Poštnim plač&it$ Jlfitovfiitt Ste v. 39. V Ljubljani, dne 27« septembra 1934. PosamezniJtov. Din f** tO XVII. S oravništvo ..Domovine" v Lubian, Knaflova u oa 3 I.E.-I- .».b lAl«l«b N»roJnto« u taztmstro: fetrttetao « Din, polletno is di«, ctioietno si Din; n iso. .... " „ J" J '„ % ,„ . , , -,»„ j »,„« Iznaia VSSK CetrteK nmt" «"» I®«!*«! Jetrtletno 1» Din, polletso 24 Dlo, cdoletno 48 DI«. rednistvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128 1 »merika letno 1 dolar. - Račoi poitne hranilnice, podroinke » Ljabljanl, It 10.711. 1 Delo za izboljšanje zdravstvenih razmer v slovenski vasi Kako se vsa poklicna javnost zanima za zdravstveni napredek naše vasi, dokazuje tudi dejstvo, da je zadnji zdravniški shod na Bledu zlasti obravnaval zdravstvo na vasi. Ravnatelj higienskega zavoda y Ljubljani dr. Petrič je imel o zdravstvenem delu v dravski banovini prav zanimivo poročilo, iz katerega posnemamo: V mladi jugoslovenski državni upravi se je zdravstveni službi po vzorcu najnaprednejših držav odkazalo izredno široko področje. Z ustanovitvijo higienskega zavoda v Ljubljani v 1. 1923. je ozemlje dravske banovine dobilo osrednjo ustanovo, ki ji je ena izmed glavnih nalog skrb za zdravstveni napredek podeželja. Začetek delovanja take ustanove ni bil lahak. Ko se je prebivalstvo s predavanji in številnimi članki pripravilo do spoznanja potrebe izboljšanja zdravstvenih razmer, je higienski zavod kot prvi praktični vzgled v letih 1924. do 1927. izvršil ob sodelovanju prebivalstva izboljšanje zdravstvenih razmer v vasi Lukovici v srezu Kamniku. Zgradil se je prvi zdravstveni dom z javnim kopališčem, zgradila se je preprosta kanalizacija vasi, uredila so se gnojišča, greznice, stranišča in smetišča, stanovanjske hiše so se zdravstveno preuredile ter se je oskrbel vodovod. S tem je bil prvi korak storjen. Že v letu 1928. je zanimanje za zdravstvo iz? boljševalna dela v vaseh tako poraslo, da je moral higienski zavod izmed došlih prošenj odbrati za izvršitev le najnujnejše, ker razpoložljivi denar niti od daleč ni zadoščal za ugoditev vsem. Delov, nost zavoda se je razširila z ustanovitvijo zdrav-stveno-tehničnega oddelka ob koncu leta 1927. Z vsakim dovršenim zdravstvo izboljševalnim delom je zanimanje prebivalstva naraslo, prošnje za pomoč so se množile in niti sedanja gospodarska stiska ni zatrla v prebivalstvu želje po izboljšanju obstoječih nezdravstvenih razmer. Ko se na primer dogradi v vasi vodovod, kap-nica ali zajetje, je zbujeno zanimanje sosednih naselij, prebivalstvo naenkrat občuti potrebo po dobri pitni vodi tudi tam, kjer se doslej ni niti zavedalo, da pije slabo vodo. Zdravstveno-tehnič-ni oddelek je že davno prešibek, da bi mogel zmagovati vse delo, ki ga podeželje prosi od zavoda v pogledu zdravstvo izboljševalnega dela. Ne glede na to so tudi razpoložljiva denarna sredstva zavoda premajhna, da bi se mogle nuditi prebivalstvu v najnujnejših primerih za ta dela potrebne podpore. Od leta 1928. naprej je higienski zavod zgradil v banovini že osem zdravstvenih domov in eno dečje okrevališče, povsod z javnimi kopališči, 30 vodovodov, 15 javnih velikih kapnic in mnogo vodnjakov, zdravstveno je izboljšal vrsto studencev, zgradil v varstvo vodnjakov mnogo stranišč, greznic in gnojišč ter sodeloval pri gradnji nadaljnjih 6 vodovodov in dveh javnih kapnic. Razen tega je pripravil mnogo načrtov za vodovode, upnice, kopališča, kanalizacije in podobno. V nasprotju s predvojno dobo se posveča pozornost zlasti najpotrebnejšim krajem, tako kraškemu delu banovine. Ti kraji so najsiromašnejši, obenem pa so naprave za vodno preskrbo prav tu tehnično najtežavnejše in najdražje. V številnih vaseh bo tudi v bodoče mogoča preskrba pitne vode le s pomočjo kapnic. Pri doslej zgrajenih kapnicah služijo kot lovilne ploskve za deževnico strehe poslopij, ki jih je v večini primerov treba šele kriti z opeko. Letne padavine se gibljejo v mejah od 800 do 1200 mm višine, iz česar sledi potreba razmeroma velikih lovilnih ploskev in velikih prostorov kapnic (100 do 120 m3). Tako velike cisterne stanejo po 60.000 do 70.000 Din. Pravkar pripravlja zavod podrobne načrte za veliki skupni vodovod v Suhi krajini, ki se v glavnem naslanja na predvojni, le v osnutku pripravljeni načrt. Za izvedbo načrta je odobrilo ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja 15,000.000 Din. Dolžina vodovodnega omrežja bo znašala 110 km. Tako bodo preskrbljeni s pitno vodo najsiromašnejši kraji naše banovine. Glede izvrševanja del za preskrbo z vodo kakor tudi sploh vseh zdravstvo izboljševalnih del postopa zavod po zakonu o zdravstvenem izboljšanju vasi in po pojasnjujočih ga pravilnikih. V prvi vrsti se ozira na kraje, kjer je potrebno tako delo iz nujnih zdravstvenih ozirov ali pa je preskrba z vodo izredno težavna. Pot do zdravstvenega izboljšanja je običajno nastopna: Prebivalstvo nekega kraja ali občinsko oblastvo ali pa banovinski zdravnik napravi na higienski zavod prošnjo, v kateri utemeljuje potrebo pO vodni preskrbi prebivalstva in prosi, da napravi zavod krajevni ogled, da bi se ugotovila potreba zdravstvenega izboljšanja in se dala navodila o prvih delih, ki so potrebna za uresničenje načrta. Zavod napravi nato krajevni ogled, odvzame vodne vzorce za preiskave, ugotovi število prebivalstva in živine, ki prihaja v poštev za uporabo vode, ugotovi zdravstveno stanje prebivalstva, poizveduje po trebušnih nalezljivih