Vestnik. Učlteljskl dobrotniki. Društvu za zgradbo v učiteljskega konvikta so darovali: Tvrdka češnik in Milavec, prodaja manufakturnega blaga v Ljubljani, 50 K kot 5 % donesek od učiteljstvu prodanega blaga. Pri tej priliki priporočamo p. n. učiteljstvu poleg Souvanove tudi to narodno in solidno tvrdkoter prosimo vsakega in vsako, ki kupuje pri teh dveh tvrdkah, da pri blagajni izjavi,danaj se vpiše svotanakorist učiteljskega kourikta, ker ne poznajo vsakega učitelja in vsako učiteljico. Nato sta nas omenjeni tvrdki že opetovano opozorili. Gdč. Angela M a n d e 1 j iz Skocijana na Dolenjskem, je nabrala pri svoji odhodnici v Zagorje 4*50 K; na godovanju tov. Šepaharja v Postojni je nabral tov. Brus 3 K; g. Alfonz P o 1 j š a k , vikarij pri Sv. Tomažu na Goriškem, 1K. G. LavoslavBučar, županv Kostanjevici na Dolenjskem 5 K kot odgovor na klerikalne napade na napredno učiteljstvo. Bog plati! Letnino za nčiteljski konvikt so plačali tile tovariši in tovarišice: L. K a b a j iz Slivja pri Materiji (4 K); Anton L e b a n in Josip Strekelj iz Komna; Frau M e rI j a k in Klementina Lavrenčič iz Batuj; Katinka D r o 1 o v a iz Zasipa; Josip A ž m a n , Ana G r u d n i k in Herma Sirnik, vsi iz Breznice; Kristijau Brat i n a iz Bovca; Martin Z d o 1 š e k iz Orlevasi; Anton M a r 6 e 1 j a iz Materije; Josip L i p o v e c iz Bukovja pri Posrojni. (Kdaj se pa oglasijo očka Zaman? —• Radovednež.) Josip K o b a 1 iz Dolenje vasi pri Senožečah; Angela 0 e n č i č iz Peč pri Vačah; Tomo Lukančič iz Gaberjev pri Rubjah; Aaton M a s 1 o iz Eicmanj, Anton Ivanovič iz Tater pri Materi.ji, Ernest S 1 a n c iz Sv. Bolfenka pri Središču, Josip Rakovšček in Aniea G e r ž e 1 j iz Sv. Lucije ob Soči; Antoa L o ra š e k iz Kala; Anton B a š a iz Kazelj pri Sežani, Mihael D e b e 1 a k in Fr. M 1 a k a r iz Šmartnega pri Litiji; Anton F a g a n e J i iz Mirna; Marica E e p i č iz Ponikev; Alojzij Majcen od Sv. Duha pri Lučanah. Hvala! Nad drcsto noTih naročnikor šteje letos naš list. To je veselo in dobro i.namenje! A to je še piemalo! Ne 200, ampak 400, da, 1000 novih naro&nikov moramo pridobiti svojemu listu ! Zato : Na delo ! Priporočajte naš list, agitujte zanj, delajte neumorno in požrtvovalno! Tosariši, tovarišice, somišljeniki, somišljenice: vsi na delo, vsi do zadnjega! Naši llsti. Tekora tega meseca smo brali po slovenskih časopisih porožila o občnih zborih čitalnic, bralnih društev, izobraževaluih društev itd. Ni skoro društva, v katerega odboru bi ne brali imena učitelja. V največ slučajih ,je učitelj tajnik, torej opravlja v društvu najvažnejše posle, posle, ki dajejo res delo. V teh poročilih so bili navedeni tudi časopisi, ki so društvenikom na razpolago v bralni sobi, oziroma ki krožijo raed njimi. In sedaj raoramo poudariti žalostno dejstvo, da nismo brali skoro nikjer nUčit. Tov.", skoro nikjer BZvončka", prav nikjer ne BDomačega ogDjišča" in ,,Popotnika". Naši listi so vendar taki, da bi utegnili zanimati tudi javnost, ali pa vsaj takozvano inteligenco, ki je časih učena in ošabna, da se dela terna! Toda nič tega! Ali nimajo učitelji-odbfjrniki toliko vpliva, da bi spravili v društvo vsaj nUčit. Tov." in MZvonček"? V tem pogledu bi morala taka društva posne- mati n. pr. idrijsko čitalnico, ki je naročena na dva izvoda nUčit. Tov." — Ako ne bomo sami poskrbeli, da se razširi naše časopisje in nas in naše delo iz njega spozna javnost, ne bo tega storil nihče drugi. In če smo dobri za delo, smo vredni tudi podpore! 