Zadnji Mohikanec. Povest iz leta 1757. Po J. F. Cooper-ju predelal Al. Benkovič. 11 Huronci so kakor odreveneli strmeli na mrtvo truplo tovariševo. Ko pa so videli, kako točno je zadel usodepolni strel, so divje zakričali: »Dolga puška! Dolga puška!« in pričeli tožeče tuliti. Odgovoril jim je bojni krik iz gošče, kjer so bili po neprevidnosti pustili svoje orožje. Takoj nato je planil naprej Sokol z zopet osvojeno puško. Še bolj gibčno kot lovec pa je druga gibčna postava skočila med Huronce ter se s tomahavkom in golim nožem v rokah postavila pred Koro. Drug Indijanec, ki je bil poslikan s podobo smrti, pa se je s prav tako naglico ustopil pred Elizo. »Hitri jelen! Veliki gad!« so strmeč zakričali iznenadeni Huronci. Drzni načelnik Huroncev pa se ni dal tako hitro oplašiti. Potegnil je nož in se z bojnim krikom zagnal proti Cingagoku. To je bilo znamenje za splošen boj. Unkas je z enim samim udarcem s tomahavkom enemu izmed sovražnikov preklal glavo, skoro isti čas pa je Sokol s pušMnim kopitom podrl drugega Huronca. Heyward je izdrl Magvino sekiro iz drevesa, jo zagnal v Indijanca ter ga zadel v čelo. Ta vspeh ga je premotil, da se je nasprotnika lotil kar z rokami. Pričela se je divja borba. Heyward bi bil gotovo postal žrtva Hurončevega noža. A v ekrajni sili je čul poleg sebe krik in takoj nato je kopito Sotkolove puške MLnga zadelo na glavo, da se je trd kako-r klada zvrnil iz Heywardovih rok. Peti in edini Huronec, ki se ni z nasprotniki boril za življenje in smrt, je bil medtem tomahavk zagnal proti Kori. Oplazil ji je ramo, obenem pa je presekal vrbovje, s katerim je bila povezana. Spretno se je izmuznila prihitevšemu divjaku, stekla k sestri ter slrušala tudi njo osvoboditi vezi. A divjak je besno zgrabil svojo žrtev za črne lase, jo neusmiljeno vrgel na ko-lena ter ji s porogljivim režanjem z nožem krožil okrog glave. Ta hip ju je ugledal Unkas. Kakor puščica je planil naprej, se sključen kakor žoga nasprotniku vrgel na prsi ter ga podrl na tla. Pričel se je besen boj, ki pa je bil kmalu končan, kajti Heywardov tomahavk in kopito Sokolove puške sta udarila po divjakovi glavi, Unkas pa mu je nož porinil v srce. Boj je bil končan, le Zviti lisjak in Veliki gad sta se še borila. V ljuti rokoborbi sta se valjala po tleh, kakor bi bila v klobčič zrastla. Vsa krvava in prašna sta se valila do roba griča. Prijatelji so sicer prihiteli na pomoč, a v tej zmešnjavi rok in nog ni bilo mogoce ločiti prijatelja od sovražnika in z enim samim sunkom osvoboditi Mohikanca. Slednjič je Čingagok ujel ugoden trenutek ter krepko sunil z nožem. Magvi so odpovedale roke in omahnil je vznak kot mrtev. »Zmaga Mohikancem!« je zakričal Sokol in zavihtel puškino kopito. Ko pa je Magvi hotel zadati zadnji udarec, se je ta z neverjetno urnostjo zvalil po bregu, spodaj zopet skočil na noge in izginil v goščavi. Delavara, ki sta mislila, da je njiju sovražnik mrtev, sta vzkliknila svoj običajni: »Huk!« in hotela za ubežnikom. A lovec ju je zadržal. »Kar pustita ga, naj beži!