boleznih, ki so se pojavile v kraju v zadnjih desetletjih in priporoči prebivalstvu, da osnuje čimprej vodovodno zadrugo, ki naj začne zbirati sredstva za napravo. Na prebivalstvo odpade v dravski banovini pri delih za vodno preskrbo ena tretjina stroškov, drugi dve tretjini pa na državo in banovino. Prebivalstvo prispeva po večini svojo tretjino s te- žaškimi deli, z dovozom gradbenega materijala in z lesom. Preden pa napravi zavod načrte, še večkrat pregleda, Če gre za vodovodno napeljavo^ izvir studenca, ki prihaja v poštev za zajetje, na izdatnost za časa suše. Dnevna raba vode znaša danes na našem podeželju že 70 do 80 litrov na vsakega prebivalca, kar je v primeri s predvojno dobo zelo mnogo. Ko se je ugotovila primernost in izdatnost vode, napravi zavod načrte in pozove zanimance, da dajo pismeno obvezo, da bodo tretjino vseh stroškov prispevali bodisi z delom ali denarjem, nato pa predloži banski upravi prošnjo, da tudi ona prispeva drugo tretjino. Tretjo tretjino prispeva zavod. Glede na gospodarske razmere prebivalstva je pa ključ za podelitev podpore včasih drugačen. Kolikor je na razpolago brezobrestno posojilo po zakonu o zdravstvenem izboljšanju vasi, ga dobivajo občine za važna taka dela. Ven-dar pa je sporazum s prebivalstvom v zdravštve« nih zadevali mnogokrat zelo težaven. V tem oziru ima prav zdravnik dolžnost, da pouči prebivalstvo o velikem pomenu izboljšanja zdravstva in da ga pozove na slogo. Ko pa je izvršena naprava za preskrbo z vodo, jo je seveda treba stalno nadzorovati in vzdrževati. To spet spada v področje zdravnika, kajti prebivalstvo hitro zanemari te naprave, ki izgubijo zaradi tega postopno svoj zdravstveni pomen. V zadnjih letih se je začelo zanimati podeželsko prebivalstvo tudi že za javna letna in zimska kopališča in za kanalizacijo vasi. Higienski zavod dela tozadevne načrte, ne more pa priskočiti na pomoč z denarnimi sredstvi, ker so se mu zmanj- 0102 e .ictibrt bar/ id »i ,iJitot (*MMt Istotako se stalno dviga stanovanjsko zdravstvo podeželja. Pri novih stavbah se povsod opaža težnja, da si gospodar ustvari svetlo, zračno iS suho stanovanje. Razen tega tudi občine kot gradbena oblastva prve stopnje dosti skrbno pazijo na to, da se dosedanji zdravstveni Uedostatki kmečkih hiš pri novih gradnjah in prezidavah ne ponove. Delovanje higienskega zavoda je tu omejeno na vzgojno delo in napravo načrtov. Urejevanje greznic in gnojišč vrši higienski zavod le še v redkih primerih tam, kjer je to potrebno v zvezi z zdravstvenim izboljšanjem vodnjakov in studencev. Skrb za zdravstveno ureditev hlevov, gnojišč in greznic prevzema v vedno večji meri kmetijski oddelek banske uprave, ki ga pri tem vodijo zlasti gospodarski oziri. Za te svrhe razdeli vsako leto večje količine ce^ menta s pogojem, da gospodarji grade po strokovnih načrtih. Brez dvoma dviga izvajanje zdravstvo izboljševalnih del na podeželju zdravstveno stanje vasi. Kmetijski pouk naj bo dobro premišljen Mnogo papirja se popiše v današnjih hudih časih o tem, kako naj se pomaga našemu kmetu iz hudih težav, v katere ga je pahnila svetovna kmetijska stiska. Strašno mnogo se čuti poklicanih za svetovalce in zdravnike kmetijskih težav. O kmetovanju je razširjeno mnenje, da pač mora: vsak vedeti več o tej stroki kakor preprosti kmet. Že večkrat smo v našem listu opozarjali na žalostno okolnost, da celo v strokovnih listih nasveti niso vedno dobro premišljeni. Pravkar čitamo v «Kmetovalcu» takšen članek pod naslovom «Več soje!» V njem izpodbuja kmetijski strokovnjak našega kmeta, naj se oprime pridelovanja soje, v Mandžuriji domače me-' tuljnice, ki je kaj slična našemu pritličnemu fižolu. Že več desetletij se pri nas bije vojna za sojo in proti njej. Priznati moramo piscu «Kmetovalče-,vega» članka, da je dobro zajel v svojem članku vse vzroke, ki so krivi, da naš kmet ni bil zadovoljen s to novo rastlino. Da soja ni dobro uspevala, so zakrivile največ naslednje okoliščine: Sejali smo neprave, prepozne sorte. Opuščali smo nujno potrebno cepljenje semena s posebno vrsto glivic, ki predelavajo dušik iz zraka in ga dovajajo rastlinam. Sadili smo to rastlino v Senčni mrzli in težki zemlji, čeprav zahteva soja peščena in apnena tla. Dalje smo jo sadili po pavadi prepozno, in pregosto. Prav ima pisec, ko piše tudi o visoki vrednosti soje kot tečne krme za našo živino. Pravilno poudarja, da ima sojin zdrob za molzno živino dvakrat večjo vrednost od lanenih tropin in štirikrat večjo kakor pše-nični otrobi. Redilni učinek in vrednost sojinega zdroba sta enaka učinku in vrednosti ribje moke, ki jo moramo kupiti za drag denar, medtem ko bi pridelali sojo lahko doma. Pri današnjih nizkih cenah' kmetijskih pridelkov se nam izplača živinoreja le tedaj, če pridelamo potrebno tečno krmo doma. Prav. važna okolnost pri presoji pravde o soji je tudi dejstvo, da nam da soja odlično zeleno krmo, ki jo s pridom ansiliramo (kisamo). ~ ' Glede vsega tega se strinjamo z g. kmetijskim strokovnjakom, ne strinjamo se pa s trditvijo, da se sojino zrnje tudi vedno drago proda. »Kmetovalec® piše, da kupuje pri nas v vseh količinah sojo Prva hrvatska tvornica olja v Zagrebu. «V zadnjem času pa se je odprl naši soji», kakor nadaljuje .Kmetovalec', «nov trg, in sicer v Nemčiji, s katero je naša država nedavno sklenila trgovinsko pogodbo, in je Nemčija pripravljena odkupiti pri nas ves pridelek soje. To mi je pripovedoval neki koroški veleposestnik in nas je za te izvozne možnosti kar zavidal.