0 učiteljstvu pišejo sedaj razni naši listi: BEdeči Prapor", BNaš Lis t", BN o va D o b a". To je dobro znaraenje: javnost se zanima za naš stan. Iz vsega, kar govore imenovani listi, je razvidno, da bi nam stranke, ki stoje za njimi, rade poraagale. Bili so časi, ko se iii živa duša zmenila za nas. Toda resnično napredoi in resnično naobraženi ljudje so spoznali, da se mora najprej brigati za šolo iu učiteljstvo tisti, kdor hoče dobro svojemu narodu. BNova Doba" govori — kako bi lekli — s kritiškega stališča. A glasi se čisto po BSIoven6evo", ko pravi, da se je učiteljstvo z lastnim delovanjem odtujilo ljudstvu. Učiteljstvo se ui nič odtujilo ljudstvu, ampak če se je, se je ljudstvo njemu, ia sicer, povejmo kar Daravnost po zaslugi klerikalcev. Kdor ne verjame, naj čita BSlovenca", nDomoljuba", nSlovenskega Gospodarja". Kritika je potrebna in koristna, samo stvarna naj bo. Kar pa piše o naših nasprotnikih, je vse resnično. — članka v 2. in 3. štev. BNašega Lista" sta pisana stvarno in mirno, a vendar odločno. Narekovala ju je vnema do šole ia učiteljstva. — Najtreznejše, zato najsimpatičnejše je pisaa članek BUčiteljstvo na Kraujskem" v BEdečem Praporu". člankar prihaja do sklepa, da vladajo v kranjskem šolstvu turšk8 razmere ter zaključuje svoja izvajanja s pametnimi stavki: ,,Ne iščite lopova, kjer ga ni! Skrajni čas je, da vzame država enkrat šolo, občine in druge urade, ki niso izključno privatui ia last posaraeznika, v svojo upravo. Nadejarao se boljših časov, vendar jih najbrž ne bomo mi Jdočakali." — Da pride od nadej do uresničenja, naj nam ostane v boju opora in zaslomba n a p r e d n o, s v o b o d o m i s e 1 n o čas o p i s j e. Kdor pa že neče, ne more ali ne sme podpirati, naj vsaj ne nasprotuje in_ ne razdira. V kulturnem delu naj prenehajo politiške strasti, tu se naj združijo vsi napredni elementi, da starejo skupnega sovražnika. Pozor toTariši! Pazite, da vas za bodoče deželnozborske volitve ne izpuste iz volilnega imenika. Vsak stalni nadučitelj ia učitelj ima volilno pravico. Vsa čast! Občinski odbor na Viču pri Ljubljani, je v svoji seji, dne 26. januarja, soglasno skleuil, pristopiti kot pokrovitelj s vsoto 200 K BUčiteljskeinu konviktu". Seveda je to zasluga tamošujega vrlega učiteljstva. Ia tako bi se še marsikje lahko zgodilo. Kdor misli, da so v tej ali oni občini razmere za nas ugodne, naj to naznani konviktovemu blagajniku ali kateremukoli odborniku, da pošlje tozadevne prošnje na dotičuo županstvo. Doiuače ognjisče. Prva čtevilka tega Iista za starše je izšla dne 25. januarja s prav zaniraivo vsebino. Tovariši in tovarišiee, vea iz šole in razširjajte list med ljudstvom. Odseki za izvenšolsko delovanje skrbite, da pride Domače ognjišče v vsako slovensko hišo. Dcžclno ,,SlovenstiO uČIteljsko društvo