VOliR SERVICES WILL HO LQHOm QE RBQUJREDON OR SHORTLYAFTER i MARCH FIRSTS- NO. 27. CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, FEBRUARY 1st, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXII. Mokri kongresmani so dobili besedo v poslanski zbornici v Washingtonu Washington, 30. jan. Kon-gresman George Graham, ki je predsednik justičnega od-s e k a poslanske zbornice v kongresu, je izjavil, da misli, da je pošteno, da dobijo zagovorniki preklica 18. amend menta ameriške ustave, besedo pred odborom glede svo Žalostna zgodba potapljača, ki je že naprej vedel, da najde smrt v vodi Montreal, Kanada, 31. jan. Peter Trans je rqrtev. Od nekdaj je želel, da postane potapljač, ker se mu je nevarno delo pod vodo jako do-padlo. Vedel je pa že naprej, da bo našel smrt pri tem delu. Mnogokrat je o tem govoril. Nahajal se je šele dve Gospod Mraz je dobil tridesetdsievno odpoved, da gre jih predlogov. Raditega je: leti v Ameriki. Prišel je iz odredil, da se začne s poseb- Danskega, kjer je zapustil nim zasedanjem justičnega malo družino, ženo jn dva sin-odseka d o slanske zbornice ! čka. Letos spomladi je name-dne 12. febr., in pri tem zase- raval poslati po svojo druži danju imajo vsi zagovorniki mokrote polno besedo. Seveda bodo pri zborovanjih tudi suhači navzoči.« Novost pa obstoji v tem, ker mokri do-sedaj v justičnem odseku poslanske zbornice niso mogli do besede. Zgodilo se je prvič od leta 1926 sem, da pridejo mokri do besede. Skozi Štiri leta so morali v tako važnem odseku kot je justični odsek kongresa, molčati. Justični odbor, katerega naloga je prerešetavati predloge mokrih kongresmanov, pred-no pridejo na razpravo pred zbornico, ima sedaj sedem Predlogov mokrih kongres- no. In Trans je umrl, kot je večkrat prerokoval, sam in brez pomoči, globoko doli v vodi. Njegovo mrtvo truplo so danes potegnili iz dna reke Outarde, kamor se je podal na delo. Vrvi, s katerimi bi ga morali potegniti navzgor, so se zapletle v nekake kljuke podvodnega jeza, in od pondeljka do srede je tičal pod vodo, ne da bi mu mogli pomagati, razven, da so mu pumpali zrak. Toda v mrzli zimi tičati pod vodo skozi 72 ur, tega menda ne prenese nobeno človeško truplo. Trije tovariši so dospeli zadnjo sredo na lice mesta. Šli so manov, /katere namerava po- pod vodo, toda niso mogli dati na splošno debato. Med, kljub silnemu prizadevanju temi predlogi je n. pr. predlog j oprostiti takoj trupla ovir, ki kongresmana Dyerja iz Mis-; so držale truplo pod vodo. souri, glasom katerega bi bilo dovoljeno izdelovati pijačo, ki'bi vsebovala 2.75 procentov alkohola. Med vsemi pred-| o g j mokrih kongresmanov 'ma največ prilike za sprejetje predlog kongresmana Sab-batha iz Chicage, ki pravi, da jma vlada pravico izdelovati 'n transportirati opojno pijačo, kakor tudi prodajo slednje v paketih. Šele v četrtek se je posrečilo potegniti truplo navzgor. Trans je bil mrtev. Predno se je podal na delo, pri katerem je umrl, je rekel, da se boji, da ne bo prišel živ navzgor. In njegove slutnje so se uresničile. Transa ni več. Mladi Slovenci in Slovenke graduirajo Pretekli četrtek so v raznih višjih šolah v mestu Cleve-landu graduirali sledeči mla- i Razoroževalna konferen- Mestni blagajnik A. Damm ca v Londonu se nikakor je radi svoje poštenosti ne more razorožiti odstavljen iz urada j London, 31. januarja. —: V petek popoldne, okoli 10 Štirinajst dni bo minulo, od- minut pred peto uro, je za-kar je pričela zborovati dele- zvonil telefonski zvonec v j gacija Italije, Anglije, Fran- uradu mestnega blagajnika, j cije, Zedinjenih držav in Ja- Mr. Adam J.-Danima. Na te-ponske, toda, kdor hoče po- j lefonu je bil novi- mestni rav-vedati resnico, je konferenca natelj, Mr. Daniel E. Morgan, danes bolj v navskrižju kot ki je prosil Mr. Damma^ da i pa prvi dan, ko s'e je zbrala k ; pride v njegov urad. Mr. j sestanku. Ameriška delega-|Damm se je podal v urad cija skuša miriti in posredo- mestnega ravnatelja takoj, in j vati, toda nasprotja med An-! ko je on vstopil, so prišli iz i glijo, Francijo in Italijo so urada mestnega ravnatelja 3 tako velika, da se zdijo nepre-1 zamorski councilmani, vsi tri-mostljiva. Ameriški zastop- je republikanci. Mr. Damm nik Gibson se je izjavil na