® Nikakor ni res, da se sojino seme drago prodaja. Če pogledamo svetovna tržišča, vidimo, da se prodaja na debelo laneno seme po 300 Din metrski stot, a soja je za polovico cenejša. Potemtakem bi se pridelovanje lanenega semena nekoliko izplačalo, posebno če vzamemo v po-štev 3e vrednost prediva, ki ga dobimo kot pristranski pridelek. Pri soji pa tega nikakor ne smemo trditi, ker bi vrgel hektar, s sojo posejan, po dosedanjih izkušnjah povprečno kakšnih petnajst metrskih stotov, kar bi dalo dobrih 2000 dinarjev. Če upoštevamo dejstvo, da zahteva soja vseskozi ročno obdelovanje (saditev, večkratno okopavanje in mlačev), vidimo, da je njena cena mnogo prenizka, saj vrže celo pšenica, s katero je mnogo manj posla, približno isti dohodek kakor soja. Res Je, da kupuje imenovana tvornica v Zagrebu razna oljnata semena, med njimi tudi sojo, prav tako res pa Je tudi, da zelo slabo plačuje. Ni dolgo tega, ko smo čitali daljšo razpravo, kjer je bilo točno ugotovljeno, da bi moral kmet, ki bi prodal tej tvornici svoje oljnato se-menje in bi kupil nazaj tropine, plačati vse prevozne stroške, olje pa bi ostalo za trud tvornici. Res je tudi, da je Nemčija po novi trgovinski pogodbi pripravljena kupiti ves pridelek naše soje, toda plačati je voljna le cene, ki so danes običajne na svetovnem tržišču. Kakor smo gori ugotovili, so cene za sojo na svetovnih tržiščih prav nizke. Vzroke za to moramo iskati v nizkih mezdah rumenih kulijev in cenenem prevozu po morju. To je dvoje dejstev, s katerima naš kmet nikakor ne more konkurirati. Tako bodo ostale velike ugodnosti glede soje, ki bi nam jih naj prinesla za dragocene protiusluge trgovinska pogodba z Nemčijo, le na papirju, ker jih naš kmet ne more izkoristiti. Donosna je soja poleg domače porabe le kot semensko blago in je menda tisti koroški veleposestnik imel ta dobiček v mislih. Kdor hoče našemu kmetu z nasvetom res kaj prida pomagati, ta mora, preden zapiše, trezno presoditi, ali je njegov nasvet izvedljiv. Kakšno bo letošnje vino Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mari. boru nam je poslalo: Pod tem naslovom smo čitali v «Slovencu» z dne 21. t. m. (na tretji strani) poročilo iz Svečine, ki pravi, kako zbog deževja močno gnije grozdje, da s trgatvijo ne bo mogoče več čakati, da ljudje že podbirajo in berejo, da vinski mošt vaga le 14 do 15 stopinj, da bo kakovost letošnjega vinskega pridelka slaba in tako naprej. Poročilo nadalje navaja, da ni skoro nobenega upanja več, da bi se to stanje moglo izboljšati, ker se bodo skoro gotovo nalivi proti koncu septembra ponovili. V tem primeru da bo vino slabše kakor lani, ker ne bo trošarine prostega sladkorja na razpolago za slajenje vinskega mošta, kakor je to bilo lani. Na seji glavnega odbora Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru 22. t. m. smo o stanju vinogradov v dravski banovini temeljito razpravljali in ugotovili, da je zaradi deževnega vremena v drugi polovici avgusta in v začetku septembra gniloba na grozdju v krajih s težko zemljo in z bolje obdelanimi vinogradi res močno nastopila, toda porazna sodba, kakor jo izreka poročevalec iz Svečine v je tiho plula pesem nad njo ... Danici pa je bilo, kakor da jo pritiska blaženi mir te melodije k tlom, kakor da jo tlači s svojo veličastnostjo in jo razjeda s svojo ljubeznijo. «Mir ljudem na zemlji...} je čula spet in solze so vstajale v njenih pekočih očeh. Upirala je topo pogled v rožnat mašnikov plašč in šepetala molitev: «Mir... blaženi mir.., o povrni mi ga. Jezušček mili... o, odpusti meni, blodnici!...» Opazovala je pisane rute po cerkvi in preskakovala s pogledom od klopi do klopi, a ustnice so ji mehanično šepetale: «Mir, blaženi mir...» Spet je zablodila z očmi med pozlačene sohe svetnikov, med pisano cvetje v oltarju. Obstala je na drevescu v kotu, ki se je svetilo in lesketalo v odsevu sveč. Vse se ji je ta trenutek zazdelo kakor bestrobarvna navlaka, ki mora biti Jezu-ščku odveč. Kakor pisana ječa iz omrežja kipov, cvetja in slik... «0 Jezušček, ti, ki ljubiš bolna srca,» je molila Danica, i Pred cerkvijo sta čakala Pernek in Andrej. Danica se je z veselo vljudnostjo zahvalila orga-nistovim za gostoljubnost in podala tudi Andreju roko. * + * V Kairu ga je prijatelj že čakal, pripravljen na pot. Videlo se mu je, da mora biti namenjen na daljše potovanje, ker je imel s seboj obilo prtljage. In šele ko sta že drvela z vlakom po dolini Nila1 navzdol, je začel doktor Hudales pripovedovati, zakaj je prijatelja poklical. Tako je bil videti vznemirjen, da mu je Sodnik segel v besedo, preden je sploh mogel odpreti usta: «Kaj si tako na trnih? Ali si morda odkril morje brez vode sredi puščave ?2» «Ne, ampak...» «Ali si morda odkril papirus3, ki piše, kje se je nahajala pradavna Atlantida« ?> cTudi to ne, ampak.. .> «Ali pa,> ga je tretjič prekinil in se nasmeh-«'; nil, «ali pa si morda našel luknjo v zemljo, ki se pride skozi njo na drugi konec sveta ?> --- ' ^ 1 Nil je največja reka v Egiptu, ki ga namaka in gnoji, ker prinaša z gora s seboj ogromne množine rodovitnega blata. s Nekoč so trdili, da je bilo v pradavnih časih sredi Sahare, največje afriške puščave, morje. * Papir iz rastlinskega stržena, ki so nanj pisali stari Egipčani. . 