Političen shod pri Sv. Križu nad Mariborom. Zadnjo nedeljo sta poro6ala poslanca Robič in dr. Rosina o državnem zboru in o volitvah za deželni zbor pri Sv. Križu nad Mariborom v gostilni «pri starem Hočevarju*, kjer se je zbralo lepo Stevilo zavednih, premožuih kmetov, ki branijo slovenski živelj ob meji. Gosp. dr. Glaser otvori zborovanje in povdarja, da so nekateri cenjeni možje tega okraja povabili poslance, da se spoznajo med seboj in se pogovore o bodo6ih volitvah. Veseli ga, da se je zbralo toliko ljudij, kar kaže, da je med njimi veliko zanimanje za politi6ne pravice in politi6ne dolžnosti. Pozdravlja vse navzoče iz celega srca in jih pozivlja, da se po govorih poslancev oglase k besedi, izrazijo svoje želje in zahtevajo pojasnila. G. dr. Rosina povdarja v nastopnem govoru, da je deželni zbor razpuSčen; kmalu bode treba izbirati volilne može; kandidata za Mariborski okraj se bodeta določila po zaupnih možeh v Mariboru; vsak kraj lahko predlaga svojega kandidata; po pretresovanju se bodemo gotovo zjedinili na dva moža, ki bodeta zastopala slovensko stvar v deželnem zboru najbolje. Zakaj moramo biti sedaj oprezni; 6asi so hudi; gospodarstvo je tako, da je težko najti pravega ra6una; gospodar pri6akuje od vseh stranij pomo6: Vino, ki je imelo dobro ceno, se danes celo ne more prodati, ker mu dela italijansko vino mnogo konkurence. Nekdaj se je prodajala živina, ki je sedaj vredna, po visoki ceni; zrno je popolnoma brez cene; žitna cena se ne doIo6uje po trudi kmeta in njegovih stroškov, ampak določijo mu ceno židje in Spekulantje na borzi. Poleg tega še žulijo kmeta ujme, trtna uš in drugi škodljivci poljskih pridelkov, tako da lahko re6emo, da naSih pradedov niso nikdar tako stiskala nezgode kakor nas zdaj. Umevno je, da si iS6emo pomo6i, kjer le moremo in znamo; avstrijska država sloni na kmetskem stanu in ne kakor druge države na veliki obrti, morala bi toraj pospefievati izdatno kmetsko gospodarstvo. Posebno pa je deželni zbor skupina, ki ima nalogo paziti na vspešni razvoj gospodarstva v deželi. Če je ta zbornica tako važna, zakaj pa slovenski poslanci niso šli v deželni zbor? Slov. zastopniki slov. kmetskega ljudstva niso mogli delati s tako ve6ino, ki je ma6eha nasproti slovenskemu kmetu tudi v najnavadnejših gospodarskih stvareh. Denarja, katerega plačujejo slovenski davkoplačevalci, ne vporabi ta krivi6na večina nikdar v najmanjši meri za slov. južni Štajer; vse gre za nemSke prebivalce na srednjem ali zgornjem Štajerskem; ves denar gre le za nemSke namene, nemSke šole itd. (Klici: Proč od Gradca!) Da, to je geslo, s katerim so za6eli štajerski Slovenci v svoii sveti jezi, ko morajo vedno bolj gledati, kako podlo se praznijo deželne kase za nemSke zabave, za gledališče, pevske slavnosti, s katerimi le Se bolj gojijo sovraštvo do Slovencev in do domovine in širijo svoj pruski program. Za slovenske Sole ali druge naprave na spodnjem  Štajerskem ne privoS6ijo ne groSa; in te poturice zahtevajo še nadalje, da bi morali slovenski poslanci sodelovati na tako kri6eči razdelitvi deželnega denarja; to je preve6 in je ravno isto, 6e vzamete komu palico in ga mo6no pretepete, potem pa še zahtevate, da se vam zahvali za to dvomliivo dobroto. V kratkem bodo volitve, pri katerih bodo ravno ti-le prijatelji lisjaki hodili od slov. kmeta do kmeta, da voli renegata, katerega bodo proglasili kandidatom. Nabrusiti je treba tedaj tem ov6arjem pete, da gredo od koder so prišli. Mi se bodemo že sami posvetovali o svojih slovenskih kandidatih in se tudi zjedinili. Voljeni deželni poslanci bodo morali prevdarjati, 6e bodo Sli v deželni zbor ali ne, kjer bode treba postopati najradikalnejše, da se ne bode ve6 sramotil slovenski narod tako, kakor se je dosedaj. Zapeljavali bodo volilce sedaj posebno renegatje; nikdo se naj ne da premotiti, vsak naj