPEDO 48, star 4 leta, opravljenih 700 ur, prodam. Novak, Zenkovci 52, tel.: 49 037. m2390 TRAKTORSKE BRANE prodam Martin Farič, Vaneča 41, tel.: 45 205. m2402 TOMOSOVO KOSILNICO s koso, po trebno manjšega popravila, in dve zimski gumi s platišči za Zastavo 750, malo rabljeni, prodam. Tel.: 23 956. m2405 MOTORNO ŽAGO Hommellite, malo rabljeno, prodam. Mlajtinci 20, tel.: 48 188. m2437 PLANIRNO DESKO oziroma plug za sneg, s podaljškom, prodam. Alojz Ma-djar, Sv. Jurij 27 c, p. Rogašovci. m2436 MOLZNI STROJ Vitrex, nov, prodam 10 % ceneje. Janko Marinič, Logarovci 39 (pri Vidnar). m8891 TRAVNIŠKE BRANE izdelujemo po bavarskem sistemu. Naprodaj so po zelo ugodnih cenah. Kovaštvo Muršič, tel.: 061 738 619. mpp SAMONAKLADALNE PRIKOLICE, 12- in 14-kubične, nove, primerne za hribovita območja ter traktorji TV naprodaj. Tel.: 061 666 396. mrč CEPILNIKE DRV na sveder, hidravliko ali elektromotor prodam. Tel.: 061 666 396. mrč posesti PONUDBA TEDNA!* Stanovanjsko hišo s kompletno opremo v bližini M. Sobote prodamo ugodno in na daljši odplačilni rok. D1LL, d.o.o., tel.: (069) 32 322. mrč DVO- ALI ENOINPOLSOBNO stanovanje vzame v najem redni plačnik. Tel.: 24 863, po 19. uri. m tu VEČJI GOSTINSKI LOKAL v obrato-vanju, s stanovanjsko hišo, na Hotizi prodam. Tel.: (069) 76 041. m2434 VINOGRAD v Dolini pri Lendavi, z večjo počitniško hišo, primerno za stanovanje ali vinotoč, prodam ali zamenjam za podobno na Hrvaškem. Tel.: (069) 76 041. m2435 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti ugodno prodam. Tel.: 061 1264 110, int. 284, od 9. do 17. ure. m2268 GRADBENO UREJENO PARCELO v Krogu prodam. Tel.: 32 410, popoldne. m2372 KUPIMO STANOVANJSKE HIŠE v okolici M. Sobote do 10 km. DILL, d.o.o., tel.: (069) 32 322. mrč VINOGRAD v Strehovskih goricah s 480 trsi (rizling in beli pinot) dam v najem. Tel.: 22 750, po 16. uri. m2388 ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodam. Tel.: 21 832. m2418 NJIVO v Černelavcih, 30 arov, prodam. Tel.: 061 327 982. m2422 TRGOVSKI LOKAL s samopostrežno trgovino in cvetličarno pri bolnici v Rakičanu prodamo. Tel.: 46 238. mpp SOBO s souporabo kopalnice oddam fantu ali dekletu. Tel.: 24 179. m2420 POSREDUJEMO, svetujemo in uredimo vse pravne formalnosti pri prometu nepremičnin. Če nepremičnine prodajate, kupujete, menjavate ali oddajate v najem ali se želite smo posvetovati, se oglasite pri B.I.K., d.o.o., Inženiring, nepremičnine, gradbena operativa, Kardoševa 1, M. Sobota, tel.: 21 049, od 8. do 16. ure. mrč PODJETNIKI! Kompletno linijo za izdelavo betonskih cevi (stroj Galeti, mešalec, silos, kalupi in voziček) ugodno prodam. Tel.: 60 516. m2385 KUPIM suh hrastov les, 8 cm. Ponudbe po tel.: 23 616 - Kežmah. m2400 VELIK KOMPLET BOBNOV Amatti in 500 1 vina (rizling) prodam. Tel.: 43 324. mle POCENI PRODAM dvokrilna garažna vrata s hrastovim podbojem, balkonska vrata ter tridelno in dvodelno okno bele barve. Lebar, Ivanocijevo naselje 5, M. Sobota (pri 3. OŠ), tel.: 22 124. 2421 PRETEŽNO BOROV GOZD v Pro-sečki vasi, 1,50 ha, prodam. Tel.: 23 610. m2427 RAZPRODAJA STANOVANJSKEGA POHIŠTVA v soboto, 19.februarja, od 9. ure v M. Soboti, Ledav-sko naselje 28. m2429 JEČMEN, gumo s platišči 750x16 ter drva prodam. Murski Črnci 23, tel.: 46 275. m2443 PLINSKO PEČ, gramofon Fisher, zvočnike Fisher 2 x 70 W in navadne velike plošče poceni prodam. Cilka Šoštarič, M. Sobota, Mojstrska 2, tel.: 23 515, popoldne. m2444 BALIRANO OTAVO prodam. Iva novci 60. m2445 ŠKROPILNICO, 200 1, in štedilnik Emo central, prodam. Cezanjevci 62, tel.: 80 039. m8889 BOROV LES za ostrešje ali ladijski pod, po izbiri, prodam. Josip Hari, Križevci 193 v Prekmurju. m2399 VINO (beli bugundec), 450 1, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 77 180. mle ŠIVALNI STROJ, brezhiben, prodam. Dostavim na dom. Tel.: 82 488. m4370 BELO VINO (laški rizling, šipon, burgundec, silvanec) ugodno prodam. Tel.: (069) 60 542. m4373 SALONITNE PLOŠČE, rabljene, kupim. Tel.: 87 229. mPP SENO V BALAH prodam. Felkar, Se-beborci 86. m2396 SEMENSKI KROMPIR desire napro daj po 30 SIT/kg in jedilni krompir po 25 SIT/kg. Tel.: 72 147. mle SENO V BALAH in nov štedilnik Plamen prodam. Gančani 142. m2402 SEMENSKI KROMPIR, beli in rdeči, ter dvoredni izruvalnik za krompir prodam. Lipa 44, tel.: (069) 42 171. m2406 TERVOL, trdi in mehki, prodam po zelo ugodni ceni. Tel.: 33 003. m2426 BELI KROMPIR za sajenje, prva množitev, prodam za 35 SIT/kg. Črenšovci, Gosposka 47, tel.: 70 524, popoldne. m2407 OBVESTILO - Julijana Habjanič, Stročja vas 79, obveščam javnost, da nisem in ;tudi v prihodnje ne bom plačnica dolgov, ki jih ima in jih bo še imel moj mož Jože Habjanič iz Stročje vasi 79. m8881 delo NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v gostinstvu takoj zaposlim. Tel.: (069) 63 676. mPP FRIZERKA z enoletno prakso išče zaposlitev. Tel.: (069) 62 133. m4364 MIZARJA, KV ali priučenega, zaposlim redno ali honorarno. OD dober. Lesarstvo Jerič, Krog, tel.: 26 551. m2393 ZAPOSLIMO starejšo žensko ali dekle brez obveznosti. Dajemo stanovanje in hrano. OD po dogovoru. Tel.: 49 025. mpp DELO NA DOMU za vse brez službe. Prodaja knjig po telefonu. Dober zaslužek. Tel.: 061 331 575 in 061 159 9178 - popoldan. mrč DEKLE za delo v gostinstvu in trgovini zaposlimo. Informacije po 15. uri po tel.: 22 751. m2439 živali DOLGODLAKE BELE PSE - sibirske samojede prodam. Tel.: 062 702 140. m2416 PUJSKE in zarezno strešno opeko, rabljeno, prodam. Gradišče 45. m2414 NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni: 3 mesece in pol stare jačice po 340 SIT, jarčice tik pred nesnostjo pa po 550 SIT. Za vsakih deset jarčic dobi kupec še eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: (069) 24 393; Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, tel.: (069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: (069) 68 044. mPP PUJSKE in zarezno strešno opeko - 400 kosov, prodam. Ivan Hoheger Tišina 41. m2398 storitve KONKURENČNEGA IZVA- JALCA ZA BRIZGANO CE-MENTNO FASADO iščem. Ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod Šifro »Konkurenčen«. m2441 GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. stran 22 vestnik, 17. februarja]- Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA V 79. letu se je končala življenjska pot našega skrbnega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata Ludvika Bokana iz Doliča Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, mu poklonili vence, cvetje in darovali za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke ter g. Rajbarju za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi Rožice vse so ovenele, ker tvoje jih ne zre oko, kako bi rade še cvetele, a tebe več nazaj ne bo. Med nami lepo in mirno si zaspala, čeprav v življenju mnogo si gorja prestala. ZAHVALA V81. letu je tiho zaspala naša draga mama, tašča, babica in prababica Marija Mlinarič iz Beltinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali prelepo cvetje in sveče ter za sv. maše. Posebna zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, govorniku in pevcem za ganljivo odpete žalostinke. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakor koli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Beltinci, 9. februarja 1994 Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. ZAHVALA V 74. letu nas je za vedno zapustila draga mama in stara mama Sidonija Bagar roj. Šušlec, iz G. Petrovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, botrini ter družinama Kerčmar in Jošar, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali vence in šopke. Posebej hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in kolektivu Farme Petrovci. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči vsi njeni Saj molčal si, molče trpel in upanju se sladkemu upiral. Prišla je. ura; nisi mogel več; kar izgubili smo te. Ostala nam le solza je spomina, zakaj ta pot bila je le edina. ZAHVALA V 69. letu nas j'e nenadoma zapustil dragi mož, oče, dedek in-brat Jožef Čiček iz Ivanec 59 a Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, mu darovali vence, cvetje in za sv. maše. Hvala kaplanu g. Ediju Vajdi in župniku iz Bogojine g. Stanku Zveru za opravljen obred, pevcem in pevkam za odpete žalostinke. Hvala sindikatu Mure, sodelavcem 227. brigade Tovarne moških oblačil in Frizerskemu salonu Srečke Puškarič. Hvala tudi dr. J. Bedrnjaku in osebju infekcijskega oddelka za vso pomoč v prizadevanju, da bi ga ohranili pri življenju. Hvala Cvetličarni Olgice Raduha iz Bistrice za prečudovit splet rož v vencih in Pogrebništvu Banfi za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Terezija, hčerka Mariška z možem Aloj-zem in sestre DEDKU V SLOVO Oh, kako boli, ko ljubega dedka izgubiš! Ohranili te bomo v dobrem spominu, kot si bil samo ti. Vnuki: Nataša, Daija, Albina, Miloš, Božo Zaspala babica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in praprababice Vere Pok iz Kupšinec Za njenim delovnim življenjem, ki je trajalo 84 let, ostajajo praznina, bol in žalost. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, šopke in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Oh, kako je hiša prazna, odkar te, dragi mož, več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj tiha, prazna se mi zdi. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil dragi mož, oče in brat Štefan Šantavec iz Pečarovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in botrini za darovano cvetje, za sv. maše in izrečeno sožalje. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje ter govornici vaške skupnosti. Posebna hvala vsem prisotnim gasilcem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili k zadnjemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena in družina Divjak ^MBnmBMMMHMBM»—. Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mimo spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN 15. februarja je minilo leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, brat in svak Štefan Škafar iz Odranec Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate sveče in njegov grob krasite s cvetjem. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 8. februar, ko je minilo leto žalosti, odkar nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi, nepozabni mož, oče, dedek in pradedek Janez Marič iz Tišine Žalostni in potrti obiskujemo tvoje počivališče, dom miru. Hvaležni smo ti za vse, kar nam je dalo tvoje dobro srce. Ljubezen ti vračamo le s cvetjem in plameni svečk. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči tvoji najdražji Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate. Podoba tvoja v srcih naših leži vse do izteka naših dni. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Jožef Štraus od Grada 91 V tihi žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala dr. Čurčiču in osebju internega oddelka soboške bolnišnice. Hvala g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter pevcem za odpete žalostinke. Hvala 231. brigadi Tovarne moških oblačil Mura. Posebna hvala sosedoma Čontala in Gredar, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Minilo žalostno je leto dni, zapustil dom in svoje drage si, ki so te imeli radi. V SPOMIN Boleč je spomin na 19. februar ko nas je zapustil dober in skrbenI mož, oče, stari oče in brat I Franc Čuk iz Čepinec Čas mineva, vso dobroto in ljubezen ti lahko vračamo še s cvetjem in plameni svečk. Tvoji najdražji Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev; je samo oddaljen. ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil dragi mo oče in dedek Ivan Prša iz Velike Polane Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom. cem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, daj0 vence, šopke in za sv. maše. Iskrena hvala g. duhovnik pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsi tvoji ZAHVALA V 86. letuje tiho zaspala naša draga mama, babica in prab^' Terezija Špilak roj. Felbar, iz Ivanec št. 44 sorodnikom, sosedom, Pnf J Iskreno se zahvaljujemo vsem su.vU>i>^v»«, iu^,»^.-,. .., Ijem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, jo pospremilina J zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše ter namene. Hvala g. župniku za pogrebni obred in Pevee.^^ Žalujoči vsi njeni V SPOMIN Ivanu Zadra^ iz Murske Sobote 22. 2. 1991 - 22. 2. 1994 V najinih srcih vedno še živiš, zato pot naju vodi tja, kjer ti sred’ tišine spiš, tam zopet skupaj smo v nemi bol a z nami so prelepi in bridki sp0' odpete žalostinke. Posebna zahvala g. dr. Arpadu Nom* j osebju soboške bolnišnice za skrb in nego v času njene b° .Solza, žalost, bolečina te v treh letih zbudila ah a ostala je praznina, ki hudo boli. Hvala vsem, ki obujate spomin nanj! Tvoja najdražja L ' bezen do dela in rodne tern te spremljala je vse življenje; I sedaj pa naj ti Bog odvzame g in sprejme te v večno življenJe' ZAHVALA ^ V 74. letu nas je zapustil pa ^ mož, oče, brat, stric in d6 Ivan Žalig iz Ižakovec 133 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodp v l^ sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so naj^u o grenkih urah bili v pomoč, nam izrazili sožalje, P^Lst, darovali vence in cvetje ter darovali v druge namene < njega poslovili v tako lepem številu. Zahvala dr. lajšanje bolečin, g. kaplanu za pogrebni obred in P0', ese^ odpete žalostinke, g. Mirku Poredošu za poslovilne sOje sodelavkam 314. brigade Tovarne ženskih oblačil ^'mif11! lavcem Mesne industrije - oddelek Klavnica in DEPLfJviP’ skim mlekarnam in gasilcem. Posebna hvala sosedi družini Krapec in nečaku Drašeku za nesebično p°n in ’i* Žalujoči: žena Ana, sin Ivan, hčerka Štefka z m®^®^^ It Peter z ženo ter vnuki Primož, Urška in Kristjan *cr sestre z družinami Í vestnik, 17, februarja 1994 stran 23 Zaspala draga mama si, zaprla trudne si oči, bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 89. letu je prenehalo biti srce naše drage mame, babice in prababice Terezije Pelc iz Murske Sobote Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovan cvetje in za izrečeno sožalje, g. župniku za pogre ni obred in pevcem za čutno odpete žalostinke. sem enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: otroci z družinami, vnuki in pravnuki O, vsi, ki srečal sem vas kdaj na cesti iivljenja, rad poslal bi vam pozdrav. Še vedno ste sopotniki mi zvesti, rad vsaj za hip bi z vami spet postal, vam segel v roko, rekel vam besedo in z vaših ust odmev pričakoval. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 12. februar, ko je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, sin in brat Zoltan Barber iz Šulinec 3 zdobro m i -na ln Praznina ostajajo. Hvala vsem, ki se ga lsbjo v srcu spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi tvoji najdražji : w Štefan Vrdoljak iz Kroga, Murska 117 ZAHVALA V 91. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedek ^ tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo v ga ®'kom, sosedom, prijateljem m znanc. oVj zadnji tako velikem številu spremljali n J Hvala g-P°h, darovali vence, cvetje in za sv. m • ojpete hhovnikom za pogrebni obred, pov c odigrano lalostinke, govornikom in g. Prk’ u ‘ pogrešali T’^- Vsem še enkrat iskrena hvda. J hotno tvojo dobroto in prijazno Krog, 3. februarja 1994 Žalujoči vsi njegovi S svojim pridnim delom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal. Ni več nasvetov tvojih, ni več stiskov tvojih rok, ostali so sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 68. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat Ob Štefan Felkar iz Lucove 40 ^ob ^u^^ iz ttenutk S°Sedorn Se .’.skren° zahvaljujemo vsem sorodnikom, ter ga hP0,Ha2>rPri]ate!jem in vsem- ki ste nam v najtežjih ^Pailt^Pisniiii ’ nam 'zrekli sožalje, darovali vence in šopke 'n pevcem3 n^govi zadnj' poti. Zahvaljujemo se g. ^slaJ ^oške u ,Z? ?dPet® žalostinke, osebju pljučnega z^^jftivu in dr. Kiršnerju iz G. Petrovec. a Uigrano ~ ^7' t>r'gadi iz G. Petrovec in Ernestu 'smo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žaluj ' Lu«’va. 4. februarja 1994 blatni, i$erka Marjeta ter sinova Srečko in Jože ' ra Sidonija z družino in drugo sorodstvo V"uki: Mi^01’ P°GREŠALI TE BOMO ae>a, Urška, Rok, Blaž, Zlatko in Jožek **— Čas vrti se neprestano, seka rane in zdravi, meni pa nekdanjo rano vsak dan znova ponovi. V SPOMIN 16. februarja mineva deset let žalosti in bolečine, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče in dedi Jožef Vogrinčič iz Ropoče 57 Ni te in vemo, da se več ne vrneš, pa si kljub temu vedno z nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Žena, sinova in hčerke z družinami V naših srcih vedno še živiš, zato nas pot vodi tja, kjer ti spiš, tam skupaj smo v nemi bolečini, a z nami so lepi in žalostni spomini. V SPOMIN 18. februarja mineva pet žalostnih let, odkar naju je zapustil dragi mož in oče Viljem Simon iz G. Petrovec Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoča: žena Nežka in sin Janez Tiho si odšel, a nazaj ne boš prišel, le v naših srcih večno boš živel. V SPOMIN 22. februarja mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in ujec Geza Šandor iz Rihtarovec Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, je ga spomnite, mu prižigate sveče in prinašate rože. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 71. letu zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Zlatica Horvat roj. Slivnjek, iz Otovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, njen grob okrasili s cvetjem, prispevali v dobrodelne namene in jo tako številno pospremili k domu počitka. Najlepša hvala g. duhovniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice za lajšanje bolečin ter dr. Kocjančiču za vso pomoč. Otovci, 22. januarja 1994 Žalujoči: sin Franc z ženo Eriko, vnuka Andrej in Vlado, Štefan , ter sestra Jolanka z družino Ljubezen do dela in rodne zemlje te spremljala je vse življenje; sedaj pa naj ti Bog odvzame gorje in sprejme te v večno življenje. ZAHVALA V 70. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in tast Ferdo Koren s Petanjec 70 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam bili v teh grenkih urah v pomoč, nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali vence, cvetje in za w. maše ter se v lepem številu poslovili od njega. Hvala g. kaplanu in bratoma iz samostana v Stični, pevcem, govorniku g. Mlinariču, vsem gasilskim društvom, posebej GD Petanjci in sodelavcem TPO Radenska. Zahvaljujemo se osebju internega oddelka, posebej dr. Horvatu za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njegovega življenja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ugasnil zdaj je tvoj pogled, za vedno se sklenile tvoje pridne so roke in po plačilo večno odšlo tvoje dobro je srce. ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno in tiho zapustil naš dragi mož, oče, očka in tast Aleksander Smidlehner iz Kroga Žalostni se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, pokojniku darovali vence, cvetje, za mašo ali druge namene ter se od njega poslovili v tako lepem številu. Lepa hvala vsem petim duhovnikom za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, društvu upokojencev iz Kroga, Pogrebništvu Banfi ter govornikoma g. Francu Kovaču iz Mesne industrije Pomurka in g. Janezu Boroviču iz KS Krog-za ganljive besede. Žalujoči vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožnata tla in jokala, ker tebe ni. ZAHVALA V 67. letu je umrl dragi mož, oče, stari oče in brat Štefan Banfi iz Gradišča 13a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter za sv. maše in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter govorniku g. Flegarju za ganljive besede slovesa. Hvala GD Gradišče, upokojencem, 422. brigadi Tovarne ženskih plaščev Mura, podjetju Varnost Maribor, družinama Šavel in Flisar iz M. Sobote ter osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi tvoji Na prelepem hribčku Živel si in rožice sadil, hišica vedno tako prijazna; zdaj,’ ko preselil si se 'Za hribček višje, žalostna in prazna tam stoji. * ZAHVALA V 61. letu nas je za vedno zapustil dragi brat Štefan Bedjč iz Gornjih Petrovec 48 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, lovcem, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, darovali za sv. maše, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Hvala medicinskemu osebju za pomoč med njegovo boleznijo. Hvala g. župniku za govor in pogrebni obred, pevcem za odpeto slovo in žalostinke. Posebna zahvala Gojitvenemu lovišču Kompas Petrovci in drugim članom lovskih družin, njihovim pevcem in govorniku za poslovilne besede. Budinci, Ljubljana, Idrija, Kamnik, Avstralija, 28. januarja 1994 Žalujoči: brat in sestre z družinami Kako bi rad poslušal, gledal, sedel med vami, k’tero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob preran. ZAHVALA V 32. letu nas je po kratki in hudi bolezni nepričakovano za vedno zapustil naš dragi sin in brat Drago Josar iz Šulinec 68 V tihi žalosti se ob boleči izgubi iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam bili v najtežjih trenutkih v pomoč in tolažbo, nam izrekli ustno in pisno sožalje, nam tudi denarno pomagali, pokojniku poklonili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebna hvala duhovniku g. Viliju Kerčmarju za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala domačemu GD za organizacijo pogreba, gasilskemu sektorju v Ženavljah, ŠD Šulinci, GG Bled, učencem in učiteljicam OŠ G. Petrovci, predstavnikom Doma učencev Rakičan ter osebju Kliničnega centra v Ljubljani, ki se je žal zaman borilo za njegovo mlado življenje. Hvala vsem, ki so s svojimi obiski v UKC v Ljubljani pokojnemu lajšali zadnje trenutke njegovega življenja. Šulinci, 31. januarja 1994 Žalujoči: mama z Milanom, sestra Tatjana, brat Damjan in drugo sorodstvo Prezidij Prekmursko-Prle-ške republike (PPR) sporoča, da tistim 3500 svojim državljanom. ki so zaprosili za madžarsko pokojnino, ne bo vzel državljanstva PPR. - Kot je prezidij te rubrike izvedel iz krogov, ki so blizu velikemu Prezidiju, so člani velikega tako milostni zato, ker se bojijo, da bi prišlo do nezaželjenega dokazovanja državljanstva sosednji državi Madžarski. Madžari so namreč dali vedeti, da bodo njihovo pokojnino dobili tisti, ki so bili madžarski državljani pred letom 1920. »Obstaja nevarnost, da bi naši ljudje v strahu za svojo prihodnost začeli odkopavati svoje mrtve prednike in jih nositi na madžarsko komisijo, da bi dokazali svojo pravico do pokojnine. Tako ravnanje pa ne prispeva k utrjevanju pripadnosti domači krvi in zemlji...« (citat iz protokola Pre-zidijeve razprave). * * * Naval na komisijo za izbiro dvojnika milega nam rojaka Milana Kučana- Sezonca je bil na pustni dan neznosen. Najbolj trdovraten je bil Leon Alt-Sančo Leone, ki se je kljub razliki v dolžini najbolj spretno maskiral in je po vsaki zavrnitvi prišel še bolj podoben svojemu originalu. Ker pa so v komisiji izvedeli, da konec tedna pride na obisk v Soboto Janez Janša--don Canone, ki ga je Alt pred nedavnim prek časopisov v imenu Kučana pozval na dvoboj, ga niso sprejeli. Očitno so v komisiji na Janševi strani, saj bi ga Alt zagotovo premagal. * * * Vox proti Mux. Posebno sporočilo. »Kdor bo telefoniral Drnovškovemu Voxu in si bo upal kaj muksniti proti proti PPR, bo neumno naredil. Naši uhlji so povsod. Opozarjamo vas, da se naša domača pritožna služba imenuje Mux. Črka m je za muksni, u je za umri, x je namesto križa. Kratica torej pomeni: muksni in nikoli več ne boš muksal.