4 Atlantida je bila celina, ki se je baje po. topila v morje. ras«, Tedenski tržni pregled GOVED. Na ptujskem sejmu so bile cene za kilogram žive teže:, kravam 2 do 3.50, telicam 3 do 4, volom 3 do 4, bikom 2.50 do 3.50 Din. Konji so se prodajali po 600 do 3200 Din. SVINJE. Na mariborskem sejmu so bile cene prascem 5 do 6 tednov starim 50 do 60, 7 do 9 tednov starim 80 do 100, 3 do 4 mesece starim 150 do 200, 5 do 7 mesecev starim 250 do 300, 8 do 10 mesecev starim 350 do 400, enoletnim 600 do 680 Din; kilogram žive teže 5 do 6 Din, mrtve teže 8 do 9.50 Din. HMELJ. Hmeljarsko društvo v Žalcu poroča z dne 20. t. m.: Pri neizpremenjenih cenah se mirno nadaljuje nakupovanje. Slaba polovica letošnjega pridelka je že prodana. Naš hmelj je poizkuševalna stanica švicarskih pivovarn v Cu-rihu spoznala za popolnoma zdrav in za odlično ustrezajoč pivovarniškim namenom. Sejmi 1. oktobra: Slovenjgradec, Ormož, Konjice, Kranj, Jesenice, Podčetrtek, Kostanjevica, Litija; 2. oktobra: Dobrovnik, Metlika; 3. oktobra: Dol pri Hrastniku, Ljubljana; 4. oktobra: Žalec, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Prevalje, Turnišče; 5. oktobra: Hodoš; 6. oktobra: Pišece', Sv. Lovrenc v Slovenskih go-ricah, Kostrivnica. Vrednost denarja Na borzi smo dobili v devizah (prišteje se premija v višini 28.50 odstotka): 1 holandski goldinar za 23.02 do 23.13 Din; 1 nemško marko za 13.53 do 13.64 Din; 1 dolar za 33.27 do 33.55 Din; 100 francoskih frankov za 223.93 do 225.05 Din; 100 češkoslovaških kron za 141 do 142 Din; 100 italijanskih lir za 291 do 293 Din. Vojna škoda se je trgovala po okrog 352 do 355 dinarjev, investicijsko posojilo pa po 71 do 72.50 dinarja. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kliringu po 8.50 do 8.60 Din. Kratke vesti = Postopek pri vkletcnju mošta. Banska uprava dravske banovine razglaša: i. Točilcem pijač na drobno, ki postavljajo v svoje kleti posodo z vinskim moštom, se ta posoda ne sme zapečatiti. 2. Točilci pijač na drobno morajo vsako vkletenje vinskega mošta takoj prijaviti kontrolnemu organu in plačati banovinsko trošarino od vsega mošta, četudi posode z moštom ne nastavijo na pipo. Pri izračunanju banovinske trošarine se prizna odbitek 10 % kot izguba, ne da bi se ta izguba dejansko ugotavljala. * «Faraonov dedič* se imenuje naša nova povest, ki bodo z njo zadovoljni gotovo vsi čitatelji in čitateljice. Opozorite nanjo prijatelje in znance, ki še niso naročniki, da se naroče na list zdaj, ko se je povest začela! * Imenovanje članov v kmetijski posvetovalni odbor. Na podlagi določb členov 1., 3. in 4. uredbe o kmetijskem posvetovalnem odboru je kmetijski minister imenoval za člane kmetijskega posvetovalnega odbora: Nešo Popoviča, ekonoma iz Lisičja, srez skopeljski, vardarska banovina; Martina Beniča, posestnika iz Gornjega Vilaja, srez Derventa, vrbaska banovina; Franja Goričana, posestnika iz Višnje vasi pri Vojniku, srez Celje, dravska banovina; Žigo Mahmuda, posestnika iz Butimira, srez sarajevski, drinska banovina; Djo-ko Dundjerskega, posestnika iz Novega Sada; Luko Mijuškoviča, posestnika iz Mikšiča; Ljubo-mirja Jankoviča, posestnika iz Sp. Matijevca, srez Niš, moravska banovina; Stanka Ozaniča, posestnika iz Splita; Mato Cetin-Brajeviča, ekonoma iz Grede, srez Sisak, savska banovina; Vladimirja Arka, industrijca in predsednika Centrale industrijskih korporacij iz Zagreba; Vojislava Djor-djeviča, inženjerja agronomije in člana upravnega odbora Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug iz Beograda; Mihajla Djuriča, trgovca in podpredsednika Trgovske zbornice iz Beograda; dr. Tanasija Mitroviča, izrednega profesorja na kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zemunu; doktorja Nikolo Ricofija, profesorja živinozdravniške fakultete v Zagrebu; dr. Alojzija Tavčarja, rednega profesorja na kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. * Lepa slovesnost v žumberku. Vrli Zum-berčani so svojemu župniku in pesniku pokojnemu Jovanu Hraniloviču vzidali v župno cerkev, sv. Nedelje v Radatovičih spominsko ploščo, ki so jo v nedeljo svečano odkrili. Cerkvene obrede je opravil škof g. dr. Nyaradi. Svečanosti se je udeležil tudi zagrebški nadškof g. dr. Ante Bauer poleg številnih drugih odličnih gostov. Vse navzoč-ne je prvi pozdravil predsednik pripravljalnega odbora, narodni poslanec g. Dako Makar, ki so mu z govori sledili vseučiliški profesor g. dr. Janko Šimrak iz Zagreba, v imenu Matice hrvatske g. dr. Jurišič, v imenu Kola hrvatskih književnikov profesor g. Peter Grgec, v imenu SSKJ gospod dr. Riko Fux, v imenu mesta Metlike občinski predsednik 'g. Ivan Malešič in drugi. Bana' dravske banovine je zastopal metliški sreski načelnik. * Zveza gasilcev vseh balkanskih držav. Predsednik Jugoslovenske zveze Vladimir Andraševič dela na organizaciji ustanovitve Zveze gasilcev vseh balkanskih držav na čelu z Jugoslavijo. Pa tudi za izpopolnitev gasilstva v naši državi je zastavil vse svoje sile. V Zagrebu bo v kratkem otvorjen gasilski tečaj za gasilske inšpektorje iz vseh krajev države. Veliko pozornost posveča vodstvo zveze tudi zavarovanju gasilcev. * Razpis službe cestarja. Razpisano je mesto cestarja na banovinski cesti Turnišče—Cvetlin. Prošnje je vložiti pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju do 30. t. m. * Prepovedana prosvetna prireditev koroških Slovencev. Celovško okrajno glavarstvo je prepovedalo slavnost 301etnice Izobraževalnega društva na Radišah, ki je bila napovedana za nedeljo 9. t. m. Prireditev je bila zgolj prosvetnega značaja in na njenem sporedu je bila kot glavna točka