URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 1 ______ Ljubljana, petek 14. januarja 1983_____________________Cena 40 dinarjev___________________Leto XL L Na podlagi petega odstavka 279. člena, 5. točke drugega odstavka 286. člena in 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 254. člena in 333. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Italijansko republiko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Italijansko republiko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslala Skupščina SFR Jugoslavije. St. 010-15/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 2. Na podlagi 326. člena, 335. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. točke prvega odstavka 281. člena, 5. točke 288. člena in 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, prvega razdelka 71. člena, 75. Člena, tretjega odstavka 254. člena in 333. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščiha Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Demokratično ljudsko republiko Alžirijo Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji Pogodbe o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Demokratično ljudsko republiko Alžirijo, ti! ga je Skupščini SR Slovenije poslala Skupščina SFR Jugoslavije. Št 010-15/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 3. Na podlagi 161. člena in prvega odstavka 165. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o obrestni meri zamudnih obresti za davke občanov 1. člen Izplačevalci dohodka, od katerega se plačuje davek, ki ne obračunajo, ne vplačajo ali ne vplačajo pravočasno davka po odbitku, in davčni zavezanci, ki ne plačajo davka v predpisanem roku, plačajo zamudne obresti po obrestni meri 25 % na leto. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-05/82-2 Ljubljana, dne 30. decembra 1982. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. 4. Na podlagi drugega odstavka 221. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o pogojih, ob katerih morajo občani odpreti žiro račun 1. člen Občani, katerim organizacije združenega dela, organi družbenopolitičnih skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: izplačevalci dohodkov) plačujejo dobavljeno blago, opravljene storitve ali prejemajo od izplačevalcev druge dohodke, in ti presegajo določen znesek, morajo imeti pri banki žiro račun. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa občani od dohodkov doseženih z neposrednim zbiranjem odpadnega materiala in občani — kmetijski proizvajalci za svoje dohodke od kmetijstva ali .ribištva, niso dolžni imeti žiro računa. Izplačevalci dohodkov morajo občanom, ki so po določbah tega odloka dolžni imeti žiro račun, vse dohodke nakazovati na njihov žiro račun. Občanom, ki nimajo žiro računa, pa bi ga po tem odloku morali imeti, se izplačajo dohodki na žiro račun šele, ko ga odprejo. 2. člen Žiro račun morajo imeti: 1. občani, ki dobivajo dohodke od opravljanja gospodarskih dejavnosti ali poklicnih dejavnosti, pri poslovni enoti banke na območju občine, v kateri se mu odmerja davek. Občani, ki imajo od opravljanja takih dejavnosti ali od storitev dohodke, od katerih se plačuje davek v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku), morajo imeti žiro račun pri pfclovni enoti banke na območju občine, v kateri imajo stalno prebivališče; 2. občani, ki dobivajo dohodke iz avtorskih pravic, od dela izven rednega delovnega razmerja in druge dohodke, pri poslovni enoti banke na območju občine, v kateri imajo stalno prebivališče. 3. člen Občan sme imeti le en žiro račun. Poslovna enota banke mora od občana, kateremu odpre žiro račun, zahtevati izjavo, da nima istočasno odprtega žiro računa pri drugi poslovni enoti iste banke oziroma pri drugi banki. 4. člen Občan iz 2. člena tega odloka je dolžan odpreti žiro račun, če dobi v posameznem koledarskem letu od enega ali več izplačevalcev dohodkov znesek, ki sam zase ali skupaj s prejšnjimi dohodki v tem letu presega 5000 dinarjev. 5. člen Ne glede na 1. člen tega odloka se občanom ne izplačujejo preko žiro računa tisti ^ohodki, ki jih podarijo družbenopolitični skupnosti ali organizaciji združenega dela oziroma drugi .organizaciji v človekoljubne. .socialne ali druge splošne koristne namene, če izplačevalcu pismeno naložijo da jih plača na žiro račun obdarjenca. 6. člen Občanom, ki v prejšnjem letu niso ifneli žiro računa, v tekočem koledarskem letu pa še niso dobili toliko dohodkov, da bi ga morali odpreti, se izplačajo dohodki neposredno, vendar le proti pismeni izjavi, ki se glasi: »Od 1. januarja tega leta pa do danes nisem imel skupaj s' tem prejemkom (navesti naslov in znesek prejemka) toliko dohodkov, da bi moral odpreti žiro račun, ter ga zato nisem dolžan odpreti.« Občanom, ki imajo odprt žiro račun iz prejšnjega leta, se izplačujejo dohodki v tekočem letu na žiro račun, čeprav še ni izpolnjen pogoj iz 4. člena tega odloka, razen če pismeno zahtevajo, da se jim dohodki izplačajo neposredno. 7. člen Občani, ki imajo odprt žiro račun, pa menijo, da v posameznem koledarskem letu ne bodo imeli dohodkov, zaradi katerih bi morali po tem odloku imeti žiro račun, lahko svoj žiro račun zapro. 8. člen S sredstvi na žiro računih razpolagajo imetniki računov s plačilnimi instrumenti po predpisih o bančnem poslovanju. 9. člen Bančne organizacije, pri katerih imajo občani žiro račune, so dolžne pošiljati upravam za družbene prihodke podatke o imetnikih žiro računov ter o njihovem prometu In sicer do konca meseca januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto, za posamezne občane pa tudi med letom, če uprava to zahteva. 10. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pogojih, ob katerih morajo občani odpreti žiro račun (Uradni list SRS, št. 27-272/73). 11. člen Ta odlok velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 440-07/82-1 Ljubljana, dne 30. decembra 1982. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič L r. 5. Na podlagi prvega odstavka 69.d člena zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Uradni list SFRJ, št. 15/77, 61/82 in 77/82), tretjega odstavka 271.. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS; št. 24/79) in v zvezi z odtokom o določitvi in razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o- izdvajanju dela konvertibilnega deviznega priliva za pokritje potreb republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1983 1. člen S tem odlokom se določa odstotek izdvajanja konvertibilnega deviznega priliva za pokritje potreb republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji v letu 1983, 2. člen Organizacije združenega dela — Članice Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, ki ustvarjajo konvertibilni devizni priliv, izdvajajo za pokritje potreb republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji v letu 1983 v zvezi z odlokom o določitvi in razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1983 0,885*/» ustvarjenega konvertibilnega deviznega priliva do skupnega zneska 962,000.000 din. 3. člen Ta sredstva se izdvajajo na poseben račun pri Ljubljanski banki — združeni banki in se lahko uporabljajo največ do višine izd voj enih sredstev. 4. člen Namen in dinamiko uporabe tako izdvojenih sredstev določa Republiški sekretariat za finance. 5. člen , Navodila v zvezi z izvajanjem tega odloka lahko izda Republiški komite za mednarodno sodelovanje. 6. člen Ta odlpk začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 430-01/83-21 Ljubljana, dne 7. januarja 1983. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. (>. Na podlagi tretjega odstavka 19. člena zakona o davkih občanov'(Uradni list SRS, št. 44/82) izdaja Republiška ‘ uprava za družbene prihodke PRAVILNIK o spremembi pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in intelektualnih storitev 1, člen V 1. in 2. točki’ prvega odstavka 6. člena pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in iz intelektualnih storitev (Uradni list SRS, št.. 40/70, iO/72, 1/75, 2/77, 23/77, 38/79 in 37/81) se znesek »800.000 din« nadomesti z zneskom »1,200.000 din«. 2. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 401-2/81 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 7. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka tn stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82) I.A. V tabeli 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka se: — pri vseh občinhh se vnese stopnja 0,40 — posebni republiški davek iz osebnega dohodka delavcev ° zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve; — stopnje v stolpcu 17 (zbirne stopnje davkov in Prispevkov po stalnem prebivališču delavca) in stopnje v stolpcu 18 (skupaj davki in prispevki) pri po- sameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi stopnjami: Zbirne stopnje davkov m prispev- ~aP* Občina kov po stalnem prebivališču delavca Skupaj davki in prispevki 1 2 17 18 1. Ajdovščina 13,697 30,267 2. Brežice 12,63 29,05 3. Celje 13,16 30,33 4. Cerknica 12.637 28,957 ■ 5. Črnomelj 13,80 30,28 6. Domžale 11,98 28,95 7. Dravograd 12.11 29,23 8. Gornja Radgona 13,26 29,62 9. Grosuplje 12,50 29,06 10. Hrastnik 12.837 29,557 11. Idrija 14,73 31,55 12. Ilirska Bistrica 12.62 29,27 13. Izola 12,67 29,22 14. Jesenice 11,83 28 20 15. Kamnik 12,637 29.547 16. Kočevje 12.361 30,191 17. Koper 13,62 30,18 18. Kranj 12,73 •28 98 19. Krško 13,18 30 34 20. Laško 12,60 29.35 21. Lenart 13,74 29,75 22. Lendava 11,87 28.34 23. Litija 12,20 28,70 24. Ljubljana Bežigrad 12,69 29,27 25. Ljubljana Center 12,69 29,27 26. Ljubljana Moste-Polje 12,69 29,27 27. Ljubljana Šiška 12,69 29,27 28. Ljubljana Vič-Rudnik 12.69 29,27 29. Ljutomer 13,37 29,48 30. Logatec 12,60 29,72 31. Maribor 12.247 ' 28,397 32. Metlika 12,53 29,75 33. Mozirje 12,24 29 21 34. Murska Sobota 12,677 29,197 35. Nova Gorica 13,13 29,69 36. Novo mesto 13.42 31,17 37. Ormož 12,05 28.51 38. Piran 12,72 29,28 39. Postojna 12,727 29,217 40. Ptuj 12,026 28.396 41. Radlje ob Dravi 12,507 28,937 42. Radovljica 12.17 28,41 43. Ravne na Koroškem 12,157 29,137 44. Ribnica 11,91 28,51 45. Sevnica 13.347 29,717 46. Sežana 13.30 29,87 47. Slovenj Gradec 12,69 29,43 48. Slovenska Bistrica 12,437 29,127 49. Slovenske Konjice 12,87 30,13 50. Šentjur 14,477 31,847 51. Škofja Loka 15,698 ' 31,968 52. Šmarje 11.977 28,497 53. Tolmin 13.89 29,34 54. Trbovlje 12,783 29.478 55. Trebnje 14.67 31,24 56. Tržič 11.69 28.01 57. Velenje 11,39 28.36 58. Vrhnika 12.42 29,42 59. Zagorje 11.80 28,92 60. Žalec 12,517 28,777 B. V tabeli 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe: 1. Pri zaporedni številki 19 občina Krško’se: — v stolpcu 12 stopnja 0,93 nadomesti s stopnjo 0,39; — v stolpcu 17 stopnja 13,32 nadomesti s stopnjo 13,18; — v stolpcu 18 stopnja 30,98 nadomesti s stopnjo 30,84; 2. Pri zaporedni številki 56 občina Tržič se: — v stolpcu 13 stopnja 0,43 nadomesti s stopnjo 0,48; — v stolpcu 17 stopnja 11,24 nadomesti s stopnjo 11,69; — v stolpcu 18 stopnja 27,56 nadomesti s stopnjo 28,01. II. Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15 dni po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-15/82 Ljubljana, dne 6. januarja 1983. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r. 8. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in nji-Hbvih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, 67/82 in 71/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82) se stopnje v tabelah točke 2 v stolpcih pod zaporedno številko 3 (zbirna stopnja) pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi stopnjami: Z|tp' Občina Zbirna stopnja 1 2 3 1. Ajdovščina 13,697 2. Brežice 12,63 3. Celje 13,16 4. Cerknica 12,637 5. Črnomelj 13,80 6. Domžale 11,98 1. Dravograd 12,11 8. Gornja Radgona 13,26 9. Grosuplje 12,50 10. Hrastnik 12,837 11. Idrija 14,73 12. Ilirška Bistrica 12,62 13. Izola 12,67 14. Jesenice 11,83 i a 3 15. Kamnik 12,637 16. Kočevje 12,361 17. Koper 13,62 18. Kranj 12,73 19. Krško 13,18 20. Laško 12,60 21. Lenart 13,74 22. Lendava 11,87 23. Litija 12,20 24. Ljubljana Bežigrad 12,69 25. Ljubljana Center 12,69 26. Ljubljana Moste-FoJje 12,69 27. Ljubljana Šiška 12,69 28. Ljubljana Vič-Rudnik 12,69 29. Ljutomer 13,37 30. Logatec 12,60 32. Metlika 12,53 33. Mozirje 12,24 34. Murska Sobota 12,677 35. Nova Gorica 13,13 36. Novo mesto 13,42 37. Ormož 12,05 38. Piran 12,72 39. Postojna 12,727 40. Ptuj 12,026 41. Radlje ob Dravi 12,507 42. Radovljica 12,17 43. Ravne na Koroškem 12,157 44. Ribnica 11,91 45. Sevnica 13,347 46. Sežana 13,30 47. Slovenj Gradec 12,69 48. Slovenska Bistrica 12,437 49. Slovenske Konjice 12,87 50. Šentjur • 14,477 51. Škofja Loka 15,698 52. Šmarje 11,977 53. Tolmin 13,89 54. Trbovlje 12,788 55. Trebnje 14,67 56. Tržič 11,69 57. Velenje 11,39 58. Vrhnika 12,42 59. Zagorje 11,80 60. Žalec 12,517 61. Maribor Pesnica 12,247 62. Maribor Pobrežje 12,247 "63. Maribor Rotovž 12,247 64. Maribor Ruše 12,247 65. Maribor Tabor 12,247 66. Maribor Tezno 12,247 St. 420-15/82 Ljubljana, dne 6. januarja 1983. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r. 9. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti prvega odstavka 171. člena zakona o delovnih razmerjih na seji dne 28. 12. 1982 sklenilo: Ustavi se postopek za oceno ustavnosti določbe prvega odstavka 171. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77 in 30/78). Obrazložitev Ustavno sodišče je s sklepom št. U139/81 z dne 1. 10. 1981 sprejelo pobudo občanke in začelo postopek za oceno ustavnosti določbe prvega odstavka 171. člena zakona o delovnih razmerjih. Postopek za ugotovitev ustavnosti navedene zakonske določbe je s predlogom z dne 1. 3. 1982 začelo tudi Sodišče združenega dela SR Slovenije. Ustavno sodišče je prejelo pobudo občanke z dne 21. 10. 1982, s katero predlaga, da naj ustavno sodišče ugotovi, da v izreku te odločbe navedena določba zakona ni bila v skladu z ustavo. Ustavno sodišče je navedene zadeve združilo in obravnavalo skupno. Zakon o delovnih razmerjih je v prvem odstavku 171. člena določal, da delavcu, ki izpolni pogoje za polno osebno pokojnino po zakonu o pokojninskem ih invalidskem zavarovanju, delovno razmerje preneha, razen če pristojni organ temeljne organizacije ugotoVi, da sta temeljna organizacija in delavec soglasna, da delavec nadaljuje delovno razmerje. Delavec je izpolnil pogoje za polno osebno pokojnino po zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 35/72 — tretji odstavek 9. člena), ko je dopolnil pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35, let (ženska) ne glede na starost. Kadar .bilo ..soglasja ‘o nadaljevanju delovnega razmerja med delavcem, ki je izpolnil pogoj za polno osebno pokojnino in je želel nadaljevati z delom, in med temeljno organizacijo je delavcu delovno razmerje prenehalo proti njegovi volji. V takem primeru je ženski prenehalo delovno razmerje proti njeni volji 5 let prej_ kot meškemu^ ker ženska^ižpolni pogoj za polno osebno pokojnino 5 let prej kot moški. Skupščina Socialistične republike Slovenije sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona 5 delovnih razmerjih (Uradni list SRS.^Jt. 27/82), ki je pričel veljati 31. 7. 1982. Ta v 47. členu določa, da se za 171. členom zakona o delovnih razmerjih doda f nov 171. a člen. po katerem je . delayki, če to želi, glede prenehanja delovnega razmerja šteje izpolnitev pogojev za polno osebno pokojnino Tako kot delavcu. Z navedeno dopolnitvijo zakona" o delovnih razmerjih je" odpadel razlog, zaradi katerega je bil I začet postopek za oceno ustavnosti, zato je ustavno sodišče odločilo tako, kot je razvidno iz izreka sklepa. > Ustavno sodišče je tudi sklenilo na podlagi 422. člena ustave, da na pobudo občanke ne bo odločalo o tem, ali je bila zakonska ureditev po prvem odstavku 171. člena zakona o delovnih razmerjih v neskladju z ustavo. Pri tem je upoštevalo, da bi izdaja take odločbe, ki bi posegala v pravna razmerja, izvršena pred spremembami in dopolnitvami zakona 0 delovnih razmerjih, lahko imela težje posledice za Pravno varnost medsebojnih odnosov delavcev v združenem delu. Povzročila bi lahko spremembo konkretnih odločb o delovnih razmerjih, ki. so jih tedaj sprejeli samoupravni organi v organizacijah združenega dela v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti, z vsemi možnimi pravnimi in materialnimi posledicami. St. Ul 39/81-16 Ljubljana, dne 28. decembra 1982. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Ježe Pavličič L z. 10. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno zakonitosti odloka Skupščine občine Brežice po javni obravnavi dne 27. decembra 1982 odločilo: Odlok Skupščine občine Brežice o pooblastitvi Posavskega veterinarskega zavoda Brežice za opravljanje veterinarsko-sanitarnih pregledov iz 22. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 31/81) se razveljavi Obrazložitev 1) Postopek za oceno zakonitosti v izreku navedenega odloka je ustavno sodišče začelo na pobudo magistra Miroslava Mikelna in Borisa Starihe. V navedenem odloku je Skupščina občine pooblastila Posavski veterinarski zavod Brežice za opravljanje nekaterih zadev inšpekcijskega nadzora, Iti se nanašajo na veterinarsko-sanitarne preglede pri nakladanju in prekladanju za izvoz namenjenih živali. Pobudnika sta menila, da ureditev v navedenem odloku rti v skladu 'z zakonom o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78 — 22. člen), ki izrecno določa, da takšne veterinarsko-sanitarne preglede opravlja občinski organ veterinarske inSpekcije. V skladu tudi ni z zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 — 62. člen), ker opravljanje omenjenih veterinarsko-sanitarnih pregledov ni združljivo s položajem, ki ga ima Posavski veterinarski zavod, ki je veterinarska organizacija združenega dela. 2) Inšpekcijsko nadzorstvo spada po določbah zakona o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78) med funkcije upravnih organov. Po 62. členu republiškega zakona o sistemu državne uprave zadeve inšpekcijskega nadzorstva opravljajo pristojni republiški in občinski upravni organi. Posamezna strokovna dela inšpekcijskega nadzorstva se lahko le z zakonom ali odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, poverijo specializirani organizaciji združenega dela ali strokovni službi druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti, če jih zaradi tehničnih in drugih možnosti' ni mogoče opravljati v upravnem organu in če opravljanje teh del ni nezdružljivo s položajem teh organizacij oziroma skupnosti. Navedena zakonska določba vsebuje načelo, da se ob teh pogojih s posebnim zakonom lahko pooblasti občinska skupščina, da ona z odlokom poveri opravljanje določenih strokovnih del inšpekcijskega nadzorstva (izvedensko delo, preskusi in podobno) specializirani delovni organizaciji ali strokovni službi. Iz tega sledi, da sama določba 62. ®ena navedenega zakona ne more biti neposredna zakonska podlaga, da se posamezna strokovna dela inšpekcijskega nadzora poverijo specializiranim delovnim organizacijam. Zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi« ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) določa, da je za pošiljke živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih odpadkov in semena za umetno osemenjevanje kopitarjev in parklarjev, ki so namenjene izvozu oziroma se uvažajo, pri nakladanju, prekladanju in razkladanju obvezen veterinarsko-sani-tami pregled. Po 22. členu republiškega zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi ta obvezni vete-rinarsko-sanitarni pregled opravi občinski organ veterinarske inšpekcije — torej občinski upravni organ. Ta zakon torej ne pooblašča občinske skupščine, da bi s svojim odlokom opravljanje veterinarsko-sani-tarnih pregledov izvoznih pošiljk živali lahko poverila veterinarski delovni organizaciji. Ustavno sodišče je zato na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in na podlagi prvega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe. To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mira Bešter, Tone Bole, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, dr. Majda Strobl in Bojan Škrk. St. Ul 4/82-17 Ljubljana, dne 27, decembra 1982. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič I. r. 1L Na podlagi 147. in 314. ustave SR Slovenije in v skladu s kongresnimi usmeritvami ZKJ, s sklepi Predsedstva SFRJ z dne 12. 7. 1978 in Predsedstva SR Slovenije z dne 2. 2. 1979 o znanstvenem, tehničnem, prosvetnem in kulturnem sodelovanju s tujino sklenejo Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, Gospodarska zbornica Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Radio-televizija Ljubljana, Skupnost slovenskih občin in Zavod SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) DRUŽBENI DOGOVOR o znanstvenem, tehničnem, prosvetnem in kulturnem sodelovanju s tujino I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Izhajajoč iz ustavnih pristojnosti SR Slovenije na področju mednarodne dejavnosti sklepamo udeleženci družbeni dogovor o znanstvenem, tehničnem, prosvetnem in kulturnem sodelovanju s tujino (v nadaljnjem besedilu: dogovor) z namenom, da v skladu s svojimi pravicami in odgovornostmi oblikujemo stališča in sprejemamo ukrepe v zvezi z načrtovanjem, uresničevanjem, spremljanjem in ocenjevanjem mednarodnega znanstvenega, tehničnega, prosvetnega in kulturnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: mednarodno sodelovanje) ter s tem prispevamo k izboljšanju pogojev in k družbeni organiziranosti ter k nadaljnjemu razvijanju tega sodelovanja. 2. člen Nosilci mednarodnega sodelovanja so delovni ljudje in občani združeni v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter krajevnih skupnostih. Nosilci mednarodnega sodelovanja so tudi organi in organizacije družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, druge organizacije in skupnosti ter občani — posamezniki, ki uresničujejo mednarodno sodelovanje iz členov 5, 6, 7 in 8 tega dogovora. Nosilci mednarodnega sodelovanja so tudi organizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega člena v ustanavljanju. 3. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo pri mednarodnem znanstvenem, tehničnem, prosvetnem in kulturnem sodelovanju, ki ga uresničujemo, uveljavljali usmeritve in določbe tega dogovora. Udeleženci si bomo v skladu s svojimi pristojnostmi prizadevali, da bodo usmeritve in določbe iz tega dogovora uresničevali tudi drugi nosilci mednarodnega sodelovanja na teh področjih, ki niso ude-ležengi tega dogovora. 4. člen Ta dogovor se nanaša na mednarodno sodelovanje SR Slovenije z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. 5. člen Znanstveno sodelovanje obsega stike na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti, in sicer izmenjavo znanstvenih delavcev, udeležbo na mednarodnih znanstvenih sestankih v SFR Jugoslaviji in v tujini, delo pri znanstveno-raziskovalnih projektih, članstvo in delovanje v mednarodnih znanstvenih organizacijah, izmenjavo znanstvenih informacij, publikacij in rezultatov znanstvenih raziskav, objave teh v tujem tisku in pri tujih založbah in druge stike med znanstvenimi delavci, znanstveno-raziskovalnimi' organizacijami in nosilci sodelovanja. 6. člen Tehnično sodelovanje obsega stike pri reševanju tehnično-tehnoloških problemov, in sicer izmenjavo strokovnjakov, organizacijo in udeležbo na seminarjih, tečajih in drugo usposabljanje kadrov, udeležbo na mednarodnih sestankih v SFR Jugoslaviji in v tujini, izmenjavo tehničnih informacij in dokumentacije, izmenjavo vzorcev, izdelavo predinvesticijskih študij in projektov, tehnično pdmoč ter druge stike nosilcev sodelovanja v zyezi s pridobivanjem znanja ter razvijanjem tehničtlo-tehn 1r.mey Določbe iz prvega, odstavka - r.r 'e ' "ajo na poslovno-tehnično sodelovanje, ki ga ureja družbeni dogovor o usmerjanju vlaganj sredstev tujih oseb v domače organizacije združenega dela, o usmerjanju dolgoročne proizvodne kooperacije, poslovno-tehnič-nega sodelovanja s tujino ter o odstopanju in pridobivanju materialnih pravic na tehnologiji (Uradni list SRS, št. 12/79). Udeleženci se obvezujemo, da bomo ne glede na drugi odstavek tega člena pri tehničnem sodelovanju težili k povezovanju tega sodelovanja s poslovno-tehničnim sodelovanjem, ki ga ureja navedeni družbeni dogovor. 7. člen Prosvetno sodelovanje obsega stike na področju Vzgoje in izobraževanja, in sicer izmenjavo strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja, prosvetnih delavcev in visokošolskih učiteljev, izmenjavo skupin učencev in študentov, redni in podiplomski študij ter specializacije naših državljanov v tujini in tujih državljanov v SR Sloveniji, udeležbo na seminarjih in tečajih, izmenjavo lektorjev, udeležbo na mednarodnih sestankih v 'SFR Jugoslaviji in v tujini, članstvo in delovanje \r mednarodnih izobraževalnih organizacijah, priznavanje enakovrednosti spričeval in diplom, sodelovanje pri analizi učbenikov zemljepisa in zgodovine ter pri pripravi učne tehnologije in učbenikov, izmenjavo informacij in publikacij, sodelovanje vzgojnoizobraževalnih organizacij in druge stike med nosilci sodelovanja. 