je nato stopil v urad mestne-plenarni seji razorožitvene ga ravnatelja, ki jč našega konference, da z a s t o p niki j Adama precej prijazno spre-Zedinjenih držav nikakor ne jel, toda mu je takoj povedal, skušajo vsiliti svojih načrtov da ne želi, da bi bil Mr- Damm in idej ostali delegaciji, pač pa ! še nadalje mestni blagajnik, je ameriška delegacija pri- j kajti Maurice Maschke pravi, pravljena za vsak kompromis ; da se mora v ta urad postavi-ki bo ugoden in sprejemljiv i ti "pristnega republikanca." za večino. Ena glavnih ovir. Mr. Damm je nato vprašal da konferenca ne more rta-1 Mr. Morgana, zakaj Morgan i prej z delom, je, ker Italija za- ne želi več, da bi bil on bla-hteva za sebe ravno isto pa-igajnik mesta Cleveland. In | riteto alf enakost kot jo za- manager Morgan je odgovo-hteva Francija. To pomeni,; ril, da ga ni bolj poštenega da če zahteva Francija letno j človeka v Clevelandu kot je pet novih križark, jih zahte- Adam J. Damm, toda — prava tudi Italija. Francija je vi Mr. Morgan, manager me-pripravljena na p o g a janja, { sta Cleveland po milosti Mau-dcčim jih Italija absolutno rice Maschketa, — poštenja-odklanja. : kov ne potrebujemo, kot je --o--' Mr. Damm. Mi smo repub-li- Pridite po pisma kane i, in ker ste vi, Mr. V našem uradu imajo sle- Damm, demokrat, ne morete j deči rojaki pisma: Josip Ko- služiti mestu kot blagajnik, j račin, Ana Zupančič, Rose ker imamo več kot preveč re-i Merdich, Jos. Samsa, Janez publikancev, ki komaj čaka-- Lenarčič, John Racman, Ma- jo, da zasedejo vaše mesto. Zvezna vlada bo v letos- Alfonzo, španski kralj, je Komunizem se širi v nem- Ucf iS^TJS^L S£Č Bil je ropar in ne casm karski poročevalec , _ . Denton, Nebr., 31. januar- ^ Slovenci in Slovenke: John ja. - W. T. Foss, predsednik Čolnar, John Fab.an, Rose tukajšnje banke, ki je včeraj i TroJan> John Bo8°Avl|' Mane Pogorela, je dobil včeraj te- Kraus, Frances Matko, Ma-lefonski klic. Glas na tele- Mihaljevic, Štefan Baconu je rekel, da govori Ca. i bic, Bertha Černe Frank De-snikarski ooročevalec. ."Ca- Mak> Frances Klobufiar An-snikar" je prijazno vprašal thony LekSan, Joseph Peck Predsednika banke, kam je i J?seph Sterk in John Straj-Prenesel denar iz banke, ki je | ni,c- Graduantom gredo naše gorela. Bankir je odgovo^ skrene čestitke! nI, da je skril denar v pritlič- šerif ubit ; napadu na Ju sosednje hise. In ko je da- . .v nes zjutraj bankir prišel do butlegerje uotičnega poslopja, je našel Albuqerque, N. M., 30. ja- razstreljeno blagajno. Zmanj- nuarja. _ Danes so državni aio je $1000.00. jn zvezni prohibicijski agenti dvojčki, trojčki, četvor- j skupno napadli skrivališče čki— kar hočete butlegerjev v Sandia gorovju, ma,„ tj ,, • kjer je bil včeraj ubit neki nuarh 9 " P ^ni šerif, ki je hotel zoSa,'rtMrs- .MlC-ael, Sal; udreti v skrivališče. Aretira- -e d ^i^rrSž je bilo sedem oseb V ^ i nI 8 otrok v d r uži ni L Prostorih> kamor 80 Prohibi-1916 ;e j mela Mrs Š a 1 z o! ciJski a§entje udrli> niso,d°" ' i naleta 1924 če tvorč- ke- Toda i7mpd 18 otrok iih korJa- nekaJ suhlh bl^eskev n * devet že umrlo sod- v katerem ie bil° morda Mnn„ , v' , ! Prei ž8anie-monopol na zveplenke nosi lepe denarje 500,000 papagajev se Berlin, Nemčija, 31. janu-i importira na leto — Državna zbornica je New York City, 31. janu-Ceraj sprejela predlog, ki iz- arja. — Samo v mestu New Preminja prodajo žveplenk v York se nahaja 30.000 papa-rzavni monopol. Na podla- gajev v privatnih hišah, in ca-te§a monopola si je nem- rinski urad naznanja, da pri-ljja država izposodila 500 mi- j haja letno 500.000 papagajev Jonov zlatih mark, katere iz južnih dežel v Zedinjene Prnd dol3iti v 16 mesecih od države. Odkar se je pa na-% žveplenk. znanilo, da papagaji razširja- li 1 Veve,andski šoferJi tak" nevarno bolezen, je import .