ljudska igra «Izgubljeni sin,* ki so jo nameravali prirediti pred cerkvijo. Prepoved je prispela zadnji dan pred prireditvijo, kot vzrok pa je bila navedena cnevarnost motnje javnega reda in miru*. Ker so prireditelji pozneje zahtevali pojasnila, jim je uradnik okrajnega glavarstva razložil, da so nekateri člani Izobraževalnega društva osumljeni odobravanja upora, ker da so v času julijske revolucije potovali v Jugoslavijo. «Koroški Slovenec* piše, da je ta prepoved prosvetne prireditve dok iz, kako se podtikanja protidržavnosti članom narodne manjšine neovirano nadaljujejo, in da je v deželi še dovolj ljudi, ki lojalnosti slovenske manjšine niso vzeli z veseljem na znanje ter bi jim bilo veliko ljubše, «Nikar se ne norčuj*, je dejal tedaj zgodovinar skoraj nejevoljno, si pogladil lepo črno brado in si popravil naočnike. «Takoj bom videl, kako boš vznemirjen, ko ti povem, kaj sem v resnici našel. Kaj boš rekel, če ti povem, da leži sredi Libijske puščave velika oaza5, ki nihče zanjo ne ve in kjer žive najbrž še nepopačeni nasledniki starih prebivalcev Egipta?* Doktor Sodnik je skočil s klopi, kakor bi ga bila kača pičila. Na široko je odprl oči in debelo pogledal svojega prijatelja. Potem pa je spet počasi sedel in obraz se mu je skoraj popačil v nevernem nasmešku: « Ubogi Tone! Kdo ti je pa natvezil to neumnost?* ga je posmehljivo vprašal. «Uasif el Hajat, pisarniški predstojnik mu-dirja6 iz Siuta.* «Torej Kopt7?* cSeveda; pisarniški predstojniki so zmeraj Kopti.* «No, ta gospod Uasif el Hajat mora biti pravi lažnivi kljukec*, je veselo odvrnil Sodnik. «Saj Kopte vsi poznamo! Čudno se mi zdi le to, da si njegovim lažem verjel.* «Ze vidim, da ti bom moral vse dokazati kakor kakšnemu otroku*, je skoraj nejevoljno rekel doktor Hudales. 5 Oaza ali zelenica je rodoviten kraj sredi peščene puščave. • Mudir je pokrajinski namestnik. 7 Kopti so potomci starih prebivalcev Egipta. «Drugo ti res ne bo ostalo*, je odgovoril Sodnik, ki ni bil videti prav nič užaljen. «Vi stari-narji ste ljudje, ki prav radi plavate po morju domišljije. Mi zemljepisci pa, žal, nismo tako nespametni in verjamemo le dokazom, otipljivim dokazom. Čeprav si mi najboljši prijatelj, ti moram reči: prinesi mi dokaze, potem ti bom rad verjel!* «Prav, zgodilo se bo, kakor želiš. Samo to te prosim, da mi med pripovedovanjem ne boš segal v besedo. Toda poslušaj! Ze nekaj tednov se mudim okoli Monfaluta, na vzhodnem bregu Nila. Tam preiskujem stare egiptske grobove. Stanujem v koptski vasi Der el Gabreju, kjer ima Uasif el Hajat veliko posestvo. Ne prebivam pa v njegovi hiši. Pred nekaj dnevi pa me je dal nenadoma prebuditi, ko sem po kosilu sladko spal. Njegov sin se je onesvestil. Vprašati je dal, ali mu tuji ,hakim'8 ne bi mogel pomagati. Sicer se na zdravniško vedo ne razumem dosti, toda tu velja vsak Evropec za zdravnika, če le nosi s seboj za vsak slučaj nekaj steklenic nedolžnih kapljic in košček obliža. In naposled sem si mislil: če je fantu res kaj hudega, bom vsaj očeta pregovoril, da bo hitro poslal sla po zdravnika v bolnišnico v Siutu. Toda nič nevarnega ni bilo. Fant se je le pre-objedel nezrelih fig in tako sem nezavest hitro pregnal. Vzlic temu pa me je dečkov oče slavil, kakor bi bil fanta od mrtvih obudil, in me kra- • hakim je arabsko ime za zdravnika. ljevsko pogostil. Uasif el Hajat je pri tem pokazal, da je za tukajšnje razmere zelo izobražen mož. Najin pogovor je postajal čedalje zanimivejši in naposled mi je odkril skrivnost, ki mu je že dolgo težila srce.. .* «Kakšno skrivnost?* je hitro vprašal doktor Sodnik, ki je hlinil nenavadno radovednost. «Tiho, nikar mi ne segaj v besedo*, ga je tovariš zavrnil. «Lahko boš še odpiral kljun dovolj široko, ko boš moral iskati gonjače velblo-dov za odpravo proti na novo odkriti oazi. Čakaj, da se vrnem k svojemu Koptu. Kasr9, kjer stanje, mora biti star že nekaj stoletij. Vsaj zidan je kakor utrdba proti sovražnikom. V njem je več podzemeljskih soban in hodnikov, kamor se lahko prebivalci zatečejo v skrajni sili, če bi se morali umakniti z zidovja. V eno izmed takšnih skritih kleti me je odvedel Uasif el Hajat, odprl tam neko vdolbino, ki je bila pokrita s kamnitno ploščo, ter potegnil iz nje več glinastih vrčev in loncev. Lahko si misliš, kako sem bil presenečen, ko sem v zadnjem vrču odkril celo kopico dragocenih papirusovih zvitkov, ki so morali biti napisani ob času egiptskega novega kraljestva, to je okoli let 1380. do 1180. pred Kristovim rojstvom. Kaj praviš k temu, dragi prijatelj? Ali si še zmeraj neveren Tomaž?* «Hm,» je zagodel doktor Sodnik, «v tej blaženi deželi so odkrili in napravili že toliko ponarejenih listin in podobnega, da je treba vsako reč res 9 kasr je utrjeni graščini podobno poslopje. če bi bila manjšina brez vsakega zanimanja za notranje politične dogodke v državi, ali pa če bi stala na strani hitlerjanstva. * Shod poslanca Petovarja na Dravskem polju. .V nedeljo dopoldne je priredila ojbčinska organi, zacija JNS za Slovenjo vas pri Sv. Janžu na Dravskem polju v gostilniških prostorih gosp. Antona Zela javen shod, na katerega je povabila narodnega poslanca g. Lovra Petovarja. Lepa udeležba je pričala o živahnem zanimanju ljudstva za politična, gospodarska in socialna vprašanja. Po pozdravnem govoru predsednika občinske organizacije g. Ureka je narodni poslanec g. Petovar obširno poročal o delu vlade in o vseh važnih zadevah, tičečih se našega kmeta. Pojasnil