t Ljubljanl" priredi v smislu odborovega poročila na zadnjem občnem zboru svoj prvi stanovski sestanek (samo za učiteljstvo) v četrtek, dne 6. svečna t. 1. ob Vs 8. uri zvečer v hotelu nJužni kolodvor" (Seidl). — Eazprava: nNekaj o važnosti učiteljskega stanu", govori tov. JankoŽirovnik. K obilni udeležbi vabi vse ljubljansko učiteljstvo in iz bližojih krajev o d b o r. Prvi ljubljanski uditeljskl krožek ima svoje redoe sestanke vsako soboto zvečer pri Seidlu (Hotel ,Južni kolodTOr"). Drugi ljnbljanskl učiteljski krožek se shaja ob sredah zvečer, a ne vedno v istem lokalu. Vprašanje. Ali bi ne bilo tudi na Kranskem uraestno, da se skliče shod učiteljskih zastopnikov v c. kr. okr, šolskih svetih? Tvarine bi bilo dovolj za obravnavanje. Svetujem pa, da že prej počaka, kak rezultat dosežejo štajerski tovariši. —ga. Tridesetletnico STOJega nčiteljeranja obhajajo letos nastopni absolventje c. kr. učiteljišča v Ljabljani izza leta 1878.: G r a d i š n i k Armin, nadučitelj v Oelju ; Hoger Avgust, učitelj v nemškera Gradcu ; J o s i n Teodor, učitelj na Dunaju : K o s Mih., šolski voditelj v Pirnčah (Gorenjsko); L o k a r Ivan, nadučitelj v Dobitčah na Dolenjskein; M a i e r Anton, c. kr. vadniški učitelj v Ljubljani; Podkrajšek Henrik, c. kr. strokovni učitelj na obrtni šoli v Ljubljani; P r e t n a r Jakob, učitelj v Ljubijani; E e p i č Peter, nadučitelj na Uncu na Notranjskem; Šorn Fran, nadučitelj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju in Trost Fran, učitelj v Ljubljani. — Od leta 1903., ko so absolventje ljubljanskega učiteljišča iz 1. 1878. slavili svo.jo petindvajsetletnico je umrl 0 e r n e Jernej, bivši nadučitelj v Šmartnem pri Litiji, a zaradi bolehnosti je šel v pokoj Krener Bogomir, bivši učitelj v Škofji Loki. ,Vsem onim, ki prosijo za petletnice! Ker smo imeli že večkrat priliko, pogledati v razne akte c. kr. okr. šol. sveta, smo tuintam naleteli na prošnje raznih koleginj in kolegov, ki jim je usoda naklonila kako starostno doklado. Mnogo teh prošen.j je seveda kolkovanih s kolkom 1 K in pisanih seveda v najponižnejem tonu (Bza milostno podeljenje petletnice.") čemu li ta kolkovana milost?! Najkrajša pot ia najeenejša je ta-le: Vodstvokratkomalosporoči uradno, daje ta in ta dosegel tega intega dne ono službeno starost, zaradi katere mu gre nova petletnica. Terau uradnemu potrdilusepriložidekret zadnje petletnice in stvarje v redu. Torej nič drugega! Več narodno odločnosti. Imamo slučajno priliko, da pregledamo kako prošnjo za podelitev te ali one službe. In tu naletimo večkrat na čudno dejstvo, da je premnogo prošenj pisanih v blaženi nemščini, gosebno se v tem odlikujejo mlajše koleginje. Oemu li to? Mogoče se mislijo dotični prosilei, oziroma prosilke bolj prikupiti na višjem mestu ? Bodimo odločai v narodnem oziru! Tovarišem v c. kr. okr. šol. svetih pa svetujem: Zapisujte si dotične prosilke in prosilce, opozorite jih najprej Bmed štirimi očmi" na tako mlačnost, ako to ne bo pomagalo, v javnost z njimi I Brez pardona! Narodni radikalee. Osebne resti na Kranjskem. Učiteteljica v Šmartnem pri Kraaju, Marija Š k a bernetova, je dobila dopust