« Sporočilo je sestavil upokojeni član udbo-mafije, pridruženi član Prezi-dija B.J., ki je še v postopku preverjanja, zato še ne nastopa s polnim imenom. * * * Karel Franko-Old Shater-hand je Viba filmu poslal scenarij za prvi domači vestern. Vloga pokvarjenega Indijanca je pisana na kožo Milivoju Mikiju Rošu—Geronimu. * * * Helena Hašaj (blondinka z veselim obrazom s kančkom žalosti) in Greta Kerčmar (brineta s prijaznim obrazom s kančkom žalosti) iz VRSTNIKOVE naročniške službe po Valentinovem ne bosta več sprejemali src in rožic. Vljudne darovalce vljudno opominjata, da bosta 45 stari šele čez deset let, zato naj se ne zgovarjajo na Vestnikovo 45-letnico. ♦ * * Po zadnjih vesteh se je minirani direktor lendavske Nafte Miloš Ošlaj-Faruk s skupino medžimurskih naftarjev zaprl v destilacijski kotel, od koder se ne bodo odstranili, dokler jim ne izročijo Maksa Tajnikarja. Menda so v kotlu že razvili tehnologijo za kuhanje mila. KESBAM KONJ | Radgonski mehurčki Kar odleglo mi je, ker se je pojasnil ta nesporazum s podpisi. Je pa kar fejst b... ta klepetulja iz Radgone, ni kaj. In kako vse izvoha? Verjetno zaradi številnih kavic, ki jih spije. Veste kaj, jaz še kljub temu ne bom odrekel mojemu vinčku. Smo Štajerci ali ne? Tudi moji prijatelji so enakega mnenja, zato smo se oni dan spet našli v naši penzionerski gostilni, ki je najcenejša - po ureditvi ceste imamo celo lepši dovoz do gostilne kot edini hotel v Radgoni, kjer ne veš, kako naj prideš zraven. Nikakor ne moreš priti do njega naravnost, ampak vedno z leve ali desne, pa če greš vanj spredaj ali zadaj. In kako naj bo v njem kaj dobrega, ko pa nima niti normalnega vhoda. Celo gostje, ki parkirajo na avtobusni postaji, morajo iti najprej do križišča z »nesrečnimi« semaforji in šele tam po prehodu za pešce čez cesto. Pa se mi nič ne smilijo ti gostje iz hotela, saj jih je malo, poleg tega pa jim razgibavanje po dolgi in naporni vožnji verjetno kar ustreza. Bolj se mi smilijo otroci, ki morajo čez cesto. Le kako so lahko v vladi tako brezsrčni? Če bi bil jaz župan ali predsednik vlade, bi naredil vse, da bi zagotovil otrokom vso varnost. Gospoda »V«, pojdita si enkrat ogledat, s kakšno bojaznijo hodijo otroci v šolo in iz šole. Če se dobro spomnim, so jim pred letom še obljubljali urejeno pot mimo pokošpališča in vojašnice ter naprej mimo postaje in po prehodih - od tega ni nič; niso uredili poti, ne parkirišč pri vojašnici, ne semaforjev, ki bi jim zagotovili varen prehod čez cesto. Se mi zdi, da ima nekdo zamešane pojme o tem, kaj je pomembno in kaj pomembnejše. Vladi je pomembnejši zunanji »imidž«- da se vidi, da nekaj delajo, kaj pa je zadaj, kako varno in resnično potrebno je vse to, pa ni pomembno. Poskusite enkrat: peljite se najprej po glavni ulici, nato pa poglejte še malo zadaj za hišami ob tej ulici! Nasipan gramoz, zemlja, jame, smeti... To pa res ni nikomur v ponos. Kakovost, dragi moji, kakovost delovanja je pomembna. Moram se malo posvetiti mojemu prijatelju »svetlemu svetniku«. Po mestu se šušlja, da so mu rubežniki hoteli prodati hišo in s tem denarjem odplačati dolg avstrijski banki. Pa se je znašel: denar si je sposodil in šušlja se, da mu je pri tem pomagal hitovec. Zato pa zadnje čase tako hvali to primorsko čudo?! Končno le pride vsak k svojim, kaj? Jaz bi s Primorci kar naredil kupčijo: mi vam damo naše svetnike in poslance, vi pa nam dajte eno igralnico! Tudi mi smo obmejno mesto, pa nimamo nobene igralnice in nobene (legalne) javne hiše. Radgončan En TOTI in TOTA iz Lotmerka Kaže, da zaenkrat še kar dobro shajava. Urednik Vestnika nama je povedal, da sta bili, doslej samo dve grožnji s sodiščem, pa potem iz tega vseeno ni bilo nič. Pravzaprav se niti nisva pretirano bala, da bi se nama kaj zgodilo, saj piševa le o tistih stvareh, ki jih slišiva ali vidiva; Sama si skoraj nič ne izmisliva. Ker pa toto stvar piševa na fašenski torek, nama je najbrž dovoljeno, da tudi midva obrneva kaj po svoje. Tako sva razmišljala, v kaj bi se po najinem najraje našemila naša največja sedanja veljaka. Gospod župan naše občine M. P. bi bil po najinem vsaj na pustni torek najraje kralj, in to z zlato krono na glavi ter lesketajočim se žezlom v rokah. Ali pa bi bil vsaj okrajni glavar, kajti malokdo se toliko bori za našo stvar, to se pravi samostojnost, kot prav on. Midva se mu že zdaj globoko priklanjava. Njegova desna roka (včasih kar obe), predsednik občinske vlade L. B., pa bi se po vsej verjetnosti zelo rad prelevil v čarovnika, da bi lahko s »čira čare...« odpravljal številne probleme v naši občini in pričaral še kaj drugega. Verjetno bi najprej spremenil občinsko stavbo v kraljevo palačo (glavarstvo), gospoda B. Z. iz Banfija oziroma Razkrižja (občinski poslanec) pa v pokorno ovčico; zatem bi se morda lotil smrdečih odplak iz Konusa in jim dal kakšen prijeten vonj; nato bi priklical v Lotmerk gospoda Turrija iz Italije, ki bi se vrnil z veliko mošnjo denarja, ki ga je odnesel iz Lotmerka; potem bi po vsej verjetnosti skušal pokoriti še Bolehneči-Čane, Veržejčane, INPO- je... Murska Sobota Lendavski pereči Pri naši hiši te od davna rajši kot delamo - beremo. Predvčeraj', ko sem šel na podstrešje, da bi si odrezal kos gnjati, sem se za hip < pred skrinjo, jo odprl in v njej našel več izvodov Marijinih _ Marijikinih ogračkov in tudi Kalendar Srca Jezušovoga. Popit1 na »šunko« in jel prelistavati Kalendar iz 1939. leta. Zanimalo seveda, kaj lepega so takrat zapisali. Bral sem o zlem komuniznah vlada v Rusiji, Španiji in Mehiki... Pisec tedaj najbrž še ni slutil bo brezverstvo razširilo tudi v deželo Slovensko. Revije in časopi^ri prekladal dalje in naletel na prve izvode Ljudskega glasa iz Le-ta je bil predhodnik današnjega Vestnika in je začel izhajati'J nem času, ko je tudi k nam prišla ruska ideologija. In kaj so v tistem času (za)pisali tovariši novinarji in depoji mojega lendavskega okraja? Pred 45 leti so ženske pričakovale o-z borbo za zgraditev socializma in s povečanim delom za ^l1.» nalog, ki jih je postavil V. kongres KPJ. V Odrancih je bilo med drugimi tudi zidarski, kajti v tedanjem tretjem letu petletke treba še več dobrih zidarjev. Učni program je obsegal računstvo, geometrijo in zgodovino. Praktično delo pa seje »vr s ( zadružnem domu. V Lendavi pa je bila dobro obiskana akademija v marca, ki jo je pripravila organizacija AFŽ. »Najprej smo čuli°W& ki se je pod vodstvom tov. Bačiča razširil že na osem članov. pa orkestru čelo in bas in mora te vrzeli največkrat izpolnjevan a. sem prebral. »V nastopu solo pevcev pa je pela lov. Duhova. zveneči sopran je navdušil poslušalce.« Listal sem dalje. Nekajkrat sem nehote prebral gesla: *^on^SB da imamo Partijo, ki se ne boji nobenih težav!« »Naj ¿‘Vj «rgi fronta - borbena zveza delavcev in kmetov!« Mobiliziranje pač potrebno, zato tudi rezulti: »Dve največji opekarni okraja v D. Lendavi in Dolgi vasi sta začeli žgati opeko s skim plinom. Poleg ogromnih količin lesa za kurjavo bosta v eni sezoni 90 vagonov premoga. Predlog za žganje s plin0^ . ' tehnični vodja Janez First.« Ni kaj, zanimivo je bilo zadrževanje na podstrešju. Še d0^0'^ tam staknil liter slivovke, ki sem jo potem kar pogosto srkah zmrznil. Žena, ki me sicer nima ravno rada, še posebno pa ne. tam ščipnem dvojezično snaho, je postala naenkrat v skrb^^K-»Kod pa hodiš tako dolgo? Da se nisi morda obesil?* I : pomislila na najhujše. Še naprej sem bil tiho kot miš in F Ljudski glas. . »Zgraditev socializma z lastnimi silami in borba za sodelovanje s socialističnimi deželami po načelu enakopN . odkritosrčnosti - to je naš program!« sem očitno prebral na kajti pojem sem s hodnika čul ženo: »Pa se ni obesil, le zmetm^K ie!" # '' Preletel sem še nekaj naslovov: Kmetijska obdelovalna Črenšovci se uspešno razvija, Bukovčani so dali v aprilu. dni, Plenum ljudske prosvete v Dolnji Lendavi, Titova štafet lju, Zbirajte polže, Leteče brigade - pomoč pri žetvi, . potrebno klateštvo, SGP Lendava proglasilo prve udarnike, Udarnik sem bil očitno tudi jaz, ko pa sem se tako pogla zanimivo branje. Končno pa sem se le zavedel, zaradi česa selč. ¡ji prav šel na podstrešje (oh, ti moja draga »šunkica«!), odrezal .J potem v miru použil v kuhinji. S štedilnika je »dišalo« sicer a tega mi tokrat ni bilo treba jesti. Navsezadnje: smo sociali^ zato, da bi zdaj (ko smo zopet v kapitalizmu) jedli zelje? ^°' • »mali fanjšček« niso prepovedani. Občina lastnica 335 stanovanj Ob uveljavitvi stanovanjskega zakona je postala občina Murska Sobota lastnica kar 1174 stanovanj, od tega 11 stanovanj v Mariboru, ki so last vlagatelja Zavoda za področje vzgoje in izobraževanja. Prodanih je skupaj 831 stanovanj. Največ vlagateljev, in sicer 210, jih je bilo iz sklada solidarnosti, nato pa sledijo Zavod za področje vzgoje in izobraževanja s 60 stanovanji, širši stanovanjski sklad (48), upravni organi občine (15), sklad stavbnih zemljišč (11) itd. Po upoštevanju podpisanih pogodb do 26. novembra lani je občina Murska Sobota ostala lastnica 335 stanovanj, od tega 273 v mestu Murska Sobota. -Tudi tokrat izstopa po številu vlagateljev solidarnostni sklad, saj je njegovih kar 199 stanovanj. Zavodu za področje vzgoje in izobraževanja je namenjeno 60 stanovanj, širši stanovanjski sklad v Murski Soboti in Beltincih razpolaga z 48 stanovanji, upravni organi občine s 13 in sklad stavbnih zemljišč zli stanovanji. Poleg tega je še 9 neprofitnih stanovanj, Cene sadja in zelenjave Tržnica Murska Sobota Osrednja ljubljan. tržnica Jabolka 60,00 70,00 Mandarine 170,00 140,00 Pomaranče 150,00 120,00 Limone 150,00 130,00 Banane 140,00 120,00 Grozdje 480,00 350,00 Grenivke 170,00 150,00 Krompir 50,00 50,00 Paprika 280,00 250,00 Zelje 60,00 90,00 Čebula 80,00 100,00 Česen 350,00 320,00 Korenje 100,00 120,00 Jajca 15,00 14,00 0. jedrca 1200,00 1000'00 na voljo pa bodo stanovanja tudi za Zdravstveni dom Murska Sobota, za kadrovske potrebe izvršnega sveta, Pomurske lekarne in za službene potrebe občine. M. JERŠE Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so prodajalci pripeljali 27 vozil, prodali pa 2. Jugo 45, letnik 1988, s prevoženimi 56.000 kilometri je stal 2.700 DEM, zastava 101, letnik 1985 s prevoženimi 85.000 kilometri pa 145.000 tolaijev. Znamka avtomobila Letnik Prevoz, km Cena Citroen GA 1981 96.000 2.100 DEM Jugo 55 1990 24.000 4.800 DEM Opel Kadett 1.4 1990 41.000 15.500 DEM Opel Kadett 1.3 1988 86.000 11.000 DEM Golf JGL 1982 143.000 5.500 DEM Fiat Uno 1988 73.000 7.500 DEM Renault 18 TLJ 1986 90.000 5.700DEM Zastava 101 GTL 1986 81.000 2.700 DEM Suzuki Swift 1.3 1991 24.000 13.500 DEM Lada 1300 1982 80.000 1.500 DEM Zastava 126 P 1984 76.000 1.300 DEM Renault 4 TL 1981 96.000 1.800 DEM V okolici Gornje Radgone je sicer veliko vzpetin, vendar jih je le malo primernih za smučanje. Blizu Apač je pa smo odkrili pobočje, ki mu pravijo Marijahajm; ker je senčno, je dolgo časa pokrito s snegom. Na njem se pridno smučajo in sankajo ljubitelji zimskega športa, pa tudi smučarski klub iz Gornje Radgone prireja na njem začetne tečaje za mlade smučarje. Fotografija: L. Kr. Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem le 6 Pu ki so bili stari od 7 do 10 tednov in težki od U kilogramov. Prodajalci so tudi tokrat odšli dotno voljni, saj so zaradi skromne ponudbe prodali vse | par so dobili od 7.000 do 12.000 tolarjev. x Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sedmih, Pr pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne Hste' 120 let tradicije /O Pomurska banka ^ Vaša domača ba E Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 14. februarja 1994, tečaj1 15. 2. 1994 od 00.00 dalje. / Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 15. februarja 1994 od Država Enota Banka Slovenije Nakup Avstrija 100 1,103.1797 1,082.00 Francija 100 2,279.5585 2,238.00 Nemčija 100 7,754.1277 7,680.00 Italija 100 8.0247 7.77 Švica 100 9,219.6578 9,020.00 ZDA 1 135.3095 134.10 pro »^ stran 26 vestnik, 17. februarja^ vestnik Skleroza nekega okolja ali zakaj se je Pomurje znašlo povsem na robu V obdobju zadnjih nekaj let so nekateri krogi levega in desnega brega Mure alergični na izraz Pomurje, ki je bilo v starih časih definirano kot lokalno zaokrožen gospodarski prostor. Namen tega zapisa seveda ni razprava o smiselnosti nadaljnje uporabe tega pojma, zato ga bom pogojno tudi uporabljal. Prepričan sem namreč, da ima ta prostor, kljub sedanjim govoricam o takšnem ali drugačnem izvoru, v gospodarstvu veliko skupnih obrisov, ki jih v tem trenutku ne kaže seg-mentirati ali parcelizirati. Gledano tako, mu dajejo pečat kmetijstvo in z njim povezana industrija, delovno ekstenzivne panoge gospodarstva in turizem. Vse tri veje se prepletajo ne glede na to, na katerem bregu Mure stojimo, in tudi slika njihove uspešnosti je podobna. Po tej svoji specifiki je težko primerljiva s preostalimi okolji v Sloveniji kot tudi svetu. Toda ne glede na vse to smo čedalje bolj prepričani, da gre za področje ali regijo z izrazito negativnim razvojnim trendom in vedno večjo marginalizacijo tega področja. Drži seveda dejstvo, da je del tega zaostanka zaradi zgodovinskih okoliščin, kljub vsemu je pa tudi res, da ob preobrazbi to okolje ni bilo sposobno najti vzvodov za svojo gospodarsko rast ali razcvet, in to kljub komparitivnim prednostim zaradi naravnih resursov, ki so danes v svetu razvojni imperativ. To čedalje bolj dokazuje, da gre za sklerotično okolje, ki se ni sposobno odzivati na izzive sedanjega časa. Evropa in Pomuije Nedavno so alternativci in del sedanjega novega lokalnega političnega establišmenta Pomurje vsajali v evropski prostor, in to zaradi njegove lege na stičišču srednjeevropskega prostora, ki naj bi ga definirali spretni in perspektivni podjetniki - v modernih podjetjih z visokokvalificirano delovno silo, ki izdelujejo tehnološko intenzivne specialitete. Toda čas čedalje bolj dokazuje, da ga je mogoče primerjati s starimi industrijskimi območji Evrope, ki se borijo za preživetje, ki jim manjka dinamike in razvoja. Za ta okolja je značilno, da gospodarstvo sestavljajo pretežno velika podjetja s tradicionalno kvalifikacijsko strukturo delavcev, nizko produktivnostjo, majhnim številom novoustanovljenih podjetij, predvsem pa z nizkimi dobički. Kot taka so definirana Posarje, Porurje, Belgija, Zgornja Štajerska, angleška rudarska območja in tekstilna središča. Po ugotovitvah strokovnjakov je razvoj teh območij tako močno popustil, da je izgubil moč in dinamiko za lastno obnavljanje. Po analizah naj bi botrovala temu zaostanku omenjenih regij struktura strok. Kot ugotavljajo, prevladujejo v starih industrijskih območjih počasi rastoče stroke, medtem ko tempo rasti zagotavlja mešanica počasi in hitro rastočih strok (hitro rastoča stroka je npr. elektronika, op.p.). Kje je zastaralo Pomurje? Če ostanem pri gornji navedbi, ima Pomurje na prvi pogled zares premalo skupnega z omenjenimi evropskimi regijami. Toda kljub vsemu je precej primerljivih dejavnikov. Ob svoji majhnosti v primerjavi s prej omenjenimi regijami je z njimi primerljivo. Dejstvo je, da gre v prvi vrsti za kmetijsko območje z močno predelovalno industrijo, ki ju po njuni biti lahko uvrstimo med »stari« panogi, po- tem je tu izrazito ekstenzivna kovinskopredelovalna industrija, ki je skorajda v celoti bankrotirala, in navsezadnje tekstilna industrija, ki je svojevrsten fenomen, saj ne glede na čas, v katerem deluje, praktično doživlja konjunkturo, in k temu dodajmo še zdraviliški turizem kot panogo, ki pa je ne bi mogli uvrstiti med zastarelo. Toda če se nanjo ozremo z očmi stroke, bi jo glede na dinamiko njenega razvoja lahko prej definirali za statično kot dinamično dejavnost v Pomurju. S kadrovskega vidika se najprej dotaknimo kolapsa kovinskopredelovalne industrije. Da je šlo v primeru pomurske kovinskopredelovalne industrije za izrazito staro panogo brez možnosti preživetja, bom poskušal ponazoriti na primerih Avtoradgone in Panonije. Sredi osedemdesetih let, ko so se pokazali prvi znaki krize v takratnem tozdu Bivalnih enot v Avto-radgoni, mi je eden vodilnih priznal, da je to povsem normalen pojav, saj pri izdelavi bivalnikov znašajo vsi stroški inputa (vseh potrebnih materialov za začetek proizvodnje, op. p.) 85 odstotkov vrednosti izdelka. To pomeni, da je morala s preostalimi 15 odstotki pokriti vse svoje stroške in poskušala še nekaj zaslužiti; Drugače je s Panonijo. Razvojno gledano je ob ciklih vzponov in padcev preživela zaradi združevanj z uspešnejšimi podjetji. V prvi fazi je bila to Ločilka, zatem povezava z IMP-jem in nazadnje znotraj IMP-ja še z Bliskom. Vendar ravno primer Panonije potijuje tezo o zastarelosti in okostenelosti panoge, ki ni prenesla nobenega dinamičnega stresa. Da je bilo res tako, dokazuje podatek o fluktuaciji višje- in visokoizobražnih delavcev v obdobju od leta 1975 do 1985. V tem času je prišlo in odšlo iz Panonije 70 strokovnjakov prej omenjenega profila. Povprečna delovna doba v podjetju je bila poldrugo leto. V ta čas sega tudi poskus preustroja podjetja na višjo in tehnološko zahtevnejšo raven proizvodnje; Skupaj s strokovnjaki IMP-ja so začeli izdelovati klimatske naprave in plinske števce. Žal se je vse končalo na pol poti, kajti ko se je podjetje s pomočjo finačne injekcije opomoglo, je ponovno pristalo na starih tirnicah »švas« industrije za potrebe kmetijstva. Avtoradgona, Panonija in tudi Tehnostroj nam torej potrjujejo tezo, da je koncentracija »švas« industrije pomenila blokado za vse druge stroke ali celo iste stroke, ki so poskušale razvojno razgibati obstoječo, torej strojno stroko. Navsezadnje ne moremo niti mimo Nafte, čeprav je petrokemija bolj dinamična dejavnost in verjetno bi bila taka tudi lendavska Nafta, če bi seveda ostala samo Nafta, vendar je postala sredi šestdesetih INA- Nafta. To pa ne bi bilo katastofalno, če takrat, ko to postala, ne bi izgubila vsega kadrovskega potenciala, ki se je z znanjem in tehnološko dokumentacijo preselil v Zagreb. Takšnega šoka pa podjetje preprosto ne more preživeti in se ponovno po- staviti na noge. Edvard Denison namreč ugotavlja, da povečana izobrazba vsaj za eno stopnjo v povprečju prinaša za odstotek višjo proizvodnjo na leto. Toda tega preskoka ni mogoče doseči v enem letu. Zato ni potrebno posebej poudarjati, kakšni so bili učinki v Nafti, ko se je s prej omenjeno fluktuacijo ta izobrazba znižala za nekaj stopenj. Navedeni zgledi potrjujejo domnevo, da je prišlo v Pomurju do določene oligopolizacije in regionalne hiperkoncentracije podjetniških struktur, ki so obvladovale gospodarstvo in politiko in niso dopuščale vdora novih znanj. Skratka, razviti so bili mehanizmi, s katerimi se je omejevalo prihajanje novih podjetij. Slovenski kmetijski ABC Kmetijstvo lahko sicer opredelimo kod dejavnost, kjer prevladuje stara in precej statična stroka. Toda ravno na primeru kmetijstva se morda izpostavljam kritiki, da je tu prišlo do povezovanja te panoge ne samo v Pomurju, temveč širše na takratni republiški ravni. Toda očitek ne vzdrži, kajti šlo je za tipičen konglomerat »federativnega« tipa, ki ni prinašal nobene učinkovitosti, kaj šele razvoja te panoge v regiji. Drži sicer, da so nekatera podjetja v tej dejavnosti krepko nad vodo, vendar kljub vsemu glede na primerjalne prednosti nobeno ne pomeni razvojnega vrhunca v slovenskem prostoru. Prej bi lahko rekli, da gre za »zihera-štvo« kot razvojni imperativ, vendar o tem nekoliko pozneje. ABC Pomurka žal ni bila sistem, ki bi bil integriran na optimalni ravni, čeprav je zato imel vse možnosti, ki bi temeljile na skupni razvojni funkciji ter močni kapitalski in tržni povezanosti. Vrh se je prej kot z vzpostavitvijo močnega sistema, povezanega na prej omenjenih temeljih, ukvarjal s »prezenta-cijo« pred političnim establišmen-tom republike in vzpostavljanjem »kooperacijskih« vezi z Nizozemci, kot je npr. uvoz mediteranskega । rastlinstva na Hodoš. Uničil pa je tiste razvojne nastavke v primarni - kmetijski proizvodnji, ki so bili kapitalsko donosni in strokovno zahtevni. Z uničenjem zadrug je bilo konec pridelave semenskih trav in finalizacije te proizvodnje. Ali, povedano drugače, čeprav je beltinsko območje eno najuspešnejših po pridelavi krompirja, še danes nima razvite lastne semenske pridelave. V primerjavi z zamujenimi priložnostmi so razvojni dosežki minimalni. V sistemu pa nikoli ni prišlo do močnejše povezave, ki je ne bi mogel zlomiti sedanji prehod na tržno gospodarstvo, ker nikoli ni deloval na tržnih kriterijih, ki bi jih silili v razvoj, ampak po lokalnih kriterijih, na tej ravni je potekalo tudi kadrovanje, kar je pripeljalo najprej do razpada, potem pa do krize posameznih podjetij. Pri Pomurki je bila ves čas v ospredju politična moč vodilnega establišmenta ali menedžerske strukture, ki so jo prej motili znanje, izobrazba in delovni rezul- tati, kot pa da bi jih izkoristili. Če bi podrobneje analizirali fluktuacijo razvojnega kadra v Pomurki in njenega razvojnega oddelka, bi verjetno prišli do podobnega rezultata kot v Panoniji. Teorija doka- zuje in praksa potrjuje, da je podjetje s takšno fluktuacijo strokovnega kadra podvrženo recesiji, če že ne propadu. V času delovanja sistema je bil visoko uvrščen in imel strokovno veljavo ter mednarodne reference le Živinorejsko-veterinarski zavod, ki pa je zaradi poslovne in kadrovske politike sedanje vodilne ekipe pristal nekje na začelju razvoja slovenske živinoreje. Sedanja referenca, ki jo še imajo, je razselitev prašičev iz enega centra smradu v deset novih. To pa ne more odtehtati njegove prejšnje strokovne veljave v srednjeevropskem prostoru. Slovenski prehrambeni bum Za primerjavo vzemimo Mercator, čeprav nastopa kot pretežno trgovski oligopol, je malo proizvodnih podjetij, ki so izstopila iz tega sistema, in to ravno zaradi tega, ker mu je uspelo vzpostaviti integracijo sistema na prej navedenih parametrih. Njegov razvoj ni temeljil zgolj in samo na planu in analizah, ampak tudi na aplikativnem znanju, ki gaje ponujal svojim članicam. Vzemimo primer sladoledov Ljubljanskih mlekarn. Tega izdelka niso razvijale samo mlekarne, ampak je bilo vanj vklju- čeno tudi tehnološko znaje iz tedanjega sozda, ki je bilo aktivno vključeno v razvoj tega izdelka, in to je samo eden od primerov. Ostanimo še naprej pri primerjavah. Neposredno po razpadu jugo- trga se je ljubljanska Kolinska znašla v precejšnjih zagatah, saj je skoraj tri četrtine svojih izdelkov prodala na teh trgih. Toda danes po dveh letih se v tem podjetju pogovarjajo, kot da krize sploh ne bi bilo. Formulo rešitve so poiskali v kadrih. Nedolgo od tega smo lahko prebrali, da je bil takrat v Kolinski radikalni kadrovski rez na vseh ravneh podjetja. Tako je naistarejši vodilni delavec direktor, star okrog petdest, za njim drugi' najstarejši vodilni delavec jih šteje enaintrideset. Zgled, ki dokazuje, da je znanje prvi in temeljni dejavnik za uspešnost podjetja. Tretji izrazit zgled uspešnega preustroja podjetja je Jata, ki se ob krizi in zapori trgov ni zatekla v naročje sklada, ampak je že pred krizo ponujala celo paleto polizdelkov iz piščančjega mesa, danes pa je vodilni proizvajalec in dobavitelj puranjega mesa in suhomesnih izdelkov iz tega mesa. Država, kje si? Pomursko gospodarstvo v nasprotju z omenjenimi primeri še naprej jadikuje za državo in njenim premajhnim posluhom za gospodarstvo. Zdi se, da potrebuje še nekaj let, ko bo morda nova oblast drugačne barve, namesto da bi doumelo, da vlada uveljavlja umazan tip liberalne ekonomije in hoče čim več zase. Ne glede na to kljub vsemu rti bilo brez možnosti, da se potegne iz blata. Razvojna primerjava med prej omenjenimi ljubljanskimi podjetji in pomursko predelovalno industrijo samo potrjuje razvojni zaostanek le-te za dobrih pet let. Agromerkur je zaostal z razvojem in tržnim plasmajem svojih suhomestnih izdelkov naj-man za tri leta, če ne celo več, v tem času je Jata že lansirala »puro«. Prav tako še danes ni prišel do svojega alternativnega proizvoda, čeprav je pri perutnini in preostalih malih živalih še cela vrsta možnosti, raje še je podal v naročje sklada, ki na njegov račun poskuša sedaj iztržiti čim več. Tudi Pomurske mlekarne niso prestopile rubikona mlečnega prahu in masla. Morda se bo komu zdelo neumno, toda kljub vsemu je skupina takratnih alternativcev in razumnikov v svojih študijah pred skoraj desetimi leti načenjala vprašanje, zakaj ne razvijati proizvodnje otroške hrane doma, namesto da to počne Pliva in pobira ekstra profite, ali zakaj ne gojiti race in gosi. Podobno kot v predelavi je v pridelavi, torej primarni proizvodnji. ki tudi neprestano išče 4 na kmetijskem ministrstvi sto da bi pritisnila na strok tencial, ki ga vzdržuje®» plačevalci, in zahtevala »L. tega žal tehnološko že znanja. Da je res tako, 00 . nekatere reference tep ’ . jih bralci lahko spremljaj0 b jočem mediju. In če še raz o dejanskem kanaliziranj0 za t.i. ekosocialni model j^ nja na povsem neku^Jj močja, potem se posta”) ; nje, ali je kmetijstvo razvoj nost. Na tak način tudi zaradi tega ne, kers® drovski potencial nima . začetek nekoč že razvite . nes kapitalsko zanimive P . v kmetijstvu, saj še zi»®,^ pri modelu intenzivnega । kulturnega kmetovanja. Zadnja in edina Pr0P“^ stenzivna panoga je neO’ p stil, ki je pozitiven nas» sklerotični podobi pok^ eni strani zaradi produs a poslovanja sicer najtežje delovne sile in zaradi sv J $ nološkega imperativa, . njega zahteva popolna vp soko razvita tržna goSP Toda ob tem regija k^f, ■ potrebuje revitalizacij J grame, in to ne sprehajaj in gosi po npr. kot zatrjuje eden od politikov, temveč P00?.^ bodo izboljšali sestavo J tem se seveda vračamo intelektualne produkcij6’ ^ že razčlenil v eni prejšnj < Po preseku skleroticj, Pomurja je potrebno ug nikakor ne vzdrži teza 5 menedžerjev pomurski», J da bi si z novimi pr®^. klosti. ki so bili nekocP^ za Pomurje, npr. Iskra rf drugi, nakopali dodatne bi nas danes še bolj k tlom. Prepričan sem। bi ti programi 71e vUjij/, določeno strokovno °' ^ pomagali razbiti razvoj» ter ga poskušali rešiti») rosti. Poleg tega bi laj1 neje izkoristilo svojo in p|p produkcijo. NavsezadnF #.I n“ kaže nrpjrpti raziska ^f vika Horvata s sodela^M murskimi študenti v ..g i demdestih, kjer 08°,^ j« pripravljenost po vrn' JtT alnega potenciala v d0*»^/ ki se je vrtela okrog “ V tej raziskavi je tudi sorazmerno enakomer”3'^ litev strok. Toda dejan imela možnost vrniti ^^ ' Z izjemo Mure lahk° P01» da sat osnovni prebij njegov zaostanek zar^gl manjše integriranosti' svetovni tržni prost01 J' . že izolacije ter nizka s riščenosti človeških p° ,g^j se kaže v sklerotični P?»j jiCi nega dela industrije. ». nosti. nizki podjetniški^ visoki fluktuaciji ’tf0W3 dra. Tb pa je stvar jok ^ in dominatnih skupi» m ne pa ekonomske P°'' ¡(6, Zavedati se je Potr v preteklosti je preV d*J pričanje in biki P^A v % ■ neuspehi pri naložba» ^J j ško nezahtevne P10 s p° ) stveno lažje pokril1 družbe, danes pa se G tovrstne sanacije ){f/ hkrati se potrjuje, da.