^abov nameravajo ustano- teh ptic skoro popolnoma pa-11 svojo lastno unijo. del. njem letu potrošila 300 milijonov za nove ceste Washington, 31. jan. Tekom letošnjega in deloma v danes v resnici absolutni vladar kraljevine ski armadi. Vlada ga I Baitz.Frank B,ožič, Johnjnega managerja. Računa se, elniča -z ven din »/•ifrafi i Smrekar, Anton Zalar, Louis da je novi mestni manager Mlllad L VsU ollU AalicU ; Novak) Angie [jrbaneh, An- najbolj zameril Mr. Dammu Madrid, 31. jan. Španski Berlin, 31. jan. - Nemško! ?onyKolar. Ker so ta pisma njegove besede, ki jih je spre-kralj Alfonzo XIII. je danes ministrstvo za narodno ob- ^ dalj časa v našem uradu, in govoril na banketu dne 22. prihodnjem letu bo zvezna1 absolutni gospodar španske rambo je danes podalo izja-1 smo jih ze ponovno oznamli januarja v Slov. Nar Domu, vlada potrošila $300.000.000 kraljevine, ki ima večjo moč vo, v kateri priznava, da se v,hstu> ne da bi se kdo zgla-ko je Mr. Damm .zjavil, da doza nove ceste v raznih drža- kot vsi ostali kralji v Evropi, je zaneslo komunistične na- naznanjamo, da vrnemo kler bo on mestni blagajnik, ' ' " katerih je danes še dvanajst.! ulce v nemško armado, in da I P'sma tekJm e"eSa ^ P°" ft "lkdar da Koliko časa bo Alfonzo imel ima vlada polne roke dela, da i štI- če ne b0 0dziva na ta °P°" Kao 'z,Kprisca mestno magaj-absolutno oblast nad vlado, jse bori proti boljševiški pro- min. ! ° se ne more še povedati, toda pagandi med nemško armado, dejstvo je, da je Alfonzo pri- Nemški vojaki, ko korakajo ljubljen pri španskem naro- po ulicah, dobijo hipoma v du, dočim je narod sovražil roke komunistične letake, doslej njegove ministre. 'The j Poleg tega razširjajo komu-New York Times' poroča, da nisti po vojaških barakah svo izvzemši jugoslov. kralja je spise in literaturo. V nem vah. Od te svote se bo potrošilo še pred 1. julijem, letos, $50.000.000, poleg $75.000. 000, ki je že na razpolago. Vsega skupaj namerava zvezna vlada potrošiti $375.000. 000 tekom letošnjega in prihodnjega leta za nove ceste. Približno velja gradite ene milje nove ceste $20.000. Zvezna vlada je nameravala prvotno potrošiti le $75.000. 000 v letošnjem letu za nove ceste, toda vsi državni komisarji za gradnjo cest v posameznih državah, so urgirali, da je svota premalenkostna glede obilnih potreb, ki jih zahteva moderni promet po javnih cestah. Državni komisarji 48 zveznih držav, ki nadzorujejo gradnjo javnih cest, so se izjavili, da nobena druga stvar ni tako potrebna v današnjem času kot dobre in številne javne ceste za avto-mobiliste. 23,000,000 avtomobilov se danes nahaja v Zedinjenih državah. Pet otrok ranjenih Pretekli petek je bilo pet Aleksandra, ga ni tako priljubljenega monarha v Evropi kot je Španski kralj Alfonzo. Narod mu zaupa, ker je prepričan, da on ni odgovoren za ponesrečeno politiko, ki so jO vodili zadnje čase armadni generali, katerim se je moral podvreči. In sedaj, ko je odslovil diktatorja Primo de Rivera, ima kralj vso odgovornost, in narod sedaj pričakuje, da bo Alfonzo svojo oblast izkoristil v prid narodu. "V posredovalnici" Podružnica št. 25, Sloven ske Ženske Zveze, priredi v nedeljo 2. febr. v Knausovi dvorani prav mično igrico "V ški armadi je poleg tega tu- Damm poslovil iz svojega Vstopnice naprodaj Urada, in dobili bomo novega Mnogo mesecev je že prete-: blagajnika — Russell John-klo, odkar smo zadnjič videli j sona, Bog ga živi! Mr- Mor-in slišali igro, ki jo je vprizo-i gan, mestni manager, je izja-rilo društvo "Triglav." Dne! vil, da še nikdar v življenju ni 16. febr. pa nastopi "Triglav" videl tako poštenega človeka v jako senzacionelni igri "Ne- kot je Mr. Damm, nakar je poznani dedič." Zlasti se po- Mr. Damma odpustil iz bla- di mnoeo boliševikov ki • 1" so" ov; «»• uupusui \l oia- I SSageda?/'™ ^ned zivljeJ° Predsedniki, tajnik, gajniškega urada, rekoč, da vojake da lahko širlio boli- in bla§a)niki Pa tudi nadZor-:je republikanec, namreč Mr. ševiško Di ooaaando Nemška i nik' vseh društev da si ogle- Morgan je republikanec, pa vlada priznava da ima ^lne t0 i§ro' da bodo p0tem ne more trpeti- bi demo" roke de i A zkti?a hoHSev?S vedeli' kako se usmrtnina iz" "krat bil v mestni službi. ok rane'a' da,zatira bolJševiS- j plačuje, kateri dediči so pra- ----o--- ko propagando v armadi. | ^ kdJQ j£ deležen denarja Fitd. --; Vstopnice za to v resnici za- jj j . , i nimivo igro dobite lahko že Nadarjena Slovenka sedaj pri MrS- Kushlan, ki Pretekli četrtek zvečer se je ima slaščičarno v S. N. Do vršila graduacija šolarjev mu višje šole v Collinwood High 1 šoli. Med častnimi učenkami je bila tudi Miss Carrie Sat-kovič, hčerka našega poznanega slovenskega kontraktor- _________ _______________________ ja, Mr. Matt Satkoviča. Izka- je šla cena navzgor, potem je i Edith Campton, ki se je po- I rt O A i A a " ■ . _ I _ _ . X - . i 1 1 nI i r« m /v 4» /s i 4- rN 1 r /\ '-J t» i ^ » r% * Tri morilce so posadili v petek na električni stol v Sing Singu, N. Y. * V nedeljo, 2. februarja, j praznujemo praznik "Svečni- ca." In prihodnji je pa sv. Pcdraženje cigaret Blaž. Poroča se, da se bodo cene I 43 let pri telefonu cigaretam najbrž zopet po-1 v četrtek se je vršil slav-dražile. Pred šestimi meseci j nostni banket v porast Miss PreteKu pctcK je ono pet posredovaInici," s katero bo- ^aveza» so ji oči, prinesli) šolskih otrok ranjenih od ^ ontrwn 7flfjnvn1ini akn no- i strojepis, nakar so ji diktirali zala se je na javni preskušnji: naenkrat padla,'sedaj se pa j slovila od telefonske družbe k o t prvovrstna strojepiska, j ZOn6t pričakuje zvišanje cen. i v Clevelandu, pri kateri je bi-Zavezali pričakuje zvišanje Znižane cene avtomobilov na križiščih cest, in med njimi tudi 8-letni Anton Furlan, 3319 E. 79th St. 20 oseb aretiranih Policija je v tretjem distrik-tu pretekli četrtek in petek aretirala 20 oseb, ki so se pečale z nekako loterijo, kakor smo že poročali. Vsi areti-ranci so zamorci. | la zaposljena nepretrgoma 43 "ste gotovo zadovoljni ako po-] strojepis, nakar so ji diktiran i ^.uauue ccnc | let. setite prireditev Po 'igri bo pismo. Miss Satkovič je napi-: V slovenski trgovini Krem- Koncert v Warren, O. --------—žar Furniture Co., na 610S| Nocoj zvečer poje gdčna zanimiv domač ples in prosta sala dolgo pismo na strojepi zabava. Rojaki so vljudno, su, ne da bi videla tipke, in je va51jenj i naredila v vsem samo dve ma- I li napaki, o čemur se je šolski Obisk štorklje | vodja izjavil, da je to perfekt- Družini Jos. Ivančič, 618 E. i no delo. Carrie je dobila ve-200th St. je te dni prinesla te-; lik aplavz od navzočega ob-tica štorklja o r a v luštnega: činstva. Good luck to you, fantka. Iskrene čestitke! j Carrie! St. Clair Ave., se je pričela te j Zora Ropasova na koncertu v dni velika razprodaja, ki bo Warren, Ohio. Na glasovir-trajala ves mesec februar, ju jo bo spremljala Miss Jea-Rojaki imajo priliko kupiti j net Perdan. sedaj fino pohištvo po jako Vreme znižanih cenah. Tvrdko; Skrbi nas mestna blagajna, Kremžar Furniture Co. pri- rojaki - državljani, kajti Mr. poročamo rojakom. j Damm ne skrbi več za njo. AMERICAN HOME VINA SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY < i AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko, celo leto ti Amarifco, po) leta .15.501 Za Cleveland, po poŠti, celo lato 17.00 9100 za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland no raanašalcih: celo leto 15.60; pol leta >3.00 Za Evropo in Kanado Je ista cena kot za Cleveland po poŠti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland. O. Tel. Henderson 0628._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PERO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. slovenske radio programe. Zdravo! John Widervol, 1229 Nodwood Rd. (Ampak, John, kaj se pa jeziš? Kaj si ne znaš pomagati? En radio postavi v dvorano, kjer imate sejo, pa boš videl, da bo premajhna dvorana. Op. Jakata). 83 No. 27. Sat. Febr. 1st, 1930. Nekdaj so vabili delavce. Zvezni urad za delavsko statistiko v Zedinjenih državah je pravkar podal javnosti zanimivo poročilo glede delavskih razmer ameriških delavcev v kolonijalnih časih, to je pred več, sto leti, ko Amerika še ni bila samosvoja, in je potrebovala vedno več naseljencv, da se je razvila, in glede razmer, ki vladajo danes v delavskih krogih Zedinjenih držav. človeška roka je bila od postanka Zedinjenih držav zelo dragocena stvar. Pred leti ni bilo nikdar dovolj delavcev v Ameriki! Treba je bilo namreč divjino spremeniti v obdelano zemljo, treba je bilo posekati pragozde, zgraditi ceste, obdelovati zemljo s priprostim orodjem, ki je bilo tedaj na razpolago, treba je bilo zidati hiše. In za vse to je bilo treba pridne človeške roke. Amerika tedaj ni bila taka, kot je danes, ali ob času, ko ste se vi priselili sem. Zato so bili naseljenci jako dobrodošli. Z naseljenci so rastla ameriška mesta, potrebovala so vedno več blaga. Vsa ameriška industrija je bila