in jo nadomešča izprašana učiteljska kandidatinja Ljuboslava Orehkova. Na šoli v Št. Vidu nad Ljubljano bosta zastonj podučevali učiteljski kandidatinji Eoza Jovanova in Kristina Sattlerjeva, ki imata zrelostno izpričevalo za ljudske šole. "* Odlikoranje. Tovariš Fran P i r k m a i e r , nadučitelj \ Framu pri Mariboru, je praznoval 26. t. m. srebrno poroko. Občina Fram je ob tej priliki imenovala mnogoletnega svojega nadučitelja za svojega častuega občana. čestitamo! Kodlteljski Tečer je priredil učiteljski zbor c. kr. rud. lj. deške šole v Idriji dne 25. t. m. v šolski telovadnici. Udeležba je bila zadovoljiva, a želeti bi bilo, da bi se prihodnjič starši v obilnejšem številu udeleževali teh prepotrebnih prireditev, ki naj bi jih poučile, kako naj pomagajo učiteljstvu pri vzgoji mladine. Navzoče je pozdravil ravnatelj deške šole, tov. A. Novak, ki je prosil udeležence, naj pazno poslušajo razmotrivaoja predavateljeva ter prosil učitelja J. Novaka, da povzame besedo. Le-ta. je v pouenem in zanimivem, skrbno sestavljenem referatu povedal, kdaj smemo pričakovati boljših časov. Eekel je, da v to jako pomaga vzgoja otrok k varčnosti. Ako je otrok varčen, bo tudi pozneje, ko doraste, pomislil za vsak vinar, kako bi ga boljše porabil v svojo korist. Mati naj nikar otroku vsega ne da, kar hoče, ker s tem ga razvadi, in otrok postane zapravljiv. Zapravljivost pa je tista človeška slaba lastnost, zaradi katere veliko Ijudi toži o slabih časih in o svojem uboštvu. Otroku naj se nikar ne dovoli nakupovanja nepotrebnih igrač. Koliko vinarjev se s tem razmeče po nepotrebnem; boljše bi bilo, ako bi dal otrok te vinarje v hranilno posodico, ki naj bi mu jo dali starši. Otrokom naj 83 nikar ne daje alkoholoih pijač, ker s tem se jih navaja k pijan čevanju, a posledica pijančevanja je zapravljivost. Za otroke je voda in mleko najboljša pijača. Tobakarje naj starši strogo kaznujejo. Doma denarja otrok za tobak ne dobi, pa se zlaže, da rabi za to ali ono šolsko potrebo; ako pa tako ne dobi kadilec denarja, ga ukrade. Kaj je posledica terau, ve vsak sam. Vsi kadilci so pa tudi zapravljivci v tem oziru. Tudi igrati za denar naj se otrokom ne dovoli. To namreč zbuja v otroku poželjeDJe po igri in denarju. Za otroke so pripravne otroške igre. Otroke se navaja k varčnosti tudi s tem, da vlagajo denar v šolske hranilaice, ki so sedaj uvedene že po vseh državab. Tudi na naši šoli je taka hranilnica, ki se naj bi je šolski otroci posluževali. Tako naj bi se odpomoglo slabim časom, in bi bilo pričakovati boljših. Eavnatelj tov. A. Novak je zahvalil predavatelja, ter vprašal navzoče, ako hoče kdo kaj opomniti ali povedati kak nasvet. Ker se ni nihče oglasil k besedi, je tov. ravnatelj zaključil roditeljski večer, ter prosil navzoče, da se drugič zopet odzovejo enakemu vabilu. F. M. Šola in — špirit. V BGorenjcuu čitamo: Zadnji ponedeljek so imeli klerikalci zaupni shod v Kranju, kjer so postavili za deželnozborsko volitev v kraetiških občinah kranjskega okraja svoja dva kandidata. Tisti podivjani in ošabni ton, ki vlada zlasti zadnje čase v časopisih nNaša inoč", nDomo]jub" ia BSlovenec", je