$ zahtevnejše manj riz' .0 strošek za delovno m ViŠji' |i 4 Vpašanje je torej’ Pomurje uspelo iz' Ut sklerotičnega oklep dimo na danes tak domnevi o razvoj11 štva - kapitala. smelo biti nobeneg»1 Toda problem ni ^aj11^ je očitno v znanj0 podjetništvo s ^P'^ i» p prešlo z ravni mark «uje1 / in se lotilo proižv"X klavrno podobo " J manjkanja znanja- Foto.: NATASA i t l i t t 'Ž v s ti n si d P k n n Z zakrivljeno palico v roki...? iihMn™narannimi danostmi, ki omSo v°murje’ najčešče zem kmetijstvo in turi-danosfc' * da med te uvrstimo hk° na prvo mest0 V S PT kmetijstvo, saj Prednosti^ kjkšnih bistvenih območi °«alih mamo sin^3-1tako rekoC ni' jezera m “^ ima morie m vrelce’ n ”Ma ne 'n termalne «odovinske '” kulturnoz-ške jame ¡n Ten,tOsti’ kra‘ tega ž P anine’ Le' del Muri zato * V pokraiin' ob lahko le P?murski turizem ‘mistične ^ jl"6 slovenske ne Želim po“udbe. S tem pa nosti ki ^hn,katl naravnih da-tur¡zma L" ■■?amo za razv°j tikamo v ? premal° izko-bi se zankah premajhm, da Prav zaradi v'astne vrtičke. se morala m^ majhn°sii bi "“dbašetorv t.unstlčna po-Vač saj bi sé ob b°J dopolnje' m«Dicah gost XeZnih Pr°' okopal v moSt bko zjutraj ^alvS“’ popoldne na-večerjo še nk°g°^u in se pred nem bazenu amoč11 v termal- i° 'ma pokraiaraVna danost’ ki ?ehMuS'nana obeh stra-!?koristiii ¡ e zdaleč nismo ^° bogastvn '°rei kmetijstvo. Zem‘ia’ ki Pa ^i’ & tn n,Česar ne Pohabiti. Seved Vem° ustrezno ^‘ijske n«vVmam v mislih Java v letih F lne’ ki jim dr-ni posiečaladrU-' V°jni ni' ^«sti. Ne k1 .pnmerne po-d '’ da ni.n?.sicer mogel tr-vn'ilike’VenXlmeli kmetijske se za«avlja nlV^S poli-n 'et'h SO k 1 h PrV,h POVOj-D^ijive bne jesene ne-bo ledice čutim Pxke’ katerih ka-P^ebno1 ?°še danes in jih veVeSe^ še ne' >še v letih Smo se v Slo-S?“ «M £»¡» p» h z Dekater- .ko pnmer-t^^vropsS' druSimi za-em^Daot drž™b 0,škem mS3™ reforrni in da^^tvu Dade ala država vzhn7a razliko Je, Pozitivno, krn nil> sor- p od nekaterih da ¡J6 Vendar!e 'ohČnih držav stava Posestna in stranila- Res izrn^ “a sr,i.n-postna se-se k0“ “eugodnJlb kmetijah sha> v Ä’ vendar če čevj1 ^stavljenHii^^ki lenio Potem iahv I]1 uresni' o^J® Pdlp^J1?' F°se«ni kewt40’«!» M “tlton « < X “ blk VaDiu ^'n se ie J b'čaJn° šte-Ni hmija še K ?-Ob ded°-stva n.1 So knXu°] drobila. Piaiifh^emau ^h^Pod hat n- opalih deH^tov za iz-»>=li 3čr O’i’eí. bvna h1 Mia mnxJ kmetijstvo Dimi Panoga. s tl° pkumula-Slno sir^itenimf^jmooova-nek0|iur p°skuša]i kmet'jami “Činek omiliti al' t0 slabost Že sam"1 Ml nil^u !ndar Pravi taU i^h^iD, kak dosežen, saj t¡K muíale se 'zbt-^ej^ostrez^^ Vedn e b,lo km J S strani hiju 0 v n^'Jstvo ^lel^v^ Polona jjhtge panS So se raz-X® v PreSe.80sP°dar-“«s, nln' meri so Sam “a raPč? tne še da-de|av^ Staneti kmetijstva Siuir Sa je ¿ standard Srbstvo res tako, ^Srni°stovn^ ■' ««¡C^S Razvoj posameznega območja je odvisen od različnih dejavnikov. So območja, ki imajo posebne naravne danosti, ki same po sebi ponujajo možnosti za razvoj, seveda če jih znamo ustrezno aktivirati. Če bi se želel izraziti nekoliko ilustrativno, bi zapisal, daje s tem tako kot z bombo. V njej je akumulirana ogromna moč, ki pa se sprosti šele takrat, ko jo sprožimo. Potrebni so torej dejavniki, ki aktiviraj*^ saj če teh ni, tudi razvoja ne more biti. V pričujoči prilogi Vestnika kolega Janez Votek analizira nekatere vzroke oziroma dejavnike, ki so vplivali na to, daje Pomurje ostalo do danes ena od najmanj razvitih slovenskih regij. Pri tem seje omejil predvsem na domače, pomurske dejavnike, sam pa želim v tem prispevku opozoriti na nekatere širše zunanje vzroke, ki so prav tako vplivali na razvojne tokove v pokrajini ob Muri. Dejstvo je, daje razvoj v prvi vrsti odvisen predvsem od zavzetosti domačega okolja, vendar ob tem ne smemo zanemariti tudi zunanjih dejavnikov, pri čemer mislim predvsem na državo, ki bi morala z ustreznimi ukrepi in zakononi uravnavati razvojne tokove. Ti tako imenovani notranji in zunanji dejavniki se sicer med seboj prepletajo in jih ni mogoče obravnavati povsem ločeno, vendar se bom v tem prispevku skušal osredotočiti predvsem na zunanje. dobivajo kmetje za svoje pridelke, pa še zdaleč ne pokrivajo pridelovalnih stroškov. Za izrazito kmetijska območja je v svetu značilno, da so razvojno zaostala, tam, kjer država kmetijstvu ne namenja ustrezne pomoči, pa je ta zaostanek še toliko večji. To velja tudi za Slovenijo, izrazito kmetijska pa so v glavnem ostajala obmejna območja, saj iz povsem strateških razlogov država tu ni razvijala industrije. Še več. Po vojni je skušala od tam preseliti še tisto, kar se je dotlej že razvilo. Pri nas je bil takšen poskus preselitve tovarne perila Mura iz Murske Sobote v osrčje Slovenije, in če se temu poskusu takrat ne bi odločno zoperstavile delavke, bi tovarno gotovo izgubili. In če so hoteli preseliti že obstoječe, potem nas ne sme čuditi, da novo ni niti nastajalo. Pomuije ne sme postati slovenska žitnica Pomurje so v preteklosti radi imenovali s slovensko žitnico in priznajmo, da je tudi mnogim tukajšnjim politikom bil takšen vzdevek kar všeč. Bi nas pa moralo biti vsaj rahlo sram, da smo bili in smo tudi še zdaj v glavnem le žitnica, saj kaj več od pridelave ne premoremo. V soboškem Mlinopeku znajo sicer pšenico zmleti v moko, da vsaj kruh spečemo v glavnem v domačih pekarnah, pa so nas tako rekoč prisilile potrebe, saj mora biti ta vsak dan svež. Če bi bilo s kruhom tako kot s testeninami ali pecivom, sem skorajda prepričan, da bi ga za nas delali v tovarnah v osrčju Slovenije in v krajih, kjer tržne pridelave krušnih žit sploh ni. V to, da Pomurje ne more ostati le žitnica za Slovenijo, nas silijo tudi druge razmere, predvsem demografske, saj sedanja posestna sestava naših kmetij s poljedelsko pridelavo ne more zagotavljati dovolj dohodka tistim, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Pa so s strani države takšni pritiski že nekaj časa prisotni in še vedno je težnja, da bi se govedoreja selila v hribovita območja. Pomurski kmetijci na to seveda ne morejo pristati, saj jim je govedoreja vedno predstavljala glavni vir dohodkov, da ta dejavnost v teh krajih ni nekaj novega, pa potrjuje tudi dolgoletna tradicija, ki jo ima selekcijsko in rejsko delo, pa tudi uspehi, ki so jih dosegli na tem področju. Zato rejce upravičeno vznemirjajo poskusi, da bi se selekcijski center, ki deluje v okviru Živinorejsko-veterinarskega zavoda v Murski Soboti, preselil od tu. In če pri tem ne bodo dovolj odločni in vztrajni, se bo to tudi zgodilo. V prireji prašičjega mesa je Slovenija še vedno deficitarna, zato država v zadnjih letih namenja precejšnja sredstva za gradnjo prašičjih farm. Tudi, če so to nepovratna sredstva, jih ne bi kazalo sprejemati s preveč odprtimi rokami, saj izkušnje že zdaj kažejo, kakšne težave imamo z nekaterimi farmami. Ob skrbi za dohodek namreč ne smemo zanemarjati tudi ekoloških posledic, ki jih povzročajo prašičerejske farme. Res da manjše farme niso takšen, onesnaževalec kot sedanje velike družbene farme (tudi za gradnjo teh gre dobršen del krivde pripisati državi), vendar več manjših farm pomeni tudi več manjših onesnaževalcev, posledično pa seštevek da približno enake rezultate. Napačno usmerjanje državnega denarja Uvodoma se že zapisal, da na razvoj vplivajo različni dejavniki, ki jih ni mogoče obravnavati povsem ločeno. Tega, da pomursko kmetijstvo v preteklosti od države ni dobivalo sredstev, ne moremo trditi, zastavlja pa se vprašanje, ali so ta sredstva bila namenjena za prave naložbe. Spomnimo se samo sedemdesetih in osemdesetih let, ko so melioracije kmetijskih zemljišč bile prava modna muha. Sredstva zanje je zagotavljala država in seveda bi bilo nesmiselno, če tega ne bi izkoristili. Tudi to, da melioracije sploh niso bile koristne, ne drži, je pa dejstvo, da sredstva, ki smo jih porabili zanje, niso povsem upravičile svojega namena. S tem seveda ne želim zagovarjati tistih naravovarstvenikov, ki se zavzemajo za ohranjanje nekdanje idilike in obsežnih zamočvirjenih površin, trdim pa, da so bili marsikje posegi v prostor opravljeni premalo strokovno, brez predvidljivih posledic. Zdaj, ko smo vodo speljali s kmetijskih površin, jo je veliko težje pripeljati tudi nazaj in v zadnjih dveh sušnih letih se je to že potrdilo. Zaradi preglobokih melioracijskih jarkov in urejenih vodotokov se je podtalnica marsikje močno znižala, suša pa je naredila svoje tudi na me-lioriranih površinah. Zdaj sicer razmišljamo o namaknaju, vendar bi vprašanje urejanja kmetijskih zemljišč morali že takrat reševati celovito in posledice danes gotovo ne bi bile tako izrazite. Ko. govorimo o melioracijah v preteklosti, pa je pohvalno to, da so hkrati z njimi na teh površinah potekale tudi komasacije in da smo bili z njimi dokaj dosledni, navkljub mnogim odporom posameznih lastnikov kmetijskih i melioracij Kmetijskih zemljišč je država v preteklosti precej nepovratnih sredstev namenjala še za druge namene v kmetijstvu in del teh sredstev so izkoristili tudi pomurski kmetijci. Vendar se mi tudi ob tem poraja razmišljanje, če je bila takšna oblika dodeljevanja sredstev najustreznejša. Kar je podarjeno, je premalo cenjeno, ne manjka pa tudi posameznikov, ki znajo vsako priložnost prav spretno izkoristiti. Naslednji pomislek pa je ta, da od nepovratnih sredstev imajo koristi le posamezniki in nemalokrat se zgodi, da za to državi ne ostajajo hvaležni. To utemeljujem s trditvijo, da je tudi v Pomurju veliko stojišč in si- losnih zmogljivosti, ki so bile zgrajene delno z nepovratnimi sredstvi in so danes prazne, marsikje pa ti odbjekti zdaj služijo za druge namene. Država bi zato morala kmetijstvo podpirati z drugačnimi ukrepi, s takšnimi, ki bi vsem kmetom zagotavljali ustrezen dohodek in takšno akumulacijo, ki bi jim omogočala vlaganja v razširjeno reprodukcijo. Slovenski in seveda tudi pomurski kmetje so danes preveč mehanizirani in kmetijska mehanizacija ostaja zato neizkoriščena. Tudi to je eden od vzrokov, da je naša pridelava draga. Med lanskim obiskom na Nizozemskem sem se pogovarjal s kmetom, ki ima 60 hektarjev zemlje in le dva traktorja ter nekaj najnujnejše druge mehanizacije. Pri nas pa imajo kmetije z desetimi in manj hektarji tudi po tri ali več traktorjev, ki zato ne morejo biti ustrezno izkoriščeni, zahtevajo pa vzdrževanje, ki ni poceni. V nekaterih zahodnih državah so spoznali, da neizkoriščena kmetijska mehanizacija podra-žuje pridelavo, zato so se tam uveljavili tako imenovani strojni krožki. Tudi pri nas smo pred leti poskušali s strojnimi skupnostmi, ki pa nikoli niso zaživele v svoji pravi obliki, danes pa so le še redkost. Pa krivde za to ne moremo pripisovati le kmetom, pač pa tudi državi, ki ni vodila ustrezne politike. Ne moremo zameriti kmetom, če so izkoristili ugodne posojilne pogoje in se opremili z mehanizacijo, saj jim je to dejansko omogočila država. Pa ne le kmetom pač pa tudi vsem drugim, ki so kaj zlahka prišli do boljšega osebnega standarda, grehe takšne politike pa bomo morali zdaj še nekaj časa prenašati. Da država v preteklosti ni vodila ustrezne politike do podeželja, nam najbolj zgovorno kaže njegova sedanja podoba. Včasih smo imeli polna usta socialistične preobrazbe vasi in podeželja, v praksi pa se je na- redilo zelo malo, zato so se naše vasi nezadržno praznile. Dosežki sodobne civilizacije so le s težavo prodirali na podeželje, samo čist zrak in neosna-ženo okolje pa sta premalo, da bi podeželski človek s tem lahko bil zadovoljen. Če je bilo potrebno napeljati vodovod, speljati cesto v vas ali telefonski priključek v hišo, so morali ljudje sami zavihati rokave in zagotoviti potrebna sredstva. Mnogi tega niso zmogli, zato so se raje odselili tja, kjer je bilo vse to tako rekoč zastonj. Pri nas ne rastejo banane in ananas Čeprav je zemlja naše naravno bogastvo in naravna danost, so prav iz prej omenjenih razlogov mnoge površine ostale neobdelane. To velja še zlasti za Goričko in Slovenske gorice, kjer so idealni pogoji za razvoj nekaterih dejavnosti, predvsem za sadjarstvo in vinogradništvo. Morda je zdaj skrajni čas, da se to še popravi, vendar v kmetijski politiki se bo moralo prej še marsikaj spremeniti. Imam namreč občutek, da slovensko kmetijsko politiko kreirajo tisti, ki razmere na podeželju zelo slabo poznajo. To bi lahko podkrepil s številnimi primeri, pa se bom omejil le na enega. V razvojni strategiji slovenskega kmetijstva, za katero tako radi pravimo, da je dobila večinsko podporo v slovenskem parlamentu, je kot ena od dejavnosti, ki jo bomo razvijali, zapisano tudi sadjarstvo. Kaže pa, da sestavljalci tega dokumenta zelo slabo poznajo razmere v slovenskem sadjarstvu. Zaradi neurejenih razmer na trgu ponekod že množično krčijo nekatere sadne vrste, saj s cenami ne morejo pokriti stroškov pridelave. Ribezove nasade je takšna usoda doletela že pred leti, zdaj se to dogaja z nasadi višenj, in če se pogoji ne bodo spremenili, bo takšna usoda doletela tudi nasade jablan. Krivdo za to pa je potrebno pripisati izključno državi, ki ne zna ali noče zaščititi domače pridelave. In če k temu dodamo še to, da prav zdaj potekajo razgovori o vključevanju Slovenije v nekatere še bolj proste svetovne trgovinske tokove, potem bodo le redki naivneži, ki bodo pripravljeni obnavljati sadovnjake. Če pa so načrtovalci slovenske' razvojne kmetijske politike tako slabi poznavalci, da ne vedo, da na Goričkem ali v Slovenskih goricah ni možnosti za pridelavo banan ali ananasa, potem jih je treba poučiti, da naravnih danosti za to zaenkrat še nimamo. Preveč napak je bilo v preteklosti že zagrešenih in ne smemo si privoščiti novih, če želimo kmetom povrniti zaupanje. Kmetovanje je gospodarska dejavnost, v sodobnih in razvitih gospodarstvih država ščiti domače kmetijstvo in prav bi bilo, da bi se tudi mi začeli zgledovati po njih. Ljudem, ki jim je kmetijstvo osnovna dejavnost, moramo zagotoviti takšne pogoje, ki bodo kmetijam omogočili razvoj in prihodnost, in to z dohodkom, ki ga bodo kmetije ustvarjale s kmetovanjem. Razmišljanja o pletenju košar iz vrbovih šib ali cekarjev iz koruznega ličja gotovo niso primerna rešitev. Časi nekdanje kmečke in podeželske idile so mimo, razvoj gre naprej in tudi podeželski ljudje imajo drugačne potrebe. Tista narodna Z zakrivljeno palico v roki... naj ostale le kot prijeten spomin na nekdanje čase. LUDVIK KOVAČ Fotografija: NATAŠA JUHANOV stran 28 vestnik, 17. vestnik Na stičišču dela in kapitala je sociala Debel ali tanek, širok ali ozek Le ne obrnite prehitro časopisne strani, zagovorniki trga in kapitala, pa čeprav je potiskan list namenjen sociali. Tudi zato, ker se sociala tiče vseh, pa čeprav ji kar na hitro, še posebno v sedanjem času, očitajo, da požira kapital, bremeni gospodarstvo, da je velik potrošnik, ogromen javni porabnik in da njen zaščitniški plašč pravic dobro pokriva zelo velik krog ljudi. Kljub slednjim bolj ali manj upravičenim kritikam pa vendar ne moremo reči drugače kot: sociala, socialna politika ima svoje mesto vedno tam, kjer je stičišče dela in (industrijskega) kapitala, konflikt med delom in kapitalom rodi socialo in socialni sistem je blažilnik konfliktov. socialni plašč tembra je bil v pomurski regiji delež neizobraženih iskalcev dela 56-od-stotni, ob koncu leta pa se je povzpel na več kot 58 odstotkov. Ce se bo, kot napovedujejo, zavrtelo kolo ustvarjanja ali reproduciranja kapitala, ko so znani premiki v strukturi aktivnega prebivalstva (samozaposlovanje in zaposlovanje pri zasebnikih, malih podjetjih, torej začelo se je povpraševanje po delavcih), bo to priložnost in možnost na trgu delovne sile tudi za nezaposlene, ki imajo le osnovnošolsko izobrazbo, tudi za mlade, ki zapuščajo šolske klopi takoj po končani osemletki? Ali pa se bo vrtenje dogajalo drugje, tam, kjer imajo za to tudi znanje? čuna kot gospodarstva, so pomembna ekonomska katerogija vendar prav tako ali vedno tudi prvo merilo socialne varnosti zaposlenih - oziroma višina plač in »razdelitev« zaposlenih po plačilnih razredih pomeni vendar raven socialnega standarda. (Prav o tem, da si država Slovenija prizadeva za socialno pogodbo, je slovenski državni sekretar govoril v OZN, ki za prihodnje leto pripravlja vrhunski se- republiko, je treba povedati, da se je s stečaji slabo stoječih podjetij, kjer so zaposleni prejemali tudi nizke plače, in ker so ostajali brez dela predvsem delavci brez strokovne izobrazbe, povprečje plač dvignilo. (Število nezaposlenih pa se je s tem seveda povzpelo.) V novembru je bila v državi povprečna plača skupaj v gospodarstvu in negospodarstvu nekaj manj kot 83 tisoč tolarjev, ki jo lovijo v gornje- membe, ki so vse usmerjene v krčenje pravic iz pokojninskega zavarovanja. Za generacije, ki se bodo šele upokojile, je pomembna tista, s katero bi si z dodatnim samozava-rovanjem dvignili raven socialne varnosti v tretji življenjski dobi. Sicer pa moramo z napovedjo sprememb pokojninskega zakona poča-Kati, ker se bo okrog njih v parla-mentu zagotovo bil pomemben politični boj. Most med delom in kapitalom je sociala Ob tem nam seveda še na misel ne pride, da bi zanikali veljavno resnico, da je vrednost treba najprej deliti in jo potem porabiti, saj če bi govorili drugače, bi »prodajali meglo«. Pomembno je, kaj vse poganja kolo, da ustvarja novo vrednost ali reproducira kapital, toda za vprašanje sociale in socialne politike je pomembno, kolikšen del ustvarjenega, profita smo pripravljeni (moramo) dati tako za plače kot prispevke in davke za delovno silo, za izobrazbo, zdravstvo, šolstvo, kulturo, za usposabljanje in »vzdrževanje« nezaposlenih, ki so lahko že jutri spet potrebni v procesu ustvarjanja. In to je temelj socialne politike, zato ne bomo znova odkrili Amerike, ko rečemo, da sociale in gospodarstva ne moremo videti vsakega na svojem otoku brez mostu ali vsaj brvi. Nezaposlenost Nič novega tudi ne bomo povedali. če rečemo, da živimo čas, zaznamovan j razsežnim in globokim konfliktom med delom in kapitalom. Med tolikokrat naštetimi vzroki, ki so porušili dokaj ustaljen odnos dela in kapitala, omenimo vsaj izgubo trgov, konflikt pa je izbil na dan z odpuščanjem delavcev in stečaji podjetij, ki so se vrstili kot po tekočem traku. Nezaposlenost, ki nam je bila v socialističnem samoupravljanju znana kot ena od »gnilob gnilega« kapitalističnega sveta, je prišla v našo deželo in nepovabljena vstopila v številne domove. Dogajanja za družinskimi vrati in stiske ljudi niso teme tega sestavka, pa vendar ne moremo kar zamižati ob življenjskih stiskah, ki so jih doživljali zaposleni, katerim so vračali delav-ske.knjižice, ki so jih vse življenje učili, da delajo in se odpovedujejo za ^' jutri, predvsem stiskah starejših, ki so vedeli, da zanje nove zaposlitve ne bo, upokojiti pa se tudi ne morejo. Brezposelnost je torej razglašena tudi s strani politikov za največji slovenski problem in brez trdnih tal so vsake obljube, ki že za letošnje leto napovedujejo bistveno zmanjšanje nezaposlenih. Brez izobrazbe na trgu delovne sile Po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo v Slo- veniji novembra prijavljenih 136 051 iskalcev dela, v Pomurju pa konec lanskega leta 8702 ali za 412 več kot leto prej. In kdo so ti naši iskalci dela ali kakšna je strukturna značilnost brezposelnih v p0-murju? Kaže, da so v lanskem letu v primerjavi z letom prej zaposlitev izgubile predvsem ženske ali je zanje manj dela. Med brezposelnimi se je namreč v lanskem letu najbolj povečal prav delež žensk. Povečal se je tudi delež iskalcev zaposlitve s tretjo in višjo izobrazbeno stopnjo ter iskalcev prve zaposlitve. Med nezaposlenimi pa se je nekoliko zmanjšal delež mladih do 26 let (čeprav je njihov delež med vsemi nezaposlenimi še vedno nekaj več kot 41-odstotni) in stečajnikov. Ni dobro, da se povečuje delež nezaposlenih s strokovno izobrazbo (tak trend velja po novembrskih podatkih tudi za Slovenijo), vendar je za naš konec bolj kot to cokla razvoja delež iskalcev zaposlitve brez izobrazbe. Konec sep- Za nezaposlene manj denaija Nezaposlenost, videna kot posledica odnosa med delom in kapi-talom, pa ima tudi drugo stran, kajti odgovoriti moramo na vprašanje, kolikšen je socialni plašč, ki pokriva čakajoče na delo ali za kapital rezervno delovno silo. Za aktivno politiko zaposlovanja (sofi-nanciranje pripravnikov, samoza-poslovanja in nova delovna mesta, usposabljanje in izobraževanje, javna dela), na katero je (socialna) država stavila zadnji dve leti, je zmanjkalo denarja. Denar je še za prejemnike denarnega nadomestila in denarnih pomoči. Konec novembra je denarno nadomestilo in denarno pomoč prejemalo 3447 iskalcev zaposlitve, kar pomeni, da je brez socialne varnosti iz tega vira kar 60 odstotkov prijavljenih nezaposlenih. Lahko si jo sicer pridobijo po zakonu o socialnem varstvu, če nimajo od česa živeti. Tanjša in oži se zaščitniški ali socialni plašč za nezaposlene, moramo ugotoviti ne samo zaradi ustavljenega izvajanja aktivne zaposlitvene politike, ampak tudi zaradi sprememb zakona o zaposlo-vanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Spomnimo se, da je znižano najvišje denarno nadomestilo, da se bodo nadomestila usklajevala s plačami po kolektivni pogodbi za gospodarstvo, denarno pomoč bo mogoče dobiti največ za pol leta in tudi pri tem bodo pri izračunu višine upoštevali več virov prihodkov in premoženja. Plača, kategorija socialne varnosti Druga razsežnost konflikta med delom in kapitalom, kjer je državi dana še pomembna, če ne celo najpomembnejša vloga, je vprašanje socialnega 'sporazuma. Socialni pakt je namreč v prvi vrsti dogovor o plačah. Plače, tako tiste iz prora- stanek o socialnem razvoju.) Tudi prvo od treh temeljnih načel naše socialne politike in socialnega programa, ki smo ga res pisali ob slovesu socialističnega samoupravljanja in ki vendar še vedno velja, je, da si mora socialno varnost zagotavljati posameznik sam, zase in za svojo družino, v skladu s svojimi sposobnostmi. Vsak se mora tudi socialno zavarovati (pokojninsko, zdravstveno). Sele naslednji korak potem naredi država z ustrezno mrežo inštitucij, s solidarnim zagotavljanjem minimalne socialne varnosti za tiste, ki nimajo možnosti, da bi bili sami ustvarjalci svoje socialne varnosti, ali tega ne zmorejo. Plače so torej prva kategorija socialne varnosti zaposlenih. Kaj reči za plače zaposlenih v Pomurju? V Ljubljani se čudijo, kako to. da smo se prej s plačami vedno na repu sedaj približali republiškemu povprečju. Tistim, ki govore, češ prej vedno zaostali ste seda' ujeli radgonski in soboški občini, za dobrih deset tisočakov pa za povprečjem zaostaja povprečna plača v lendavski in ljutomerski občini. Iz septembrskih podatkov tudi lahko sklepamo, da so plače v negospodarstvu v Pomurju nekoliko nižje od republiškega povprečja ter v gospodarstvu za spoznanje višje. Zajamčeno plačo, ki je bila v januarju 26 500 tolarjev, je od 36 tisoč zaposlenih prejemalo okoli tisoč delavcev. Upokojencem nižje pokojnine Zaposleni seveda pogledajo, ko dobijo v roke plačilno listo, tudi rubriko Prispevek za. pokojninsko zavarovanje. Tistim mlajšim, ki na pokojnino še ne mislijo, je prispp-vek za pokojnino predvsem izdatek »za državo«, starejšim, ki štejejo mesece do pokojnine, pa je to pomembna postavka, ki bo vplivala na višino pokojnine. Tako kot je za zaposlene bistvo socialne varnosti plača, je za upokojence pokojnina. Zato najprej nekaj o višini pokojnin, ki jih prejemajo naši upokojenci, m potem o upokojevanju kot pomembni posledici konflikta dela m kapitala. Vemo, da je bila v decembru povprečna slovenska pokojnina 32 v Pomurju pa le 25 tisoč tolarjev. Naši upokojenci torej v povprečju prejemajo zelo nizke pokojnine, ki zaostajajo za republiškim povprečjem več kot 20 odstotkov. Prav zato imamo toliko več prejemnikov varstvenega dodatka V Pomurju imamo 13327 upokojencev, ki imajo starostno pokojnino, in 1296 jih zaradi nizke pokojnine prejema tudi varstveni dodatek. Invalidsko upokojenih je 4311, z varstvenim dodatkom 889 družinsko pokojnino ima 4132 upokojencev in 1476 jih k pokojnini dobiva tudi varstveni dodatek. Starostno kmečko pokojnino prejema 4585 upokojencev ter 126 preužit-karjev. V povprečju je varstveni dodatek kar visok, in sicer pet tisočakov. Nobena strivnost pa ni več, da vlada tudi za pokojninski zakon predvideva spremembe, ki niso nič drugega kot napovedan boj zoper pokojninske pravice. Pomembna sprememba, ki naj bi jo dosegli, je, da se spremeni