je vzroke svetovne gospodarske stiske, ki je najhuje zadela kmečki stan, a je v drugih državah še mnogo hujša kakor pri nas. Vlada se trudi, da jo čim bolj omili in olajša s tem tudi položaj našega kmeta. Izdala je v to svrho že vrsto važnih uredb in sklenila med drugim tudi trgovinske pogodbe z Bolgarijo, Albanijo in Turčijo. Gospod poslanec se je bavil nato tudi z raznimi krajevnimi vprašanji, posebno z regulacijo Drave, ki bi bila potrebna od Vurberga do Središča. Vršila se bo postopno, zlasti na najnujnejših krajih, ker za obširnejša dela ni na razpolago dovolj denarnih sredstev. Zborovalci so ves čas z velikim zanimanjem poslušali izvajanja g. poslanca, ki jim je nato še odgovarjal na razna vprašanja in dajal potrebna pojasnila. * Čakovec je sedaj mesto. V soboto je postal Čakovec v Medmurju mesto. Kakor pravi zgodovina, je dobil Čakovec svoje ime po grofu Čaku, ki je živel ob koncu XII. stoletja. Tedaj je Med-muje pripadalo Hrvatski, pozneje pa je večkrat menjalo gospodarje in je imelo prav burno zgodovino, zlasti za časa Zrinjskih, ki so bili dalje časa gospodarji te pokrajine. * Slaba zaposljenost na Dolenjskem in v Beli Krajini. Splošno je znano, da imata Dolenjska in Bela Krajina obilo prirodnih krasot, sicer pa sta siromašni. To potrjujejo zlasti podatki o zaposlenosti. Po podatkih ekspoziture okrožnega urada je trenutno zaposljenih pri raznih podjetjih v novomeškem, Črnomeljskem in metliškem srezu kakor tudi v kostanjeviškem in mokronoškem sodnem okraju le 2700 ljudi, med tem ko jih je bilo prejšnja leta 4000 do 5000. Tega občutnega padca zaposljenih je pred vsem krivo dejstvo, da so mnoga podjetja ustavila svoje obrate, zlasti lesna podjetja, ki so zaposljevala največ ljudi. natanko pregledati. Saj imajo v Epiptu celo tovarne, ki v njih ponarejajo starine!* cJamčim ti, da so litsine pristne in da so tudi vrči pravi*, mu je hitro odgovoril zgodovinar Hudales. «No, potem utegne biti to prav lepo odkritje za ves svet, zlasti za vas starinoslovce*, je mirno odvrnil Sodnik. «Toda kaj imam jaz opravka s tem? Saj sem zendjepisec in si nisem ničesar bolj želel kakor to, da bi nekaj tednov mirno počival.* «Povedal sem ti že, da dajejo ti papirusi neizpodbiten dokaz, da je v Libijski puščavi oaza, ki je že več kakor tri tisoč let pozabljena.* «Ali pa na mesecu*, se je oglasil mladi zem-ljepisec, ki še zdaj ni bil prepričan o tem, kar mu je prijatelj pripovedoval. «Ljudem iz Egipta prav nič ne zaupam. Zlasti pa Koptom, ki so znani lažnivci.. .* <0, kako trdo glavo imaš!* je obupano vzkliknili Hudales. «Povej mi, ali nisi še nikoli nič slišal o zaroti za časa faraona10 Ramzesa III., ki so jo skuhale njegove žene, da bi ga vrgle s prestola in namestu njega postavile nanj nekega kraljeviča Pentuera?* «Da, nekaj takega sem slišal.* «Lepo. Te zarote se je ude'ežil tudi poveljnik čet v Etiopiji, ki bi bil moral nahujskati svoje vazale na faraona in pomagati drugim zarotnikom. Ker so bili pri tej zaroti prizadeti tudi 10 faraoni so bili vladarji Egipta. * Nov domač izum. Časopisi poročajo iz Broda, da je izumil Josip Kličko železniško rampo, ki se zapre sama, ko prispe vlak blizu nje. Ne pozabite plačati naročnine, saj tudi uprava «Domovine» ne pozabi, poslati Vam. vsak teden nove številke priljubljenega lista. Minile bodo kmalu tri četrtine leta, zato je za zamudnike skrajni čas, da naročnino poravnajo. V to svrho smo prejšnji številki se enkrat priložili položnice. Prejmejo jih samo dolžniki. Kdor jo torej v listu najde, še nekaj na naročnini dolguje; zato naj tudi več ne odlaša, ampak naj svoj dolg na naročnini takoj poravna, da bo izbrisan iz vrste dolžnikov. (predsednik JUU Dimnik Ivan), nato Šestdeset ali sedemdeset ust ponavlja te besede. Zdajci zapove zdravnik: cSmejte se!* Oglasi se gramofon. Plošča je neumna, proizvaja eno samo vrsto krohot-nih napadov. V enem kotu se nekdo zasmeje, takoj mu sledi vsa truma. Vse se krohoče kakorj brez uma. Nazadnje zapove zdravnik, naj odprejo oči. No, oči se odpro, vsi obrazi so vedri, nekateri se od veselja jočejo. Ljudje so baje pozabili vse skrbi in bolečine in so srečni. X Orel je odnesel otroka. Ta zgodba priča, kako močan ptič je orel. Večkrat je napadel tudi že desetletne pastirje na paši in jih izkušal odnesti. V norveški vasi Istrenamdalenu se je igrala pred hišo štiriletna deklica. Nenadno je priletel iz velike višine orjaški orel, zgrabil otroka in ga odnesel s seboj. Na mah so bili vsi va-ščani pokoncu. Oboroženi z vsem mogočim orodjem so šli za orlom in našli njegovo gnezdo po deveturnem iskanju. Blizu gnezda so našli tudi odneseno deklico, ki pa je bila le malo poškodovana in še živa. Kaj premišljujete? Ne vem, kje naj si kupim blago za novo obleko. Tu ni nič za premišljevati, temveč pišite še danes Trgovskemu domu Stermecki po vzorce, ker tam je ogromna izbera v suknu, kam-garnu, ševjotu in drugem blagu za moške obleke. Vse blago je dobre kakovosti in cene so zelo nizke. Trgovski dom J ii^voa ■ uuui — termcM Tovarna perila in oblek Celje št. 97. Izdeluje na željo obleke in drugo konfekcijo po meri v nekaj dneh. Ceniki in vzorci zastonj. X Velika novost v letalstvu. Iz Londona poročajo o veliki pozornosti, ki jo je vzbudilo letalo z jadralnimi krili, narejeno tako, da se lahko spusti navpično na tla. Spustilo se je na poslopje glavnega londonskega poštnega urada, kjer je nekaj časa viselo nad streho, potem je pa zopet odletelo naprej. Gre