8. člen Kulturno sodelovanje obsega stike na področju glasbene, gledališke, baletne in likovne umetnosti, filma, književnosti, prevajanja in založništva ter varstva kulturne dediščine, arhivov, muzealstva ter knjižničarstva, in sicer izmenjavo umetnikov, kulturnih delavcev, umetniških ansamblov ter programov za predvajanje na radiu in televiziji, udeležbo na mednarodnih prireditvah v SFR Jugoslaviji in v tujini, organizacijo in izmenjavo razstav in drugih kulturnih in umetniških prireditev, članstvo in delovanje v mednarodnih organizacijah s področja umetnosti In kulture, sodelovanje pri projektih, prevajanje in objavl janje literarnih del ter druge stike m'd kulturnimi delavci, organizacijami s področja kulture in drugimi nosilci sodelovanja. To sodelovanje obsega •tike poklicnih in ljubiteljskih ansamblov, skupin, posameznikov in drugih izvajalcev kultumoumetni-ških programov. 9. člen Mednarodno sodelovanje se uresničuje na osnovi: — pogodb, programov in drugih dogovorov o sodelovanju s tujimi partnerji; — dogovorov in programov sodelovanja občin in mest ter SR Slovenije v regionalnem in drugem mednarodnem sodelovanju; — meddržavnih sporazumov, programov, protokolov in drugih dokumentov, ki jih SFR Jugoslavija sklepa z drugimi državami; — sporazumov, programov, pogodb in drugih dokumentov o sodelovanju z mednarodnimi organizacijami. n. IZHODIŠČA IN CILJI DOGOVORA 10. člen Udeleženci se obvezujemo, da bomo svoje pro-rame mednarodnega sodelovanja oblikovali v skladu z zunanjo politiko in celotnim mednarodnim sodelovanjem SFR Jugoslavije in ŠR Slovenije ter da bomo to politiko konkretizirali tako glede področij dejavnosti kot regionalne usmerjenosti. 11. člen Udeleženci ugotavljamo: — da je mednarodno sodelovanje sestavina dejavnosti in razvoja združenega dela. da odpira in utrjuje gospodarske stike s tujino ter da omogoča višjo tehnično-tehnološko raven gospodarstva in družbenih dejavnosti, uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela na enakopravnih osnovah in pospeševanje izvoza znanja, tehnologije, drugih dosežkov lastne ustvarjalnosti ter blaga in storitev; — da je mednarodno sodelovanje na teh področjih eden od pogojev za hitrejši in uspešnejši družbenoekonomski razvoj SR Slovenije in SFR Jugoslavije, da se ob njem merita in preverjata lastna ustvarjalnost in usposobljenost za večjo mednarodno konkurenčnost in da sodelovanje pri reševanju razvojnih problemov drugih držav, predvsem držav v razvoju, v skladu z načeli in usmeritvami nove mednarodne ekonomske ureditve, ustvarja in širi možnosti za enakopravno sodelovanje in samostojnejši razvoj vsake države; — da stopnja razvitosti in učinkovitosti mednarodnega sodelovanja prispeva k medsebojnemu spoznavanju in večjemu razumevanju med narodi ter k utrjevanju miru v svetu in vpliva na mednarodni položaj SFR Jugoslavije, na uresničevanje obveznosti, Vfi jih SFR Jugoslavija sprejme v gibanju neuvrščenih, s konvencijami v mednarodnih organizacijah, predvsem tistih iz sistema OZN, in z dvostranskimi sporazumi in programi z drugimi državami, kakor tudi na uresničevanje pravic naših narodnostnih skupnosti v sosednjih državah ter italijanske in madžarske narodnostne skupnosti v SR Sloveniji, na povezovanje z delavci na začasnem delu v tujini in z izseljenci. 12. člen Udeleženci ugotavljamo, da so prednostna področja mednarodnega sodelovanja tista področja gospodarstva in družbenih dejavnosti ter stikov s tujino, ki jih kot takšna opredeljujejo srednjeročni družbeni plani SR Slovenije, vsakoletne resolucije Skupščine SR Slovenije o izvajanju družbenega plana, resolucija Skupščine SR Slovenije o ekonomskih stikih SR Slovenije z državami v razvoju (Uradni list SRS, št 8/75) in sklepi Skupščine SR Slovenije ob obravnavi »Nalog SR Slovenije pri oblikovanju in uresničevanju ciljev zunanje politike in mednarodnega sodelovanja SFRJ« (julij 1980). 13. člen Udeleženci bomo pri mednarodnem sodelovanju upoštevali naslednja načela in prednostne usmeritve: 1. razvijanje mednarodnega sodelovanja na tistih področjih v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih, ki najbolj prispevajo k razširitvi gospodarskih stikov s tujino, predvsem k izvozu blaga in storitev, k razvoju višjih oblik gospodarskega sodelovanja s tujino ter k enakopravnemu vključevanju združenega dela v mednarodno delitev dela; 2. razvijanje mednarodnega sodelovanja z vsemi državami, predvsem s sosednjimi državami in posameznimi regijami teh držav in z državami v razvoju ter s slovensko narodnostno skupnostjo v drugih dr- žavah, nadalje z našimi delavci na začasnem delu v tujini in našimi izseljenci in razvijanje mednarodnega sodelovanja v korist italijanske in madžarske narodnosti pri nas; 3. razvijanje .mednarodnega sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, posebno s specializiranimi agencijami OZN, in povezovanje tega sodelovanja z dvostranskimi stiki; 4. pridobivanje z mednarodnim sodelovanjem tistega tujega znanja in tuje tehnologije, s katero v S FR Jugoslaviji ne razpolagamo in je neobhocfna za razvoj domačega znanja, inovacij in tehnologije in za reševanje razvojnih problemov; 5. posredovanje v tujino tistega znanja in tehnologije, ki prispeva k uveljavljanju enakopravnega sodelovanja SFR Jugoslavije v mednarodni delitvi dela, k razvoju znanosti in razreševanju razvojnih problemov v svetu, posebej v državah v razvoju, na podlagi vzajemnih ekonomskih interesov ter v skladu z načeli nove mednarodne ekonomske ureditve; 6. predstavitev slovenske kulturne dediščine in naše sodobne umetnosti in kulture v svetu in tuje pri nas in sicer tako, da ima prednost sodelovanje in povezovanje z naprednimi kulturnimi tokovi v svetu, da "majo prednost tiste oblike sodelovanja, ki dajejo traj-*—»je učinke ter da se v sodelovanje vključuje najbolj živi in kakovostni del kulturne in umetniške ustvarjalnosti; 7. širjenje spoznanj v svetu o slovenskem jeziku in slovenskem narodu, o družbenopolitičnem, gospodarskem, zgodovinskem in znanstveno-tehnološkem, kulturnem in drugem razvoju SR Slovenije in SFR Jugoslavije. 14. člen Udeleženci dogovora bomo za nadaljnjo pospešitev mednarodnega sodelovanja in zagotavljanje pogojev za to sodelovanje uresničevali naslednji* cilje in naloge: 1. nadaljnje podružbljanje mednarodnega sodelovanja, krepitev odgovornosti nosilcev sodelovanja in usklajevanje sodelovanja v SR Sloveniji in v SFR Jugoslaviji; 2. načrtovanje mednarodnega sodelovanja v družbenih planih, planih samoupravnih interesnih skupnosti, v razvojnih programih, meddržavnih programih sodelovanja in drugih planskih dokumentih; dolgoročno načrtovanje mednarodnega sodelovanja v skladu s predvideno strategijo tehnološkega- razvoja; 3. financiranje mednarodnega sodelovanja kot redne dejavnosti nosilcev sodelovanja, z združevanjem sredstev za skupne programe v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji in z uporabo sredstev drugih držav in mednarodnih organizacij; 4. smotrnejšo in učinkovitejšo družbeno organiziranost mednarodnega sodelovanja pri odločanju o mednarodnem sodelovanju in pri njegovem usklajevanju doma in v tujini ter pri zagotavljanju pogojev za to; 5. v skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20/79) izobraževanje in vsestransko usposabljanje kadrov za mednarodno sodelovanje in širšo uporabo njihovih izkušenj, ki so si jih pridobili v mednarodnih stikih; 6. vzpostavitev in delovanje informacijskega sistema za mednarodno sodelovanje, in sicer za organizirano in kakovostno obveščanje in povezovanje no- silcev sodelovanja med seboj, v občini, SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji ter s tujino; 7. v okviru informacijskega sistema vzpostavitev in uporabo evidenc o uresničevanju sodelovanja in zbirke podatkov o sodelovanju v SR Sloveniji na osnovi zakona, drugih predpisov in samoupravnega dogovarjanja; 8. sistematično in celovito spremljanje mecčia-rodnega sodelovanja, poročanje o njegovem uresničevanju in problemih in informiranje v sredstvih javnega obveščanja in na druge načine ter ocenjevanje sodelovanja na posameznih področjih dejavnosti pri nosilcih sodelovanja, v občinah, v posebnih družbenopolitičnih skupnostih ter v SR Sloveniji; 9. oblikovanje ponudbe mednarodnega sodelovanja pri nosilcih sodelovanja, v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji; 10. dosledno uveljavljanje načel družbene samozaščite in odgovornosti nosilcev sodelovanja s sprejemanjem ustreznih samozaščitnih ukrepov, z vključevanjem tega vidika mednarodnega sodelovanja v samoupravne splošne in druge akte, z evidenco mednarodnega sodelovanja, z ustreznimi družbenimi in strokovnimi pripravami kandidatov na odhod v tujino in na stike s tujimi državljani v SR Sloveniji, z zaščito podatkov, ki so pomembni za gospodarstvo, obrambo in varnost SFR Jugoslavije, z aktivnim odnosom do okolja in posredovanjem relevantnih zapažanj, s povratnim informiranjem, s preprečevanjem možnosti zlorabe mednarodnega sodelovanja za sovražno in propagandno dejavnost proti SFR Jugoslaviji in njeni samoupravni socialistični ureditvi in s sodelovanjem na vseh ravneh v SR Sloveniji, v SFR Jugoslaviji in z diplomatsko-konzularnimi ter drugimi predstavništvi v tujini. 