« je rekel. »Saj drugega ne zna potuhnjeni lopov. Pošten Delavar bi bil premagan hladnokrvno sprejel smiini udarec, ti vragi pa se življenja oklepajo kot mačke. Sicer pa nam ne more več škodovati, saj je brez orožja in ranjen. Lovec je šel še enkrat pogledat, ako v ubitih res ne tli več iskrica življenja, a videl je, da ga je bil že prehitel starejši Mohikanec, ki si je bil kot znamenja zmage pwisvojil njih skalpe. Medtem sta Heyward in Unkas hitela k Elizi, jo odvezala in izrocila Korinemu objetju. Molče sta deklici padli na kolena in se Vsegamogočnemu zahvalili za rešitev. Tudi pevca sta rešila vezi. Ni trajalo dolgo, da si je opomogel od strahu ter po svoji navadi pričel peti zabvalno pesem. Nato so možje razdelili med sabo oplenjeno orožje In peljali deklici s hriba. Ob vznožju so našli konja, ki ata se mirno pasla, jih zasedli ter se izrocili vodstvu zvesteg* prijatelja. Mala družba je šla le kratek čas po stezi, po kateri so bili prišli Huronci, potem pa je Sokol zavil na desna v goščavo ter jih čez žuboreč potok peljal v ozko dolinie«"*, kjer so se ustavili v senci brestov. Kakor je kazalo, so oit in Mohikanca dobro poznali kraj, kjer so se nahajali. Odložili so puške, pričeli odstranjevati suho listje in grebstt v višnjevi ilovici, dokler ni iz nje privrel čist studenee, Unkas je z drevesa snel posodo iz buče in vsi so se pokrepčali s čisto studenčnico. Potem je lovec dal Unkasu napraviti ogenj, sam pa je iz mesa, ki so ga pustili Huronci, spekel okusno večerjo, ki je vsem šla v slast. Med večerjo je Heyward vprašal lovca: »Sedaj pa nam povejte, dragi prijatelj, kako to, da ste nam tako kmalu zopet prišli na spregled, a brez pomoči iz FortEdvarda?« »Preveč časa in mo-či bi bili potratili, ko bi bili šli tja. Rajši smo se na bregu Hudsona ulegli v zasedo in opazovali, kaj delajo Huroiici.« / »Torej ste videJi, kako so nas ujeli?« »Ne, ampak slišali smo. Indijanci imajo predobre oči, aato smo se skrivali, da bi nas ne ugledali. Kakor kače amo se po tleh plazili za vami. Pa bi bili vendar tskoro iagubili vašo sled.« »A komu naj se zahvalimo za rešitev?« »Temu-le mlademu Indijancu, ki je bil bolj bistroumen, kot jaz stari gozdni tekač. On nas je opozoril na nekaj, kar mi še sedaj ne gre v glavo, čeprav lem to Bam videl.« »A kaj je bilo to?« »Unkas je trdil, da konja, ki sta jih jahali deklici, stopata z obema nogama na eni strani naenkrat. Kolikor pa jaz vem, ne dela tega noben štirinožec razen medveda. A vendar imamo v teh krajih konje, ki tako stopajo. Prav to nam je kazalo njih sled dvajset milj dalec. Kakor sem že rekel, Unkas je opazil to hojo in njena sled nas je priTedla do nalomljenega grma. Vnanja veja je bila nakvišku upognjena, kakor ženske trgajo cvetlice, vse drugo pa je bilo polomljeno očividno od mo§ke roke. Iz tega sem sklepal, da so prežeči Mingi videli, kako je ona nalomila ˇejico in so potem polomili tudi druge, češ, da jih je podrl jelen z rogovi. Sicer pa je že čas, da kaj zaužijemo, dolgo pot imamo še pred sabo.