veljavni sistem valorizacij ali usklajevanj pokojnin tako, da bi na račun realnega zniževanja pokojnin lahko znižali tudi visoko prispevno stopnjo. V zraku visijo še številne druge spre- Pa se vrnimo na začetek in k vprašanju stičišča dela in kapitala. S številkami bomo najbrž dovolj povedali o času, ko je bila pot v pokoj ena od možnih in zelo priročnih poti za odslavljanje presežnih delavcev. Bila je podprta tako z denarjem podjetij' kot države, saj so na veliko dokupovali zavarovalno dobo. Prav zato imamo menda v Evropi najmlajše upokojence. V letu 1990 se je upokojilo več kot 42 tisoč delavcev in leto pozneje že 45 tisoč zaposlenih in takrat je imel pokojninski zavod zaradi vplačil za dokup zavarovalne dobe neverjeten denarni presežek. Trend upokojevanja je nekoliko upadel tudi zaradi zviševanja starostne meje za upokojitev, pa vendar se je razmerje med delovno aktivnimi in nekativnimi že približalo razmerju 1:1. Dokler bomo imeli pokojninski sistem, ki bo temeljil le na medgeneracijskem solidarnostnem zagotavljanju socialne varnosti za tretje zivljensko obdobje, dotlej bo velik javni porabnik, ki pobere že blizu 14 odstotkov bruto proizvoda. Poceniti ga ne bo lahko, možne spremembe pa se kažejo v procesu lastninjenja podjetij in s polnjenjem pokojninskega sklada. Upravljanje z njim bo pomemben korak v reformo pokojninskega sistema. Gotovo bo podprt tudi s sistemom žepatne8a MVarovanJa “ Ustnega Preden poglavju o pokojninskem sistemu naredimo piko, moramo opozoriti na našo »posebnost«. Imamo številne upokojence, ki pokojnine prejemajo pod ugodnejšimi pogoji. Breme bolezni ni samo v izdatkih Kaj reči za uvod ali pri iskanju vezi med delom in kapitalom prek u TVStV?ncga s'Stema? Ponovimo lahko splošno veljavno resnico- »Bremena bolezni se ne da izraziti samo v izdatkih, ampak tudi z upočasnjenim socialnim in ekonomskim razvojem. Bolezen ni le telesni problem, marveč tudi soci- .""r^’ vzS°jni’ Polani m ekološki, v širšem pomenu tudi Volje) Zdravje m varnost pred bo-'ez"«0.ste namreč temelj razvoja vsake družbe in posameznika. Ce je reforma pokojninskega sistema pred vrati, smemo za zdravstvenega trditi, da je že stopil na to pot. Zdravstvenemu sistemu uspelo narediti pomemben. * celo usoden korak, ko sep; od državnega proračuna vzpostavil samostojni finali varovalniški sistem. zavarovalnica si je lani t^K šoke prispevne stopnje, 'in kar smo tolikokrat kriti®'*' brala presežke. Dovolimo si prispodobo. zdravstvena politika srce. politike, pa vendar jo Pn dimo. pa tudi obravnavano bolj ločeno. Kaj reči zan^N temu da smo že drug« h® vanci lahko vplačali premfl0 datno ali prostovoljno zd'« a zavarovanje, ki seveda n1'"'A nič drugega kot posledic« pravic iz obveznega ali SP zdravstvenega zavarovanj«. ramo ugotoviti, daje siste1"'^ zdravstvenega varstva 56 zelo solidaren. Še poseb'10^ primerjamo na primer z govorečimi državami. Draft če se ozremo po državahvl 4 socialnega standarda seve"1 nega dela Evrope. In kakšna je udeležba v bruto domačem pr°i?M oceni je za lansko leto te , odstotka in ni višji od de» ' štev, ki jih za zdravstvo na v državah OECD, s to rR| je njihov BDP na prebiva» s v^ji- Zdravstveno ministrstvo 3 v ognju tudi pomemben j dokument. Plan zdravi-1^ varstva, ki čaka na v skupščini. Je dokument" ¡^ rem so najprej zapisani sP*^ za boljše zdravje, pomete0^® poglavje o kadrih v » ji Slednje je še kako P011! gat! zdravstveno varstvo P0!' Muri, saj gre za vprašanj6 y vanja ravni zdravstvenega y f V zdravstvenih ustanovil pokrajini namreč ugotk» ^ v nekaterih dejavnostih y gajo niti minimalnega ka° I normativa. Prag revščine in J minimalne socialne V zadnjem poglavju J moramo ponoviti tretji L, načelo naše socialne pw’; !Lt cer da je država dolžna bs sami ne morejo zagotoV'11 y varnosti, dati vsaj minite^ po zakonu o socialnem v priznani prag mi nimate6 ^ j varnosti 52 odstotkov 7 U F plače. To je trenutno P m tolarjev. SZ Število prejemnikov pomoči s centrov se P .klet T ne samo v naši pokrajin1-imeli oktobra 177 prejem11' / nega vira za preživljanj6 - 60 odstotkov zajamčene p I nami dodatek je dobilo L | enkratno pomoč 51 ter P « I plačevanju stanovanjski nine 189 upravičencev. 1 | je bilo junija izplačaj. pf> | 1600 pomoči kot edini y B življanje, denarni F prejelo več kot 18 tis0" posameznikov. Na P1-* nistrstvu ¿0 bili, ko so ‘ a A datke o tem. kolikim m tavlja minimalno socia presenečeni nad ugotovl1 1 med prejemniki denate y kov visok delež ljudi, sp delo, in iskalcev (Prve In s tem spoznanjem se v if'^ 0] začetek in strnemo kte^j jji nju odnosa in povezan0« z sile in kapitala. ctCOi K MAJD/g Fotografija: NATAŠA MATERIN^ Yggtnik, 17, februarja 1994 stran 29 vestnik Znana stran plehke zgodovine... teze z jarki - le kdo je dal »žegenj« za načrte? Tudi novinarji smo ljudje, bolj ali manj zmotljivi, bolj ali maj-samozavesti, bolj ali manj odločni, bolj ali manj objektivni. Drži ; pa nekaj: novinarstvo je način življenja. In prav tako je res, da ni vseeno, če si novinar v velikem mestu in pri centralnih časopisih,**' ali pa pri pokrajinskem tedniku. In če je ta pokrajina na obrobju, tako geografsko kot gospodarsko, obkrožena z mejami, kjer se vsi dogodki potencirajo, pa najsi gre za spremembe lokalnih oblasti ali propadanje podjetij in odpuščanje delavcev, je vloga novinarjev večja in morebiti tudi malce potencirana. Mogoče zvenijo te besede preveč samovšečno - kakorkoli, vloga »pokrajincev« je večja že zaradi tega, ker nam tukajšnji ljudje - bralci - na neki način še vedno zaupajo in upajo, da jim bomo prav (vsaj) mi pomagali. Pa tudi zato je (ali bo) naša vloga pomembnejša, ker je lokalna identiteta tudi v svetovnih okvirih vse pomembnejša. ‘a> ki h’ 1 korala biti babura šorokšari V naši redakciji smo že vajeni telefonskih klicev in pisem bralcev, ki nam sporočajo o svojih tegobah in krivicah. Kako jim lahko pomagamo? Ali sploh lahko? Da, kajti večkrat ljudem pomagamo že s tem, da se nam zdijo njihove težave vredne omembe, čeprav jim odgovorimo le v osebnem pismu in ne s člankom v časopisu. Pomembno je, da ne postanemo ravnodušni, neprizadeti; tako mi (novinarji) kot tudi bralci. Kako malo je treba, da se ljudje navadijo na slabe vesti; le koga še ganejo krvavi prizori vojne v Bosni in Hercegovini, ki jih vsak dan gledamo na televizijskih ekranih ter poleg mirno večerjamo! Občutek nemoči, navajenost, ravnodušnost... Če hočemo, je tako, ni pa nujno. Tudi okrog nas se dogajajo krivice, vsak dan je kdo opeharjen za zaupanje, izigran pri plačilu, razočaran nad političnimi odločitvami, besen in nemočen, ker je po dolgem delovnem stažu izgubil službo. Tudi tu ne smemo postati ravnodušni: spet ena tovarna v stečaju, spet novi brezposelni. Ali je kaj čudnega, če se delavci jezijo na vse, tudi na novinarje, ki pišejo, da gre njihova firma v stečaj, da bo ostalo toliko in toliko ljudi brez dela? Lahko se jezijo, naj se jezijo, morajo se jeziti, imajo vso pravico. Še posebej, če ostane novinarjevo poročanje zgolj na ravni nizanja dogodkov in podatkov. Naša dolžnost pa je, da poskušamo pogledati tudi v zakulisje, poiskati vzroke, predvideti dobre in slabe posledice, se opredeliti za dobro in kritizirati slabo. In to ni vedno lahko, saj nam je marsikaj zamolčano, napačno predstavljeno ali namerno poudarjeno nekaj povsem drugega od bistvenega. In veste kaj: čas prinese vse na svetlo, tudi še tako majhne laži se čez leto, dve ali pet razkrijejo.Zato je treba o vsaki stvari trikrat premisliti in jo šele nato dati na papir. Tudi ko ne pišemo, ko nismo pred tipkovnico, smo z mislimi pri problemu, ga premlevamo, iščemo povezave, se pogovarjamo z drugimi... pravzaprav smo v službi tudi po službi. Pri tem je pomembno, koliko informacij imamo na voljo, kaj nam je bilo povedano in kaj zamolčano. Pa vendar - težko je vedno najti krivca. Je res kriv zadnji direktor? Ali morebiti tisti izpred nekaj let? Kaj pa, če so krivi delomrzneži in hujskači, ki so nametno nasprotovali vsaki predlagani rešitvi. Čas bo pokazal, kdo je imel prav! Kaj pa, če je kriva država, ki podpira in varuje velike gigante, pusti pa propadati majhna podjetja s petsto delavci? In spet smo pri periferiji: ni vseeno, če propade tovarna v velikem ali majhnem mestu. V slednjem je takšna tovarna življenjskega pomena, delavci pa bodo mnogo težje našli novo zaposlitev. stranke in število glasov, za to in ono občino, za Prlekijo in Prekmurje, za avtoceste, železnice... Dobro. Imeli boste svoje regije, vsak svojo občino in svoj stolček. Kaj pa potem? Tudi sama bi včasih najraje zakričala zaradi besa in nemoči nad krivicami, ki se dogajajo. Pa lahko le pišem. Včasih se mi vseeno zazdi, da je tudi to pisanje nekaj vredno, daje neki učinek, in zaradi tega se splača pisati in držati hrbet, da politiki udarjajo po njem. V zadnjih letih sem napisala ogromno prispevkov o cestni in prometni problematiki ter o načrtovanih različicah gradnje železnice proti Madžarski. Tega pisanja še ni konec. Vsiljevanje gradnje tovarne usnja v Lenartu je zgodba zase, epilog smo napisali pred kratkim, krivci, ki so prodajali zemljišča, kjer naj bi stala tovarna, pa še niso povedali, kako in kdaj bodo vrnili denar. Kaj je skrito v rudniških jaških v Benici in kaj vozijo z lendavske železniške postaje v opekarno? Odzvali smo se na telefonski klic in preverili. Kdo bo povrnil škodo kmetom, ki so sejali seme pekoče paprike, in kako preprečiti, da se takšne malomarnosti ne bi več dogajale? Koliko zemlje so lastnikom ob cesti Beltinci-O-dranci odvzeli v resnici in koliko so jim plačali? Ali lahko res vsakdo v našem okolju postavi vse, česar se domisli, pa najsi gre za farme ali reklamne panoje? Je Pomurski sejem ljubljanski ali pomurski? Veliko je bilo bilo zadev, ko je vsaka stran zase trdila, da ima prav. Ker ne moremo biti razsodniki, moramo predstaviti mnenje enih in drugih. In veliko takih zadev bo še. Poleg vsega »aktualnega« in »problematičnega« je bil pravi užitek pisati o turizmu, o razvojnih možnostih na tem področju, o podjetjih, ki so se izkopala iz težav in dobro poslujejo, ter seveda o Naj... kmetijah in varovanju pristnega, značilnega in našega. Končala bom z odlomkom pesmi sodobnega prekmurskega pesnika, ki pove več kot številne novinarske strani: KMALU BOMO ZNANA STRAN PLEHKE ZGODOVINE KMALU BOMO DIVJA PAST KI NE PODRE MRCINE ČEPRAV ZATEGNE SILNOKRAT DO SLADKE BOLEČINE (Milan Vincetič) »Črni prah« iz Avstrije v lendavski opekarni i ‘ "’i Železniška proga proti Madžarski na slepem tiru Reklamni panoji na vsakem travniku? Ne, hvala! Vedno večja centralizacija se močno kaže tudi v pokrajini ob Muri; lokalne »oblasti bi morale bolj paziti na to, kaj se dogaja na njihovem terenu, pa najsi gre za okolje, tovarne ali ceste. Dejstvo je, da nekoga, ki živi in dela dvesto kilometrov vstran, ne zanima preveč, če tukaj ostajajo ljudje brez dela in se dogajajo družinske drame; prav tako ga ne zanima, če nam bodo postavili tovarno usnja, kemično tovarno ali dvesto novih hlevov za prašiče; še manj ga zanima, če nam tovornjaki uničujejo ceste in življenja. Ti problemi bi morali (bodo morali) zanimati lokalne oblasti in poslance, prav ti bi se morali boriti za razvoj gospodarstva, za zmeren promet po cestah, za okolju prijazno industrijo. Pa ni tako. Vse preveč se gredo politike, se borijo le za svoje Elrad, junij 1991... in danes BERNARDA BALAŽIČ PEČEK stran 30 vestnik, 17. februarja^ vestnik Domnevam, da ne vem, kako se bo izšlo s temi jubilejnimi prispevki, ki jih novinarji Vestnika pišemo ob 45-letnici našega časopisa. Če naj bi zadeva stala tako, kakor smo se pogovarjali na eni od redakcij, bi moral iz tega nastati niz člankov na temo quid scripsi, scripsi. Kar sem pisal, sem pisal, je menda rekel Poncij Pilat, ko so mu Judje očitali, zakaj je nad križ njihovega sonarodnjaka Jezusa Kristusa, ki so ^a oni imeli za krivega preroka, napisal, da gre za Jezusa iz Nazareta, judovskega kralja. Quid scripsi, scripsi naj bi torej pomenilo toliko kot povzet credo doslejšnjega novinarskega dela vsakega posameznega Vestnikovega novinarja. Če se še malo pomotamo v tem citatskem stilu, potem moremo reči, da scripat manet, da napisano ostaja. Kakšen odnos naj imamo torej danes, potem ko se je zgodilo to in ono, do tistega, kar smo nekoč pisali? To je vprašanje. Odgovor pa je pi-latovski in se glasi: kar sem pisal, sem pisal. Odgovarja naj vsak zase, ne vsi za vse, smo rekli. Toda ne odgovarja tako, da bi zanikal svoje nekdanje pisanje - to očitno ni v intenciji motta - ali se ga celo odrekal. Marveč odgovarja tako, da stoji, oziroma bolje rečeno, da se še enkrat, vendar tokrat s časovne distance, postavi za svoje pisanje. Da se tako rekoč še enkrat podpiše podenj. S tem da’tokrat napiše, zakaj je takrat tako pisal. V primeru, če bi tisto isto stvar danes napisal drugače. Če pa je ne bi, je tudi za pojasnitev tega, zakaj ostaja pri tako in tako zapisani stvari, potrebno tudi reči nekaj besed. V tem avtorefleksivnem poskusu bi vsakdo izbral iz preteklosti svojega piosanja tisto, za kar meni, da je najbolj potrebno ponovnega pretresa in ponovnega zagovora. To bi bile v določenem oziru obenem še neke vrste vaje v slogu in semiotiki. Šlo bi za palimp-sestno branje in za hermenevtični ekskurz. Zakaj? Zato, ker je smiselno domnevati, da so nekateri teksti iz časov, ko v tej državi ni bilo svobode tiska, tudi apokrifni. Ne retuširani, marveč apokrifni, torej skrivni, ali vsaj dvoumni. Ker se namreč nekoč ni moglo vse napisati, pisati pa je bilo potrebno, saj je pisanje novinarsko delo, se je v njih kaj skrilo. V tem smislu so palimsestni, z njih je potrebno, kakor s palimpsesta, postrgati terminološko fasado. Priti do tistega, kar je pisec želel povedati med vrsticami in pod njimi. Koliko je bilo njegovo pisanje subverzivno in zafrkljivo. Kot kaže, se to ne bo zgodilo. Kolegi, kakor sodim po reakcijah, niso za to, zdi se, da se jim to ne zdi vredno, kakor da je to tako ali tako jasno. Razumem jih, tudi zato, ker tega niso storili doslej še pri nobenem slovenskem časopisu. Ta katarzični postopek slovenske medije - s časopisi na prvem mestu, saj zapisano ostaja - še čaka. Sam se tej avtorefleksiji ne morem odreči. Vendar zaradi tega, ker v tistih časih še nisem bil novinar, tega postopka ne morem izvesti na enak retrospektivni način. Dolžan pa sem vzpostavljati pogoje za informacijsko pravico, kot se imenuje človekova pravica najnovejše generacije. Tako, da odgovorim na vprašanje, ki so mi ga kdo doslej že večkrat zastavili, češ od kod jemlješ, zakaj pišeš tako, kot pišeš, kaj te motivira. Ne bom pisal o svojem političnem izobraževanju, ampak o robnih dogodkih, ki človeka prav tako lahko formirajo v politično bitje. Novinarji so bili včasih »družbenopolitični delavci«. Pišem, kakor pišem Pišem o tem, kako se je ob Titu oblikoval moj politični lik, kako sem izgubil politično nedolžnost, se seznanjal z oblastjo, zavrgel vero starih ženic in se začel ukvarjati z novinarstvom. Vse ljudi imamo lahko nekaj časa in nekatere ljudi ves čas za norce, ne moremo pa imeti za norce vseh ljudi ves čas. Abraham Lincoln Ta oktroirana naloga mi je bila prihranjena po milosti poznejšega vstopa v ta poklic. Na neki način pa sem vsekakor spolitiziran, drugače mi v redakciji za eno od področij, ki jih pokrivam, kot se temu reče, ne bi namenili politike. Kako sem se torej politiziral? V obrambo politike, ki se jo danes posebej slastno postavlja med pokvarjene dejavnosti z malo ugleda, moram reči, da sem, tako kot vsak človek, spolitiziran že zato, ker sem pač človek. Ne gre samo za to, da je že Aristotel rekel, da je človek politično bitje, zoon politi-kon. Ni pomembna definicija, pomemben je naš dejanski način življenja. Pomembno je to, kar je zadnjič rekel nek tukajšnji lokalni nepoklicni politik. Dejal je, da ni tako neumen, da bi si dovolil, da mu življenje urejajo izključno drugi. Kakorkoli nepomebne da je njegov politični vpliv, je zanj, za njegovo samozavest in za splošni življenjski občutek, bolje, če se gre te igre tudi sam, po lastni odločitvi. Do nekega življenjskega obdobja smo vsi kljub temu apolitični. Dokler smo mladi. Smo idioti, kakor so tistim, ki se niso udeleževali javnega življenja, to je politike, rekli v stari Grčiji, v tej - naj bom malo stereotipen in patetičen - zibelki vseh političnih sistemov. Tudi iz tega idiotskega obdobja ne pridemo kot nepopisana ta^ bla. Nedolžnost izgubimo že zelo zgodaj. V starem režimu smo izgubili politično nedolžnost, ko so nam zvezali pionirske rutice, in so nam rekli, da smo Titovi pionirji. Tito je bil politik in jaz njegov pionir. V zvezi s Titom sem v zgodnji mladosti doživel še druge reči, ki so me politično zaznamovale. Opazil sem, da ga nekateri niso marali, ne spoštovali in se ga ne bali. Ne bi mogel reči, da sem si zaradi tega kaj posebno razbijal glavo. Že sama ta vednost, da Tito ni za vse ljubljeni maršal, kot so nas učili v šoli in kot se je moralo govoriti na javnih mestih, pa je bila pomembna. Lažje sem se izognil tisti politični privrženosti, ki se je reče teokratska. Zame naš takratni vladar nikoli ni bil bog ali božanstvo. Pretiraval bi, če bi dejal, da je bila deklarirana teokracija politična doktrina takratnega režima. Kljub temu pa je bil odnos do Tita pri mnogih teokratski in vem, da je tak pri marsikom ostal še do danes. V skladu s Comtovo teorijo pozitivizma bi se reklo temu, aplicirano na zaporedje političnih sistemov, da je to prva stopnja v razvoju in da so tisti, ki še danes častijo Tita, ostali na tej stopnji. To stopnjo sem torej preskočil. Tudi po zaslugi tistega nejevoljnega opazovalca tekačic in tekačev s Titovo štafeto, ki je rekel, kaj mu to nosijo, nesejo naj mu leseni suknjič (v narečni govorici se je to slišalo kot »li-seni kaput«). Nekdo od pravovernih ga je slišal in mož ali fant je šel za nekaj časa v zapor. V moji bližini se je takrat skrivaj pripovedovalo tudi, da Tito najraje nosi srajce bresk-vove barve. Nič takega, bi danes rekli, vendar so bili to časi, ko so prvi zdomci iz tujine nosili najlonske srajce kot posebno bogastvo. Njihove matere in žene pa so te srajce prekuhavale in jih seveda razkuhale. Medtem ko je maršal torej lahko izbiral barve, je bilo ljudstvo še daleč od modne in potrošniške presvetljenosti. Zgodba je za v knjigo Slovenke Drakulič Kako smo preživeli socializem in se ob tem smejali. Po zaslugi take obrobne informacije o Titovem nerevolu-cionarnem, predvem pa nea-sketskem življenju, ki je bila v nasprotju z njegovo javno podobo, sem torej postal ikonoklast, razbijalec ikon. Nisem bil spoštljiv do njegovega de-magoškega svetniškega lika. Zame ni bil ikona, če parafraziram Jesenina. Da sem ga torej kljub temu, vsaj začasno ali vsaj kot Nadjaz, torej v nezavednem, vendarle imel rad, so krive stare ženice. Predvsem ena med njimi. Stare ženice so ga ljubile in spoštovale. Vedno sem upošteval žensko intuicijo. Predvsem intuicijo starejših žensk, ki so, osvobojene spolne strasti, zmožne o ljudeh sklepati izredno verodostojno. Ta ženica je spala s Titovo podobo. Senca na maršalovi podobi, ki jo je nanjo vrgel rumeni tisk, s tem da je pisal o njegovih gizdalinskih navadah, pa je bila pogoj za mojo politično streznitev. (Samo mimogrede: v deželah brez parlamentarne tradicije je teokratski odnos do vladarjev splošno stanje politične kulture. To je vidffo še danes.) Razen tega ikonoklastičnega spoznanja o kultu politične osebnosti sem si v tistem »idiotskem« političnem obdobju pridobil še en drug vpogled, prav tako v zvezi s politično eksluzivnostjo. No da, to je pravzaprav komaj mogoče označevati kot politično ekskluzivnost, ker se v politiki tega naj ne bi počelo, oziroma se dela samo takrat, ko se, po Clausewitzu. politika nadaljuje z drugimi sredstvi, z vojno. Izvedel sem, da med vojno in po njej niso klali samo »izdajalci domovine«, ampak tudi partizani. Kje sem to izvedel? V politični šoli, ki se zgodi, ko ljudje na deželi po napornem delu preveč spijejo in jih zapusti opreznost. Zato to tudi ni bilo kako sistematsko zanje. Mi je pa bilo kljub temu v korist in tako nikoli nisem imel težkih muk s svojo levičarsko družboslovno vestjo, kakršne so doživljali mnogi levi intelektualci, ko je nastopilo obdobje odprtosti. Najprej ob tem pride na misel Spomenka Hribar, ki jo odkritje, da je bil osvobodilni boj tudi državljanska vojna, do katerega je prišla šele v zrelih letih, tako pretreslo, da je začela obsežno pisati o spravi. Sledilo je obdobje, ki bi ga najbolje opredelil, če bi mu rekel efebsko. Priznati moram, da mi najbrž noben demokratični politični sistem v Evropi ne bi toliko dopustil izživeti svojega efebstva. Za njegovo izživitev je namreč potrebnega nekaj brezpravja. Grki so to brezpravje kot dobri poznavalci človeške politične duše dopustili. Z izrazom efebstvo so Grki definirali obdobje odraščanja do takrat, ko posameznik dobi politične pravice. V našem času to sovpada s poznimi najstniškimi leti, s koncem srednje šole in morda je pri meni sem šteti že prvo leto študija. Antropološko razvojno vzeto je obdobje odraččanja obdobje upiranja institucijam. V mojem času je to sovpadalo z letom oseminšestdeset, vendar sem, odkrito rečeno, bil sem manj pod vplivom tega gibanja za prevrednotenmja vrednot kot pa nekega izvornega nemira in želje po neko-vencionalnosti. Spet mi je takratni voditelj Tito z nekim intervjujem po-mogel, da sem lahko to svoje obdobje umestil v politični kontekst. Na vprašanje,® začel svojo revolucionar®? kdaj se je začel upirati rf je stari navihanec rete; zelo zgodaj. Že kot povedal, je na črno lo# biče na grofovskih lo^ tako slabil njegovo k* oblast. Kot efeb, kot«^ 1 joči mladec sem bil 1 lovec tudi sam. Če se®’ pokazal kaj poguma, 1’7 bilo potrebno upreti uveli’ nemu redu, sem se I i i . š v n v d 4 P P P n ai d v tem času. Potencialno represij kratnega režima sem slutil, ko je prijatelj, ter je še novinar pri verske^ niku Družina v tem objavil mojo fotografij’. ■nam, da se takrat niše® šal zelo hrabro. Kot v življenju sem se pač rt miriti, čeprav moram'J kakega političnega L oblasti dotlej nisem bi lahko rekel, da se študija nekoliko zaza»®? pri cerkvenih krogih, k'L šlo v glavo, kako lab^p iz družine prakticirajo®^ janov študira filozofij0' '» so, da je ta filozofija marksistična. Pa ni bij J V vsem času študija ® j primer izza katedra nit'f slišal za samoupravljanj . zofi o tem niso pisal'- -^ ko sem bil srednješolski^ je bil to moj poučeva®*1" met. Fotografija je bila kot oprema za neki । cer pa ni imela z vse0 bene zveze. Kljub te® J po objavi mnogi govo^j to zelo neprevidno m i Ne boš dobil službe,rti povedovali. Nisem m^ meti, zakaj naj človek, objave svoje fotografij’J dobil službe. Korpus. J naša nečakinja je želrl J službe samo zato, njena fotografija v Ognjišču, je rekla. nja, pri kateri sem ta - d; di K si sv ni ni 0« dr D, Po jel zai tvi sin ču. bo nji Vo ap & zn Po bil SP Pr la! ne¡ Pri % Te noval. Nisem jim verjel- ) raje mislim, daje bilort' končanem študiju l®^»aj sem dobil dela, zgolj S Čeprav spet so oko^ govorijo proti temu- J podil naokrog za zap° j so, tako so mi po^fjl dali, partijski vohlja® V jega domačega kraja F । nemu komiteju P°r0 ¡¡p sem iz klerikalne obl ver ”i i da obl ¡6’1 ten Že j zad pa iasr Volj riet cej «bij vrst tako naprej. Takratni časi n’5? ^jíjl sod in vedno čisto sV' časi se je začelo uVeLi" sto, kar je nekoč klin. Vseh ljudi ne čas imeti za norce- ^ zaposlitev, poučuj mo upravljanj e s | sizma in nekater^^ obrobnosti, ki s0 tele: ravnatelj je °v. cama priporočil, sejeta, ker da se zdrahi' zdim čist; kolegic' s zabavali; mene pa L L nost s klerikalizr1’ ijjl1;, motila, da sem jo s ¡/'¿ s klinom in se orga^siL se je takrat reklo, predaval na partiji» ^¡jG na enem od zadnj»1 , A rejši slušatelj zak^ 6 enkrat povem, R pripadam; ukvarja* .^4 ganiziranjem ekol A nja; spoznal sem^ v nomenklaturi 0 v resnici mislijo k nem vplivu iz zaho padlo zelo težko- d Prišlo je obdobij J nes pravimo d°',nnljl' j * Dokler je še šlo Z® d rega režima, sern opozicijski strani i' po J je njena element' vednost in kult11. j bilna z režimsko, € j darle bolje tako- - ^ ’ slim enako. Zato' jam z novinarstvo'^ J Mud s>avi Pred % % । S' S Ob c n'ca ■ Ji Yggtnjk, v. februarja 1994 stran 31 vestnik Kakšne so kolesnice politike? Minila so dobra tri leta od slovesi,! l?“!