15. člen Udeleženci bomo pri financiranju mednarodnega sodelovanja uveljavljali naslednja izhodišča: — ovrednoteni programi mednarodnega sodelovanja se vključujejo v plane in druge razvojne in finančne programe; — ovrednoteni programi mednarodnega sodelovanja nosilcev, ki ustvarjajo svoj prihodek pretežno s svobodno menjavo dela preko samoupravnih interesnih skupnosti, se upoštevajo pri oblikovanju cene celotnega programa njihovih storitev; — za naloge mednarodnega sodelovanja, ki so skupnega družbenega pomena ali pri katerih sodeluje več udeležencev, se finančna sredstva združujejo na osnovi samoupravnih sporazumov o temeljih planov v okviru samoupravnih interesnih skupnosti oziroma na osnovi sporazumov in dogovorov v samoupravnih asociacijah ali pri udeležencih; — za skupne nastope v tujini, pri katerih sodelujejo tudi nosilci sodelovanja iz več republik in pokrajin, se lahko združujejo finančna sredstva na osnovi medrepubliških dogovorov in sporazumov; — za naloge splošnega družbenega pomena, ki jih ne financirajo drugi nosilci sodelovanja, lahko zagotavljajo sredstva proračuni družbenopolitičnih skupnosti; — dogovorjeni programi mednarodnega sodelovanja se lahko financirajo tudi s sredstvi drugih držav in mednarodnih organizacij; — pri mednarodnem sodelovanju, ki temelji na meddržavnih sporazumih, programih in dogovorih, se upoštevajo dogovorjena finančna določila v teh dokumentih. III. DRUŽBENA ORGANIZIRANOST MEDNARODNEGA SODELOVANJA 16. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo razvijali učinkovito družbeno organiziranost predvsem pri odločanju o mednarodnem sodelovanju, pri njegovem usklajevanju doma in v tujini ter pri zagotavljanju pogojev za to z razvijanjem informacijskega sistema in usposabljanjem strokovnih služb za to sodelovanje. 17. člen Udeleženci se strinjamo, da je pri mednarodnem sodelovanju potrebno usklajevati posamične interese z interesi družbene skupnosti oziroma z interesi združenega dela v celoti. Udeleženci se zavezujemo, da bomo pri mednarodnem sodelovanju v skladu s svojimi pristojnostmi uveljavljali usklajevanje vseh nosilcev tako pri odločanju o sodelovanju, kot pri njegovem izvajanju doma in v tujini ter pri ocenjevanju njegovih rezultatov, in sicer: — mednarodno znanstveno sodelovanje bomo usklajevali v Raziskovalni skupnosti Slovenije, v pristojnih republiških upravnih organih; v SFR Jugoslaviji pa v Svetu republiških in pokrajinskih samoupravnih interesnih skupnostih za raziskovalno dejavnost, Svetu akademij znanosti in umetnosti SFR Jugoslavije ter v ustreznih zveznih organih, organizacijah in telesih; — mednarodno tehnično sodelovanje bomo usklajevali v Gospodarski zbornici Slovenije in v pristojnih republiških upravnih organih; v SFR Jugoslaviji pa v Gospodarski zbornici Jugoslavije in njenih splošnih združenjih, v Svetu republiških in pokrajinskih samoupravnih interesnih skupnosti za raziskovalno dejavnost, v medrepubliških koordinacijah ter v ustreznih zveznih organih, organizacijah in telesih; — mednarodno sodelovanje na področju vzgoje in izobraževanja bomo usklajevali v Izobraževalni skupnosti Slovenije ter v pristojnih republiških upravnih organih; v SFR Jugoslaviji pa v Skupnosti jugoslovanskih univerz, v Medrepubliškem koordinacijskem odboru za kulturno in prosvetno sodelovanje s tujino in v ustreznih zveznih organih, organizacijah in telesih; — mednarodno kulturno sodelovanje bomo usklajevali v Kulturni skupnosti Slovenije in v pristojnih republiških upravnih organih; v SFR Jugoslaviji pa v Medrepubliškem koordinacijskem odboru za kulturno in prosvetno sodelovanje s tujino in v ustreznih zveznih organih, organizacijah in telesih; — mednarodno sodelovanje bomo usklajevali tudi v drugih telesih, če se bomo udeleženci tako sporazumeli. Politiko mednarodnega sodelovanja bomo udeleženci usklajevali v organih družbenopolitičnih organizacij, v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, v Republiškem družbenem svetu za mednarodne odnose in v Skupščini SR Slovenije. 18. člen Udeleženci bomo v skladu s svojimi pravicami in odgovornostmi za usklajeno delovanje na posameznih področjih dejavnosti ali pri posamezni vrsti sodelovanja spodbujali sklepanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih dogovorov ter sporazumov. 19. člen Udeleženci ugotavljamo, da je informacijski sistem za znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje s tujino osnova za učinkovito družbeno organiziranost tega sodelovanja in da je sestavni del širšega informacijskega sistema o celotnem mednarodnem sodelovanju. Udeleženci se zavezujemo, da se bomo zavzemali za vzpostavitev in razvoj informacijskega sistema, ki bo zagotavljal tekoče podatke pomembne za odločanje, usmerjanje, usklajevanje, uresničevanje in ocenjevanje mednarodnega sodelovanja, in sicer: — z vzpostavitvijo evidenc o znanstvenem, kulturnem, prosvetnem in tehnično-tehnološkem sodelovanju s tujino na podlagi sprejetega zveznega zakona o evidenci znanstvenega, kulturnega, prosvetnega in tehničnega sodelovanja s tujino (Uradni list SFRJ, št. 69/81) in v ta namen izdelanih enotnih metodoloških navodil, ki zavezujejo vse nosilce sodelovanja, da o svojem uresničenem sodelovanju na enoten način obveščajo pristojen organ v republiki. Tovrstna evidenca bo zagotavljala podatke o pravnih osnovah, nosilcih, udeležencih, predmetih oziroma oblikah, financiranju in o regionalni razporejenosti mednarodnega sodelovanja; — z vzpostavitvijo zbirke podatkov o mednarodnem sodelovanju v SR Sloveniji in z dostopnostjo teh podatkov in dokumentacije vsem nosilcem sodelovanja in drugim zainteresiranim uporabnikom; — s pretokom informacij o možnostih, pogojih in rezultatih sodelovanja med nosilci sodelovanja, v občini, v SR Sloveniji, s federacijo, z drugimi republikami in pokrajinama ter s tujino; — z usklajevanjem informacijskega sistema za mednarodno sodelovanje z drugimi informacijskimi sistemi v občini, SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji v okviru družbenega sistema informiranja; — z zagotavljanjem ustrezne tehnične opreme za obdelavo in prenos podatkov med posameznimi informacijskimi sistemi in do posameznega uporabnika oziroma nosilca sodelovanja. 20. člen Udeleženci se strinjamo, da je delovanje usposobljenih strokovnih služb za mednarodno sodelovanje eden od pogojev za učinkovito družbeno organiziranost in za omogočanje tega sodelovanja. Udeleženci soglašamo, da dela in naloge na področju mednarodnega sodelovanja opravljajo strokovne službe pri posameznih udeležencih. Na osnovi sporazuma lahko strokovna dela in naloge za samoupravne interesne skupnosti, samoupravne asociacije, družbenopolitične organizacije in druge uporabnike opravlja Zavod SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje. Zavod SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje kot osrednja strokovna služba za mednarodno sodelovanje na osnovi zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5/80) pripravlja strokovne osnove za nosilce ter druge organe in telesa v republiki in na medrepubliški ter zvezni ravni, zagotavlja informiranje, opravlja operativne naloge ter vodi zbirno evidenco in dokumentacijo o mednarodnem sodelovanju. IV. URESNIČEVANJE DOGOVORA 21. člen Udeleženci dogovora bomo uresničevali cilje in naloge iz 13. in 14. člena d06ovora in druge obveznosti iz dogovora neposredno in v okviru skupnega odbora udeležencev. i Udeleženci bomo v šestih mesecih po podpisu tega dogovora sprejeli lastne akcijske programe in ukrepe za uresničevanje ciljev in nalog iz tega. dogovora. Za uresničevanje dogovora ustanovijo udeleženci odbor udeležencev, v katerega imenuje vsak udeleženec svojega delegata in njegovega namestnika. 22. člen Odbor udeležencev ima naslednje naloge: 1. spremlja uresničevanje ciljev in nalog iz 13. in 14. člena dogovora in drugih obveznosti iz dogovora ter sprejema o tem stališča in predlaga ukrepe; 2. obravnava aktivnosti posameznih udeležencev pri uresničevanju tega- dogovora; oblikuje o tem stališča in predloge; 3. obvešča udeležence, javnost in druge o uresničevanju tega dogovora in o problemih mednarodnega sodelovanja. 