« Ko so se pokrepčali, je naznanil Sokol, da je prišel cas odhoda. Sestri so dvignili v sedli, Heyward in David eta pobrala svoji puški, Sokol je vodil, Mohikan«a pa trta bila za eaplecje. VIII. Skozi sOTražne atrai«. Pot jih je peljala proti severu preko tisrtlh -jrtfcT in •Jolinic, po katerili jih je bil peijal Magya. Solnce je že pričelo toniti za daljnimi gorami. Ker jih je vedla pot po brezkončnih gozdovih, ni bila vročina več tako huda. Kakor poprej Magva, je tudi lovec pazil na tajna znamenja y divjini. Z enakomerno hitrostjo je korakal dalje ter ni bil niti za hip r zadregi zaradi smeri. Polagoma je gozd pričel temneti, večerni mrak ie je Bpuščal čedalje niže. Dolgo pot so že imeli ia sabo, ko se je Sokol naenkrat obrnil in rekel: ¦»Spaminjam se, da sem v tem kraju svoje dni bil z Mingi in prelil prvo človeško kri. Takrat smo si postavili kladaro, da »i glave zavarujemo pred roparskimi divjaki. Ako me ne varajo znamenja, mora to biti nedaleč odtod na levi strani.« S temi besedami je zavil v goščavo mladih kostanjev ter je nekaj sto korakov dalje naletel na jaso, kjer je na malem gričku stala kladara, spomin na nekdanje boje. Streha od lubja je bila sčasoma razpadla kos za kosom, samo silna bruna, čeprav le v naglici zložena, so ostala v prejšnjem stanu. Deklici sta razjahali, veseleč se večernega hlada hi pocitka. »Prijatelj«, je v skrbeh Heyward vprašal Sokola, »ali bi ne bilo boljše, da bi *i sa prenočišče zbrali manj znan kraj, kot je ta?« »Malo jih je, ki jim je jmana ta kladara«, je počasi in zamišljen odgovoril lovec. »Jaz sem bil takrat še mlad, ko tem »e % Delavari udeležil boja proti Mohavkom, ki so jih preganjali in zatirali. Štirideset dni in štirideset noči so prerali aovražniki pred to kladaro na našo kri. Ko pa je to že predolgo trajalo in io naše zaloge že pohajale, imo naeadnje dnmo planili yen in niti en mož ni ušel, da bi prlpoyedoyal, kaj ae Je agodilo ta dan. Mlad sem btl ie ta- krat in nisem se mogel sprijazniti z mislijo, da bi meoi enaki ljudje gnili tu na golih tleh kot plen divje everine. Zato sem mrtveee kar sara pokopal pray pod tistim gri5kom, na katerem sedite.« Sestri in Heyward so zviškoma vstali z zeleaega groba. Še vedno »o jih vznemirjali grozni dogodld, ki so jih dotživeli in znova se jih je polastil strah. Heyward bi ne bil rad »e dalje poslušal stvari, ki so vzbujale mračne misli in čuvstva, zato je opominjal k počitlcu. Možje so en del podrte strehe popravili, da ni mogla noter padati nočna rosa. Potem so deklicama pripravili mehko ležišče iz suhega listja. Ko sta se bili še enkrat Bogu zahvalili za čudežno rešitev, sta kraalu sladko zaspali. Dunkan je hotel bedeti blizu njiju pred kočo. Ko pa je Sokol opazil njegovo namero, je pokazal na Cdngagoka in je rekel: »Mi belei imamo pretežke in preslabe oci za tako stražo. Mohikanec nas bo čuval, zata mi drugi zaspimo.« Heyward je opazil, da sta ne daleč proč Unka3 in utrujeni pevec mirno spala drug poleg drugega. Da bi preprečil daljše prerekanje, se je iiavidez udal ter se Je naslonil ob steno kladare. Sam pri sebi pa je bil trdno odločen, da ne zatisne očesa. Sokol je kmalu zaspal. Okroginokrog je yse utihnilo. Nekaj časa je skušal bedeti, nazadnje pa so mu postajali udje čedalje težji. Zdaj se je mežikajoč ozrl protl migljajočim zvezdam, zdaj proti nepremični postavi Čingagoka. Nazadnje pa je zaprl težke trepalnioe. Objelo ga je poživljajoče spanje. ' Vabudil ga je rahel ndare« po rami. Prestrafien je planil pokon#n ter nebote f^el ob bok, kjer je navadno uoail sabljo. . . • _ . , (Dalje prihodnji5.