^ skupščini Plebiscita rezulta‘e Pred ,em s« “Pravičen?Xslovenski volilni šanjem- at ^ asovn'ce z vpra-venija pt?? Repub,ika «lo-neodv£ fc in več kot Fja a’ rakratjih je d“Xni^tkovob^^ 4 “dstotke X b''° približno Pa s» bile’./ c® £lasovniee Snujemo d? javnc< Odt|ej P° logki hi t n samost°jnosti. "“iPomemh , ? moraI biti naš ^restaSV^^ ^ je ta praznit»abko rečemo, tak<» siv ze po treh letih dan' In v??Og?r navdihujoč deianje, ki iP 'r Je bl* Plebiscit s I' z niim a k’ s*ovenija SV°j Prosto^ nnd eSedn0 VZe,a "“vi PomlaaP°d soncem v tej ‘jevid kot n ®a ^«Pski zem-država. neodvisna klasična ^^ izkušnja pred očmi da«110 dobro imeti Jeku s o£ m°Šlivta»pro-k S "° majhnim ^nih izkuž °m’ državo-Pa sPloh ni- Xga, da k«kaakPm ni nič b°d“e volitVe a b' e prve sv°-w Xav 'zkuš- ol'tvah udl P° drugih s* «Sfer ? •*& E vendwlc' L ^ oporno-on”10 v Prihod °Pt,rn>zmom Bil ie «s pPr°aZneje nč' bi tako |aznovaIi drugih Pa bi si pX&aW' idžer. , klikih ] ?Ja datumov ki ohn^deln bZ°^ vJXn P° nov' ustavi F sl°-da h bllizira^’ Pnzofišče še Še tp011tičtle 0 na desnh ka-S6 sp|«h jasni >ašariia Odgovori vof’^j pa it J™ zdeli x?Saza^ Cej Zanč ,.da Podnh.. e sPre' hovega upravljanja marsikaj ^kovJ^' Po vol ?6?6 pte’ postavila na glavo. Vsa »velika MuVlado n pac tako’ ko‘ se je! i k P'ra Ono ■ - Parla- ■tl' ko^-^alich?1^3’med- X > Med' e ',edn 1 koalicija ^¿^ bi ¿'T1 p°- 1 piPasev n '^o^ali ^niih^ih k rlamentu e” rank-Ja nova loč- ”6 stranv? so član; , M ^bila dv acionalna ^P^OV jZ . . Po svobodnih večstrankarskih volitvah je ljudstvo padlo pod svojo oblast! mokracije, v katero zahajamo! Vračamo se torej v čase, ko sta država in režim lahko funkcionirala samo tako, da sta med politiko in javnost postavila usodno mejo, ki se ji pravi državna tajna in strogo zaupno ter demokracija zaprtih vrat. V njenem imenu se je dogajalo praktično vse, politična solidarnost in familijarnost pa sta v imenu nekakšnih višjih vrednot in interesov v predale pospravili vse, kar bi ji lahko škodovalo. Ta ostanek preteklosti je tudi na današnji politični sceni vedno močneje občutiti. Očitno je, da pred takimi pojavi tudi v prihodnje na našem političnem prizorišču ne bomo imuni. Oblast je oblast, vsaka je od hudiča! Po drugi strani je lokalna samouprava res ena zadnjih veli- Res pa je, da se poslanci, ki zaplete v parlamentu povezujejo s strankarskimi igricami, ne morejo pohvaliti s prav posebno delavnostjo in zagretostjo. Glede na to, da se v zadnjem letu bolj poredko sestajajo, bi morda pomislili, da se obnašajo času primerno, torej varčevalno. Toda pravi vzrok je v drugem, grmu. , V parlamentih je namreč že lep kih tem v spremembah političnega sistema, ki je še ostala po osamosvojitvi. Res pa je tudi, da bosta oblikovanje novih občin in vzpostavitev sistema nji- »Nesklepčnemu« obnašanju poslancev primerni so tudi dosežki, ki so zdaj skorajda nevidni. A glej ga, vrabca, za njihov slab imidž naj bi bili naenkrat krivi novinarji. Tako in tako vse pride na dan... To je nekako takole, kot če bi za sleherni neuspeh iskali krivca izključno pri sosedih. menilo imeti kaj prida oblasti. Vsekakor dosti manj kot danes. Še bolj pa je najbrž res, da politične stranke niso dovolj pripravljene na lokalne volitve. Tu namreč množica majhnih strank ne bo mogla uspeti. Na teh volitvah bodo lahko uspešne le združene velike stranke. Torej se bo treba počasi odločiti, kdo bo s kom. V zadnjih letih smo bili priče več zasukov v razmerjih moči na slovenskem političnem prizorišču, a nobeden ni prinesel trajnejše stabilizacije. Do združitev pa bo moralo prej ali slej priti. Najprej že zaradi omenjenih lokalnih volitev, hkrati pa tudi zato, da bodo pozicije političnih strank in poslancev postale jasne in bo politični prostor postal pregleden. S tem si bo oblast lahko postavila skupne cilje, ki jih želi uresničiti. Kakšni poslanci - takšna skupščina! Minulo obdobje je bilo tudi v Pomurju tipično slovensko. Ljudje so se imeli tu in tam radi, v glavnem pa so se zmerjali čez občinske plotove, divje lastninili, drug drugemu spodnašali stolčke in iskali dlake v jajcih, načrtovali nove politične obračune in še bi lahko naštevali. Kako uspešni v različnosti so Pomurci, po svoje pričajo tudi podatki o tem, kako funkcionirajo njihovi občinski parlamenti. Ne pravimo zaman: kakšni poslanci - takšna skupščina! To se je žal potrdilo tudi v pokrajini ob Muri. Sodeč po tistih, ki so še ostali, lahko v prihodnje pričakujemo, da bodo za sklepčnost parlamentov poslej poskrbeli čas opaziti razcepljenost na več poslanci krajevnih skupnosti. Poslanci, tisti iz vrst parlamentarnih strank, so že. večkrat dajali pobude, kako odpraviti parlamentarno krizo V občinskih skupščinah, a.dlje kot do dobre namere ¡še niijso prišli. Vse bolj postaja rakava rana nesklepčnost zbora združenega dela. In prav poslanci tega zbora bi morali odločati o vrsti pomembnih zadev. Pd drugi strani pa je iz njihovih vrst slišati pripombe, da v taki skupščini preprosto »nimajo kaj iskati«, saj gospodarskih razmer ne obravnavajo, lokalni interesi pa so od večine teh poslancev zelo oddaljeni. Tako se dogaja, da v posameznih parlamentih niso niti toliko sklepčni, da bi lahko sprejeli odločitev ob upoštevanju sklepčnosti celotnega parlamenta in ne posameznih zborov. Še najbolj žalostno v vsej zadevi pa je, da poslancev niti ne moti preveč dejstvo, da se jim ob že kronični nesklepčnosti kopiči delo. In kar je še huje, je to, da po tej poti nikoli ne bomo prišli do zakonov, ki bi veljali tudi potem, ko se bodo spremenile strankarske barve na vrhu. Strankarski mišmaš Sicer pa je naše poslance včasih res težko razumeti. Medtem ko denimo brez razprav in pomislekov sprejmejo občutno povečanje denarnih kazni za prekrške in gospodarske prestopke, se enako dogaja pri obravnavi podjetij pred zlomom, kot da gre za povsem obrobno zadevo. Nasploh v občinskih parlamentih pogosto ne manjka primerov, ko poslanske skupine in poslanci ne znajo potegniti ločnice med politično opredelitvijo do posameznih vprašanj in njeno strokovno izvedbo. Politični, strankarski interesi tako zanikajo znanje in utemeljitve strokovnjakov in se vpletajo v določbe zakonov. S tem pa postavljajo na glavo tudi načelo, da morajo biti različni interesi, ki so seveda povsem legitimni, vendarle podrejeni interesom države in državljanom. Če zgradba sesula se je, jo treba je popraviti! skupin, kar v mnogočem blokira normalno delovanje občinskih skupščin. V času, ko poslanci niso sprejeli nobene pomembne odločitve, pa življenje teče naprej. Nič posebno hudega se nikomur ne zdi, čeprav v občinah še vedno niso potrdili lanske porabe proračunskih sredstev in poslanci še niso sprejeli letošnjega proračuna.. Levo in desno in vmes Kako uspešni v različnosti so Pomurci, po svoje pričajo tudi podatki o tem, kako delujejo njihove občinske vlade. Vsaka je namreč biser zase. Lahko bi celo rekli, da so pač takšne, kot si jih podložni ljudje zaslužijo. To je najbolj očitno v gor-njeradgonski občini, kjer predsednika občinske skupščine in izvršenega sveta Alojz Vogrinčič in Miha Vodenik nikakor ne moreta najti skupnega jezika. Vsak vleče voz ha svojo stran, pri čemer jima pomagajo tudi nekateri politiki z državne in lokalne ravni, kot so npr. Andrej Hratelj, Jožef Kocuvan, Miha Petek in drugi. Seveda pa tako sprejete odločitve niso vedno povsem uglašene, kar vnaša dodatni nemir v politično življenje te obmejne občine. Povsem drugačno, v pozitivnem pomenu besede, pa je sodelovanje med ljutomerskim županom Mirkom Prelogom in predsednikom občinske vlade Ludvikom Bratušem. Že na prvi pogled se zdi, da ob sleherni načrtovani akciji delujeta kot uigrana in uglašena dvojica. Pri tem imata oporo v precejšnjem številu formalnih in neformalnih »svetovalcev«, ki pa jih je, kot kaže, več celo zunaj občinskih plotov. Verno pa jima stoji ob strani tudi državni svetnik Andrej Hrastelj, sicer iz gornjeradgonske občine, ki je svoje »niti razpredel« tudi v ta del Prlekije. In še pogled na levo stran reke Mure, kjer sta obe prekmurski občini v nekolikanj drugačnem položaju. Medtem ko zdajšnjemu predsedniku lendavskega izvršnega sveta Alojzu Jerebicu, ki si je že na- šel nov stolček v Zdravstvenem domu Lendava, očitajo, češ da v svojem mandatnem obdobju ni naredil kakšne pametne politične poteze, s katero bi lahko pomagal hirajočemu lendavskemu gospodarstvu, pa je Po volilnem golažu sledi strankarska godlja. O tem pa navsezadnje odločajo izbranci ljudstva, kar je gotovo edino prav, sicer bi v godljo spravili še tistega, ki doslej sploh ni mogel primakniti svojega lončka. predsednik občinske skupščine Stefan Cigut skušal pomiriti duhove. Doslej je dokaj uspešno krmaril nied čermi političnega odločanja; saj si prizadeva ponovno povezati različne politične interese. Najbolj goreča zastopnica posebnih pravic Madžarov pa je njihova državna posladka Marija Pozsonec, ki ne bi smela kazati prevelike nestrpnosti do drugače mislečih. Čeprav skušata' vddilna moža soboške občine, njen predsednik Andrej' Gerenčer in predsedujoči / občinske vlade, ki je že dalj' Časa v odstopu, Janko Halb, navzven narediti vtis dobrp; tifečehega političnega dvojca, pa je v resnici nekoliko drugače. Županu, ki skuša skleniti kompromise z vsemi, ki bi lahko prispevali k uspešnejšemu sporazumevanju v občini, je gotovo trn v peti nepredvidljivi Janko Halb, ki še vedno računa na vodilni stolček v soboški vladi, sicer se gotovo ne bi odrekel funkciji državnega poslanca. Morda pa računa, da bo nekoč postal predsednik velike občine Zahodno Goričko. Kdo bi vedel?! Čeprav je že dalj časa v odstopu, se soboška vlada še naprej redno sestaja. Sicer pa je tudi ni mogel nihče zamenjati, saj se lokalni parlament večkrat ni mogel zediniti, komu zaupati predsedniški stolček. Pokrajini na obeh bregovih Mure? Tačas potekajo razprave o lokalni organiziranosti tudi v vseh štirih pomurskih občinah. Po republiškem predlogu naj bi bilo na območju Pomurja 21 novih občin. Želja pa je očitno veliko več, saj bi se marsikje najraje zaprli v lasten občinski prostor. Sveti krajevnih skupnosti o tem še niso dali uradnih mnenj, saj gre le za prve informacije, po katerih je mogoče sklepati, da so v krajevnih skupnostih v marsičem naklonjeni republiškemu predlogu. Sodeč po dosedanjih raz- pravah o sedežih novih občin in odzivu prebivalcev posameznih okolij naj bi iz sedanjih občin oblikovali več novih. Od marsikje namreč prihajajo glasovi, da se želijo na vsak način preoblikovati v samostojno občino. To je tudi v skladu s strokovnimi podlagami ustreznih republiških služb za možno oblikovanje novih občin. Seveda pa bodo o tem dokončno odločali občani na referendumu. Kar zadeva povezovanje v širše lokalne skupnosti oziroma pokrajine na levem bregu reke Mure menijo, da bi bilo za območje sedanjih občin Murska Sobota in Lendava najustrezneje ustanoviti samostojno pokrajino Prekmurje. Podobno menijo na desnem bregu reke Mure, kjer so najbolj zagreti Ljutomerčani, ki bi radi ustanovili pokrajino Prlekija. Pa še sedež upravnega okraja naj bi imeli, kar jim ves čas vztrajno oporekajo v gor-njeradgonski občini, kjer se seveda zavedajo svoje gospodarske moči v primerjavi z ljutomersko občino. Kako se bo vse to razpletlo, bomo zagotovo izvedeli še letos. Še posebno zato, ker so se na terenu že pojavili nekateri zapleti pri možnem nastajanju novih občin. Slišati je celo, da lokalni politiki mimo strokovnih mnenj oblikujejo občine po svoje, pač tako, kot jim najbolj ustreza. Dogajanje v Vidmu ob Ščavnici, kjer so se občani zbrali v cerkvenih prostorih in razpredali o novi občini, je po doslej zbranih podatkih še najbolj izstopajoče. Umetelnost politike se dogaja za tesno zaprtimi vrati. Kaj se za njimi počne, javnost lahko samo ugiba. In ker se poli- -tika ne dogaja samo za mizami, je zaprtost vrat v tovrstnih »izrednih prime- < ■ rih« razumljivo upravičena. Ne ve pa se, ali se s tem politike brani pred javnostjo ali javnost pred politiki. Da se ne bi dajali za oslovo senco Ob zdajšnjih razpravah pa ne smemo prezreti tudi obravnav letošnjih občinskih proračunov, kjer ne gre samo za vsebinsko razdeljevanje premajhnih finančnih sredstev, ki se naberejo po občinah, temveč tudi za to, kaj bodo poslanci svojim novim občinam zapustili. Občinske bilance namreč niso tako »čiste«, kot prikazujejo člani izvršnih svetov, ampak so se v zadnjih letih »nalezle« tudi dolgov, ki ne bodo odplačani že letos. In ker se še ne ve, kako bo z razdelitvijo občinskih premoženj, seveda skrbi tiste poslance, ki bodo postali občani v novih občinah, koliko dolgov bodo nasledili. Tako ni nič čudnega, da že marsikje zahtevajo natančne podatke o posojilih, ki so jih najemali v zadnjih letih. Posebno nove podeželske občine bodo imele zagotovo * kopico pripomb na predvidene delitve premoženja, tako kot so imeli doslej poslanci pripombe na odnos občinskih središč do »provinc province«. Morda pa bo zdaj dovolj časa za temeljit pogovor, kaj je komu kdaj šlo in zakaj česa iz občinskega proračuna ni dobil. Morda pa bo tudi več časa vsaj za načelne dogovore o delitvi premoženja, vključno z dolgovi. Če vsega seveda že niso naredili vsaj načelno v Ljubljani in se sedaj ob proračunih za letošnje leto poslanci res ne bodo dajali zgolj za oslovo senco. MILAN JERŠE Foto.: NATAŠA JUHNOV stran 32 vestnik, 17. februi paralelni intervju MARIA POZSONEC, aktualna manjšinska poslanka, rojena v Dolgi vasi, kjer tudi živi. Diplomirala je na pedagoških akademijah v Mariboru in Novem Sadu in 30 let delala v šolstvu. Četrto leto je v politiki. Nikoli ni bila v partiji in ni članica nobene stranke. V državnem zboru glasuje najbolj pisano. Mož je Slovenec, upokojeni predmetni učitelj, ki je poučeval madžarščino. Sin je zdravnik in je njen najostrejši kritik, če seveda izvzamemo javnost. Njen najpogostejši argument je: Vi ne razumete nas Madžarov in z njim tudi v državnem zboru kar dobro vozi. Madžarka je zato, ker si tega pač ne izbira vsak sam. To je tako, kot če bi vprašali drevo, zakaj je lipa in zakaj ne akacija, odgovarja. do sožitja in skupnega življenja tu v Prekmurju, kajti prav za narodnost je getoizacija najnevarnejša. Ne trdim, da se to že dogaja, samo opozarjam na veliko nevarnost. Različnost interesov med manjšino in večino pa je vendarle očitna in nakazuje na poslabšanje odnosov. Vidite to kot resen problem ali zgolj kot umetno ustvarjeno konfliktno stanje? MARIA POZSONEC: Upam, da gre samo za neko navidezno konfliktno stanje. Sožitja, kot ga imamo tu, se ne da primerjati ž nobenim koščkom prejšnje Jugoslavije. Razne nestrpnosti ostajajo osamljeni pojavi in prepričana sem, da se medsebojno sožitje ni porušilo. Od tendencioznih potez posameznikov se izolirajo tako pripadniki manjšine kot večine. Dejstvo pa je, da se moč teh manipulantov povečuje v slabših ekonomskih razmerah in ob vseh nakopičenih problemih v tem našem obmejnem prostoru. ERNO EORY: Po moje so se odnosi res nekoliko poslabšali. Kot pripadnika narodnosti, ki delam in večino svojega življenja tudi preživljam v mešanem okolju, me to zelo moti. Zapleti z dvojezičnimi dokumenti in v celi vrsti drugih zadev, o čemer prebiram v medijih, niso v prid ne manjšini in ne večini. Apeliram na toleranco tudi v primerih, ko gre za zakonsko določene pravice. V primeru dvojezičnih dokumentov vsekakor ne bi smeli ravnati zgolj birokratsko in izognili bi se konfliktu brez vsakršne škode tako za Madžare kot Slovence. Skupaj in veliko več bi se morali pogovarjati. Tudi o asimilaciji na primer, ki je zelo kruta. Po podatkih iz zadnjega popisa prebivalstva iz leta 1991 se manjšina resnično lahko čuti ogroženo. Bojim se, da bo zavoljo že nastalih konfliktov zdaj težje najti skupeni jezik. Ima model dvojezičnosti kot neki temelj slovenske manjšinske politike sploh prihodnost? MARIA POZSONEC: Upam, da. Mislim, da v osmih skupaj preživetih letih v šolskih klopeh vsakdo dojame in lahko razume kulturo in mentaliteto drugega naroda. To pa je osnova za skupno življenje. Evropa je regija manjšin in njena prihodnost je odvisna od uspešnosti politike do narodnosti. Dvojezičnost je lahko del evropskega modela. ERNO EORY: To je zelo zahtevno vprašanje. Osebno sem okusil vse plati enojezičnega manjšinskega šolstva, zato sem prepričan, da je model dvojezičnosti tu v Prekmurju edina možnost za manjšino, pa tudi za večinski narod. Če ne bo dvojezičnosti, ne bo sožitja in spet bomo tam, kjer smo nekoč že bili nezadovoljni. Ničesar pa se ne da ohraniti na silo - samo s toleranco, razumevanjem... Kako do tolerance, razumevanja? MARIA POZSONEC: Prvi pogoj je kvaliteta življenjske ravni. Težave v gospodarstvu, brezposelnost, nerazvitost.. .tu so razlogi za mednaci- ERNO EORY, večkratni poslanec v prejšnjem* žimu, rojen na Hodošu, zdaj z družino stanuje v ski Soboti, večino časa pa je v Prosenjakovcih ** direktor Pletilstva ali kje na poti. Je kmetijski ^ nir. Do leta 1990 je sodil v politično elito madžar^ narodnosti. Ostalo mu je le predsedovanje manjšinski komisiji v Soboti. Vodi eno najmnožH ših slovenskih organizacij - gasilce. Bil je član * zdaj ni v nobeni stranki. Žena je Slovenka, up«** jena učiteljica, hčerki novinarka in inženirka raču®* ništva. Akteiji aktualne narodnostne politike F upoštevajo, kakšen posameznik se mu tudi niaW O tem govori zelo zadržano. Zavoljo tega pa na w nacionalno pripadnost ni nič manj ponosen, kajti* vek, ki zataji to, kar je, ne more biti dober držav“ pravi. Dva Vaše počutje v Sloveniji? MARIA POZSONEC: Zelo dobro. Slovenija, je moja domovina. Izredno rada jo imam. Po svojih močeh sem podpirala njeno pot k osamosvojitvi. Pravzaprav druge domovine nisem poznala. ERNO EORY: Ves čas vsestransko dobro in svobodno. Ne glede na čase in razmere, v katerih smo živeli. Tudi v tistih najtežjih 50 letih ne bi mogel govoriti o zapostavljenosti zavoljo manjšinske pripadnosti, čeprav je takratni manjšinski šolski sistem - obiskoval sem madžarski oddelek - razdvajal. Mi smo se pogovarjali izključno madžarsko. Jezika okolja nismo spoznavali in to nam je tudi v poznejših letih povzročalo težave. Morda je vse to potencirala takrat še hermetično zaprta jugoslovansko-madžarska meja. Z uvedbo dvojezičnega šolstva se je marsikaj spremenilo. Kako je danes, pa vsi skupaj dobro vemo. Ste morali kdaj zatajiti, da ste Madžar(ka)? MARIA POZSONEC: Nikdar. Kjerkoli sem, to zmeraj tudi povem. In tudi če bi hotela, tega ne morem zatajiti, saj takoj ko odprem usta, vsakdo ve, da sem Madžarka. Če je potrebno, v javnih nastopih uporabljam svoj materni jezik, vednar zavoljo razumevanja z okolico velikokrat tudi ne. V državnem zboru recimo imam pravico govoriti madžarsko, vendar je stik s poslanci v razpravi pristnejši, če govorim slovensko. ERNO EORY: To ni bilo nikoli potrebno, ne v prejšnji Jugoslaviji ne sedaj v Sloveniji. Pravzaprav sem bil na to vedno ponosen. V nekdanjem republiškem parlamentu, kjer sem bil večkrat poslanec, sem že v šesdese-tih govoril v svojem maternem jeziku. Kolegi poslanci oziroma delegati so to sprejemali z odobravanjem, rekel bi, da so to od mene celo pričakovali. Imate zavoljo nacionalne pripadnosti kdaj težave ali privilegije? MARIA POZSONEC: Ne težav ne privilegijev. Tudi v prejšnjem sistemu ne. Narodnostna pripadnost in položaj posameznika ni privilegij, kot sicer nekateri mislijo v smislu pozitivne diskriminacije. Nasprotno, položaja manjšine nikoli ne bo mogoče izenačiti z večino. Kar se tiče privilegijev, pa vedno stavim na strokovnost, na dobro delo in pristne človeške odnose. Vse drugo zavračam. ERNO EORY: Privilegijev nisem imel in jih niti nočem. Posebne pravice narodnosti niso privilegij, to je stvar vsake demokratične države. Morda je termin posebna pravica celo neustrezen. Gre le za nekoliko več možnosti pri kulturi, jeziku, da bi ohranili svojo nacionalno identiteto. Ste oziroma ste bili narodnostni poslanec in politik. Zakaj? MARIA POZSONEC: Izvolili so me^bi rekla. In ker vidim, da je za • narodnost potrebno še veliko narediti, in čutim, da imam za to dovolj moči, sem zagrizla. ERNO EORY: V politične vode me je zanesla odgovornost do sonar odnjakov, do maternega jezika, kulture.. .Zdaj sem v politiki sicer veliko manj kot do konca devetdesetih, vendar to bistva moje opredelitve ne spremeni. Skrb za dobro sožitje med večino in manjšino je v ospredju. Večkrat slišimo: narodnostni politik, to pa je že kar poklic nekaterih... MARIA POZSONEC: Ne vem, vsi parlamentarci so poklicni politiki. Sicer pa sem dolga leta delala v narodnostni politiki ob tem, da sem delala v šoli in za to nikoli nisem dobila plačila. ERNO EORY: Če je tako, to ni dobro. Svojega narodnostnega angažiranja nikoli nisem imel za svoj poklic. Upam, da tudi drugi na to niso gledali tako. Vidite razliko med slovensko narodnostno politiko pred prvimi demokratičnimi volitvami in zdaj v samostojni Sloveniji? MARIA POZSONEC: Tisto prejšnje je bilo, se mi zdi, zelo zglajeno, na površju vse lepo, mirno. Ena stranka je pod dežnikom Socialistične zveze na neki način varovala narodnost. V srž problemov pa nismo šli. Leporečje deklaracij v praksi največkrat ni bilo uresničeno, ampak o tem nihče ni govoril. Zdaj tega varovanja ni več, vsakdo lahko pove, kar hoče. Tudi v naarodnostnem življenju vre, vsakega se da kritizirati, ni več nedotakljivih političnih veličin. Madžarom v Sloveniji ni več vseeno, kako dejansko je in kako bo. In še to: slovenska narodnostna politika je v skladu j evropskimi normami, ne strinjam pa se s pogosto tezo, da povsod prednjačimo. Imamo dobre predpise, v praksi pa veliko težav z izvajanjem. ERNO EORY: Ne vidim bistvenih razlik. Zame ostaja mejnik leto 1958 z uvedbo dvojezičnega šolstva. Republika Slovenija je v nekdanji Jugoslaviji vodila- zelo napredno in za manjšino zelo dobro politiko, ki se je konkretno potrjevala v modelu dvojezičnosti, razvoju narodnostne kulture, medijev, pa tudi na gospodarskem področju s spodbujanjem razvoja obmejnih dvojezičnih območij. Po spremembi sistema se postavlja konsi-stentnejši sistem soodločanja manjšine. Se mi pa zdi preveč zaprt, manj povezan s terenom in vsakdanjimi problemi ljudi. Za madžarsko narodnost je premalo, da komunicira z Ljubljano. Izgublja ali dobiva predvsem tam, kjer živi, in to skupaj z večinskim narodom. Bojim se, da se zdaj ne vodi takšna politika. So poteze sedanje vodilne politične garniture madžarske interesne skupnosti kot vendarle edinega legitimnega predstavnika manjšine po vaše vedno v njeno dobro? MARIA POZSONEC: Zelo upam, da so v korist manjšine, sicer bi sama prva reagirala. ERNO EORY: Narodnostna skupnost je ustavna kategorija in se mora ukvarjati z vsemi problemi manjšine, vendar bi morala imeti več posluha pogleda (manjšinskih politikov, ki sta, ne da bi vedela drug za drugega, odgovarjala na ista vprašanja) onalne napetosti. Politiki s svojimi nastopi ne bi smeli prilivati ognja. Nekatere »tako imenovane politike« bi v skladu z določili naše ustave celo morali poklicati na odgovornost. Manjšinski politiki so po moji presoji v svojih nastopih zelo strpni in niso dali povoda za nacionalno nestrpnost. Nasprotno, velikokrat ne reagiramo na osebne žalitve v medijih, samo da ne bi zaostrili odnosov. Nestrpnost so sprožili posamezniki iz vrst večine in nekatere njihove poteze bi označila za protiustavne. ERNO EORY: Ponovno poudarjam: z več pogovarjanja, z več skupnega ukvarjanja z vsakdanjimi življenjskimi vprašanji, z več navzočnosti v slovenskih medijih, z dobrim modelom lokalne samouprave... Nacionalizem in manjšina? MARIA POZSONEC: Veste kaj, od teh 10 tisoč izmučenih Madžarov se res nikomur ni potrebno bati nacionalizma. To je le zahrbtna politična igra, ki kalkulira z nacionalizmom madžarske manjšine. Madžarska manjšina ni niti politično ne vem kako angažirana in zelo previdna je zavoljo še nepozabljene preteklosti /Hrastovec.../. In še marsikaj je, kar nas zagrinja v molk. Osnovna skrb večine med nami je preživetje. Moram pa poudariti, da smo zelo lojalni Sloveniji, zavedamo pa se svojih korenin in svojo prihodnost vidimo v njihovi ohranitvi. Veste kaj, to, kar vi imenujete nacionalizem, in vse te neutemeljene napade, mi doživljamo globoko v sebi in se še bolj zapiramo. Odločno pro testiram proti temu, da bi v interesni skupnosti naredili kakšno koli nacionalistično potezo. Te nelapke si res z ničemer nismo zaslužili. ERNO EORY: Pravila, da v manjšinkih krogih ne bi bilo nacionalizma, ni. Tu gre za človeški faktor, drugo pa seveda je, kaj človeka pripelje do tega. Osebno nisem nacionalist. Ce sem se kdaj tako obnašal, se opravičujem, sprejemam vso odgovornost in sem se pripravljen tudi korigirati. Jasno, da poteza z nacionalističnim priokusom sproži podobno na nasprotni strani. Živi primeri so nedaleč od nas. Posledice so običajno hude, zato tudi v Prekmurju tako večina kot manjšina mora prevzeti svoj del odgovornosti o teh vprašanjih. Katere konkretne poteze bi na strani manjšine oziroma večine označili za nacionalistične? MARIA POZSONEC: Zelo nas je prizadela utemeljitev za izločitev treh vasi iz narodnostnega območja v soboški občini, češ da se mi hočemo odcepiti od Slovenije, te tri vasi pa je potrebno rešiti. To je nacionalistična izjava, za katero ni bilo povoda. Izločitvi nismo nasprotovali, če je volja ljudi takšna. Priznam pa, da smo se s problemi teh krajev premalo ukvarjali. ERNO EORY: O nacionalističnih izgredih ne bi mogel govoriti, malo pa po nacionalizmu diši gonja okrog dvojezičnih dokumentov. Kljub veljavni zakonodaji bi morali ubrati prakso tolerance in svobodne izbire tako za večino na mešanem območju kot za pripadnike manjšine na enojezičnem območju. Je zakonodaja, ki Slovence sili, da imajo dvojezične dokumente, Madžari zunaj dvojezičnega območja pa jih ne morejo dobiti, dobra? MARIA POZSONEC: Je še iz leta 74, zdaj jo v praksi samo dosledneje izvajamo. Velja na dvojezičnem ozemlju in mislim, da jo moramo spoštovati. Ne razumem pa, da 50 let nikogar ni motila cirilica, zdaj pa moti tistih nekaj besed v madžarščini, maternem jeziku soseda, prijatelja.. .In tudi Madžari nimamo enojezičnih dokumentov. Ta način življenja na dvojezičnem območju je pač potrebno sprejeti. ERNO EORY: Zakonodaja je toga. Ze kot podpredsednik republiške komisije za narodnosti do leta 1990 sem zagovarjal tezo, da se je pri izvajanju potrebno prilagajati življenju in razmeram v konkretnem okolju. Pripadniki manjšine bi tako na dvojezičnem kot enojezičnem območju morali imeti dvojezične dokumente, za pripadnike večinskega naroda pa je potrebno ponovno proučiti zakonsko rešitev. Metoda vsiljevanja je najslabša. Slovence na dvojezičnem območju je večkrat slišati, da se čutijo prikrajšane: volitve manjšinskih predstavnikov, dvojezični dokumenti, prednost Madžarov pri zaposlovanju, dostopnejše kulturne dobrine... MARIA POZSONEC: Mislim, da večinski narod na svojem ozemlju nikdar ni ogrožen. Kdor resno razmišlja, sploh ne govori o ogroženosti. Kar se tiče volitev narodnostnega predstavnika, moram priznati, da sem imela mešane občutke. Prepričana sem, da narodnostni poslanec lahko več doseže, če ga podpira tudi večinski narod. Vendar je J pravica in širitev volilne pravice tudi na večino bi lahko bist« na volilni izid. Kako v prihodnje, je tudi moja velika dilema-prednosti pri zaposlovanju, tega nihče ni in ne zahteva. delovnih mestih pa je pač potrebno obvladati oba jezika in ali ta pogoj izpolnjuje Slovenec ali Madžar. Vsekakor pa so na delovna mesta. Če bodo Madžari še naprej odhajali s trebuho® : po Sloveniji, potem bo asimilacija opravila svoje. Pri kulturn® F pa nam pomaga matični narod, zato jih je na prvi pogled v® '-Jf možnosti zdaleč manj, kot jih ima večina. To je objekt" O dvojezičnih dokumentih pa sem že govorila, samo to najse jih imajo tudi Italijani v Italiji. £ ERNO EORY: Narodnostno mešano območje je p° kulturni prostor in kulturna ponudba naj bi bila enaka z ^ Organizirana mora biti tako, da je dostopna za pripadnik manjšine. Na to, koliko je madžarskih in koliko slovenskih Pr oStil žal odločujoče vplivajo finance. Ko smo še imeli kulturne skuP šlo, ampak tisti časi so mimo. Spet pa pozivam k sodelovanju1 nju. Pri vseh naštetih vprašanjih. r j/iZ Glavna kost aktualne politike je lokalna samouprava- i ^ / žarsko manjšino. Jo bo povezala ali razdvojila, bo vpl,v , odnose z večino? . MARIA POZSONEC: Vse naj bo podrejeno boljšim m°z nja in življenja. V preteklosti je meja zavrla razvoj tega marsikaj bo potrebno nadomestiti. Kdor pri tem postavlja ^j? nacionalno vprašanje, je proti napredku. Ne bojim se mal® blizu ognjišča se vedno nekaj dogaja, oddaljeni centri pa sa J^H denar. Nujna pa bo pomoč države, kajti- to bodo občine s zavoljo narodnosti, obmejnosti, nerazvitosti. Upam tudi, ^teK samouprava ne bo razbila. Povezovalo naj bi nas neko*skup3 sogovornik z državo. Ne moti me tudi, če se meje novih 1 pokrivale z dvojezičnim ozemljem. Problematično pa se ®' vanje posameznih dvojezičnih vasi k večjim enojezičnim oB zagotovo negativno vplivalo na uresničevanje posebnih P'3'1,.