23. člen Odbor udeležencev ima predsednika in namestnika. Predsednika odbora in njegovega namestnika izvolijo za dve leti člani odbora udeležencev. Strokovna in administrativna dela za odbor opravlja Zavod SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje. 24. člen Udeleženci dogovora bodo na predlog odbora udeležencev obravnavali uresničevanje tega dogovora in sprejemali ustrezne ukrepe in to vsaj enkrat letno. V. KONČNE DOLOČBE 25 člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni delegati vseh udeležencev dogovora. 26. člen Vsak udeleženec lahko predlaga spremembe in dopolnitve tega dogovora, ki se sprejmejo po enakem postopku kot dogovor. 27. člen Ta dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01-44/199-82 Ljubljana, dne 21. decembra 1982. 4 Udeleženci: Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije — Republiška konferenca. Zveza sindikatov Slovenije — Republiški svet, Zveza socialistične mladine Slovenije — Republiška konferenca. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino. Gospodarska zbornica Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Radiotelevizija Ljubljana, Skupnost slovenskih občin ter Zavod SR Slovenije, za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje. 12. SAMOUPRAVNI SPORAZUM o zagotavljanju skupnih interesov na področju varstva in gojitve rib v SR Sloveniji ter enotne politike sladkovodnega ribištva Ta sporazum sprejemajo člani ribiških družin, združeni v Ribiški zvezi Slovenije, delavci Zavoda za ribištvo v Ljubljani ter delavci KK Hmezad — Ribogojnica Žalec, Emona — TOZD Ribarstvo — export in Agrokombinat Maribor, na podlagi 41. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76) in 21. Siena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78). S tem sprejemajo dolžnosti in pravice, kakor sledi: I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S 'tem sporazumom urejajo podpisniki sporazuma naloge iz 41. člena i zakona o sladkovodnem ribištvu in 21. člena zakona o ukrepih v živinoreji, obseg in način njihovega izvrševanja, medsebojna razmerja ter način financiranja ukrepov za vzrejo plemenskih rib, pridobivanje zadostnih količin iker, vzrejo mladic in rib, namenjenih za trg; po vsebini sporazuma vzpostavljajo načela skupnih prizadevanj pri uresničevanju varstva naravnega okolja kot izraza samoupravne družbene ureditve, kakor tudi postopek za razrešitev nesoglasij pri izvajanju tega sporazuma. 2. člen Za uresničevanje nalog tega sporazuma sklepajo podpisniki dogovore o združevanju dela in sredstev, kolikor ta sporazum ne določa drugače. 3. člen Za reševanje morebitnih sporov iz tega sporazuma se ustanovi stalna arbitraža. Sestava, način določanja senata, sedež, pristojnost in drugo bo določal ustanovitveni akt, ki ga bodo podpisniki' sprejeli v 3 mesecih po podpisu tega sporazuma. II. IZVAJANJE VARSTVA IN GOJITEV AVTOHTONIH VRST RIB 4. člen Podpisniki tega sporazuma ugotavljajo, da varstvo in gojitev avtohtonih vrst rib v dosedanji praksi ni zadovoljivo urejeno in orgamzirano; zato ne more obvarovati rib in njihovega življenjsko nujnega okolja pred istrebljanjem, s tem pa tudi pred spreminjanjem posameznih vodotokov v kanale industrijskih odplak. Ob teh ugotovitvah štejejo podpisniki tega sporazuma za potrebno, da vsak na svojem področju delovanja Zagotovi: — strokovno določitev gojitvene (proizvodne) sposobnosti vseh voda po vrstah vodnega življa, zlasti avtohtonih vrst rib; — v vseh vodah (tekočih in stoječih) optimalno proizvodnjo vodnega življa, zlasti avtohtonih vrst rib; — povečanje vodnih površin, kjer je to tehnološko mogoče, v njih pa organizirati' gojitev predvsem avtohtonih vrst rib; — strokovno selekcijo plemenskih ribjih jat, skladno z določili 21. do 23. člena zakona o ukrepih v živinoreji; — stalno kontrolo proizvodnosti plemenskih ribjih jat ter evidenco pridobivanja iker, mladic in rib, namenjenih za trg; — vso potrebno pomoč in sodelovanje s komisijami za ocenjevanje in odbiro plemenskih ribjih jat (13. člen zakona o ukrepih v živinoreji); — omejitev ali prepoved lova posameznih avtohtonih vrst rib ali drugega vodnega življa, kadar se podpisniki o tem sporazumejo na podlagi strokovno utemeljenih predlogov, če je to potrebno za njih obstoj In napredek, skladno z 11. členom zakona o sladkovodnem ribištvu; — ukrepe za zatiranje in preprečevanje plodno-stnih motenj pri plemenskih ribjih jatah; — uporabo podatkov ribiškega katastra pri sprejemanju programov oziroma nbišku-goj it v enih načrtov; — izvajanje drugih posebej dogovorjenih varstvenih in gojitvenih ukrepov. III. IZVAJANJE RIBISKO-GOJITVENIH NAČRTOV GLEDE VLAGANJA V RIBOLOVNE VODE 5. Člen Podpisniki tega sporazuma ugotavljajo, da le redki do sedaj sprejeti ribiško-gojitveni načrti v celoti ustrezajo zahtevam 25. člena zakona o sladkovodnem ribištvu, zlasti pri določanju strukture staleža rib v ravnovesju z drugim živalstvom v ribjih vodah in je zato potrebno: — že sprejete riblško-gojitvene načrte ustrezno dopolniti, in — pospešiti sprejem ribiško-gojitvenih načrtov v ribiških organizacijah, ki j;h še niso sprejele. Podpisniki so si edini, da je v ta namen ribiškim organizacijam nujno potrebna pomoč strokovne službe Zavoda za rib ivo v Ljubljani, ker bo potrebna stalna pomoč te siužbe ribiškim organizacijam, tako pri sprejemanju novih ribiško-gojitvenih načrtov, kakor tudi pri izvajanju le-teh pa tudi zaradi drugih znanstveno-raziš kovalnih in strokovnih del, določenih v II. poglavju tega sporazuma. Zavod za ribištvo v Ljubljani bo po svoji ' strokovni službi pregledal že sprejete ribiško-gojitvene načrte in ugotovljene pomanjkljivosti pomagal odpraviti oziroma ribiškim organizacijam, ki načrtov še niso sprejele, le-te pomagal sestaviti najkasneje do konca leta 1979. 6 člen Podpisniki tega sporazuma ugotavljajo, da je izvajanje ribiško-gojitvenih načrtov v veliki meri odvisno od strokovne izobrazbe neposredno odgovornih ljudi, to je ribogojcev in gospodarjev ribiških družin, kakor tudi drugih oseb, ki odločajo o gospodarjenju z vodami; strokovna raven le-teh pa vse bolj zaostaja glede na vse obširnejše naloge, ki jih ribiškim organizacijam nalagajo zakoniti predpisi. Posledica tekega stanja je tudi dejstvo, da se je v nekaterih ribiških organizacijah športna aktivnost močneje razvila od ribogojno-gospodarske, kar lahko v bodočnosti zaviralno vplivala tudi na samo športno aktivnost. Večja strokovna razgledanost teh oseb. kakor tudi' ribiških čuvajev in vseh drugih za ribištvo vnetih oseb, pa lahko pomembno vpliva tudi na pravočasno in pravilno ukrepanje za čuvanje čistoče voda, kar je splošni družbeni interes, še posebno pomemben s stališča nalog družbene samozaščite in e^ošne ljudske obrambe. Iz teh razlogov se podpisniki dogovorijo: 1. Zaradi usmerjanja ribogojstva v Sloveniji na enotnih strokovnih temeljih in uvajanja strokovnih dosežkov je treba izdelati dolgoročni program razvoja slovenskega sladkovodnega ribištva, v roku 1 leta po uveljavitvi tega sporazuma. Osnutek programa pripravi komisija, ki jo sestavlja po 1 predstavnik vsakega podpisnika tega sporazuma, kot predsednik pa jo vodi m sklicuje predstavnik Ribiške zveže Slovenije. Zato podpisniki tega sporazuma sporoče imena svojih predstavnikov Ribiški zvezi Slovenije v 15 dneh po podpisu tega sporazuma. Komisija mora pričeti z delom v 30 dneh po uveljavitvi sporazuma. Predloženi program je sprejet, ko ga obravnavajo in potrdijo naj višji samoupravni organi vsakega podpisnika tega sporazuma. Program mora predvideti tudi dinamiko izvrševanja (letne programe), nosilce nalog, število potrebnih strokovnjakov po profilih (biologi, mikrobiologi, genetiki, ekologi itd'.), potrebna sredstva za izvršitev, njih vire, razporeditev itd. 2. V času do sprejetja programa iz prejšnje točke je potrebno že v zimskih .mesecih 1979/1980 organizirati tečaje posebej za ribogojce in gospodarje ribiških družin ter posebej za ribiške čuvaje. Program teh tečajev in potrebne strokovne materiale pripravi Zavod za ribištvo v Ljubljani v sodelovanju z Ribiško zvezo Slovenije. Oba podpisnika se posebej dogovorita o načinu izvedbe tečajev (o kraju, razpisu, predavateljih, stroških itd.). Stroški za te tečaje bremenijo ribiške organizacije, glede na število oseb, ki jih pošljejo na tečaj. 