pred mnogimi leti odvisna od priseljenih delavcev. In ti priseljenci, ki so prihajali sem, so bili večinoma brez vsakih sredstev. Tisoče novih naseljencev pa je bilo bolj pametnih Proste zemlje je bilo tedaj dovolj na razpolago, in vsakdo jo je lahko dobil brezplačno, kdor jo je le hotel. Vlada je bila silno vesela vseh onih, ki so se naseljevali na deviški zemlji in jo začeli obdelovati. Torej so naseljenci raje postajali mali farmarji, kot pa da bi bili odvisni delavci. Toda delavcev je bila potreba v Ameriki, in sicer silna potreba. Nikdar ni,moglo priti dovolj naseljencev sem, da ne bi mogli vseh uporabiti. Pred par sto teti v Ameriki sploh niso poznali brezposelnosti. Delal je lahko vsakdo, kdor je hotel in koJiko je hotel. 16 ur na dan ni bilo preveč. Iz te potrebe za delavstvom je razvilo suženjstvo na jugu. Svobodnih delavcev je manjkalo, poleg tega pa je bilo ža gospodarske potrebe naselbin svobodno delavstvo tudi predrago. Nasprotno temu so pa bile tedaj gospodarske razmere v Angliji, odkoder je prihajalo največ naseljencev, tako sirotne, da so angleški delavci silili vsepovsod na svetu, in so se dobili ljudje, ki so bili pri volji iti kamorkoli, kjer bi bile delavne razmere vsa'j za spoznanje boljše. Ljudje ki niso imeli dovolj sredstev za prevoz preko morja, so podpisovali pogodbe, v katerih so se obvezali, da bodo toliko časa delali zastonj, dokler ne odslužijo svote za prevoz. Tako so tudi belokožce prodajali prvotno v Ameriki kot na vadne sužnje. Prišlo je tako daleč, da se je stvar razvila v veliko trgovino. Nekateri lastniki ladij so celo lovili po Angleškem siromake, celo otroke, ter jih prevažali sem za dobiček, ker naseljenci v Ameriki so strahovito potrebovali delavcev. In to ropanje ljudi v evropskih deželah je postalo tako nagnju-sno, da je angleška vlada proglasila tako početje za zločin prve vrste, kaznjiv s smrtjo "brez tolažbe duhovnika." Pa tudi ta postava ni ustavila nesramnega početja. Po mnenju ameriških zgodovinarjev je bilo še deset let po upe-ljavi te postave vsako leto ugrabljenih v Angliji nad 10,000 oseb in prepeljanih v Ameriko. Prihajati so začeli naseljenci tudi iz drugih evropskih držav. Iz vseh krajev sveta. Amerika jih je sprejemala z odprtimi rokami. Še leta 1913 je dospelo v Zedinjene države 1,359,000 novih naseljencev. In danes? Zedinjene države se branijo novih naseljencev .z vso silo. Omejujejo naseljevanje na vse načine. Naseljenci so storili svojo dolžnost, in danes se jih tu več ne potrebuje. Prvič, ker se Amerika boji prevratnega duha, ki prevladuje v Evropi. -Drugič, ker se je ameriško prebivalstvo tako pomnožilo zadnja leta, da zadostujejo delavske sile skoro vsem potrebam, in tretjič, ker so novo izumljeni stroji nadomestili stotisoče delavskih rok. t, Kaka razlika pred dvesto leti in danes? Cleveland, O. — Tukaj hočem nekoliko napisati odboru, ki je preskrbel slovenski radio program, ki se vrši sedaj vsako nedeljo ob 2. uri popoldne. Kar se tiče pesmi in drugega na programih, je vse lepo, posebno moram pohvaliti Josephine Lausche in Mary Udovich in tudi druge. Obžalujem samo to, da so v tem radio odboru taki, ki pišejo in so že toliko pisali o društvih in spodbujali članstvo, naj se udeležuje sej. Ali ste kaj premislili, ko ste najeli drugo uro v nedeljo popoldne, da je to najbolj važna ura za društvene seje? Gotovo vam ni včasih hodilo na seje, sedaj doma in posluša radio programe. Tako se primeri, da največje društvo nima na seji skoro' dovolj članov, da bi se seja odprla. To je vse krivda tistega od bora, ki je omogočil radio. Mar niso druge ure bolj pripravne, recimo od 5. do 6. zvečer? Tako bodo vsaj oni, ki bi prišli na sejo, šli hitro domov z izgovorom, da bodo slišali radio program. Le tako naprej, pa ne bo treba drugo leto nobenih društvenih sej. Ako ste možje na me stu, predrugačite program Vi nam mnogo škodujete na društvenem polju in to bi mo - Newburg, O. — Upam, da mi cenjeni g. urednik ne bo zameril, če nekoliko pokram-ljam, saj veste, da me ženske ne znamo molčati. Tako me nekaj tišči, da moram kar povedati, kako smo medveda od Korčeta vozili. Mrs. Korče ima sestro v Newburgu, v osebi Mrs. Fr. iKužnik, ter ji je sporočila, če jo obišče, da dobi lep kos