^.^ ERNO EORY: Žal nimam priložnosti, da bi pri teh vp® zivno sodeloval. Informioran sem predvsem prek občinsk® .£ komisije, ki ji predsedujem. Moje osnovno izhodišče samoupravo potrebno prilagoditi življenjskim tokovom. v skladu z ustavo in zakoni. Občina je pač občina, mora im®*1^^ delovanje in na dvojezičnem območju sodijo v ta okvir tudi s^oij pravice manjšine. Projekt je potrebno izvesti tako, da razdvojil. Tudi manjšine in večine ne. To bi bil korak nazaj- P priključitev dvojezičnega kraja k sicer enojezični občini ne J ,£ p čistih dvojezičnih občin na silo je lahko še ena packa na Nedavno tega se je dvojezično območje zmanjšalo za irl j mnenje? • so MARIA POZSONEC: Presenetil me je vzrok, za odcepitev. To je bila groba kršitev človekovih in narodnos od začetka pa večinski volji prebivalcev nismo op°re¿i argument, da so bili v dvojezično območje vključeni samo t j,11 tve šolske mreže, neokusno pa se mi zdi poudarjanje zmag0 rešili nas Madžarov. . ERNO EORY: Meni se zdi to normalno in nisem spjol> V demokratični družbi, pa že tudi v prejšnjem sistemu. to VI]o^j/ biti sporna zadeva. Že ob izločitvi pa sem imel svoje ne® gfliji-argumenta, češ da se izločajo zato, ker hočejo ostati v Slo« ski Madžari hočemo ostati v Sloveniji, o tem sem prepn^m^^M Kako bi reagirali, če bi madžarska država izrazila ole do Slovenije? ^rs®®^ MARIA POZSONEC: S tem se ne obremenjujem, ker W da Madžarska nima takih interesov niti do veliko večjih p° nih z Madžari. Vsakdo ve, da bi to vodilo v vojno. Pri u38^5* ' toliko prepredena vse do družin, da je to vprašanje, o kat® potrebno pogovarjati. Prihodnost so odprte meje. ERNO EORY: Temu bi se uprl z vsemi sredstvi. .^ Katera slovenska politična stranka je posebej nakla J ^ narodnosti? , 0^' , MARIA POZSONEC: Večina. Kot poslanka imam v L kolege, ki me podpirajo. Vsestranskega tutorja pa ni ve®’ straO‘ ERNO EORY: Na žalost premalo poznam program ^¡ii" lahko kogarakoli imenoval. Splošen vtis je, da ima večin vprašanj pozitiven odnos. 4 Kaj pa madžarske politične stranke? . i/n® 5"'tl' MARIA POZSONEC: Ne povezujemo se z nobeno p°1 Stranke so notranjepolitična stvar, nas zanima sodelovanj® žarska država nas zdaj obravnava bistveno drugače ko re®mu- Takrat so jih zanimali zgolj vojvodinski Madžari- ¡¡fr ERNO EORY: Na to ne bi mogel odgovoriti. Ne pozna Hoste kandidirali na naslednjih volitvah? MARIA POZSONEC: Na to vprašanje še ne morem 0 asil^ j . EORY: Ne, ne... Imam veliko obveznosti na s ^i dročju. Kar se tega tiče, mislim, da je bilo dovolj. jgM^ februarja 1994 stran 33 vestnik Se vam zdi verjetno, da bi v kakšni vasi na Madžarskem, 'ki je od nas oddaljena okrog 300 kilometrov, srečali tudi večje število domačinov, s katerimi bi se lahko pogovarjali po slovensko oziroma prekmursko (vendsko)? No, ta novica je prišla na dan že davnega leta 1904, ko smo živeli še v av-stro-ogrski monarhiji, objavil pa jo je ANTON TRSTENJAK, potem ko se je vrnil s popotovanja po Šomodski županiji. Iskanje sledov naših rojakov tam daleč po Šomodski županiji (1) Ce bi mrtvi vstali iz groba obrazih sem jih spoznal. Takih Minilo je že precej let, ko sem to nekje videl zapisano. In ko sem potem leta 1978 začel zahajati med naše rojake v Porabju (Železna županija), sem si vedno bolj želel, da bi .izsledil’ tudi šomodske Slovence. Kako so pravzaprav prišli tja? Kdaj in zakaj se je to zgodilo? Mi je morda dandanes Še kakšna sled za njimi? Bom po 90 letih še srečal koga, ki bi govoril prekmursko? Pred kratkim sem se skupaj s sodelavcem Albertom Abrahamom podal na neznano pot, po ka-kri je nekaj tisoč naših rojakov krenilo pred skoraj 300 leti. Pravzaprav sem si lahko nekoliko pomagal z drobno Tr-^njakovo knjigo z naslovom Slovenci v Šomodski županiji Ogrskem, ki jo je izdal leta 1905 v Ljubljani. On je takrat potoval v tiste kraje z vlakom, ker avtomobilov seveda še ni buo vmes pa je tudi precej pe- Prvi cilj mu je bila vas ‘arany (nedaleč od mesta agy Atžd). O tem je med ®ugim zapisal: Ko sem se približeval vasi, sem 'judL kmete in cesf'W' kateri so šli po isti v Nagy Atad. Po noši in ljudi v taki noši videl sem že mnogo v Železni županiji med Rabo in Muro. Začel sem jih nagovaijati slovenski in nisem se zmotil. Odgovaljali so mi lepo slovenski, govorili so ravno tako, kakor govore Prekmurci. Bom tudi jaz doživel kaj takega, sem bil ves vznemirjen, preden sem krenil na pot. Ampak le-ta me je vodila najprej v vas Šurd, kjer je nekoč živel, V Šurdu je slovenska beseda pozabljena Malo pred Veliko Kanižo (Nagykaniszo) se odcepi cesta, ki vodi tudi proti Šurdu. Kakšnih 30 kilometrov je do tja. Premišljeval sem, h komu pravzaprav iti, kje zvedeti kaj je maševal Štefan Kiizmič. Malo sem zgrešil pravo pot, zato sem se ustavil pri neki ženici, ki je šla po dvorišču svoje domačije. Kaj če zna slovensko, me je prešinilo. Pozdravil sem z ,Dober dan’, ona pa me je samo gledala in začela nekaj spraševati po madžarsko. To- Kata Smodič (po dekliško): Vem, da so bili moji predniki Slovenci, jaz pa znam samo madžarsko. Napisi na nagrobnih spomenikih še pričajo, da so nekoč tukaj živeli Slovenci. Lepo, da ste prišli. Napišite kaj lepega! je dejala ob koncu. Sodeč po njeni hiši, oblačilih in tudi videzu ji gre najbrž bolj slabo. Toda ona se tega verjetno ne zaveda. Samo da ni lačna in da ima lastno streho nad glavo. Prvo oziroma drugo sled slovenstva v Šurdu sem tako že odkril, čeprav je precej zabrisana. Zdaj pa v luteransko cerkev oziroma župnijo. Sprejela maševal in učil protestanstki duhovnik Štefan Kiizmič iz Strukovec. Ta kraj nam je tudi precej bliže kot Tarany. več o Slovencih (Madžari so jih imenovali Vendi), ki so nekoč prišli v ta kraj. Odločil sem se, da najprej pogledam, ali je morda kaj sledov na pokopališču. In res. Kar precej priimkov umrlih spominja na slovensko poreklo: Antalič, Smodič, Fujs, Kovačič... Napisi so sicer le madžarski, slovenskega nisem našel nobenega. Čez čas sem se zapeljal proti stari cerkvi, ki stoji na manjši vzpetini, tako da jo lahko zagledaš že oddaleč. Sklepal sem, da bo to najbrž tista cerkev, v kateri rej nič. Na pomoč je moral priskočiti moj sopotnik. To bi morali videti, kako je bila vesela, ko je slišala, da poizvedujeva po Štefanu Kuzmiču in Slovencih, ki so nekoč naselili to vas. Erszebet Drobina Smideli-uszne, sedanja šurdanska duhovnica, s Kuzmičevim kelihom pred oltarjem v domači cerkvi. Seveda mi je znano, da je tu živel duhovnik Kuzmič. V tisti cerkvi je maševal. Tudi jaz sem luteranka. Stara sem 81 let in preden sem se poročila, sem se pisala Kata Smodič. Vem, da so bili moji predniki Slovenci, jaz pa ne znan niti besede. Samo madžarsko govorim. sta me mož in žena srednjih let. Zdelo se mi je, da nisem prišel na pravi kraj. Toda kmalu se je pokazalo, da boljših sogovornikov ne bi mogel najti. Ravno ona - Erszebet Drobina Smi- deliuszne - je tamkaj vodja župnije, njen mož - Zoltan Smideliusz - pa je senjor luteranske cerkvene skupnosti za Šomodsko in Žalsko županijo s sedežem v Šurdu, ki šteje okrog 10.000 članov. Najprej sta mi na kratko predstavila vas, v kateri živi okrog 700 ljudi. Nekoč so bili skoraj vsi luterani, danes pa jih je že polovica katoličanov. Nekateri delajo v zadrugi, eni so zaposleni v državnih ustanovah (šola, vrtec, občina), nekateri pa so si poiskali zaposlitev v najbližjih industrijskih krajih. Šurd pa je znan tudi po okusnih kostanjih. Ker so nekatera drevesa stara že čez 200 let, so jih zasadili slovenski priseljenci. Ljudje imajo tudi manjše njive in vinograde. Nekoč so se ukvarjali tudi z živinorejo, danes pa je v vasi le še 5 krav. Po njunem mnenju nihče od domačinov ne zna slovensko. Ohranjena le matična knjiga in kelih Štefan Kuzmič je prišel v Šurd leta 1755. S seboj je pripeljal tudi očeta Jurija, ki pa je po 11 letih umrl in je pokopan v bližnji vasi Pat. Štefan se je' v Šurdu najprej poročil z Ano Marijo, s katero je živel v zakonu osem let. Imela sta tri otroke - Štefana, Ano in Elizabeto -, vendar so jima vsi umrli v mladih letih. Druga žena je bila Terezija Szakal, vdova po možu Mihaelu Bošnjaku. Z njo je živel 11 let, nakar je umrla tudi ona. Tudi on je vse bolj bolehal - kljub temu je veliko delal, opravljal verske obrede in pisal -, leta 1779 pa je umrl še on. Pokopali so ga na starem pokopališču pri cerkvi, ki so ga kasneje opustili in danes niti ni več njegovega groba. (Dalje prihodnjič) Obiskali smo tudi Slovence v Budimpešti Druga generacija ze izgubljena ANA BAJZEK (Kovasc Sandorné): Doma sem z Gornjega Senika, kjer sem končala osnovno šolo, v Monoštru pa še poklicno tekstilno šolo. To je bilo pred K) leti. Mogoče bi dobila službo v Monoštru, toda kolikor sem poznala tamkajšnje razmere, so delavci dobivali za težko delo slabe plače. Tovarna Hungaria Jacquard iz Budimpešte, ki je iskala delavce, je obljubljala precej več. Sklenila sem pogodbo za 2 leti in odšla z doma v veliko mesto. Zaslužila sem res precej več, kot če bi ostala v Porabju. Najbrž je malo takšnih predelov, kot sta Prekmurje in Porabje, od koder bi se ljudje tako množično izseljevali zaradi iskanja dela. To se je pravzaprav dogajalo bolj ali manj še včeraj. Ko sem bil nedavno v Budimpešti, sem se začudil, koliko naših rojakov, večinoma iz porabskih krajev, živi v madžarskem glavnem mestu. Število sicer ni natančno znano, ker se nekateri ne opredeljujejo za Slovence, čeprav so se rodili slovenskim staršem in je bila prva beseda, ki so jo slišali na svojem domu, slovenska (prekmurska ali po madžarsko vendul). Gotovo je nekaj sto takih. Nekateri se zbirajo v Društvu Slovencev v Budimpešti in na zadnjem njihovem srečanju, ki so ga posebej posvetili slovenskemu kulturnemu prazniku (o tem smo že poročali), je nastala tudi naša anketa. Zato me undoija H'^''13'0 d°mov. Po štirih letih sem spoznala moža ■ ar'aujfm„1 Prav tako doma iz naših krajev, in sicer iz "damo P" Monoštru. Dela v isti tovarni kot jaz. Zdaj >vt° ŽioU];V°le stanovanje, ki smo ga kupili na posojilo. Tudi tri JCi pr' hiši’ tako da smo lahko še kar zadov°ljni-l^maoo^^ovcnskone govorijo, ker je mož Madžar in r'sk na g ®°'?riamo samo v madžarščini. Ko pa gremo na ,azaniejo Senik, slišijo tudi našo govorico in jo precej tv«, kje i me vesc'>- tla imamo v Budimpešti svoje ?,°sem bila ^, ko negujemo svojo kulturo in materni jezik. °°ru Se doma, sem 2 leti nastopala v mešanem pevskem s a Pavla na Gornjem Seniku. To so bili lepi časi. težave, čez da sem Titov ,udbaš’, slovenski .špijon’ in ne vem kaj še vse. To je bilo med informbirojem. Kasneje sem študiral na ekonomski univerzi v Budimpešti. Od 1952. do 1990. leta sem delal v ministrtsvu za zunanjo trgovino. Bil sem trgovinski ataše v Beogradu, Moskvi, Oslu, Nici in na Dunaju. Večkrat sem se selil, zdaj pa imam končno malo več časa zase in tako zahajam tudi v Društvo Slovencev v Budimpešti. Tu slišim slovensko besedo in pesmi. To me zelo veseli, saj se tako spet vračam v srečna otroška leta, ki sem jih preživel v Sloveniji. Ali sem ostal Slovenec? Da, od zibeli do groba! Sedaj čakam, da dobim tudi slovenski potni list, rad bi ga imel. V njem bi vsekakor pisalo, da sem Stefan, v madžarskih dokumentih pa je moje ime spremenjeno v Istvan. FERENC HANŽEK: Sem IMRE DONČEC: Tu živim že 25 let. V Budimpešti sem služil vojaški rok in medtem sem tu spoznal tudi svojo ženo. Ker v Slovenski vesi, od koder sem doma, pa tudi v Monoštru nisem mogel dobiti primerne službe, sem se odločil, da odidem z doma. Najprej sem dobil službo natakarja, zdaj pa delam v poklicu, za katerega sem se izučil v Monoštru, to so razna obrtniška dela vodovodarjev in monterjev centralne kurjave. Za slovensko društvo mi je povedal sošolec iz moje rojstne vasi Feri Kranjec, ki je tudi predsednik tega društva. Tu se dobro počutim in veseli me, da se lahko z drugimi pogovarjam po domače. Maternega jezika ne smeš in tudi ne moreš pozabiti. Ko pridem domov, se z mamo pogovarjava samo po domače. Tako se je tudi žena že precej naučila. Res pa je, da je danes v naši vasi čedalje manj domače besede. Jaz je ne bom pozabil, če bom živel 100 let. *ani DR. ŠTEFAN VEGI: V Budimpešti živim že od leta 1948, star sem 65 let, rodil pa sem se v Puconcih, kjer sem z družino živel 6 let. Oče je bil mizar. Iz Puconec smo se preselili v Celje, kjer sem obiskoval osnovno šolo in 2 razreda srednje šole. Leta 1941 nas je gestapo deponiral na Madžarsko. Tam sem moral delati pri žandarmeriji, dokler me niso leta 1944 zajeli Rusi in odvedli tja. Po osmih mesecih ujetništva me je neki oficir vprašal, kaj sem pravzaprav: Madžar ali kdo. Odgovoril sem, da sem Slovenec. Kaj pa potem iščem sem prišel leta 1978, in sicer delat v tekstilno tovarno. Po enem letu sem dobil boljšo službo, in to pri električarjih, kjer sem ostal 10 let, zdaj pa sem zaposlen v tovarni sladkorja. Zakaj sem sploh odšel tako daleč od doma? Doma ni bilo tako dobrega dela, potega tega pa me je mikalo veliko mesto in... Čez čas sem tu spoznal svojo življenjsko sopotnico, si ustvaril družino in mislim, da bomo tu ostali. Imamo že tudi svojo hišo, ki smo jo kupili na posojilo. Leje sicer Madžarka iz okolice FERENC NEMET: V Budimpešto sem prišel leta 1952, in sicer študirat. Vpisal sem se n^nreč na tehniško fakulteto, kjer sem diplomiral in postal strojni inženir. Mogoče bi se vrnil v Porabje, če ne bi tu spoznal žene, ki je inženirka kemije. No, tudi služba mi je bila tu zagotovljena. 35 let sem delal pri istem podjetju, zdaj pa sem v pokoju. V družini ne govorimo slovensko, kljub temu materinščine nisem pozabil. Včasih sem se srečal z drugimi iz naše krajine in takrat smo se pogovarjali po do- tos bo dolg odplačan. Žena Budimpešte, a se je naučila že precej slovenščine; nekaj od mene, še največ pa od mame, ko pride k nam na obisk ali pa naj*’ Je Zanj , ' ^Ka1^111 donio v'1?' cz čas Pa ¡e dejal’ da sem svoboden in r°du. Vrni) akrat sem bil zelo vesel, da sem slovcn-sem se na Madžarsko,' kjer sem imel velike smo mi na Gornjem Seniku. Zdaj nameravamo iti v Porabje za vuzem, da bo sin videl, kako pri nas tedaj kurijo ognje in ' pokajo. Tudi v slovensko društvo gre rad z mano. Tu se oba dobro počutiva. mače. Zdaj pa imamo svoje društvo, kar me zelo veseli in rad pridem na srečanje, ko ga pripravijo. Če bi me kdo srečal na cesti in vprašal, kaj sem, kaj bi mu odgovoril? Če bi bil to Slovenec, bi dejal, da sem tudi jaz Slovenec. V madžarščini pa večinoma rečemo, da smo Vendi. Mislim, da je to prišlo od tega, ker nam .Štajerji’ iz Avstrije rečejo Vindišarji, od tega pa je potem prišlo Vendi. Naj bo vsak tisto, kar misli, daje. Vesel sem bil, ko je Slovenija postala samostojna država. Verjetno bodo naši ljudje v Porabju zdaj bolj povezani s svojimi rojaki prek meje, in to bo pripomoglo tudi k temu, da slovenska materna beseda med njimi ne bo izumrla. JOŽE GRAJ stran 34 vestnik, 17. februarjaj vestnik Telesnovzgojna društva Partizan Telesnovzgojna društva Partizan, ki so nasledila telovadna (fizkulturna) društva, so v petdesetih letih odigrala pomembno vlogo pri razvoju športne dejavnosti v pokrajini ob Muri. Poleg osnovne usmeritve, splošne telesne vzgoje in rekreacije od najmlajših do najsterejših, so bila nosilec številnih množičnih akcij, kot so telovadni nastopi (zleti), akademije, trimske akcije in drugo, v okviru društev Partizan pa so se začele razvijati tudi posamezne športne panoge, kot so nogomet, rokomet, odbojka, košarka, namizni tenis, kolesarstvo, plavanje, judo, hokej na travi, rokoborba, strelstvo, karate in drugo, od katerih so mnoge hitro prerasle okvire društva Partizan ter se zaradi tekmovalne usmeritve osamosvojile in delujejo kot samostojni klubi. Nekatere panoge pa še danes delujejo v okviru društev Partizan. Pred leti so društva Partizan delovala v vseh štirih pomurskih občinskih in večjih krajevnih središčih, medtem ko jih je danes aktivnih le še nekaj, med njimi v Murski Soboti, Ljutomeru, Gornji Radgoni in še nekaterih krajih. Pomniki pomurskega športa Ljudski glas, prvi predhodnik današnjega Vestnika, ki je pred oviral hitrejši kakovostni raz-petinštiridesetimi leti začel izhajati kot glasilo slovenskega življa ob Muri, je v svojem prvem športnem prispevku predstavil šport- noletalsko skupino, ki je delovala v okviru okrajnega odbora ljudske tehnike v Murski Soboti. Svoje krožke pa je imela tudi v Črenšovcih, Radencih in Ljutomeru. Občasno pa so se v Ljudskem glasu in Obmurskem tedniku zvrščali prispevki o nogometu, odbojki, konjskem športu, letalstvu, kolesarstvu, kegljanju, atletiki (krosih), plavanju, moto športu, zimskih športih, planinstvu, šahu in telovadnih društvih. Od takrat pa do danes, polnih 45 let, je pomurski šport dosegel velik razmah tako na organizacijskem kot tekmovalnem področju in se ponaša s številnimi vrhunskimi dosežki. Svojo vizijo pa je šport dobil tudi na dveh straneh Vestnika, ki je bil zvest spremljevalec in poročevalec o vseh pomembnejših razvojnih, organizacijskih, rekreacijskih in tekmovalnih dosežkih. Ob našem jubileju smo izbrali nekatere pomnike o organiziranosti športa, predstavili pa tudi spidvej na dolgi peščeni stezi, s katerim je radgonsko avto-moto društvo zaslovelo v Evropi in svetu. Občinske zveza za telesno kulturo Po združitvi okrajnih zvez za telesno kulturo Maribor in Murska Sobota s sedežem v Mariboru leta 1964 so se v Pomurju začele uveljavljati občinske zveze za telesno kulturo kot nosilci telesnovzgojnega življenja na svojem območju. V Pomurju se je najprej uveljavila občinska zveza za telesno kulturo v Murski Soboti, ki je zaposlila poklicnega športnega delavca, se organizacijsko okrepila in utrdila ter prevzela funkcijo organizatorja in pobudnika telesnovzgojnega življenja. Kot taka je prevzela tudi organizacijo pomurskih tekmovanj ter prek svojih strokovnih odborov uspešno nadaljevala začeto delo zveze. V tem času se je v Pomurju tudi zelo razmahnila športna dejavnost. Problem, ki je tudi voj športa v Pomurju, pa je bil zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in športnih objektov, zlasti telovadnic. Občinske telesnokulturne skupnosti V letu 1974 je šport doživel organizacijske spremembe. Po občinah so bile ustanovljene samoupravne telesnokulturne skupnosti, občinske zveze za telesno kulturo pa so se preimenovale v zveze telesnokulturnih organizacij. Samoupravne telesnokulturne skupnosti so bile ustanovljene z namenom, da usklajujejo in usmerjajo politiko razvoja telesne kulture na svojem območju ter zagotavljajo možnosti in sredstva za razvoj športne dejavnosti. Te usmeritve so bile v posameznih občinah različne in prilagojene materialnim možnostim. V soboški občini so na primer želeli doseči tri osnovne cilje: ustvarjanje možnosti za telesnokulturne aktivnosti in rekreacijo za vse občane, ohranitev dosežkov tekmovalnega športa, s povečanimi aktivnostmi razvijati re-kreracijske dejavnosti, hkrati pa tudi izboljšati osnovne možnosti za športno dejavnost z združevanjem sredstev za gradnjo novih in ureditev obstoječih športnih objektov. Zveze telesnokulturnih o®’ zacij preimenovale v oM®' športne zveze. Ob®' športne zveze, ki združb športne organizacije za stop izvanje nalog, so pomembni/ razvoj športne dejavnosti”' čini. Športne zveze v postnih občinah brez nekaterih, stvenih sporememb nadaljnji, uspešno delo prejšnjih telesno kulturo, in tako * v Pomurju dosegli vsestra^ množični in kakovostni r” » Telovadni nastop na nogometnem igrišču Mure v MurskiSo*10’ A ' Zveze telesnokulturnih organi- zacij pa so morale skrbeti za izvajanje politike telesnokulturnih skupnosti. Občinske športne zveze Z uveljavljanjem demokratičnih odnosov v Sloveniji so bile ukinjene telesnokulturne skupnosti, leta 1991 pa so se športa. V Pomurju deluj”/ nes okrog 30 športnih ki v športno dejavnost ali občasno vključuje]0 ; j 30.000 ljudi. Z uvelja^ krajevne samouprave P’ predvidevajo nekatere membe pri organiziy športne dejavnosti. Radgona organizator dveh finalov SP Avto-moto društvo Gornja Radgona je po petnajstih letih delovanja in organiziranja motornih dirk leta 1962 prvič organiziralo ekstra nacionalne motociklistične dirke na 1.000 metrov dolgi peščeni stezi v Gornji Radgoni. Tekmovali so v katerijah 50, 125, 175, 250 in nad 250ccm. Posebno pozornost gledalcev je pritegnil dvoboj Slovenija : Avstrija v handicap vožnji. Sicer pa so vsa prva mesta osvojili Avstrijci. Na dirkah, ki si jih je ogledalo okrog 7.000 ljudi, je postavil rekord proge Avstrijec Hanz V Pomuiju je pestra in obsežna dejavnost moto športa. S tem športom so se v pokrajini ob reki Muri začeli ukvaijati zelo zgodaj, saj so organizirali motorne dirke v raznih krajih Pomuija, vendar so se v širšem evropskem in svetovnem merilu začeli uveljavljati šele v šestdesetih letih. Najbolj so se uveljavile cestne motorne dirke po ulicah Murske Sobote, ki jih je organiziralo AMD Štefan Kovač iz Murske Sobote, spidvejske dirke na peščeni stezi v Gornji Radgoni, ki jih je pripravljalo AMD Gornja Radgona, spidvejske dirke za zlato čelado v Lendavi, ki jih je organiziralo AMD Gorenje Varstroj ter dirke v motokrosu v Mačkovcih, ki jih je pripravljalo AMD Štefan Kovač iz Murske Sobote, in na Janževem Vrhu, ki jih je organiziral MTC Radenci. V Pomuiju pa so bile tudi nekatere druge dirke, kot denimo avtospidvej in motoskjjdring v Gornji Radgoni, motorne dirke na ledu pri kolišču Bobri in druge. Ob našem jubilejnem zapisu se bomo sprehodili med spidvejisti na L^Tdomač^Alojz šiSzSfte^tŠ dol^peščeni stezi, Id so vrsto let na stadionu v Gornji Radgoni navduševali ljubitelje tega 77,lkrn/h. Prvo zahtevno preizkušnjo so Gor- atraktivnega športa, gomjeradgonsko avto-moto