preveval tudi govornike na tem shodu, o katerem piše BSlovenec" to-le: ,,Neustrašeni g. Kuralt iz Mavčič je priporočal poslaneem S. L. S., naj se krepko potegujejo za skrajšanje šolske dobe v ljudski šoli, ki je ogromno breme za kmečko prebivalstvo, pa — špiritu naj pot zapre v našo deželo! Umestna misel, ki naj bi se ponavljala po vseh naših shodih!" — Župan Kuralt iz MavčiS je župan svoje vrste. Eqorazrednica v Mavčičah bi se morala razširit; že davno v večrazrednico. Da se to ni zgodilo še sedaj, je sarao Djegova zasluga. Kadarkoli more, vedno ščuje Ijudi proti šoli. Po svoji županiji zatrjuje, da sta šola in špirit za kmeta najhujše zlo in da popolnoma zadostuje v vsaki vasi, ako znata malo več kot brati in pisati župan in župnik. Na shodu se s to trditvijo vendar ni upal na dan, pač pa se je ogreval za skrajšanje šolske dobe v ljudski šoli. nSlo- vencu" se zdi ta misel umestna, zato pravi, da se bo obravnavala po vseh klerikalnih shodih. To je višek nesramnosti in hudobnosti! Kaj pa je vzrok, da ne raore naš kmet nikamor naprej? Vzrok je pretežno število enorazrednic, katerih je raed vsemi avstrijskiini kronovinami na Kranjskem največ. Pouk na teh je najte- žavnejši in zastran tega tudi najmanj koristen. Naši kmetje pa dobivajo skoro samo tak pouk. Namesto da bi poučevali na shodih ljudi, jih podpihujejo in ščujejo proti šoli in naobrazbi! Kakor se vidi, je zašel Zabret v prav lepo družbo. BSlovenecu pravi dalje, da je bil na tem shodu Bkaj poučen ia navduševalen govor profesorja Jarca". če je pritrjeval Kuraltu glede omejitve žganjepitja, bi ga pohvalili tudi mi; da je pa molčal, ko je govoril Kuralt o špiritu in šoli v tej obliki in v taki primeri, je zanj jako značilno. Od te strani ga še nismo po- znali. Zato moramo pribiti, da je bil g. Evgen Jare, profesor v Kranju, poleg pokojnega do- brepoljskega nadučitelja Primožiča resen kan- didat S. L. S. za raesto c. kr. okrajnega šol- skega nadzornika v kranjskem in radovljiškem okraju. če hoče postaviti vlada kozla v zelnik, naj ga kar imenuje — še je čas. Toda stran- karju Evgenu povemo, da ne bi šla njegova pšenica tako v klasje kot si misli on ia nje- govi vsemogočui privrženci. Nadzornik, kate- remu je špirit ter šola eno in isto zlo, ni dandanes več mogoč, tudi na Kranjskem ne! Seja c. kr. šolskega sreta t Radov- ljlci dne 31. deeembra 1907. Predsednik predloži proračun za Ieto 1908. v skupnem znesku 1040 K, in sicer za okr. u6it. ku.již- nico 420 K in za okr. učit. konferencijo $20 kron. — V Kamni gorici se otvori 8 1. mar- cem 1908 drugi razred in se imenuje proviz. učiteljiea H. Bukovee. Obenem se odobri pred- log kraj. šol. sveta, da se sezida nova dvoraz- rednica po normalno šol. naertih v skupnem znesku 30.000 K. — V Koroški Beli se razširi taracšnja trirazrednica v štirirazrednico s 1. marcem t. 1., ker so posamezni razredi prena- polnjeni, 1. 