medvedove pečenke. Ker je bila ravno tisti čas umrla naša nekdanja soseda, Mrs. Jennie Bregar, nas je Mr. Kužnik precejšnje število naložil na svoj avtomobil in nas peljal kropit. Ko smo opravili svojo krščansko dol žnost, sem mislila, da se takoj odpeljemo nazaj v naš slavni Newburg. Toda Mrs. Kužnik je začela nekaj pripovedovati, da gremo še po medveda. Takrat sem šele spoznala, zakaj je mene Mr. Kužnik vzel seboj. Pozna me namreč že od mladih let in ve, da se jaz nobene stvari ne bojim. Z nami je bila tudi Mrs. Černe, ki! je bila dolgo časa v Pennsylvaniji in ki nam je že večkrat pripovedovala, da se ne boji nobene zverine, še celo miši ne. Pripovedovala nam je, da kadar je prala perilo, ni bilo treba nikake vrvi, da je perilo sušila, obesila ga je kar srnjakom na rogove, ali pa medvedom na rep Torej smo bili v avtomobilu sami korajžni ljudje. Da ne pozabim tudi Mrs. Bobnar, ki je že , stara Amerikanka. Menda se je pripeljala sem še s Kolumbusom, ko je bila v Ameriki še sama divjina. Torej, če pride medved na avtomobil, se ni treba bati nikake panike, ali da bi kdo strahu omedlel. Mrs. Kužnik je torej razložila svoji sestri, Mrs. Korče, da lahko izroči medveda brez skrbi, da se ga nihče na avtomobilu ne boji. Torej smo dobili nekaj kosov medveda in nekaj medvedove masti in smo se odpeljali. Nismo pa še bili dolgo na potu, ko se naenkrat vsa štiri kolesa pri avtomobilu ustavijo. Mr. 'Kužnik hodi nekaj časa okrog mašine, potem pa pravi, da ne kaže drugega, kot namazati kolesa. Toda s kom naj jih namažemo, ko ni bilo na avtomobilu nobene kapljice olja? Pa jo ena izmed žensk sopotnic pogrun-ta, naj bi namazali ves avtomobil z medvedovo mastjo, samo sedežev ne. Joj, če bi videli, kako je potem kara šla! Tudi sv.1 Elija se ni tako peljal v nebesa. Mislili smo že, da se avto res ne bo prej ustavil, kot v rojstni domovini našega medveda, ki je posodil svojo mast za avtomobil. Komaj ga je Kužnik ukrotil tam na Union. Ves premočen je bil, ko je stopi) z mašine in je sveto obljubil, da ne bo nikdar več koles ma-zal z medvedovo mastjo. Pozdrav vsem čitateljem! .. Apolonija Kic. -o- mar, da je ono članstvo, ki je rali vedeti, ko ste uredil/ te Pot v kolonijo smrti Strahote jetniškega življenja Nedavno so francoski listi objavili vest, da bodo pariškega draguljarja Mestorina prepeljali v zloglasno francosko kolonijo Guayano. Me-stori je pred letom dni umoril skopuha Truphemea, njegovo truplo spravil v bližino predmestja Merum, tam polil z bencinom in zažgal. Radi tega je bil obsojen v dosmrtno ječo. Mnogim se je to čudno zdelo, zakaj je treba čakati leto dni, preden "bagnarda" (kaznjenca) odpeljejo v kaznjensko kolonijo. Guayama je daleč. Državo to precej stane in se za to pot ne sme uporabljati niti potniška niti vojna ladja. Potniki bi bili brez dvoma razžaljeni, če bi potovali na isti ladji s kaznjenci. Zato si je "Centrala francoskih kaznilnic" nabavila par ladij, ki so prirejene nalašč za prevoz kaznjencev. Večinoma so to stare demontirane vojne ladje, katere so pretvorili v plavajoče zapore. Polovica notranjosti ladje je spremenjena v sto železnih kletk. Vsaka kletka more sprejeti do 10 kaznjencev. Da bi se preprečil vsak upor, je možno te železne kletke v teku dveh minut spraviti pod vodo. Razen tega nosi vsak kaznjenec na nogah dolge in težke verige, na katere se za časa vožnje pritrdi še težka železna krogla. V kletkah je popolnoma temno, samo zjutraj in zvečer se za četrt ure odpro mala okenca, da prodre notri nekoliko svežega zraka. Pazniki, ki so oboroženi s kara-binkami, se menjajo vsako uro. V kletkah se često dogajajo najstrašnejše drame. Zgodi se, da kaznjenci svojega tovariša, ki jih izdaja ali pa vara pri igri, umore na ta način, da ga lepo počasi za-duše. Niti ladijski zdravnik ne more na njem ugotoviti znakov nasilja. Truplo potem denejo v vrečo in ga brez vlakih ceremonij vržejo v morje. Francija ima sedaj tri ladje za prevoz kaznjencev. Dve vršita obalno službo, tretja, največja, pa je določena za pot v Guayano. Toda preden se nabere dovolj kaznjencev za prevoz, je treba čakati leto dni. V tem času se zbere 500 do 600 teh nesrečnežev, določenih za pot v kolonijo smrti. Kaznjenec pa mora skozi razne jetnišnice, preden