društvo kot edino v državi pa je zaslovelo njeradgončani dobro opravili, za kar so prejeli ^°t odličen organizator svetovnih prvenstev. čestitke delegata Avto-moto zveze Slovenije Save Vizjaka. Leta 1963 je AMD Gornja Rad-gona drugič pripravilo ekstra nacionalne dirke, ki so se točkovale za tekmovalce A-razreda. f V razredu B so tekmovali motociklisti s prikolicami. Novi rekord proge je dosegel zmagovalec Avstrijec Manfred Kleer in je znašal $9,1 km/h. , Radgonsko avto-moto društvo, ki se je uvelja- - -vilo z organizacijo ekstra nacionalnih motornih dirk, je leta 1996 prvič organiziralo mednarodne spidvej dirke na peščeni stezi v Gornji . Spidvej na dolgi peščeni stezi Na zmagovalnih stopničkah finalisti svetovnega prvenstva v spidveju na dolgi peščeni stezi v Gornji Radgoni leta 1975. Od leve: Mauger (2), Müller (1) in Olsen (3). V ospredju vodstvo dirke. Radgoni, na katerih so sodelovali dirkači iz petih držav. Tudi to preizkušnjo so Gornjerad-gončani odlično izvedli, za kar imajo vsekakor največ zaslug takratni vodilni funkcionarji društva Franc Verzel, Jože Rogan in Karel Osojnik. Na dirki, ki si jo je ogledalo okrog 10.000 ljudi, pa je uspešno tekmoval tudi domačin Drago Perko iz Spodnjih Ivanjec, saj je na novem motorju, ki ga mu ga je kupilo AMD Gornja Radgona (ESO 500 ccm), zasedel tretje mesto. Zmagovalec dirke Mathiansem iz Danske je dosegel najhitrejši krog proge 104km/h. Na drugih mednarodnih spidvej dirkah v Gornji Radgoni leta 1967 je zmagal Avstrijec Walla Gunter s povprečno hitrostjo 108km/h. Zopet se je izkazal domačin Drago Perko, ki je drugič zasedel tretje mesto, vendar je bila tokrat konkurenca precej močnejša kot prejšnje leto. V letu 1968 je bilo AMD Gornja Radgona prvič zaupana organizacija evropskega conskega prvenstva v spidveju na tisoč mestrov dolgi peščeni stezi, ki si jo je ogledalo nad deset tisoč gledalcev. Zmagal je Čehoslovak Tomiček Lu-buš s povprečno hitrostjo 111,5 km/h pred evropskim prvakom Josefom Unterhoznerjem iz Nemčije. Domačin Drago Perko je bil v dveh dirkah tretji, v eni četrti, v dirki za pokal gor-njeradgonske občinske skupščine pa je zmagal. Na spidvejskih dirkah za evropsko consko prvenstvo, ki ga je leta 1969 AMD Gornja Radgona organiziralo drgič, je zmagal Nemec Unterhölzer z novim rekordom proge 112,5 km/h. Junak dirke pa je bil domačin Drago Perko, saj je zasedel drugo mesto, kar je bil njegov največji uspeh. V letu 1970 pa so bili Gornjerad-gončani organizatorji polfinalne spidvejske dirke za evropsko prvenstvo na peščeni stezi. Odličen je bil Norvežan Jon Ödegard, ki je z novim rekordom proge 116,25 zmagal in premagal evropskega prvaka Tona Godena. Na dirki so nastopili tudi mladi dirkači iz gornje-radgonskega in mariborskega avto-moto društva. Najuspešnejši med njimi je bil Vlado Kocuvan, ki je zmagal v vseh treh dirkah. Ob praznovanju 25- letnice, leta 1971, je AMD Gornja Radgona organiziralo motorne dirke na tisoč metrov dolgi peščeni stezi za svetovno consko prvenstvo s specialnimi motorji, ki je bilo, prvič. Za,,dirko, katere direktor je bil Drago Mastinšek, so se Gornjeradgončani vzorno pripravili in jo tudi odlično izpeljali. Med 18 dirkači iz 8 držav je zmagal trikratni evropski prvak Manfred Poschenrieder iz Nam-čije. Domači tekmovalci tokrat niso imeli sreče, saj je Ketič zasedel šele štirinajsto mesto. Tudi naslednje leto sp bili Gornjeradgončani organizatorji spidvejskih dirk za svetovno consko prvenstvo na peščeni stezi. Zmagal je Nemec Unterholzner, medtem ko je bil domačin Drago Perko šele dvanajsti. Več uspeha pa so imeli domači tekmovalci, leta 1973, ko je na gornje-radgonski spidvejski dirki za svetovno consko prvenstvo na peščeni stezi zopet zmagal Nemec Unterholzner. Izkazal se je tudi Babič iz Krškega, saj je zasedel odlično tretje mesto, hkrati pa s povprečno hitrostjo 114,7km/h postavil nov jugoslovanski rekord gornjeradgonske proge. Velik uspeh na motornih dirkah za svetovno prvenstvo leta 1974 sta dosegla domača tekmovalca Babič, ki je bil peti in med drugimi premagal Briggsa, in Kocuvan, ki je zasedel sedmo mesto. Oba sta se uvrstila v polfinale. Zmagal pa je Mauger iz Nove Zelandije. Prvi finale SP leta 1975 V letu 1975 se je prizadevnim gornjeradgon-skim športnim delavcem uresničila dolgoletna želja. FIM-a je prvič zaupala organizacijo finala svetovnega prvenstvena na dolgi peščeni stezi AMD Gornja Radgona, ki si je zaradi odličnih organizacij prejšnjih dirk to tudi zaslužilo. Gornjeradgončani na čelu s predsednikom organizacijskega odbora Dragom Mastinškom, predsednikom društva, in direktorjem dirke Otom Škofičem, sekretarjem Radom Kranjcem, Rudijem Baboškom, Bogdanom Šajnovičem in drugimi so zahtevno nalogo odlično izvedli. Pred 30.000 gledalci je med 18 tekmovalci zmagal Müller iz Nemčije pred Maugerjem iz Nove Zelandije, ki je tudi dosegel najhitrejši krog in rekord radgonske proge 120,39km/h. Na dirki sta sodelovala tudi domača tekmovalca Kocuvan, ki je bil petnajsti, in Kekec, ki je zasedel šestnajsto mesto. Naslednja štiri leta je bilo AMD Gornja Radgona organizator četrtfinalnih dirk za svetovno prvenstvo na 1.000 metrov dolgi preščeni stezi. V letu 1976 je zmagal Wasserman iz Nemčije, medtem ko se domači tekmovalci niso odrezali. Kocuvan, ki se je poškodoval na sobotnem treningu, ni nastopil, Kekec in Lasbaher pa nista imela sreče. V letu 1 pred 15.000 gledalci zopet zmagal Nem^j serman, novi rekord proge pa je p°sta ' bök iz Nemčije s 121,08km/h. Tekmovali? j Vlado Kocuvan. V letu 1978 je na gonski četrtfinalni dirki zopet zmagal j man, izkazal pa se je Vlado Kocuvan- i zasedel osmo mesto in se uvrstil v/P^« Kekec je bil deseti, Smolko dvanajsti in trinajsti. V letu 1979 je bil na četrtfinal”1 dirki na peščeni stezi v Gornji RadgOJ" v(t spešnejši Nemec Duden, medtem ko kljub dobri vožnji ni prišel v polfinala,, j 1980 je bila Gornjeradgončanom’zaupaj p nalna moto dirka za svetovno prvet)7V ! dolgi peščeni stezi. Prvič je zmagal Aigner, v dirki za posebno'nagrado / gone pa je zmagal Müller iz Nemčije-Drugi finale SP leta 1981 hr 7 J Na organiziracijo druge finalne 4if^ s0‘/ veju na dolgi peščeni stezi' ieta T9“‘y športni delavci AMD Gornja Radgona z® y žeto pripravljali, saj so hoteli-obdržati ime organizatorja, ki so ki ga’ 'pridobili!' ay finalnem tekmovanju. Pred finanlno dby celo organizirali prvo odprto medna*0. venstvo Jugoslavije v spidveju ha dolfp5 njej je zmagal Avstrijec Walla. naslöv državnega prvaka pa je 'osvojil doma”. ^ Kocuvan, ki je bil V končni’ uvrstit*' Smolko (GR) je bil tretji, Kekec četrti. Na finalni dirki-v spidveju na trov dolgi peščeni stezi je na odlično P y Ijeni stezi startalo 18 tekmovalcev, y potegovali za enajsti naslov svetovnega P f i. Kljub veliki številčni premoči tekmoY®^' Nemčije, saj jih je bila kar polovica, je s letni Britanec Mishael Lee, kar je presnečenje. Eden glavnih favoritov ^f Nemčije je bil šele peti. Najbolj nesree°.y bil vsekakor Ivan Mauger, legenda SP s(^ dvanajstkratni svetovni prvak, ki Je 'tjolf1' vožnji padel in so ga odpeljali v soboŠk ^ nico. Kekec je zasedel petnajsto mestpyJ van pa šestnajsto. Rekord proge 12^ ga je imel Wiesbök iz Nemčije, pa nl, šan, saj je krog najhitreje prevozil ~r čeni Nemec Betzl s časom 123,15km/h-je ogledalo okrog 20.000 gledalcev. fg^ njih petih letih so bili Gornjeradgončani w zatorji četrtfinalnih spidvejskih dirk na r stezi. To pa predvsem zaradi tega, nalu po navadi niso imeli svojega pred Na četrfinalnih dirkah pa sta lahko te pr dva domača dirkača. V letu 1983 je gornjeradgonske dirke Švicasr Marce'- y vič nastopil in zmagal. Kocmut je bil »e sti. . Na četrtfinalni spidvejski dirki za prvenstvo leta 1984 je zmagal Cillin5 [¿j2’ Britanije, med tremi domačimi tekmo* najboljši Kocuvan, ki je zasedel trinajst j Naslednje leto je na četrfinalni sP^vl"LjFf na peščeni stezi v Gornji Radgoni 2111 ¡z v ( mec Maier. Najboljši domačin Koen10 y nje Radgone je zasedel petnajsto mes • 1986 bi morala biti v Gornji Rad® finalna spidvejska dirka za svetovno P na dolgi peščeni stezi, ki pa so jo vanje 40-letnice FIM odstopili v Nemčiji, s tem da bo finale v Gornj1 ¡c naslednje leto, to je leta 1987. Gornjeradgončani znašli v finančnih te p) organizacijo dirke odpovedali. S tem . čalo zelo uspešno obdobje radgonsk ^vejs j moto društva in odličnih organizacij sp dirk za svetovno prvenstvo na dol® .{JU stezi. FERI M ygstnik, 17. februarja 1994 stran 35 vestnik To ne gre v pozabo sv?/0“10"1 Fickom s Krajne So I ?* d” K«^ vensko’J . -atwem te£e slo-ni Mio B»ka ,neJa- Nikjer za časa Tn"1^^’ ki smo Jih «o *valU„Jn'aak,) í®8“' ^njal strah ki J" n' pre’ v mejnem n’ .sva se sukala k.°č|mdprekK^ tih lunah. „' Se Vec: v ,e‘ ljudi, ki J° osvob*> Pripoved hnr 'cko’ Da b' bila kazalzrokoJ nazorna’ Je Po-nina, Del L1? b'.la velika rav-Privljen ¿ Je b' zoran in pri-tev> na driic/h °mladansko se' bHa Zelena®rata°VrSinah pa JC n,co in ?¡¿ C nJlve s Pše- °bdelave $?d?nji način znan, J m' je seveda °menjanju or ^«’mikovem Posestva pa 1“ lce .ln njenega ZVrstili Prizori v-®' pred očmi n'Sem bil nr¡;<’ kl .1™ sam s>cer Vanja in branil 1Z PriP°vedo-nekdanjih 3 Pa vem’ da na V naš’h tóibf0VSk,h Posestvih °tali s tXtSeVeda^^ P u8e vlekli vn?rjl ’■ • amPak so So v°dili tat ’’ njlh ,n Plug Pa roži« ko ’menovani »be- ^a^ak;^5^0 Bathyani je sn/t °° hektar¡ev picko. P P0vzel besedo d^písS^ U koliko n Očijev d me. e Posamezne ^¡ne, J.groficí> tolikšne k?’ v katerih^®.. • 80sP°dinj-imPiCa °trok » e ?da običajno ^laal¡Patelje,sPIohniso Mi? cedaJ ljudje preživ- ^Ürom P°sestvo na ni dala miru- Prav o tollkšno pre-vzikV^hoev80^0 ]e imela X m plemiškega oko. je podučil Jo Le k»; ■ £XkX?lnJFobe s to Pri Gradu d^1 S0 imeli ddu’ da se ni poro- Grofico Ernestino so oropali čila? Mar tedaj ni bilo Gori- čanca, ki bi si jo upal zapeljati? »Domnevam, da v plemiških rodbinah ni bilo fanta, ki bi se zanjo zanimal in se z njo poročil, fantov iz revnih kmečkih družin pa seveda ni marala.« Ugotavljal sem, da je Jože Ficko dobro poučen o nekdanji veličini gosposke, pa tudi so grofici Ernestini. »Moji predniki, zlasti pa oče in mati, so tam okrog 1938. leta začeli hoditi delat na grofičino posestvo. To je počela najmanj polovica ljudi s Krajne, saj tedaj druge zaposlitve ni bilo, ljudje pa so bili siromašni.« Zdaj so se mi (v domišljiji) pred očmi zvrstili prizori žena Naj si bogat ali revež, nazadnje vsak konča na pokopališču. Grofičin grob je tik ob počivališču Fickovih. v dolgih krilih in z rutami na glavi, procesije mož v lanenih hlačah in s črnimi klobuki, »videl« sem slabo oblečene in bose otroke, kako so v Dobiti lovili ribe, domneval sem, da jim je grofica, če so se ji sploh upali približati, stisnila v pest kak dinar. »V tistem času je bil dnevni zaslužek na grofičinem posestvu enak ceni litra vina v gostilni. Povrh pa je delavec bil še ,na svoji hrani’.« A tako? Komajda za liter vina? Kaj pa današnji delavci, ki jih najemajo velekmetje? Dnevno plačilo je za deset litrov cene vina v gostišču, dela- vec dobi zajtrk, kosilo, večerjo ... In kar je skorajda žalostno: čeprav naj bi bilo veliko nezaposlenih, je večkrat težko koga nagovoriti, da ja pride okopavat sladkorno peso. » Veliko pogosteje pa so ljudje hodili v tako imenovani ,res’. Primer: na vsakih deset ,križev’ snopja so si z žetvijo zaslužili vsakega enajstega... Pri ročni košnji trave so si prislužili vsak šesti ,plast’... Podobno je bilo pri sečnji drevja,« je nadaljeval Jože Ficko. Spet sem primerjal tedanje življenje z današnjim. Oh, kakšne razlike in dobro se mi je zdelo, da o tem razmišljam. saj gmotne težave, ki jih ima zdajšnji človek, sploh niso hude. Se pa sodobnež tudi težko pripogne. Ali zdaj sploh še kdo ob pripravi drv pospravi tudi vejevje? »Menda mi je bilo komajda 15 let, ko sem tudi sam začel hoditi na delo na grofičino posestvo. Nadomeščal sem pravzaprav očeta, ki je ob pomoči gofice odšel na delo v Francijo. « Grofica Ernestina Bathyani najbrž ni bila huda, saj je svojim delavcem dovolila stopiti v kuhinjo, ne pa v druge prostore. Tako raja ni videla njenega bogastva. Tudi sam ga ni- »Tod vsenaokoli je bilo posestvo grofice Ernestine Bathyani, je pokazal Jože Ficko. sem in ne bom, slutil pa sem, da je imela poleg veliko zemlje, živine, stanovanja in gospodarskega dela posestva... še dragoceno pohištvo, zlatnino ... Prav sem domneval, kajti Jože Ficko mi je potem, ko sva se vrnila na njegov dom, da bi skušala najti gofičino sliko, povedal: »Leta 1938 so se na grofiji na Krajni nekaj časa skrivali prestopniki, ki so pobegnili iz zapora. Očitno so ugotovili, da se jim ne ponuja le začasno zatočišče, ampak priložnost za bogat plen. Grofico so oropali! Da je nekaj narobe, je bilo sklepati po kričanju grofice Ernestine in njene služkinje Kate. O tem je prišel k nam povedat vaščan Rajbar, potem pa se je moj oče Karel hitro podal na pot na žandarmerijo na Cankovo.« Zandaiji. Sam jih nikoli nisem videl, čul pa sem, da so bili strah in trepet. Očitno pa so bili tudi hitri in roparje so ujeli, ko so se pri Bistrici poskušali s čolnom zapeljati čez Muro. Bogve, ali so zlatnino še imeli in kaj se je z njimi zgodilo poz-nje. »Grofica ni imela sreče niti v začetku druge svetovne vojne, ko so mejo prestopili nemški vojaki. Ti so iz njenega stanovanja odpeljali vse dragoceno pohištvo in slike.« A tako? Grofje, nekdanji mejni kraljevi uradniki, ki so družili politično in gospodarsko oblast in (po)dedovali posestva, so postali naenkrat trn v peti tudi nacistom. Uboga grofica, vse so ji odpeljali! »Hudo pa je bilo tudi, ko so prišli 1945. leta v naše kraje, pa tako tudi na Krajno, Rusi. Ti so se zapodili tudi na grofičino posestvo in pobrali vse, kar se jim je zdelo količkaj vredno. Še v grofičinem krilu, ki so ga razparali, so iskali zlatnino.« Ti »kozaki« pa so res morali biti udarjeni, sem pomislil ob tejle izjavi. Že prej sem veliko čul o njih. Pa ne le to, da so holetli ali pa celo so »povozili« ženske ne glede na leta, ampak da so ponoreli za urami. Kar nekaj naj bi si jih dajali na roke in celo noge, iz stenske ure pa da so hoteli narediti več manjših. »Kmalu po prvi svetovni vojni pa je novonastala jugoslovanska oblast z agrarno reformo razlastila veleposestnico Ernestino Batthyani in zemljo so dobili siromaki s Krajne in sosednjih vasi. Grofici so pustili le 5 hektarjev in eno kravo.« Oh, kaka usoda! Povsem na tleh je pristala grofica, ki tedaj že ni bila več mlada. Še to bi ■bilo treba, da bi jo spodili iz dežele, kot da si je bila sama kriva, da je bila bogata. Le kako naj živi zdaj stara ženska - prej tako premožna, zdaj pa reva? »Mojima staršema Karlu in Mariji se je zasmilila. Rekla sta, da smo toliko in toliko let živeli od njene zemlje oziroma dela na njenem posestvu in da je čas, da se ji oddolžimo. Prišla je torej stanovat v našo hišo, mi pa smo obdelovali njeno zemljo.« Odveč je razmišljati, da je bila gospa grofica ponižana, ko je država dosledno izpeljala načelo Zemljo tistemu, ki jo obdeluje. Morda pa ji je bilo tedaj že vseeno, kaj se dogaja s premoženjem, glavno je, da je na svetu vsaj še nekdo, ki ji je pripravljen pomagati. In to so bili Fickovi. Slike, na kateri je bila upodobljena lepa grofica Ernestina, nismo našli. Tudi ne kakega drugega oprijemljivega dokaza o njej in njenem imetju. Tako pri Fickovih kot pri drugih na Krajni in v okoliških vaseh pa spomin nanjo še živi. Ljudje so pravzaprav srečni, ker so po razlastitvi oni dobili grofičino zemljo in iz njenih površin ni nastalo kako državno posestvo, kjer bi nadaljevali »tlako«. »Grofica je umrla 1951. leta. Koliko je bila tedaj pravzaprav natanko stara, ne vem, ker je leta ,skrivala’, domnevam pa, da jih je imela več kot osemdeset. Pokopali smo jo na vaškem pokopališču. Leta 1953. sta ji moja starša dala postaviti spomenik,« je sklenil napeto pripovedovanje moj sogovornik Jože Ficko s Krajne. Stopil sem na pokopališče in hitro odkril grofičin grob oziroma spomenik. V neposredni bližini sta pokopana tudi Fic-kova Marija in Karel. Je tako po naključju ali hote? ŠTEFAN SOBOČAN Rib II11Can iz Jurovskega Dola H ste v O ^H _ $' ste se v ki pf°daja|r„ srecali z mo-činj |°v°ril v n® s“he robe, ¿e kot y>h k3e robe k: ; 'zdelova-tradicija ]®VnJ.eg°-lPogrl® nauči izcMZneje se W45. S S&eje pa D? i je zalJt*-k°jil, de,a se Po več »apJ "ho robo e e sicer upo- Po' ^‘ovl PredaI brez-Vesel 1 Prnripni’ da strankami. a> nobedaiim ^ "^u-Jih t, ( na rešetu. XaXIT1 slab'S ,frajtona-velitne Prodam y°be> ko Pomen?."'^sar, saj ^ i^dljud^ ^ t0’ da SčJ Predani®Jlh razve-^i ki na ‘^ki »Rj. "»Uran^ kot ste pre. Kr^Mberger Kaže, da so se ljudje končno že naveličali nenehnega buljenja v televizijski ekran in si spet želijo dobrih starih časov, ko so se veliko družili, med drugim tudi ob obiskih v vaških dvoranah, kjer so prirejali igre in vesele večere. Že so ¿e zganili v Žižkih, saj je tamkajšnje kulturno društvo Franc Šaleški Finžgar te dni priredilo veseli večer, v katerem je bilo veliko dobre volje, pa tudi glasbe, saj so na strune (skoraj do onemoglosti) brenkali »mužikaši« (tamburaši) iz Žižkov. - Fotografija: Š. Gyurica Počasi se bo začelo delo na pomurskih njivah. Nanje pa se kmetijci ne bodo zapeljali s kmečkimi vozovi, ampak s traktoiji. Še sreča, da povsod le niso skurili starih delovnih pripomočkov, kot so plugi, brane, vozovi in drugo, ampak sojih ohranili. Tako so ravnali tudi pri Legenovih v Lipi. No, kmečki voz, na katerem so »lojtre« (lestve), je še kar trden, pa tako pripravljen za vožnjo, le krave je treba zapreči. Toda zdaj tudi te niso več to, kar so bile nekoč, ko pa so ves čas v hlevu. Če bi jih zapregli, bi porabili kar nekaj časa, da bi se (divje kot so) navadile vožnje. J. ŽERDIN stran 36 vestnik, 17. februarja^ vestnik Tovarna Mura Je zaznamovala pokrajino ob Muri V sedmih desetletjih v svetovni vrh Pisalo se je leto 1925. Prekmurci so že nekaj let živeli v novi jugoslovanski državi, toda ta jim ni prinesla veliko. Ostali so na obrobju, v teh krajih pa sta vladali revščina in zaostalost. Družine so bile v tistih časih številčne in skopa prekmurska zemlja ni mogla dati dovolj kruha za vse. To je bil čas množičnega sezonstva, ko so se mnogi Prekmurci podali iskat delo v Ameriko, Francijo, Nemčijo... Mnogi med njimi so ostali za vselej in si tam ustvarili svoje domove. Delali so v rudniških jaških v Ameriki, v širnih gozdovih Kanade in na poljih francoskih gospodatjev. Vajeni trdega kmečkega dela in skromnosti so bili Prekmurci povsod cenjena in iskana delovna sila. V tistih časih v teh krajih dela ni bilo možno dobiti, saj o industriji niti sanjali niso, za občasna dela pri veleposestnikih in bogatih kmetih pa je bilo preveč še tistih, ki so ostali doma. Lonec mleka in kos kruha je bilo običajno plačilo, za katero je bilo potrebno delati od jutra do večera. V Soboti je imel takrat trgovino in šiviljsko delavnico Janez Cvetič. Leta 1925 je v svoji delavnici zaposlil štiri šivilje in začel prodajati njihove izdelke. Odločitev je bila tržno uspešna, zato je dejavnost širil, po sedmih letih pa je delo steklo tudi v Šiftarjevi delavnici. Oba sta postala uspešna podjetnika in do začetka vojne sta obe delavnici že prerasli v tovarni. Za takratne razmere sta bili sodobno opremljeni, na račun slabo plačane delovne sile pa sta prinašali tudi lepe dobičke. Cvetičeva in Šiftarjeva tovarna pomenita tako začetek konfekcijske industrije v pokrajini ob Muri, katere tracijo danes uspešno nadaljuje tovarna oblačil Mura. MURA. Reka in tovarna. Obe sta danes pojem za kraje v tem najsevernejšem koncu naše države, saj sta obe neizbrisno zaznamovali podobo pokrajine. Boj za ohranitev tovarne Cvetičeva in Šiftarjeva tovarna, ki sta delali tudi med vojno, sta bili po njej nacionalizirani in leta 1946 je bila z odločbo vlade LR Slovenije ustanovljena Tovarna perila Mura. Žal pa se v tistih časih tudi tej tovarni ni obetalo najboljše. Nova slovenska oblast ni kazala posluha do teh krajev, tu ni razvijala industrije in še tisto, kar je bilo, je želela preseliti v osrčje Slovenije. Posledice tega so dodobra zaznavne še danes, saj je pokrajina ob Muri le surovinska baza za industrijo v drugih krajih Slovenije. Za Pomurje pravijo, da je žitnica Slovenije, pa drugega razen mlinov in nekaj pekarn tako rekoč ne premore. Tu zraste veliko kakovostnega sadja, ki pa ga predeluje industrija na drugem koncu Slovenije in tudi tako se dohodek odliva iz teh krajev. Podobna usoda se je pisala tudi Muri, saj je slovensko ministrstvo za industrijo leta 1948 zahtevalo, da se ta dejavnost skupaj s strojno opremo in drugim preseli iz Murske Sobote v notranjost Slovenije. To bi pomenilo izgubo dela za okoli 300 delavcev, vendar so bile delavke takrat odločne in so se tej zahtevi uprle. Do preselitve ni prišlo, tovarna je ostala, vendar brez državne podpore. Je pa bilo takratno obnašanje delavk pravilno, saj si lahko le predstavljamo, kakšne posledice bi imela izguba te tovarne za Pomurje. Čeprav brez državne pomoči, se je Mura razmeroma hitro podala na pot razvoja, ki se je začel zlasti po letu 1950. Takrat so delali izključno za domače tržišče, vendar tovarno perila posodabljajo, gradijo nove proizvodne in skladiščne prostore, povečuje pa se tudi število zaposlenih. Prelomnico pomeni leto 1960, ko sci se odločili, da program lahke konfekcije razširijo še na težko konfekcijo in začnejo iskati kupce tudi na novih tujih trgih. S tem začnejo prevzemati tudi tujo tehnologijo, se prilagajati zahtevam tujih kupcev, to pa zahteva tudi spremembo miselnosti o kakovosti izdelkov in poslovanja. Da so lahko dosegli in ustvarili vse to, s čimer se danes ponašajo v soboški Muri, so bila potrebna tudi odpovedovanja. Na račun novih vlaganj so se zavestno odpovedali precejš- X; njemu delu osebnih dohodkov in delo v tistih časih ni bilo dobro plačano. Plače Murinih delavcev so zaostajale za občinskim in republiškim povprečjem, pa tudi za povprečjem v panogi. Vpetost tovarne v okolje Po letu 1960 so bili v Muri številni mejniki v razvoju podjetja, saj tako rekoč ne mine leto, da ne bi bilo kakšnega pomejnbnega dogodka ali poslovne odločitve. Petdeseta in šestdeseta leta so za Muro obdobje osvajanja nove tehnologije, širjenja proizvodnega programa, izobraževanja kadrov in osvajanja novih tržišč. Sedemdeseta in osemdeseta leta so leta uvajanja in osvajanja informacijskih sistemov, po desetletju vlaganja v avtomatizacijo proizvodnje in razvoj marketinga pa je Mura postala marketinško naravnano podjetje in njena tržna strategija temelji na dolgoročno vodeni politiki blagovnih znamk in razvoju novih distribucijskih poti v okviru svetovnega trga. Preveč dogodkov se je zvrstilo, da bi našteli vse, Mura pa v tem času pušča vedno močnejše sledove ne le v soboški občini in Prekmurju, pač pa tudi v krajih čez Muro. Svojo dejavnost širi tudi v ostale pomurske občine, najprej v Ljutomer, nato v Radgono in Lendavo pa tudi na podeželje, saj so v Gornjih Petrovcih zgradi nov obrat za izdelavo ženskih hlač in kril. Ves ta čas seveda posodabljajo proizvodnjo, gradijo nove proizvodne in poslovne prostore ter objekte družbenega standarda, skrbijo pa tudi za primeren delovni in osebni standard zaposlenih. Razvoj pokrajine ob Muri je v vseh teh letih tesno povezan z razvojem tovarne. V njej je dobilo redno zaposlitev nekaj tisoč Pomurcev, ki svoje zaslužke vlagajo v bogatitev osebnega standarda. Pred 25 leti so podelili prva posojila za individualno gradnjo stanovanj in velik del Murinih delavcev je tako rešil svoj stanovanjski problem. Leta 1950 niso imeli nobenega družbenega stanovanja, čez deset let so jih imeli deset, do danes pa je Mura zgradila več kot 650 stanovanj. Tovarna je združila tudi sredstva za gradnjo obrata družbene prehrane v Murski Soboti, veliko sredstev je namenila za gradnjo zdravstvenih domov in bolnišnice, velik je njen prispevek pri opremljanju bolnišnice, s sredstvi je sodelovala pri gradnji šol in otroških V Muri se že pripravljajo na lastninjenje, prav zdaj pa vrednotijo strojno opremo. To naj bi bilo nared do sredine marca, ko bo znana končna vrednost podjetja, ki jo zdaj ocenjujejo na 105 do 110 milijonov mark. Ko bo vrednost znana, bodo | sprožili procese lastninjenja in jih letos tudi končali, j Model je jasen, saj bo 6.200 I zaposlenih, 1.100 upokojencev in okoli 500 nekdanjih zaposlenih s certifikati i olastninilo približno polovico Murine vrednosti, to pa je tudi njihov cilj. vrtcev, pred tridesetimi leti so organizirali prvo avtobusno progo za prevoz delavcev na delo in z njega, danes pa je takšnih prog že nekaj deset, in še bi lahko naštevali. Smelost pri odločitvah Teh nekaj podatkov je delček v mozaiku bogate le in uspešne Murine zgodovine, ki je v sedemdesetih letih ohranjanja in razvijanja konfekcijske dejavnosti prerasla v najsodobnejšo in največjo tovrstno tovarno v državi. Zasluge za to je treba pripisati vsem zaposlenim, ki so bili vselej pripravljeni sodelovati in narediti najboljše, kar zmorejo, še