ostane, kar je. Križev6ani so bili vedno vrli možje na braniku in bodo tudi ostali! (Burno pritrjevanje!) Nato za6ne s poročilom g. drž. poslanec R o b i 6, ki povdarja, da je bilo zasedanje drž. zbora po spretnosti ministrskega predsednika precej normalno; reSil se je prora6un. Politi6ne razmere so sedaj zopet jako ko6ljive; pri razpravi avstrijsko-ogerske pogodbe se bode pokazalo, 6e bode nastopilo mirno delovanje v državnem zboru; dvomljivo je sploh, 6e pride do sklepanja, ker žugajo Cehi z obstrukcijo. Znano je, da se je temu narodu v jezikovnem oziru zgodila velika krivica; sedaj se hočejo za to krivico zastopniki češkega naroda maš6evati in zapre6iti vsako državno akcijo. Slovenski poslanci niso bili nikdar za obstrukcijo, a vsled krivic, ki se jim gode pod pokroviteljstvom vlade same, bodo z mirnim opazovanjem podpirali to ropotanje čeSkih poslancev. PriSlo bo do krize skoro gotovo. Poslanec Robi6 govori nadalje o vpraSanju slovenskega vseu6iliS6a v Ljubljani in pordarja, da so imeli Slovenci pri tem nastopu v skupnem boju vsaj moralni vspeb, in razkrinkala se je nemSka nestrpnost, ki ne privoš6i SloTanom nobenih Sol za svojo izobrazbo. To vprašanje bode ostalo pri Slovencih na dnevnem redu. Nadalje govori poslanec o odpravi mitnic in o davkujna vozne Hstke; pride zopet novi davek, kateterega so naložili le nemSki poslanci, med tem ko so se mu slovenski poslanci odločno protivili. Važna je sprememba postave od 1. 1892 o brezobrestnem posojilu vinogradnikom; dovolilo se je, da tako da država v e 6 posojila kot dežela; nastopile so olajSave, ker se odpla6uje vsota v 20 letih. Državni poslanec se sklicuje zlasti na svoje delovanje v prora6unskem odseku, kjer je grajal razmere na Spodnjem Štajerskem, posebno brezbrižnost za slovenske šole, vravnavo rek, cest itd. in bi6al krivi6no nastavljanje slovenskih uradnikov na Kranjsko, med tem ko zasedajo slovenš6ine nezmožni uradniki najboliša mesta na Spodnjem Štajerskem. Dasi se je v tej re6i vložilo v pravnem ministerstvu toliko pritožb, postopa grof Glaspach že do skrajne meje. Slovenski poslanci bodo takoj, ko se pri6ne državni zbor, posvetili ministerskemu predsedniku in pravnemu ministru radi teh krivi6nih imenovanj pravnikov na Spodnjem Štajerskem. Bolj krivi6no bi ne nastavljal Schonerer sam sodnijskih uradnikov, 6e bi bil pravni minister. »Celjska gimnazija mora ostati v Celju, in mi ne gremo iz Celja nikdar«, kon6a državni poslanec s povzdignjenim glasom poro6ilo o celjskem vpraSanju. 0 volitvah za deželni zbor Stajerski pravi poslanec, da jih 6akajo hude borbe, zakaj nasprotniki bodo pritiskali, kar se bode dalo; a ni se jih treba bati; pokazati hočemo, da Se živimo; delati moramo složno, stati trdno. Nasprotniki nas bodo še le spoStovali, 6e se bodo nas bali. Ne udajmo se nikdar in ne6emo se udati! (Živijo-klici in burno odobravanje!) Nato prosi g. dr. G1 a s e r navzo6e, da izrazijo svoje želje in zahtevajo pojasnila. Posestnik g. Golunder stavi vprašanja: 1. KakSna razlika je med graSko gospodarsko zadrugo in mariborsko nepotrjeno in če se bode snovala slovenska sadna in vinarska zadruga v Mariboru? 2. Kaj je z lovsko postavo, ki bi bila jako potrebna, ker zajci delajo vedno več škode na sadonosnikih in amerikanskih nasadih? 3. 0 brezobrestnem posojilu za vinogradnike; kako je to, da se prosileem ne nakažejo posojila niti ne vrneio proSnje? 4. Kaj je z vinsko klavzulo? 