nastopi pot v Guayano. Prva od teh je ogromna kaznilnica v Fresnesu, ki obstoji iz petih stavb. Ena teh stavb je vzorna jetnišnica, na katero so strokovnjaki ponosni. Ta ima centralno kurjavo, električno razsvetljavo in higije-nično urejene kopalnice. Hrana je okusna in raznovrstna, tako da imenujejo kaznjenci to stavbo "sanatorij." Tu so navadno zaprti politični kaznjenci, pa tudi kriminalni, ako pripadajo višjim družabnim razredom. Tu je bil navadno zaprt tudi bivši minister Clotz. Za Guayano določe ni kaznjenci pa so zaprti v neki drugi zgradbi, ki je ločena od ostalih z visokim zidom. Tja se stekajo kaznjenci iz vse Francije. Tu vlada večni mir in molk. Vsaka glasnejša beseda ali poiz kus razgovora s sosedom se kaznuje s kaznijo "boite" ali temno ječo. Ko sprejemajo nove kaznjence, jih odvedejo v veliko dvorano, kjer se mo rajo sleči. Preiščejo jim obleko, vpišejo v knjigo ter jim vzamejo odtise prstov. Takoj ko je kaznjenec zaprt v svoji celici, se prične koncert trkanja. Takoj ko soseda za-slišita prihod novega sotrpina, začneta trkati po zidu. Navadno zna že prej vsak kaznjenec abecedo trkanja, če ne se je pa hitro nauči. Začne se spraševanje, pojasnjevanje itd. Toda včasih se odpro vrata in paznik za sači "telefonista." Teden temne ječe mu ne odide. Ko se začuje zabolkli glas sirene, se morajo kaznjenci pripraviti za spanje. Sleči se morajo do golega in dati obleko pred vrata celice. Potem pridejo pazniki in natančno pregledajo vse kaznjence, če ni morda kdo kaj skril, s čimer bi poskusil beg ali samomor. Ko je to pregledano, se kaznjenec vleže na posteljo. Celica je celo noč razsvetljena Kandidatje za Guayano pa ostanejo po navadi samo 2 do 3 mesece v Fresnesu. Ko se jih zbere dovolj, da se formira kolona za transport, j i h odpeljejo na drugo postajo, to je otok Saint Martin de Re. Ta se nahaja v bližini obalne trdnjave in Rochelle. Vsaka kolona rabi za pot do trdnjave več dni. Vsakokrat odpošljejo po 40 do 50 kaznjencev. Prevoz se izvrši, v posebnih vagonih, preurejenih v celice. Vsak kaznjenec dobi na noge verige s težko železno kroglo in je zaprt v posebni celici. Tu se ne more niti pretegniti, tako da mora ostati ves čas vožnje, ki traja po več dni, sključen. Pobegniti je skoro nemogoče, vendar se je posrečilo nekaterim .kaznjencem pred leti pobegniti. Na neki manjši postaji so se vrgli na paznike svojega vagona, jih pobili in skočili iz vlaka. Medtem pa so to opazili pazniki drugih vagonov in začeli streljati nanje. Sedem kaznjencev je bilo na mestu ubitih, dva pa težko ranjena. V trdnjavi la Rochelle jih sprejmejo novi pazniki, ki jih odvedejo v tamkajšnji zapor, kjer ostanejo nekaj dni. Nato pa jih parnik, preurejen v plavajoči zapor, prepelje na otok Saint Martin de Re. Ta mali otok je pravi zemeljski raj, kamor so iz neznanih razlogov postavili to strašno ječo. V zaporu na tem otoku vlada železna disciplina. Nedaleč od ječe se nahaja trdnjava,- čije posadko je mogoče takoj alarmirati. Treba je iti skozi troje vrat, a pred zidom pa je globok jarek, kakor pri kakih srednjeveških trdnjavah. Ko kaznjencu snamejo okove, ga slečejo in preiščejo. Vse to se vrši namenoma zelo surovo, ker na ta način pazniki spoznajo slabiče in strahopetce, katere potem pridobe za svoje konfidente. Tu se nac? zorovanje ne more vršiti brez špijonov. Ti morajo najprej obiskovati nekako šolo, kjer se uče, kako bodo vršili špi-jonsko službo. Bivanje na otoku de Re je za večino kaznjencev pravo mučenje. Tudi tu je tišina in molk vrhovni zakon. Delo je zelo težko in skoro nihče ni v stanu izvršiti vsega dela, ki je predpisano na dan, radi česar kaznujejo kaznjence z najstrožjimi kaznimi. Hrana je zelo slaba, in celo kosilo in večerjo mora kaznjenec po-užiti v petih minutah. Takoj nato gredo na sprehod po dvorišču, kjer morajo celo uro tekati naokrog v svojih lesenih cokljah, tako da se pogosto kak šibkejši kaznjenec onesvesti. Med kaznjenci, ki so določeni za Guayamo, se nahajajo tudi takozvani "clochardi," to so "nepoboljšljivi." To so večinoma že prej večkrat kaznovani tatovi, katere po prestani kazni prepeljejo v Guayano. Niso kaznjenci in tudi svobodno žive na Guaya-mi, toda skozi celo življenje ne smejo zapustiti kaznjen-ske kolonije. Ni