1907/8, je šoloobiskujočih otrok 29 i. — Sestavita se ternopredloga za a) nadueiteljsko raesto na Jesenicah in b) za učiteljsko mesto v Srednji vasi. — Zaradi izpopolnitve učnega mesta na Jesenieah se sklene, predlagati kraj. šol. svetu, da se razpiše to mesto vnovič z do- stavkom, da se bo oziralo edino na moške pro- silce. — Na znanje se vzame odpoved proviz. nastavljene učiteljice M. Bajtove na Koprivniku, a naraesto nje se nastavi provizorično dose- danjega učitelja-voditelja v Predosljah Josipa Jocifa. — Priznajo se sledeče starostne do- klade: II. starostna doklada učiteljici Fr. Po- gačnik na Ribnem: IV. nadučitelju V. Zavrlu in III. učiteljici E. Omanovi, oba vBegunjah; II. nadučitelju Iv. Baragi v Kor. Beli; I. uči- teljici M. Zemljanovi v Boh. Bistrici. — Sled- njič se rešijo nekatere disciplinarne zadeve. — a. Iz kamniškega okraja nam poročajo. Zadnje poročilo o pogrebu pokojnega Josipa Mesnerja ne odgovarja popolnoraa resnici. Pispc dotičnih vrstic je bil namreč napačno informiran, ker je pisal: Bda, celo predsednika krajnega šolskega sveta nismo zapazili med pogrebci." — Eesnici na ljubo bodi povedano, da je bil predsednik krajnega šolskega sveta v Komendi med onimi vrlimi možmi, ki so nosili krsto s pokojnikom Mesnerjem. S temi vrsticami popravljamo torej svojo zmoto in prosimo gospoda predsednika blagohotnega oproščenja. Na Štajerskem je zmagal pri nadomestni deželnozborski volitvi dne 23. t. m. klerikalni kandidat Terglav. Napredni kandidat Zdolšek je dobil častno manjšino. Terglav je dovršil le enorazredno ljudsko šolo v Polzeli ter ue zna niti prav pisati. Izrekel se je seveda za skrajšanje učne dobe in za poldnevni pouk. Dvomimo pa, da bi taki učenjaki kaj dosegli. Sicer pa dr. Korošcu čestitamo na pridobitvi tega vrlega moža. — Na svidenje pri s p 1 o š n i h deželnozborskih volitvah prihodnje leto! Takrat bo izid malo drugačen. Imenovanje. Izredni profesor na graški univerzi, gospod dr. Karel Štrekelj, je imenovan za rednega profesorja slovanske filologije. Iz Zg. Tnkinja nam pišejo: Na sv. Štefana dan pr. 1. smo tukaj obhajali 50-letnico obstoja naše šole. V ta namen je šolsko vodstvo priredilo temu primerno slavje z deklamacijami, petjem, živimi podobami in dve igrt. Dečki so igrali: ,,Dedščina nehvaležaega sina, igra v 3 dejanjih; deklice pa Silvin Sardenkovo: BDeklica s tamburico". Za uvod je nadučitelj povedal nekoliko črtic iz šolske kronike. Vse točke so se proizvajale tako dobro, da je bilo zbrano občinstvo naravnost očarano. Na občno željo se je moral vzpored ponoviti na Sv. treh kraljev dan. Obakrat je bila prostorna šolska soba nabito polna. Mnogo ljudi pa se je moralo zaradi nedostajanja prostora vrniti. Slovesnost pa je posebno povzdignil popolnoma nov oder s prekrasno scenerijo. Dva zastorja, prednjega in ozadje, ter dve kulisi je naslikal brezplačno gospod višji živinozdravnik I. Nikolaj Sadnikar iz Kamnika tako izborno, da je slike vsakdo občudoval. Za žive podobe je poslal tudi bengaličen ogenj, seveda brezplačno. Iz tega se vidi, da je imenovani gospod velik prijatelj šole. Ker je že poprej večkrat naklonil naši šoli kako denarno podporo, mu bodi na tem mestu izrečena prav iskrena zahvala. — Ostalo scenerijo pa je jako okusno nnaslikala tukajšnja učtteljica gospica Frančiška Gromova obenem pa je tudi z denarno podporo priskočila na pomoč. Precejšnjo vsoto je daroval župnik gospod Ivaa Štrukelj