za poizkus, da bi letala sprejemala pošto neposredno iz poštnih poslopij. Pilot je izjavil, da bi se bil lahko brez vsakih težkoč spustil na poštno poslopje in znova odletel, če bi bila streha ravna. Prebivalci onega dela mesta, nad katerim je letelo novo letalo, so kar strmeli, ko se je letalo ustavljalo v zraku in dolgo stalo nepremično na enem mestu. Letalo se je navpično dvignilo in spuščalo nad strehe, potem je pa zopet letelo naprej. Novo letalo preizkuša letalsko ministrstvo, ki je dovolilo polete nad mestom, potem ko se je prepričalo, da je letalo zanesljivo. Ministrstvo namerava porabiti novo letalo na zračnih progah na velike daljave za prevažanje pošte in potnikov nad onimi mesti, kjer se letala na dolgih zračnih progah ne spuščajo na letališča. Ali se hočete REVMATIZMA, PROTINA lznebiti? Natezanje in bodenje po udih in sklepih, zatečeni udje, sključenje rok in nog, nate-zanje, trganje in bodenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost oči so pogosto posledice revmatizma in protina, ki se morajo odstraniti, sicer bolečine še bolj napredujejo. Nudim Vam zdravilno, sečno kislino raztvarjajoče, presnav-ljanje in izločevanje pospešujoče domaČe pitno zdravljenje, ki se na umeten način popolnoma prirodno sestavlja iz blagodejnega zdravilnega s*r» vrelca, ki ga je dobrotljiva mati priroda poklonila bolnim ljudem. Pišite mi takoj pa dobite od mojih po vseh deželah obstoječih skladišč popolnoma brezplačno in pofitnine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prepričali o neškodljivosti tega sredstva in njegovem hitrem delovanju. Poštna nabiralnica: Ernst Pasternack, Berlin S. 0,, Michaelkirchplatz 13. Abt. H. 286. Za kuhinjo Dušeni piščanci. Mlade piščance očisti in razpolovi, potem odlušči prsne kose mesa, jih nasoli in pusti, da se razsole. Ostale kose piščancev s kostmi vred in vso zelenjavo (kakor za govejo juho) pa deni z malo vode kuhati. Ko so kuhani, jih vzemi na krožnik in naj se malo shladijo. V juho, v kateri si jih kuhala, pa deni dušit prsne kose mesa piščancev in naj se tako dolgo duše, da so mehki in se je juha skoro vsa podušila. Zdaj oberi vse meso s kosti in to meso zmelji dvakrat na strojčku, ali pa prav drobno sesekljaj, če nimaš strojčka. V kozi razbeli malo narezane slanine ali masti, prepraži malo čebule, sesekljanih jurčkov in zelenega peteršilja. Ko se je to malo podušilo, primešaj zmleto meso, prideni nekaj žlic kisle smetane in juhanove dišave, dobro premešaj, a vreti ne sme več. Zdaj naloži v toplo skledo najprej zmleto meso in po vrhu dušene kose piščancev, okoli njih ali pa v posebni skledi daš dušen riž ali krompir ali pa ocvrte valjance, če hočeš, tudi solato. Špinača brez prežganja je posebno priporočljiva za bolnike. Špinačo operi, popari, odcedi in drobno sesekljaj. V kozi razbeli sirovega masla ali pa masti, prepraži malo čebule in stresi sesekljano špinačo na mast, dobro zmešaj, osoli, dodaš nekaj žlic kisle smetane; ko enkrat premešano duši. Ko se je špinača dušila pol ure, dodaš nekaj lic kisle smetane; ko enkrat prevre, yre, daš na mizo. Špinača pripravljena kot solata. Špinačo dobro operi, nato jo polij z mrzlo vodo in naj stoji tako v slani vodi eno uro. Ko si jo na situ dobro ocedila, jo pripravi kakor navadno solato s kisom in oljem. Korenček ali kolerabe v solati. Korenček ali kolerabice očisti in zreži na tanke rezance. Polij z mrzlo slano vodo in naj se namaka eno uro. Ocedi in pripravi kot solato z oljem in kisom. Komur pa ne ugaja sirov korenček, temu ga prekuhaj v slani vodi in potem hladnega pripravi z oljem in kisom. Praktični nasveti Če se v obraz zelo potiš, si ga vsako jutro umij z vodo, v kateri raztopiš žlico boraksa. Proti slabemu spanju. Mnogo je ljudi, ki zvečer, ko ležejo spat, dolgo ne morejo zaspati. Največkrat so temu krive noge. Preden se vse telo ne segreje, človek ne more zaspati. Če imaš mrzle noge, si jih okoplji v topli vodi, preden ležeš v posteljo, in jih potem še zavij v kako volneno reč. Ali pa segrej opeko in si jo položi k nogam, da se noge dobro segrejejo. Spanec bo potem prišel sam od sebe. Kdor ima vedno mrzle noge, naj izpije, preden leže spat, še eno skodelico vročega kamiličnega ali pa baldrijanovega čaja. To pomiri živce in dobro stori želodcu. Ako ti teče kri iz nosa, si deni mrzle obkladke na čelo in tilnik in bodi nekaj časa čisto miren. Ako kdo tuintam krvavi iz nosa, ni to še nič hudega; če se pa to le prepogosto dogaja, je znak slabokrvnosti in je treba vprašati zdravnika za svet. Kuhinjski lijak. Z lijakom ima gospodinja večkrat preglavice, ker se rad zamaši zaradi maščobe, ki se nabira po njem. Zato je treba od časa do časa nasuti v lijak nekoliko klorovega apna, in sicer najbolje zvečer, drugo jutro pa vliti noter vrele vode. S tem odstraniš vso maščobo iz lijaka in obenem tudi smrad. i Kako preženemo miši. Dobro sredstvo je ole-androvo listje. Suho listje zdrobi ali zmelji, pomešaj z drobnim peskom in ga nasuj po kotih in mišjih luknjah. Duh oleandrovega listja je mišim zelo zopern, pa se kaj kmalu izgubijo iz takih krajev. To sredstvo je praktično zlasti za preganjanje miši iz jedilnih shramb. Z vrta pa pre-ženeš miši, ako natlačiš po luknjah v petrolej namočene krpice. V emajlirano posodo ne smeš vliti mrzle vode, če je posoda še vroča. S tem posodo samo pokvariš, da dobi kmalu razpoke. V emajlirano posodo tudi ne pokladaj nožev in vilic, ker s tem raniš emajl, ki se potem rad kruši. Slab duh iz loncev odpraviš, ako jih deneš pod vodovod in pustiš dalje časa teči vodo nanje. Če pa nimaš vodovoda, jih položi v potok ali pa v škaf, vendar moraš tam vodo večkrat premenjati. Griže se varujemo v prvi vrsti s snago rok, in sicer si velikokrat na dan omijemo roke z milom v vroči vodi, ki smo ji dodali žlico lizola na tri litre vode. Za znotraj jemljemo vsak dan po nekaj strokov česna, ki ima celo pri že na-stopivši bolezni zdravilni uspeh. Varujmo se presnih jedi in pa vina in žganja, ki nič ne koristita, temveč le zmanjšujeta odpornost proti okužbi. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS V starem gradu. Gost: «Kaj se nočni strah ne prikaže več? Ze dve noči ne straši.» Oskrbnik: cGospod, to je žalostno poglavje. Strah je vzel našo kuharico in odpotovala sta na ženitovanjsko potovanje.* Zakonska vzajemnost. Mož: «Povedati ti moram, da se midva z ženo imenitno izpopolnjujeva.* Prijatelj: «Torej si v zakonu srečen.* Mož: «Ona vidi namreč samo moje napake, jaz pa samo njene.» Koristna žival. Učitelj: «Kdo mi ve imenovati kako koristno žival?* Mihec: «Konj, gospod učitelj!* Učitelj: «Dobro. Kako pa konj koristi člo-veku?> Mihec: «Tako, da lahko nanj dobi stavo na dirkah.* Obilna izbira. Gost: «Natakar, kaj-imate za večerjo?*' Natakar: «Jetra z zeljem.» Gost: ^Ničesar drugega?> Natakar: «Lahko jih dobite tudi brez zelja.* Hčerka. Oče: «Marica, kaj pa delaš svoji punčki?* Marica: «Saj vidiš, da ima bele ustnice. Pobarvala jih bom z vinom.* Oče: «Z vinom? Saj vino ne dela rdečih ustnic!* Marica: «Dela jih, dela, saj mi je mama zadnjič rekla, da imaš ti od vina tako rdeč nos.* Mestni otrok. Verico so poslali starši na kmete, da nekoliko spozna podeželsko življenje, čez nekaj dni je poročala Verica o svojih uspehih domov in je pisala takole: « Včeraj me je vzela gospodinja s seboj v hlev, da mi pokaže, kako se molzejo krave. Jaz pa sem se krave tako ustrašila, da so se mi vsi smejali. Prosila bom zato gospodinjo, naj mi prihodnjič dovoli, da pomolzem telička, ki je videti manj strašen od krave.. .* Potem naj pove. A: «Poglej tole dražestno plavolasko, kako krasne oči ima. Čisto me je očarala. Kaj misliš, ali bom imel uspeh pri nji?* B: «V takih primerih je težavno biti prerok. Prosim te pa, da mi poveš, če boš imel uspeh.* A: «Zakaj se pa tako zanimaš za to?* B: «Ker sem njen mož.* Za Vas imamo i Violine . . 69 Din Gltare . . 138 Din Mandoline 95 „ Harmonike 69 „ Tambure . 68 „ Gramofone 465 „ Zahtevajte brezplačni katalog. MEINEL & HEROLD tovarna glasbil pr.podr. MARIBOR št 104 MALI OGLASI 227 Kps 66/34-3, V IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA! Obtoženi Petkovšek Franc, rojen 31. III. 1896. r Podkraju, pristojen v Col (Italija), r.-k. vere, ože-njen delavec v Hotederšici št. 102, sin Jakoba in Terezije, rojene Baje, nekaznovan, je kriv, da že delj časa, zlasti v letu 1934., v Hotederšici dolži svojo ženo Petkovšek Marijo, da Rozman Andrej, posestnik in mizarski mojster v Hotederšici, k njej hodi, s tem pa o Rozmanu Andreju raznaša nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časti in njegovemu dobremu imenu ali gospodarskemu kreditu. Zakrivil je s tem prestopek zoper čast po § 301./1. k. z. in s e obsoja po istem zakonitem določilu z ozirom in z uporabo določila § 305. k. z. na en dan zapora in na 50 Din denarno kazni, plačljive v smislu § 43. k. z. v enem mesecu po pravnomočnosti sodbe, in katera denarna kazen se v smislu §§ 7. in 287. k. p. v slučaju neizteljivosti izpremeni v nadaljnji en dan zapora; dalje po § 310. k. p. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, ki se v smislu § 309. k. p. izrečejo za izterljive. Obtožencu se naloži, da v smislu § 305. k. z. sodbo ob svojih stroških objavi v teku sedmih dni v tedniku »Domovini*. Sresko sodišče v Logatcu, oddelek I., dne 15. junija 1934. Dobra oblačila Vam nudimo za majhen denar. A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 14. Hranilne knjižice kupujemo za polno vrednost na obroke. Ponudita jih brez posredovalcev tvrdki: cPrilika> v Ljubljani, Kersnikova ulica št. 7. 221 Prokletstvo ljubezni, pretresljivi roman v dveh delih. V zalogi ga je ša nekaj vezanih izvodov po znižani ceni 40 Din. Naroča se pri upravi »Slovenskega Naroda*, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5. Z naročilom je poslati tudi znesek. 222 Zaokroženo posestvo v izmeri 25 oralov se takoj proda. Posestvo sestoji iz hiše, gospodarskega poslopja, dveh kozolcev, lepe njive, travnikov, sadonosnika, gozda in vsega potrebnega inventarja, ima krasno lego ter je oddaljeno pol ure od železnice in trga Sevnice. V hišo se lahko takoj vseli (brez preužitka. Ponudbe sprejema Jožef Mere, restavrater v Sevnici ob Savi. 229 Stanovalec, zaupna oseba, najrajši upokojenec ali zakonski par brez otrok, se vzame v majhno hišo v nekem vinogradu v Ptuju. Naslov pove uprava «Domovine» 224 Prodajamo na obročna odplačila švedske posnemal-nike za mleko in brzoparil-nike za krmo. Sprejmemo potnike. «Tehna», Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. Pletilne stroje prodaja na obroke Tehna, Ljubljana, Mestni trg št 25/L Žago polnojarmenico, krožno žago in stroj za 223 rezanje remeljnov, vse v dobrem stanju, proda zbog opustitve obrata: Franc Majdič, mlin, Vir, pošta Dob pri Domžalah. I?daja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a r, Urejuje Filip QmladI5, Za Narodno tiskarno Fran JezerSek,