prav, da s temi na otoku ravno tako postopajo kot z drugimi kaznjenci. Ta krivica je povzročila, da je poleti leta 1928 prišlo do velikega upora v kaznilnici na otoku de Re, o katerem pa je bilo zelo malo čitati v fran-goskih listih. Upora se je tedaj udeležilo dvesto kaznjen cev. Dva dni je rabila trd-njavska posadka, da je zadušila upor. Število mrtvih so zatajili in odhod kaznjenske-ga parobroda je bil odložen za več mesecev. Toliko časa je bilo treba namreč čakati, da se je število kaznjencev zopet izpopolnilo. Kaznilnica v Guayani pa je pravi raj v primeri z ono na otoku de Re. Tam je saj malo več upanja na beg. Če verjamete, al' pa ne... Ne vem več natančno, kajti zgodovina tega ni zabeležila, kdaj se je prigodila ta zgodba, a stvar se je izvršila do pičice tako, kakor jo bom tu opisal. Nekdaj so potovali križen) sveta trije slavni muzikanti. Eden je bil oborožen z basom, drugi s klarinetom, a tretji s trobento. Basist se je imenoval Janez Nevemči-gav, klarinetist Fridolin Muha, trobentač pa Simon ~Ro-ženkranc. Vsi trije pa so bili doma iz Onegave vasi, kjer je posebno dober zrak za kunštne ljudi. Pa so naši trije muzikantje romali iz kraja v kraj, muzici-rali zdaj tu, zdaj tam ter živeli vsak po svoje. Basist Janez je rad praznil frakeljne, že oddaleč ti je izdajal njegov rdečeplavi nos, da je Ne-vemčigav grozen sovražnik alkohola. Torej, basist je rad pil in sproti pognal svoj zaslužek. Klarinetist Fridolin pa je bil velik požeruh in jedec ter je imel trebuh, kakršnega ima kvečjemu kak bankir današnj dobe. Kakor je basist Janez vsak novčič za-pil, tako ga je klarinetist za-žrl. Jedel je brez prestanka, niti izbirčen ni bil, njemu je šlo vse v želodec. Trobentač Roženkranc pa ni bil ne pijanec ne požeruh, pač pa grozen skopuh. Mnogo prej bi naredil iz kamna sir, kakor pa bi Simona pripravil do tega, da bi izdal kakšen novčič. Še sebi ni privoščil jedi in pijače, zato je pa tudi bil tako medel in suh, kakor da ga je redila posušena brezovka. Taki so bili naši; trije junaki umetniki, ko so nekega dne prikrevsali v Kočevje. Malo so pomuzicirali, potem sta Janez in Fridolin odšla v gostilno, boter Roženkranc pa v cerkev, čeprav ga je po trebuhu zvijalo. Ko tako sedi ves klavern tam pod ko-rom, mu zdajci pade v glavo, da še ni opravil velikonočne spovedi. In pri tisti priči že sklene zakasnelo dolžnost opraviti tukaj v Kočevju. Hitro gre ven iz cerkve, poišče tovariša ter jima razodene svoj sklep. Ker niti basist, niti klarinetist nista opravila velikonočne spovedi, sta tudi onadva sklenila pustiti v Kočevju butaro svojih grehov. Domenijo se, in zjutraj na vse zgodaj najdemo vse tri pred cerkvijo. Seveda so tudi imeli svoje instrumente seboj. "Kateri gre prvi?" vpraša Roženkranc. "Jaz.že ne," odgovori Ne-vemčigav hitro. "Jaz pojclem drugi," je re-' kel Muha. "Torej grem jaz," se odloči trobentač in odmotovili v cerkev. (Konec prihodnjič) Pozor: Oklic! Kanarčki naprodaj. Naprodaj jih imam do 100, vseh različnih vrst. Samci so dobri pevci. Tudi precej finih rollerjev je med njimi. Cene jako primerne. Barbie, 7910 Rosewood Ave. (27) Mlekarna je naprodaj, dobro slovensko podjetje, ki dela dobro trgovino. Proda se, ker je umrla žena lastnika, in se namerava sedanji lastnik podati v staro domovino. Jako lepa prilika za Slovenca. Vprašajte na 3573 E. 80th St. (27) Front soba Gorkota. Vpra-(28)' se da v najem, saj te na 1017 E. 72nd St Lepa prilika za Slovenca, ki ima več sinov, da kupi in operira prvovrstno gasolinsko postajo, in zraven tudi popravljalnico za tires, baterije in enaka mehanična dela. Na E. 140th St. in Maxwell Ave. Pokličite GLenville 5139. (Sat.27) Odda se v najem trgovski lokal, 21x60, v sredini slovenske naselbine. Je priročen za vsako trgovino. Za pojasnila vprašajte pri Josipu Kunčič, 15612* Waterloo Rd. (Jan. 28. 30. Feb. 1. 4. 6. 8.) 71 let skušnje naše trgovine vam zagotavljajo pravi premog za vaš furnez, peč ali grelnik, po pravi ceni. The Yates Coal Co. HEnderson 0280. MAin 7878. GArfield 1900. Thur.-Sat.-Tue. DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK •1J1 ST. CI .AIR AVE. V Knauaovam poslopju Nad North American bank« Vbod samo Iz «3. cest. Govorimo slovensko. 10 let na St. CUlr At». __