posebno pa vodilnim, ki so s svojo kreativnostjo in smelostjo, pa tudi z občutkom za najboljše vselej znali začrtati ustrezno razvojno pot. Prav gotovo ni naključje, da so v Muri že pred več kot 30 leti začeli razmišljati o izvozu, saj so le v njem videli prihodnost in razvoj podjetja, kot tudi ni naključje, da sedaj razmišljajo o povečevanju klasičnega izvoza, saj bodo v prihodnosti le tako lahko uspešni. Z doseže- nim se v Muri nikoli niso zadovoljili, trenutni uspehi jih niso uspavali in takšno filozofijo je čutiti tudi zdaj. Čeprav dodelavni posli cvetijo in prinašajo lepe dohodke, razmišljajo za naprej, saj se zavedajo, da bo konkurenca vedno večja in prihodnost Mure vidijo zdaj v povečevanju klasičnega izvoza in prodajanju lastnih blagovnih znamk. Nekaj jih je že uveljavljenih, pripravljajo nove, imajo pa tudi druge načrte, ki krat ostajajo poslovna nost. Vlaganje v razvoj Za kritike, da se je doslej razvijala preveč zaen-skriv- Mura eno- stransko, daje razvijala le konfekcijsko proizvodnjo, ne pa tudi novih dejavnosti, se ne zmenijo preveč. Priznati jim moramo, da so mojstri svojega poklica, da vedo, kaj hočejo in kaj zmorejo. V preteklosti so nekateri poskušali preveč in takšni poskusi se niso obnesli. Vse firme, ki so nastale na osnovi samoupravnega združevanja kapitala, so propadle, zato je bolje, da se v Muri takšnih poskusov niso lotili. Ne zanikajo, da so pritiskali nanje, vendar niso popustili in vztrajnost se jim je splačala. Če bi takrat popustili, bi v Pomurje zlahka pripeljali kakšne obrate Iskre ali Litostroja, posledice pa bi bile zdaj gotovo zelo boleče. Odločitev Mure, da svojo akumulacijo vlaga v razvijanje in posodabljanje lastne proizvodnje, je bila pravilna, saj če bi zaostala na tem področju, bi se danes gotovo srečevala z velikimi težavami. Naša skrb mora veljati razvoju konfekcijske dejavnosti, za to smo usposobljeni, na tem področju imamo sedemdesetletno tradicijo in tu moramo biti idealni, pravijo v Murinem vodstvu. To pa je tudi razlog, da v preteklosti niso razvijali lastne prodajne mreže, saj so se zavedali, da vzporedno ne morejo razvijati dveh dejavnosti. Trgovina je povsem druga dejavnost, zahteva specifična znanja in tudi velika sredstva, ki jih za to v Muri niso imeli. Pa ne obžalujejo, da se tega niso lotili, saj je praksa potrdila, da nobena konfekcijska industrija, ki je razvijala lastno trgovsko mrežo, niti v proizvodnji niti v izvozu ni dosegla željene kakovosti. Z lastno prodajno mrežo se zaloge gotovih izdelkov le prenašajo iz proizvodnje v trgovino, posledice pa so tudi v kakovosti. Takšne trgovine ponujajo le blago iz lastne proizvodnje, tam, kjer ni konkurence, pa se posledice-čutijo tudi v proizvodnji, saj ni prave kreativnosti in tudi ne ustreznega pristopa do tržišča. V trgovinah se mora ponudba dopolnjevati, v njih morajo biti različni proizvajalci, saj le konkurenca vodi tudi h kakovosti, zato v Muri nikoli ne zahtevajo od trgovcev, da prodajajo le izdelke iz njihove tovarne. Mura je bila med prvimi, ki je začela v Pomurju uvajati informatiko in računalništvo. Prvi korak na tem področju je bil narejen v letu 1969, ko je bila ustanovljena posebna služba za obdelavo podatkov, v tem letu pa je kupila tudi prvi računalnik. V prvi vrsti sicer za potrebe Mure, vendar so k obdelavi podatkov kmalu pristopili tudi nekateri drugi uporabniki. Računalniško opremo so nenehno dopolnjevali, leta 1987 so v Muri inštalirali že četrti IBM-mov računalnik, konec lanskega leta pa so centralni procesor zamenjali z novim, trikrat hitrejšim. Danes s to opremo zadovoljujejo vse Murine potrebe, vendar priznavajo, da so na tem področju v zadnjih letih le nekoliko zao- stali. Iz njihovega računalniškega inženiringa so izšli številni strokovnjaki, ki svoje znanje s pridom uporabljajo v že uveljavljenih računalniških firmah. Vzroke za odhajanje strokovnjakov je potrebno iskati v objektivnih okoliščinah, predvsem v njihovem nagrajevanju, saj je bilo to v preteklosti v družbenih firmah preveč omejeno. S sedanjo kadrovsko zasedbo lahko zadovoljujejo le Murine potrebe, vendar bodo morali zdaj, ko so ustrezno opremljeni, stvari le premakniti naprej. Ni sicer njihov cilj, da bi postali nosilec razvoja računalništva v Pomurju, saj se s tem zdaj že ukvarjajo posamezne profesionalne firme, pač pa želijo zna- Kljub močni recesiji na tujih trgih, kamor je Mura ^^ s pretežnim delom svoje proizvodnje, so s poslovanjem'* 1993 zadovoljni. Z izvozom na tuje trge so ustvarili nov mark prihodka, medtem ko so na domačem tržišču izdelke v vrednosti 2,1 milijarde tolarjev. Doseženi jim omogočili, da so obdržali ustrezen standard s plačami so celo prešegli zahteve kolektivne pogodbe- r tega pa so investirali še 12 milijonov mark lastnih v nove naložbe, ki jim bodo tudi v prihodnje za8otJ0j! socialno varnost. Tudi za letos že imajo zeleno luč na 0 j v vrednosti 5,5 milijona mark, kar predstavlja približ*10^ vico amortizacije, za druge naložbe pa se bodo dog0’^ sproti. Svoja prizadevanja so podredili stabilizaciji lim" > poslovanja in znižanju zadolženosti ter ponovni krepit*1.^ terih izvoznih prizadevanj, predvsem povečanju izvoza. Po načrtih za leto 1994 naj bi se izvoz v po^lj z lanskim letom vrednostno povečal za 4 odstotke in bi d1--. 148 milijonov mark, kar za 9 odstotkov pa želijo P0'^ klasični izvoz in tako z njim ustvariti 35 milijonov ■ prihodka. nje in opremo maksimalno izkoristiti za potrebe tovarne in njen razvoj. Usmeijenost v prihodnost V Muri se niso predali samozadovoljstvu zaradi tega, kar so dosegli, in njihov pogled je usmerjen naprej. V iskanju novih rešitev, novih programov in novih snovanj vidijo svojo prihodnost. Mura je danes eden najvčjih slovenskih izvoznikov, saj 95 odstotkov njenih proizvodnih zmogljivosti dela za tuja tržišča. Na teh trgih pa je nenehni boj za obstoj, ki jih sili v še večjo kakovost proizvodnje in poslovanja. Na teh trgih nič ni dokončno, partnerji se menjujejo in ko ene izgubljajo, pridobivajo nove. Zlasti močna je v zadnjem času konkurenca iz nekdanjih vzhodnih socialističnih držav, ki zaradi nizke cene dela postaja zanimiva tudi za dosedanje Murine partnerje. Nekaj so jih na ta račun že izgubili, vendar se ti po podatkih, ki jih imajo, že srečujejo s težavami. Ne zadovoljuje jih kakovost, poslovnost se je poslabšala, vedno večji pa so tudi pritiski na povečevanje cen. To je seveda nova priložnost za Muro, ki se je že doslej uveljavila kot dober poslovni partner najbolj znanih svetovnih izdelovalcev konfekcije. Mura se je izkazala kot zanesljiv sodelavec, ki jamči za kakovost in kratke dobavne roke, in kar nekaj znanih tujih imen oblačilne industrije je tesno povezanih z njo. Delmod, Hugo Boss, Hensel Mortensen, Odermark, Rene Lezard, Fink Modelle, Fritz Basler, Miltenberger, Schildt so imena, za katere organizira in opravlja proizvodnjo oblačil in tako uspešno prodira na najbolj zahtevna svetovna tržišča. Kot smo že zapisali, se v Muri z doseženim ne zadovoljujejo in razmišljajo o prihodnosti Njihov cilj je zmanjšanje deleža dodelavnih poslov v skupnem izvozu in povečanje deleža klasičnega izvoza. V svetu so že postali znani z nekaterimi lastnimi blagovnimi znamkami, pripravljajo nove, vendar je v to potrebno vložiti veliko dela in sredstev. In tudi to je eden od razlogov, da se Mura v preteklosti®' nimala za uvajanje novih P®; vodnih dejavnosti, sajbi® gotovo zanemarila svojo novno dejavnost. Motat110’ stati odvisni sami od sebeT vijo v Muri, in poveče* klasičnega izvoza je pot za dosego tega cilja- Prodajanje znanja in . tehnologije Po znanju in opremi proizvodnje sodi M«ra U v svetovni vrh in že pie°J; timi leti so spoznali, da znanje lahko tudi ur. vnovčili. Prve izkušnje pridobili v letu 1985, v Egiptu projektirali varno za izdelavo lahke fekcije in z lastnimi kad®“ Ijali proizvodnjo. v Egiptu izpeljali že tn J projekte, dva so v z nemškim podjetjem J M v Rusiji, v Kairu je U že šesti projekt, so pa ^¡t pred podpisom pogodL Ji vedbo takšnega pf°je,i J' doneziji. V teh poslih celostne storitve, od P^ ranja objektov ¡0 -a P opreme do usposabljanji drov, organiziranja m1 proizvodnje. ¡a’ Strah pred tem. da ki jih usposobijo za P1 J njo, lahko postali kottk y na tujih trgih, je v saj bodo po kakovosti zaostajali za njo. Mura v svetu ne konkurira s jr nostjo, pač pa predle w kovostjo in poslovnostjo v prodaji znanja in sti® videli izziv, in če pri'0 . jo ? bi izkoristila Mura, tovo kdo drug. .¡{ Celostno obvladov 0 kovosti je področje- .g v Muri posvečajo PoseiSjr zornost. Kakovost je v ta^ zah poslovnega procesa želijo izpolniti .^nnOO standarde ISO seI7ieVa]cot3| pridobiti certifikat K 6 v Temu cilju so podr J aktivnosti. Do konča l bi ta certifikat dobil J Murina programa, » leta pa še preostala ,.{|i voljen delavec, zadov pec in zadovoljen y 3 p partner je njihov mo k uresničitvi tega ciya' ^/pe* In za konec še tole^ jr tovarne Mura v P°nlU z nje 'ji Ije je nesporna in brc krajina ob Muri ß°A bila takšna, kot je-. jajjli Mura skozi tisočletja je , čat tej pokrajini, »Lei varna Mura skozi zaznamovala njeno Us*,¡p Reka ljudi se vsako v njene proizvodne P tovarna zagotavlja ¡31 . varnost 6.200 zap0^ l°j njihovim družinam-je tudi rezultat dobreg etey pravilnih odločitev \i v^t«' sti, in če bodo v M11 j pri načrtovani ra^^Lfe^ ' giji, potem jih 5^"'> hodnostjo ne sme m LUDVIKI“’ vestnik J 7. februarja 1994 stran 37 vestnik Vaši otroci niso vaši otroci. So sinovi in hčere Življenja, kajti njihove duše živijo pod streho bodočnosti, kije vi ne morete vas; ne mudi z včerajšnjim dnem K. GIBRAN nove, f M. s®cev od jutra do teme. njeni obiskati niti v sanjah. Lahko si prizadevate, da jim postanete podobni, toda nikar si ne prizadevajte, da bi jih naredili sebi enake; kajti življenje se ne vrača in fr« "'“»JZ pravita, da it »‘rokih VESELJE ki teži po sebi. Prihajajo skozi vas, a niso od Morete jim dati svojo ljubezen, a ne svojih misli, kajti imajo lastne. Lahko dajete dom njihovim telesom vendar ne dušam, v • So os‘a,i Katja, Gregor otroci položijo svoje glave in se naslednjega dne spet zbudijo nasmejani in razigrani, njen čas pripada samo njim, desetim Hozjanovim otrokom, ki bodo nekoč... m čeprav so z vami, niso v vaši posesti. Marija ie doma. Alojz pa je zaposlen v lendavski Nafti. Za svoje otroke skrbita sama. Če je treba k zdravniku, se otroci popazijo med sabo. Alojz s fanti rad zahaja na nogometne tekme. Tudi sam je včasih postavljal nogomet na prvo mesto. Danes so to njegovi otroci. Pomagajo mu, ko je treba v goricah kaj postoriti. Marija svoje otroke vzgaja tiho, materinsko. Ponoči sliši njihov stok, morda čuti tudi njihove sanje. Ve za žalost v malih rjavih očeh. Njen čas, v.lu plešejo, ¡e deset. Ma ’tirinajst me- Ä5 ä zÄ te dni kra' Policah KoTa na °ken' s. Hozin» . CI nabrali “»«¡¡O V Vrtceotroci radi ?aj° televizijo'" S0 °’ rad’gte-® dtuge igfrla-0 n°g°me‘ ^USn!® ™aj° Petelini. Mena Pa se 'grajo z ži-fadi tet? tUdi "a 'ibičijo «"ei« Kristjan — Ta j® Sred' 11 Takra?nL Prihaja ob *%. za o. Pnnese kakšne ai° kar n 88 dtU8' o‘r°ci «ja in au. Postaji. stran 38 vestnik SKRBI Z VAŠE ZDRAVJE Digitalni merilnik tlaka Digitalni merilnik krvnega tlaka za osebno uporabo. Zelo enostaven način uporabe, ki ne zahteva nobenega znanja. Meri tudi srčni utrip in istočasno izračuna "MEAN" (Root Mean Square) vrednost. Z "MEAN" vrednostjo lahko ocenimo prožnost ožilja in tako pravočasno poiščemo zdravniško pomoč. Z infrardečimi žarki proti bolečinam Infrardeči grelec za osebno uporabo INFRATECH lajša bolečine pri vnetju sklepov, vključno z vnetji prstnih sklepov zaradi tipkanja na računalnik, vnetju sklepnih ovojnic, revmatičnih obolenjih, vnetju obnosnih votlin, teniškem komolcu, bolečinah v hrbtu in križu, bolečinah v živcu, v mišicah, izvinih in izpahih. Infrardeči žarki pomirijo vzdraženj živec Jn razširijo krvne žile, povečajo celično presnovo, pri čemer se nakopičene tekočine in strupene snovi hitreje izločajo. Tako se zmanjša vnetje, pospeši se zdravljenje in odpravi bolečina ter sprosti mišična napetost. Garancija 1 leto, servis. Cena: 3.900 SIT Prodaja po pošti s plačilom po povzetju. Možnost plačila na več čekov. Aparate, s katerimi niste zadovoljni, imate pravico vrniti v 14 dneh. Na zalogi tudi drugi medicinski in kozmetični pripomočki za osebno rabo - zahtevajte katalog Naročila po telefonu: 061/15 99003 (fax. 061/15 99 407) ali po pošti na naslov: C&A d. o. o., Jožeta Jame 16,61210 Ljubljana. Ugodni rabati pri grosistični prodaji - iščemo regionalne zastopnike. Cucelj - toplomer Dojenčkom le s težavo izmerimo temperaturo. S cucljem, ki ima vgrajen digitalni toplomer, je stvar sedaj preprosta. Potem, ko malček nekaj minut vleče novi cucelj, boste vedeli, ali je bolan ali zdrav. Cena: 1.770 SIT Merilnik tlaka Klasični merilnik krvnega tlaka za osebno uporabo. Nič posebnega, lahko ga kupite tudi kje drugje. Vendar ne za to ceno. Garancija 1 leto, servis. Cena: 4.990 SIT Garancija 1 leto, servis. Cena: 7.990 SIT Ole! Ole! Ole! Ole! ' z Občudovati nekoga, spodbujati nekoga - navijati za nekoga! Navijanje je staro, kolikor je star človek. Že v prazgodovini so mnoga (še napol divja) plemena ob raznih bitkah za življenjski prostor, hrano ali za kaj drugega, navijala za najhrabrejse, jih občudovala, povzdigovala, jih s kričanjem in mahanjem spodbujala... Iz pračloveka se je razvil »misleči človek«, ki se je po inteligenci bistveno razlikoval od prednika iz pradavnine, vendar pa mu je v njegovi nravi ostala potreba po izrekanju priznanj, povzdigovanju - navijanju. Če se za pojmom navijanja skriva občudovanje in opevanje, lahko povemo, da je bil prvi svojevrsten navijač v zgodovini nedvomno Homer, slepi pevec, ki je v svojih pesnitvah opeval predvsem vojaške junake. Olimpijske igre stare Grčije pa so prinesle prve športne navijače, ki so na stadionih bučno pozdravljali junake - zmagovalce. Bučno navijanje se je slišalo tudi iz ogromnih starorimskih aren, kjer so gladiatorji - heroji bili boje z divjimi zvermi. Če gremo še naprej: v starem Rimu je bil znan vzklik poveličevanja in spoštovanja; »AVE!« Tako so pozdravljali Rimljani velikega Cezarja, pozneje pa so s tem vzklikom pozdravljali tudi športne junake - zmagovalce tekmovanj s konjskimi štirivpre-gami. Lahko bi še naštevali in odkrivali navijače in način navijanja, ki se je s časom seveda spreminjal. Poglejmo raje, kako se razvija in kako je razvito navijaštvo danes. Moderno navijaštvo je predvsem pri kolektivnih športih, v Evropi in Južni Ameriki pa je nogomet tisti, ki pritegne nedvomno največ navijačev. Zametki nogometne igre (žoga-nje z nogo - podobno nogometu) najdemo že na tleh stare Kitajske, Babilona, Egipta, Grčije in Rima. Moderen nogomet, kakršen se igra danes, pa se uradno začenja z letom 1863, ko je bila v Londonu ustanovljena nogometna zveza (Football Association). Za najstarejši nogometni klub velja angleški Sheffield (18551, za prvo uradno tekmo pa srečanje med reprezentancama Anglije in Škotske. Leta 1904 pa se ustanovi še svetovna nogometna organizacija - F.I.F.A. in nogomet postaja čedalje bolj svetovni šport, šport številka 1. Kljub angleški nogometni zgodovini pa moramo priznati, da je prava »domovina« navijačev Brazilija. Tam so namreč že pred 2. svetovno vojno temperamentni Brazilci na tekmah plesali sambo, metali konfete in papirnate trakove - na tekmah so se zabavali in spodbujali svoje enajsterice. Po vojni se je južnoameriško navijanje preneslo tudi v Evropo. Takoj so ga sprejeli angleški in italijanski navijači, ki pa so precej spremenili brazilski stil in izoblikovali Evropskega. Angleži (sledijo jim Nemci, Irci, Nizozemci in Grki) slovijo po množičnih obiskih gostovanj svojih moštev, po izredno velikem številu neredov in po prav fascinantnih pesmih. Italijani (njim pa sledijo Španci, Portugalci in Francozi) pa so šli drugo pot. Njihovo navijanje sloni na lepih koreografijah: zastave na drogovih, zastave prek celih tribun, papirnati trakovi, raz- prti šali,- transparenti in seveda pirotehnika - bakle, ognjemeti. Med prve navijaške skupine Evrope gotovo lahko štejemo splitsko Torcido, ki je nastala 28. oktobra 1950. Pravi navijaški »bum« v Evropi pa je nastal v 70. letih. Klubi »stare celine« so začeli na veliko izdelovati Šale, kape, transparente, zastave ipd. v klubskih barvah in število navijačev zahodne Evrope se je strmo dvigalo. Ob tem je vzhodna Evropa močno zaostajala, saj so komunistične oblasti dušile razcvet navijaštva in ga označile kot »zahodno nevarnost«. In navijanje v Sloveniji? Koncem 80. in v začetku 90. let je val navijaštva rodil tudi nekatere slovenske skupine: Green Dragons (Ljubljana), Tifozi (Koper), Viole (Maribor). V sezoni 1991/92, ko je postala 1. slovenska liga 1. državna liga, pa so se ustanovile še druge navijaške skupine. Lahko rečemo, da Pomurje prav nič ne zaostaja za Slovenijo, saj smo tudi v Pomurju debili hitro kar tri: Black Gringos (M. Sobota), Marki (Beltinci) in Gorgone (Lendava), nekoliko pozneje pa tudi druge (Krokodili, Čarne grinte, Vejke, Blue An-gels,...) Pomursko navijanje, čemo, je znano P° (Black Gringosi nosijo11 j boljše navijaške skupi^.^ niji« za minulo sezono), marsikje naletijo naši n neprijazen, da ne rečeni len odnos prav doma. Mislim, da je to robe. Moto navijanja, L naši »fani«, je dobron0 polnoma športe^ mnenj o navijačih pa p zaradi preredkega in n medijskega prikazovanj in navijaštva. Da bi o pomurskih vijačev lahko izveden spoznali in si ustvarili o sliko, bomo v naslednji • Vestnika predstavili vse »zaljubljence« v nogom J Velik poznavalec ploh, Aleš Poročnik, P J »Navijači so ljudje, cionalni ali lokalni pa ^ ljudje, ki so pripravljen^ barve svojega kluba, rem živijo ali pa za prav zaradi tega jih Je, .^ vati, ne pa jih zmerjan ževati. Biti navijač, P ^ biti aktiven le na dan več sedem dni na teo ¡^ nom navijači narnre nove in krpajo transparente, hodijo rotehnična sredstva i takega dela, ki ga ljuaJ GORAZPŽItA ' AGROSERVIS VAŠ SERVIS Vaše motorno vozilo potrebuje dobrega serviserja! - kakovostne servisne storitve za osebne avtomobile: RENAULT, LADA in CITROEN - za tovorna vozila: TAM in IVECO - za traktorje: ZETOR, TORPEDO-DEUTZ in UNIVERZAL PRODAJAMO: vzdržljiva in sodobno konstruirana vozila LADA SAMARA, tudi v izvedbi limuzine, opremljena s kakovostnimi gumami MICHELIN in v kovinskih barvah. • LADO lahko kupite že za 894 tisoč SIT • Menjava staro za novo, rabljena vozila za rabljena AGR0SERVIS p.o. Murska Sobota Kraška ulica 58, telefon: 069 21-630 AGROSERVIS VEČ KOT SERVIS OPRAVUAMO VSA TESARSKA IN KROVSKA DELA - POKRIVAMO S TEGOLO, BRAMACOM, ETERNITOM, SALONITNIMI PLOŠČAMI IN DRUGIM - HITRO IN KAKOVOSTNO POLAGAMO LADIJSKI POD, STROPNE IN TALNE OBLOGE TER VSE DRUGO -/N SHOP- 69000 Murska Sobota, Slomškova 43, tel. in telefaks: 069/24464 • SAMSUNG, GL. STOLP, 2 x 40 W 38.400 SIT • SAMSUNG, TV, 51 cm 46.990 SIT • SAMSUNG, TV, 55 cm 58.900 SIT • SAMSUNG, VIDEOREKORDER VX 30 34.000 SIT • SAMSUNG, VIDEOREKORDER VX 370 63.900 SIT • PANASONIC KX-T 3621 16.000 SIT • PANASONIC KX-T 3721 22.453 SIT • PANASONIC KX-T 5001 (tajnica) 17.300 SIT V zalogi so tudi vsi drugi modeli SAMSUNG in PANASONIC. - Prodaja na 3 čeke! TESARSTVO - KROVSTVO Branko Belec Cvetkova 23, M. Sobota Tel.: 069/31-355 PODJETJE KOMUNALA MURSKA SOBOTA, Kopališka 2 69000 MURSKA SOBOTA razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnega sredstva t^ -GREDER - STT G 110, leto izdelave 1981, popravila, izklicna cena 1.200.000,00 SIT j Javna dražba bo v ponedeljek, 21. februarja 1 / 12.00 na dvorišču Podjetja Komunala M. -pališka 2. Ogled grederja je možen na dan dražbe od 11-00 ure. Interesenti morajo pred dražbo vplačati pri djetja 10-odstotno varščino. Plačana varščina sa šteje v kupnino, drugim udeležencem pa se Prodaja bo po načelu videno-kupljeno, zato rekla prometnim davko^ ^ bomo upoštevali. Kupec je dolžan kupnino s v osmih dneh po nakupu. MRUZALEM Æ O D M O Ž ZAKAJ PO RENAULt V ORMOŽ? • prijazni ljudje • strokovni nasveti • zagotovljen servis • originalni rezervni deli RENAUl • konkurenčna cena • zelo ugodni posojilni pogoji RENAULT 19 - DOB*^ TAKOJ! J Informacije: servisno prodajni center Ormož, Harden Tel.: 062/701-106 Fax: 062/702-351 vgstn ¡k 17. februarja 1994 stran 39 vestnik KEMA p. 0, KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI KFMA *VJLJ1.VJL£ k Puconci p.o. izpisuje lici^^ 58,73^^° s*anovania v pritličju bloka v Puconcih 84 v izmeri SVa^6 4'00^ SIT uro. ovanja bo možen na dan licitacije med 8.00 in 11.00 HMK1 STANKO ŽIŽEK dolina 4 ®U PUCONCI Won: 069/45014 PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom, Karunova 16A, Ljubljana, štev. 50101-603-43533 • ■H Republiški zavod za zaposlovanje OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA » W Arh. Novaka 3: 69000 Murska Sobota razpisuje prosto delovno mesto Samostojnega svetovalca za poklicno usmerjanje za določen čas Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje: • visoka izobrazba, psihološke, sociološke, andragoške oziroma druge ustrezne družboslovne smeri; • državljanstvo RS in znanje slovenskega jezika Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom in z opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na naslov: Republiški zavod za zaposlovanje, OE M. Sobota, Arhitekta Novaka 3, z oznako na ovojnici: »za razpis«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. PRIPOROČAMO SE HVALA! Za vsakogar nekaj: to je PONUDBA KOVINOTEHNA Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d.o.o. KLJUČAROVCI 19, SLO-69242 Križevci pri Ljutomeru, tel, fax: 069/87-887, 87-731 O takojšnje plačilo Ž^!?^11 prevoz za nakup nad 50.000 SIT || OvICA Škofja Loka, tel.:064/631-241, fax: 064/632-261 URŠKA SOBOTA, Cankarjeva 25, telefon/faks: 069/22-921 DISKONT UNIVERZAL, Križevci/Ljutomer - SEMENA, KRMILA, VES GRADBENI MATERIAL, AKUMULATORJI, - REZAN LES ZA OSTREŠJA - MOPEDI NOVOST: KOLESA (gorska in navadna za odrasle in otroke) >^ Sprejemajo v prodajo in prodajajo RAB-> LJENE KMETIJSKE STROJE IN MEHANIZACIJO. OBIŠČITE NAS! Trgovina AGROSHOP, BREZOVCI; tel./fax: 069 45 530 BRUCOVANJE PREKMURSKIH ŠTUDENTOV petek, 18. februar 1994, kavarna hotela Diana, pričetek ob 20. uri, žrebanje vstopnic, presenečenja, z vstopnico 75 % popusta pri vozovnicah Avtobusnega prometa MS; - Za Bruce je udeležba obvezna, vsi ostali vabljeni. - Igra Royal Flash. TEDNA V tem času dobite na obroke vse, kar najdete pri nas v zalogi ali si naročite! • semenska koruza PIONEER, BC, krompir, jari ječmen, oves • umetna gnojila vseh vrst • zaščitna sredstva • sejalnice za koruzo, obračalniki, kosilnice, prikolice (eno- in dvoosne) itd. • gradbeni material: opeka, strešna kritina bramac, bobrovec, salonitne plošče, cement, apno... • bela tehnika, akustika, vodovodni in toplovodni material • izdelki Lesne Slovenj Gradec... ODSLEJ MS TUDI V LJUTOMERU: Prešernova 40, tel.: 83 020, 83 021 NEMOGOČE JE MOGOČE, KOVINOTEHNA TUDI VAM NAJBLIŽJA! Kupovati moramo znati! NE ZAUPAJTE NIKOMUR POD 45! NAROČILNICA Podpisani kraj ulica poštna številka naročam VESTNIK. pošta Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. Vestnik, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota PODPIS stran 40 vestnik, 17. februajj vestnik Če bi doliški fantje in andovske deklin skupaj stopili. Pa niso. Ne eni ne drugi. In ker se niso poročili, so minulo nedeljo v Doliču nesli »fašensko korino«, v Porabju v Andovcih pa so vlekli ploh. Omeniti je treba, da bi si oba pristna običaja ogledalo veliko več ljudi, če ne bi v nedeljo snežilo in zelo pihalo. Pri Pudaši v Žalarovi grabi se je zbrala množica mask - cigank, dimnikaijev, čarovnic, sodnikov, frizerk, med njimi tudi babica, ki jih je štela kar nekaj čez sedemdeset in se je skrivala za masko Matilde s koso. »Korino« iz več kot tisoč drobnih rožic vseh barv iz krep papiija so vaščanke izdelovale kar tri tedne. »Korina« je predstavljala nevsto za vse tiste lene fante, ki si niso našli ničesar za pod roko. Povorka je šla do gasilskega doma, kjer je po uspešni dražbi »korina« ostala v vasi. Z zbranim denarjem si želijo domačini Zalarove grabe posodobiti cesto, veseli pa so bili vseh tistih redkih obiskovalcev, ki so se v mrzlem nedeljskem vremenu le podali k njim. Ajdovčani so ploh podrli že v soboto. Skrbno so ga čuvali v noči s sobote na nedeljo, ko so pripravili poroko in dražbo. Tudi v Andovcih je bilo veliko mask, veliko nenavadnih, npr. »čikoš«, »mali ritar«, kot mu pravimo po domače in še... Andovsko veseljačenje so si ogledali tudi znanci in sorodniki z druge strani meje pa Šalamenčaiji, ki so pred nedavnim prav tako pripravili »borovo gostiivanje«. Devet tistoč forintov je na koncu odštel neki Porabec za ploh, ki ga bo menda porabil, Andovčani pa danes še obujajo spomine na norčije in si tiho želijo, da bi do naslednjega običaja preteklo čim manj časa, da bi bil njihov vsakdan manj moreč in da bi večkrat rekli kakšno »slavsko«. Besedilo in fotografije: NATAŠA JUHNOV