5. Ce smejo volilci izražati svoje želje poslancem in prošiti politi6no društvo v Mariboru pojasnila o gospodarskih in političnih rečeh? G. dr. R o s i n a razloži posluSalcem v jako poljudni besedi namen zadrug in poro6a, da ni bilo mogo6e v Mariboru slovenske zadruge še vstanoviti, ker so vse oblasti ovrgle pravila, med tem ko ni delalo graški zadrugi nobenih zaprek. Da pa graška zadruga ne deluje v prospeh slovenskega ljudstva, je jasno; zakaj z jedno roko dajo ti gospodje podporo, na drugi strani pa zahtevajo, da morajo postati podpiranci nemškutarji. Radi vstanovitve slovenske vinske zadruge je težko kaj ukreniti; zakaj pri teh razmerah v Mariboru ni skoro prieakovati vspeha; vinski trgovci knaio preve6 v rokah gostilni6arje, katerim prodajajo na dolg svojega vina, kolikor ga le hočejo; vinska zadruga bi morala imeti ranogo kapitala, poleg tega bi naSla malo odjemalcev, ki bi takoj pla6evali za blago. Že vstanovljena vinska zadruga je pa le neka shramba vina mariborskih mogo6nežev; za kmeta torej nima nobene veljave. Jako živo je ozna6il govornik nemSko ljudsko stranko in deželne barone, ki sede v deželnem zboru, v odgovoru na vprašanje glede lovskih postav. Ves trud poslancev kmetskih občin, da se dovoli kmetu loviti zajca na lastnem posestvu, je bil zastonj; tulili so ludi pri tej stvari nemSko nacijonalni poslanci z baroni v jeden rog; bojijo se, da bi ne imeli sami lova, s katerim si Se kratijo postopači dolg 6as in uganjajo razne Sporte in burke. Skovali so novo postavo, katera je pa ravno taka, kakorSna je bila prejšnia. Slovenski poslanci bodo pri vstopu v deželni zbor morali predložiti sami lovski, kaaetskemu stanu koristen zakon in pritiskati na ve6ino, da ga sprejmejo. Gosp. državni poslanec Robič odgovaria na vprašanje radi brezobrestnih posojil in obljubi, da bode podregal pri namestnistvu, da se proSnje hitreje režujejo. Nadalje javlja volilcem, da je državni zbor sklenil, da se mora vinska klavzula popolnoma odpraviti; a vlada nima dobre volje, da bi potrdila te zakonske na6rte. Minister ni dal o tem vprašanju nikdar odločnega odgovora. Poslanci ne bodo mirovali, predno se ta zakon ne potrdi in izda postava proti ponarejanju vina. Kone6no še g. poslanec Robi6 izjavi, da z veseljem da pojasnila na vsako vprašanje, katero bi mu stavili volilci pismeno; spodbuja može, da le naj tudi iS6ejo nasvetov pri političnem druStvu v Mariboru, ki bo gotovo rado odgovarjalo na vprašanje. G. dr. P i p u 8 razlaga jako natanko in umljivo ogrsko pogodbo in povdarja vspeSno delovanje poslanca Robiča v državnem zboru in predlaga, da se mu izrazi popolno zaupanje in zahvala za skrb in trud za svoje volilce; istotako se zahvalijo možje g. dr. Rosini za poučljive govore na tem shodu. Zaupanje in zahvala se izrazita soglasno z živijo-klici, Nato Se prosi kmet g. Drbar, ki v zbranih besedah pripoveduje možem, kako se je poslanec Robi6 potegoval ravno za kriško občino pri znižanju zemljiškega davka; stavi te-le rezolucije: 1. Slovenski volilci želijo od svojih poslancev, da porabijo priložnost, ko bo v državnem zboru vlada potrebovala slovenske glasove za nagodbo z Ogrsko, da takrat v slučaju, ako nagodba ne bo nam na Skodo, prisilijo vlado, da vendar enkrat izpolni najnujnejSe zahteve Slovencev. 2. Danes zbrani volilci protestirajo odIočno proti temu, da bi se odpravila slovenska gimnazija v Celji, ampak zahtevajo, da se ta gimnazija razžiri v popolno gimnazijo. 3. Slovenski davkopla6evalci protestirajo odlo6no proti ne6uvenemu gospodarstvu z deželnim denarjem, ki se rabi celo v nemSko nacijonalne namene in na pogin slovenskega naroda. 4. Slovenski davkoplačevalci zahtevajo radi krivic, ki se gode pod pokrovitelistvom deželne vlade slovenskemu narodu, Io6itev slovenskega dela dežele od nemškega. Rezolucije so se soglasno sprejele. G. dr. Glaser Se vspodbuja kmete, da se odločno branijo proti tujemu navalu in zahtevajo povsod v uradu in šoli le občevanje v materinš6ini, v slovenskem jeziku; na ta način bodo oblasti prisiljene, nam dati slovenske uradnike, ki imajo vsaj srce za svoje ljudstvo; nato sklene zborovanje in zakli6e volilcem »na svidenje!« Po zborovanju so nas razveseljevali še dolgo 6asa neutrudljivi ruSki pevci, ki so s petjem povzdigaili ta dan.