ter krajni šolski svet. Manjše vsote pa so darovali: gg. Jernej Hribar, župan in posestniki: Janez Zavatnik, Vid Kadunc, Toiuaž Žavbi, Jakob Hribar,v Pavel Voljkar, Jurij Jeras ter gospod Matej Žnideršič, c. kr. orožniški stražmojster. Bodi vsem darovalcem izrečena tem potom prav topla zahvala. Srečko M a 1 e n š e k. Crrobni spomenik rajnerau tovarišu Antonu Žagerju bivšemu nadučitelju v Petrovčah, stoji na pokopališču v Zaleu, je iz črnega mramorja ia ima pod običajnirn uapisom ia fotrografijo še sledeče besedilo: čast vrlemu učitelju in pisatelju slovenskemu nTonetu iz gošče"., Sporaenik stane 391 K 20 vin. brez dovoza v Žalec; v to svrho so darovali: 1.) A. Petriček — Žalec, 20 K, 2.) Jos. Sager — Sehwechat, 50 K, 3.) I. Kelc — Nova Štifta, 3 K, 4.) I. Stante — Blagovna, 2 K, 5.) Žagerjevi prijatelji iz Zg. Savinske doline po g. Turnačku iz Nazarja 32 K, 6.) Učiteljstvo v Petrovčah 7 K, 7) Učiteljstvo od Sv. Lovrenca pod Prožinom 2 K, 8.) gospa Jozefina Žager — Petrovče, 100 K, 9.) M. Levstik — Oelje, 5 K, 10.) Učiteljstvo na Frankolovem 2 K, 11.) L. Sah — Teharje, 2 K, 12.) Učiteljstvo dekliške šole pri Sv. Jurju n. j. ž. 4 K, 13.) L. Černej in gdč. Suhač — Griže, 2 K, 14.) Ueiteljstvo na Goriei y Zg. Sav. dol. po nadučitelju R. Koafliču 77 K 20 h, 15.) Dčiteljstvo pri Sv. Pavlu v Sav. dol. 5 K, 16.) Učiteljsko društvo — Gornjigrad 40 K, 17.) J. Košenina — Liboje 5 K, 18.) Učiteljstvo — Sv. Peter v Sav. dol. 3 K, 19.) Krajni šolski svet Petrovče 30 K — skupaj 391 K 20 vh. Vsem darovaleem izreka gospa Jozefina Žagerjeva in tudi podpisani presrčno zahvalo. — Zalec, dne 22. januarja 1908. Anton P e t r i č e k. Tretji roditeljskl reder t Porlrju. Dne 26. t. m. je priredilo tukajšnje učiteljstvo tretji roditeljski sestanek v tej zimi. Drugi se je vršil 29. decembra lani ter je bil še povoljno obiskan. Predavala sta: tov. nadučitel.j Milau Volkov o redu, in župnik Josip Novak o verski vzgoji. Pri tretjein sestanku je govoril tov. učitelj Anton Mervič o laži in bo.ju proti nji. Razpravljal je najprej o raznih lažeb, dokazal z raznimi zgledi, da smo odrasli ljudje muogokrat ufitelji laži nežni mladiui. Zatem je razpravljal o boju z njo in sredstvih, ki jih imamo v tem rabiti. G. župnik je nadaljeval o verski vzgoji. Pri tem delu se je dotaknil veliki meri zdravstva in razložil navzočim kako kdaj naj skrbe za zdravje svojih otrok. — prvi vrsti sebe in da kar ima darovati, daruje svojemu društvu, sebi in svojim bratom na korist. Današnji fond znaša 58.500 K 59 h, a nUčit. Tov." se iiadeja, ako dobi odziv med lani, ki jih je 2000, da bo ta vsota narasla na 217.500 K. Ta lepi priraer naših bratov slovenskih učiteljev polagamo na srce svojim .ovarišem ..." ,,ProsTeta", ki jo ureja v Kragujevcu slovenskemu učiteljstvu dobro znani srbski učitelj Jovan P. Jovano vic, tudi govori o požrtvovalnosti slovenskega učiteljstva, naglašajoč, kako si hoče to sarao nabrati potrebni kapital, da si zgradi svoj dom v Ljubljani. nDaj Bože, da se ova namera naše mile brace drugova šta pre i ostvari ... N i j e 1 i t o lep primer ličnoga požrtvovanja za opštu stvar svoga staleža? — — V isti številki poroča Prosveta" tudi o zborovanju nDruštva sloveuskih učiteljie." Meštanska Škola, glasilo nZveze učiteljstva čeških meščanskih šol na Moravskem", poroča v zadnji svoji številki o našem listu ter pravi, naj bi ga v obliki posnemali tudi češki šolski listi. Nadalje govori imenovani list o našem konviktu, pisoč, kako bomo nabrali potrebni gradbeni kapital (glej v 2. let. številki uvodnik!) ter omeiija končno zborovanje BDež. slov, učit. društva" (predlog tov. Š e g e) in zborovanje BDruštva slov. učiteljic." 1Q Mater je bilo nad 30 navzočih. Udeležba očetov bi pa bila lahko večja. Kmalu se začne pomlad in tedaj bo treba roditeljske sestanke odložiti Da jesen. Vsekakor se je opažalo, da ni bilo pri obeh sestankih niti vse ačiteljstvo navzoče. Kako naj bodo potem navdušeni preprosti ljudje za to, za kar se niti učiteljstvo ne meni. Zabave se pa udeležujmo šele po dovršenem delu. Stik med domom in šolo je vendar tako potreben, da bi morala biti vsaka učiteljska oseba zadovoljna, če pride v dotiko s starši. Toliko v prijazen opomin, pa da se me ne ume napačno. X. Reorganizacija obrtno nadaljevalne šole t Ljnbljani. Naučno ministrstvo je dovolilo, da se obrtni pripravljalni (nadaljevalni) teča.ji na treh mestnih deških ljudskih šolah priklopijo na splošno obrtno nadaljevalno šolo, združeno z realko v Ljubljani. Dovoliio je nadalje, da se dva paralelna oddelka v I. nadaljevalnem razredu provizorično aktivirata, dva paralelna oddelka pripravljalnih tečajev na imenovanem zavodu se pa opustita. Končno se število tedenskih učnih ur pomnoži za dve. Zakaj je moral iti rcktor graške unirerze? Na to vprašanje odgovarja nSlovenec", in sieer pravi: ,,Graški rektor dr. Hanausek je, kakor se je sedaj iz avtentičnih virov izvedelo, zato moral odložiti svojo čast, ker ni hotel, oziroma ni mogel na vseueilišču napraviti reda, kakor je to zahtevalo naučao ministrstvo. Kako naj bi neki ? Saj je to tisti dr. Hanausek, ki je 3. deeembra 1.1. na shodu radikalnega nemškega dijaštva priporočal resolueijo, v kateri se pravi, da Bvseučiliš6a delajo nato, da se strmoglavijo tista naziranja in tisti svetovni red, ki je ideal pristašem mrtve dogmatiške vere." Dr. Hanausek je moral iti in dobro bi bilo, ako bi se na ta način vsem posvetilo, ki hočejo Bstrmoglaviti svetovni red.". V Avstriji vseučiliških profesorjev ne plačujemo zato tako ogromno drago, da bi s svojo filozofsko maloizobraženostjo zaletavali se v Bdogmatiško vero." Tudi liberalni učitelji_naj si to zapomnijo, ker bodo ta nauk kmalu rabili, In tudi drugim našim narodnim kulturnim zavodom n. pr. gledišču, ta opomin ne boškodil. Čas setve jetu!" — Te BSlovenčeve" besede se nam zde tako pomembne, da si jih menimo prihodnjič nataneneje ogledati. ,,UčiteIjski Grlas", glasilo BSaveza dalmatinskih učitelja", piše v 1. letošnji številki o našem listu: nUčiteIjski Tovariš" ta najstarejši učiteljski list na slovanskem jugu v Avstriji, je z novim letom izpremenil svoj format in izhaja kot tednik. V 2. številki ima jako lep članek ,,Učite]jstvo — sebi!" V tem članku pozivlja učiteljstvo, da se prigodom jubilejskega leta našega vladarja spominja