3. Po pooblastilu podpisnikov pripravi Zavod za ribištvo v Ljubljani seznam strokovnjakov v SR Sloveniji, ki bi se v imenu podpisnikov takega sporazuma na povabilo ribiških družin v bodoče udeleževali sestankov odgovdrnih organov upravljanja v ribiških organizacijah in jim pomagali pri sprejemanju pravilnih odločitev glede strokovnih vprašanj, zlasti glede vlaganja v ribolovne vode in čuvanja čistoče voda. V ta namen bo Zavod za ribištvo v Ljubljani pravočasno poslal seznam strokovnjakov vsem ribiškim organizacijam. IV. ČUVANJE ČISTOČE VODA 7. člen Podpisniki sporazuma ugotavljajo, da so ribolovne vode v Sloveniji, zlasti največje in najpomembnejše, vse bolj ogrožene zaradi vse večje uporabe nevarnih snovi (detergenti, pesticidi, fenolne snovi itd.), premalo nadzorovanih proizvodnih procesov (galvanski procesi, uporaba drugih strupenih anorganskih snovi itd.) ter odpadnih Vod bazične kemijske industrije, metalurgije in farmacevtske industrije, vse manjše samočistilne sposobnosti vodotokov zaradi pretiranega odvzema mivke, peska, proda in kamna, neustreznih regulacijskih posegov in podobno, zlasti pa še zaradi prevladujoče potrošniške miselnosti prebivalstva ’ob šele nastajajoči ekološki zavesti, ko so postale ribolovne vode in bregovi odlagališča starega papirja, krp, starega železa oziroma druge pločevine (odsluženi avtomobili, hladilniki, pralni stroji itd.), starih . gum, stekla, raznih plastičnih predmetov in drugih odpadkov, pa tudi zaradi- drugih razlogov. Zato si bodo podpisniki sporazuma prizadevali za: — sodelovanje z vodnim; skupnostmi pri izdelavi vodnogospodarskih osnov kot podlage za izdelavo regionalnih prostorskih planov ib vodnogospodarskih razvojnih načrtov; — onemogočanje vsake naložbe, ki ne bi upoštevala zahtev po izboljšanju ekoloških razmer, zlasti v vodah; — medsebojno obveščanje in obveščanje pristojnih organov, kako organizacije združenega dela in druge organizacije, ki spuščajo onesnaženo vodo, zagotavljajo predpisano obratovanje in vzdrževanje čistilnih naprav, zlasti z obveščanjem ribiških inšpektorjev zaradi pregleda poslovnikov in obratnih dnevnikov; — medsebojno pomoč pri ukrepih za nadzorovanje kemične, fizikalne, biološke ali bakteriološke sestave vode, ki naj bo praviloma brezplačna; — medsebojno pomoč in obveščanje pri izvajanju stalne kontrole glede spravljanja in pretakanja tekočih škodljivih snovi (nafta, njeni derivati itd.), pranja motornih vozil v vodah in. ob njih, odlaganja in spuščanja bdkopnih in odpadnih materialov, ureditve gnojišč in ob podobnih nevarnih posegih; — dosledno nadzorovanje izvrševanja obveznosti lastnikov oziroma uporabnikov pribrežnih zemljišč za čiščenje potokov in jarkov; — razmeram primeren odvzem mivke, peska, proda in kamna; — tesnejše sodelovanje z rečno nadzorno službo, vodno gospodarsko inšpekcijo, organi milice in drugimi organi, katerih pristojnosti lahko pripomorejo k izboljšanju razmer. 8. člen Podpisniki sporazuma, ki izdajajo dovolilnice za športni ribolov, bodo pri sprejemanju splošnih samoupravnih aktov upoštevali pogoj, da nihče ne more dobiti ribolovne dovolilnice ali biti član ribiške družine, če namenoma ah iz malomarnosti onesnažuje vodo. 9. Sen Glede na širši družbeni pomen čistih voda in od njih odvisnega napredka sladkovodnega ribištva, kar vse je še posebnega pomena v vojnih razmerah, so podpisniki sporazuma ■ enotnega mnenja, da je o teh vprašanjih potreben širši družbeni dogovor z vsemi subjekti, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj (gospodarska zbornica, delovne organizacije komunalnih dejavnosti, ustrezne samoupravne interesne skupnosti itd.). Pobudo v tej smeri da Ribiška zveza Slovenije s predlogom RK SZDL, da sproži akcijo za sklenitev takega dogovora. V. USKLAJEVANJE POGOJEV, POD KATERIMI LAHKO OBČANI, KI NISO ČLANI RIBIŠKIH DRUŽIN IN TUJI DRŽAVLJANI LOVIJO V SR SLOVENIJI 10. Sen Podpisniki tega sporazuma ugotavljajo, da sta pravilnik o enotnem izvajanju športnega in turističnega ribolova v vodah ribiških organizacij v SR Sloveniji in pravilnik o enotnem režimu lova sulca v vodah .ribiških organizacij SR Slovenije, ki ju je Ribiška zveza Slovenije sprejela 14. 11. 1964, urejala pomembna vprašanja in da sta imela mnogokatere pozitivne posledice, zlasti pri uveljavljanju načela o enotnosti pravil za športni in turistični ribolov. Zaradi' poznejših naglih sprememb v razvoju sladkovodnega ribištva in sprememb predpisov s tega pod- ročja, ki jim niso vedno sledile potrebne spremembe samoupravnih aktov ribiških organizacij, je danes v SR Sloveniji toliko različnih režimov, da je potrebno ta vprašanja na novo urediti v interesu nadaljnjega razvoja sladkovodnega ribištva, kar je po pooblastilu VI. točke odredbe o varstvenih dobah rib ter najmanjših dolžinah lovnih rib, rakov, žab in školjk (Uradni list SRS, št. 7/78) potrebno urediti s posebnim pravilnikom, ki ga sprejmejo ribiške organizacije. Podpisniki sporazuma so soglasni, da je pri sprejemanju tega enotnega pravilnika potrebno upoštevati naslednja načela: — ribe so družbena lastnina fn zato imajo pravico loviti tudi občani, ki niso člani ribiških družin, vendar le pod pogoji, ki jih določi ribiška organizacija. Ribiške organizacije, ki se ukvarjajo s športnim ribolovom, so zato dolžne ob sprejemanju ribiško-gojit-venih načrtov določiti v posamezni vodi ah njenem delu, ali v posebej določeni vodi, del dovoljenih lovnih dni po ribiško-gojitvenem načrtu tudi za občane 'nečlane: najmanj 5 % vseh po načrtu dovoljenih lovnih dni; — cena dnevne ribolovne dovolilnice za nečlane za posamezno vrsto rib in kategorijo voda naj bo v vseh ribiških organizacijah enaka; vsako leto jo določi Ribiška zveza Slovenije, po poprejšnjem soglasju zvez ribiških družin, v sporazumu z Zavodom za ribištvo v Ljubljani, do 31. marca za naslednje leto; — ribiške organizacije smejo odkloniti izdajo dovoljenja občanu, ki ni član ribiške družine, če je ta bil kadarkoli izključen iz ribiške organizacije zaradi neupoštevanja pravil o ribolovu ali je bil kaznovan zaradi prekrškov po zakonu o sladkovodnem ribištvu, ali zaradi kaznivega dejanja nezakonitega ribolova (ISO. členi KZ SRS), ali pa je deloval v nasprotju z 8. členom tega sporazuma; — ribiške organizacije so dolžne za tujce rezervirati ribolov najmanj 2 •/• z ribiško-goj it venim načrtom določenih lovnih dni, vendar namenijo za ribolov tujcev vode, kjer velja t. i. komercialni režim (ribniki itd.). Pri tem pa morajo ribiške organizacije predvideti in določiti tudi izjeme, kadar gre za zamejske Slovence, ki so tujci le po državljanstvu; — cene ribolovnic za tujce morajo biti v vseh ribiških organizacijah enake in jih vsako leto določi Ribiška zveza Slovenije, po poprejšnjem soglasju zvez ribiških družin, v sodelovanju z Zavodom za ribištvo v Ljubljani; — cene ribolovnic za člane drugih ribiških organizacij v SFRJ določi vsako leto Ribiška zveza Slovenije po poprejšnjem soglasju zvez ribiških družin, v sodelovanju z Zavodom za ribištvo v Ljubljani, pri čemer sme ta cena presegati cenik za lastne člane izdajateljice dovoljenja največ za 25%>. Ribiške organizacije so dolžne zanje rezervirati najmanj 10®/e z ribiško-goj it venim načrtom dovoljenih lovnih dni. — podpisniki sporazuma bodo v bodočem ribolovnem režimu, ki bo enoten za vso Slovenijo, upoštevali potrebo po t. i. mikrorezervatih za življenje rib, kjer jih ribiči ne smejo vznemirjati; zato mora enoten pravilnik o izvajanju športnega ribolova v njih prepovedati uporabo tistih vab, ki bi temu načelu nasprotovale (npr. vodna kroglica, blestivka itd); — enoten pravilnik o izvajanju športnega ribolova mora določiti tudi izjeme glede pripomočkov in vab, ki jih smejo — glede na svoje lastne pogoje — urejati' osnovne ribiške organizacije same. VI. VZDRŽEVANJE STIKOV IN POVEZOVANJE Z RIBIŠKIMI IN SORODNIMI ORGANIZACIJAMI V SER JUGOSLAVIJI IN V TUJINI 11. člen Podpisniki tega sporazuma se sporazumejo, da vzdržujejo stike z ribiškimi in sorodnimi organizacijami v SFR Jugoslaviji dogovorno posamezne ribiške organizacije, ki pa se morajo glede strokovnih vprašanj ribogojstva posvetovati z Zavodom za ribištvo v Ljubljani. Za vzdrževanje stikov z ribiškimi in sorodnimi organizacijami v tujini pooblaščajo podpisniki tega sporazuma Ribiško zvezo Slovenije, glede strokovnih stikov pa se je slednja dolžna posvetovati z Zavodom za ribištvo v Ljubljani VII. DOLOČANJE OBSEGA IN NAČIN ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA IN STROKOVNEGA DELA NA PODROČJU SLADKOVODNEGA RIBIŠTVA 12. fflen Podpisniki se sporazumejo, da se določi obseg in način znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela z dolgoročnim programom Slovenskega sladkovodnega ribištva (6. člen tega. sporazuma), po katerem bodo nosilci strokovnih nalog Zavod za ribištvo v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani' in druge ustrezne raziskovalne in strokovne ustanove. Podpisniki so sporazumni, da mora Zavod za ribištvo v Ljubljani, kot strokovna institucija s področja sladkovodnega ribištva v Sloveniji, poleg z zakonitimi predpisi določenih nalog (vodenje ribiškega katastra idr.) v večji meri kot doslej izvajati zlasti naslednje naloge: — spremljati in uvajati sodobne izsledke s področja hidrobiologije, ihtiologi j e in tehnologije vzreje sladkovodnih vrst rib v prakso ribiških organizacij; — proučevati proizvodne oziroma razvojne možnosti avtohtonih vrst rib; — raziskovati prehrano rib; — proučevati in dajati mnenja glede načrtovanih investicij v sladkovodno ribištvo ali drugih investicij, ki lahko vplivajo na vodne razmere; — sodelovati z vodnim katastrom zaradi medsebojnega dopolnjevanja; — opravljati ribiško izvedenstvo ob škodnih pojavih in dogodkih; — proučevati odplake in uporabnost potrebnih metodologij (skupaj s strokovnjaki drugih strokovnih institucij); — pomagati ribiškim organizacijam pri izdelavi in izvajanju ribiškogojitvenih načrtov, gospodarjenju s športnimi vodami in posebej z varstvenimi; — pomagati ribiškim organizacijam pri' strokovni vzgoji gospodarjev, ribogojcev in ribiških čuvajev, zlasti s pripravo strokovnih materialov za seminarje in podobno; — pripravljati recepture za nove vodne površine (npr. gramozne jame); — proučevati potrebe glede ribiške opreme (mrež in drugega); — ugotavljati možnosti domače proizvodnje in potrebnost uvoza ribiške opreme ter sodelovati z ustreznimi proizvodnimi in trgovskimi organizacijami; — proučev ti problematiko elektroribolova; — določati kriterije, kdo se lahko ukvarja s proizvodnjo avtohtonih vrst rib (23. člen zakona o ukrepih v živinoreji); — pomagati ribiškim organizacijam v drugi strokovni problematiki; — pregledovati vso literaturo s področja sladkovodnega ribištva in dajati informacije o njej; — skrbeti za večjo angažiranost strokovne službe Zavoda za ribištvo v Ljubljani v strokovnem in dnevnem časopisju, predavanjih itd.; — opravljati, strokovna vodstva po ribiškem muzeju, zlasti ob šolskih ekskurzijah; — opravljati' še druge naloge, ki izhajajo iz namena ustanovitve tega strokovnega zavoda. 13. člen Podpisniki soglašajo, da bodo udeleženi pri financiranju nalog, ki izvirajo iz tega sporazuma in bodo zato združevali svoja sredstva vsako leto po posebnem dogovoru. VIII. NUDENJE POMOČI PRI ORGANIZIRANJU VARSTVENO-CUVAJSKE DEJAVNOSTI SLADKOVODNEGA RIBIŠTVA 14. člen Podpisniki tega sporazuma soglašajo, glede na rekreativni pomen sladkovodnega ribištva, pri dviganju proizvodne storilnosti, s pomenom rib v prehrani prebivalstva (zlasti v vojnih razmerah) in glede na pomen čistih voda za prebivalstvo in razvoj industrije menijo, da je najbolj učinkovita varstveno-čuvajska dejavnost v splošnem dvigu kulture prebivalstva in njegove zavesti o potrebnosti čuvanja čistosti voda. Zato je potrebno, da podpisraBd, vsak na svojem področju, pospešijo in zagotovijo: — ob vsakem najmanjšem onesnaženju vode podrobno obvestitev javnosti o vzrokih, povzročiteljih in posledicah, v sredstvih javnega obveščanja; — sodelovanje s šolskimi ustanovami za okiske predavanj, mobilnih razstav, ribiškega muzeja ob strokovnem vodstvu delavcev Zaxxx3a za ribištvo v Ljubljani in podobno; — sodelovanje z vodno gospodarsko in ribiško inšpekcijo, postajami milice in UJV, rečno nadzorno službo in drugimi organi) — aktivnost v ustreznih sekcijah SZDL in krajevni!^ skupnostih; — pomoč pri organiziranju čuvajske službe s potrebnim združevanjem sredstev in sprejemanjem posebnih pravil po 12. členu zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS. št. 24/77); — sodelovanje pri drugih potrebnih ukrepih. 15. člen Podpisniki tega sporazuma ugotavljajo, da predpisi ne izenačujejo v celoti položaja ribiških čuvajev s položajem lovskih čuvajev kot uradnih oseb, čeprav so ribiški čuvaji pri svojem delovanju bolj ogroženi kakor lovski čuvaji. Tudi kazenskopravno razlikovanje nezakonitega lova in nezakonitega ribolova (159. in 160. člen KZ SRS) zapostavlja interese sladkovodnega ribištva. Zato si' , bodo podpisniki prizadevali s svojim delovanjem doseči ustrezno korekcijo teh predpisov oziroma teli razlik. 16. člen Podpisniki tega sporazuma ugotavljajo tudi potrebo večje, strokovne usposobljenosti ribiških čuvajev in se zato dogovore: — da organizirajo potrebne seminarje za ribiške čuvaje, — ter pripravnike po programu iz 9. člena pravilnika o gojitveno-Čuva j skl službi m izpitih za ribiške čuvaje (Uradni list SRS, št. 7/78) in dopolnilne seminarje za ribiške čuvaje. Te seminarje organizira Ribiška zveza Slovenije, program za dopolnilne seminarje pa določita sporazumno Ribiška zveza Slovenije in Zavod za ribištvo v Ljubljani; slednji pripravi tudi primerne učbenike, ki jih potrdi Ribiška zveza Slovenije. 17. člen Podpisniki tega sporazuma soglašajo, da se po potrebi organizira posvetovanje ribiških organizacij zaradi organiziranja dodatnih oblik nadzorstva nad vodami in izvajanjem predpisov o sladkovodnem ribištvu (3. člen pravilnika o gojitveno-čuvaj ski službi in izpitih za ribiške čuvaje). Posvetovanje organizira Ribiška zveza Slovenije. XX. 18. člen Podpisniki tega sporazuma ugotavljajo, da založniška dejavnost s področja sladkovodnega ribištva zaostaja za razvojem sladkovodnega ribištva v Sloveniji in da število organiziranih ribičev že dovoljuje tudi več poguma na področju založništva. Podpisniki so zato mnenja, da je treba preko RK SZDL organizirati posvetovanje o možnostih rešitve tega položaja, za kar bo dala pobudo Ribiška zveza Slovenije. Podpisniki so enotnega mnenja, da mora revija »Ribič« postati tudi' glasilo skupne strokovne informatike. 19. člen Podpisniki tega sporazuma še posebej ugotavljajo praznino na področju poljudno znanstvenih pri-račnikov za gojitev rib. Zato je potrebno, da Ribiška zveza Slovenije in Zavod za ribištvo v Ljubljani čim prej poskrbita, za take priročnike, podpisniki pa se zavezujejo skleniti posebno pogodbo o financiranju teh izdaj. X. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV IN OBČANOV, VKLJUČENIH V RIBIŠKE ORGANIZACIJE 20. člen Podpisniki tega sporazuma ugotavljajo, da je strokovna raven delavcev ribiških organizacij sorazmerno ustrezna, v mnogo manjši meri pa strokovna raven občanov, vključenih v ribiške organizacije. Mnoge ribiške organizacije že dolga leta v tej smeri niso dovolj naredile. Le redkokje prirejajo ustrezna predavanja ali pa ta niso dovolj pestra, ob pomanjkanju drugega materiala (npr. diapozitivov, kratkih filmov itd.), ni organiziranih tečajev, ni ustrezne poljudne literature itd. Mnoge ribiške organizacije se izogibajo večjim prizadevanjem v tej smeri v izogib stroškom obveščanja o kraju in času predavanj, ker ta niso načrtovana, saj bi se v tem primeru izognili stroškom neposrednega obveščanja s pravočasnim ob- vestilom v »Ribiču«. Tudi merila za ribiške izpite niso povsod enaka, večkrat pa tudi mnogo preblaga. Večja strokovna raven občanov, vključenih v ribiške organizacije, bi že šama po sebi vplivala tudi na dvig zavesti o pomembnosti čistoče voda v njihovem okolju. Zato štejejo podpisniki sporazuma za potrebno, da Ribiška zveza Slovenije oziroma ribiške družine in njihove zveze usmerijo svoje delovanje bolj kot doslej na dvig strokovne ravni svojih članov z organizacijo predavanj, seminarjev, ogledi ribogojnic, ribiškega muzeja, filmskih predstav z ribiškimi temami itd., kakor to na svojem področju organizirajo npr.: lovske, planinske in druge organizacije. Tej aktivnosti naj gre prednost pred ribiško-športnimt tekmovanji in ribniškimi pikniki. V to aktivnost je treba še posebej zajeti vse člane mladinskih sekcij ribiških družin kot bodočih upravlj alcev naših voda. Drugi podpisniki tega sporazuma pa se zavezujejo v večji meri kot doslej pomagati Ribiški zvezi Slovenije oziroma njenim članicam pri izvajanju omenjene aktivnosti z vsemi svojimi strokovnimi kadri. XI. DRUGE ZADEVE SKUPNEGA POMENA 21. člen Podpisniki tega sporazuma ugotavljajo, da je ustanovitev ribiškega muzeja v Bistri, njegov obstoj in nadaljnji razvoj v skupnem interesu vseh podpisnikov in bodo zato muzejskemu odboru dajali vso potrebno podporo. 22. člen Podpisniki bodo dopolnili ta sporazum s potrebnimi določbami o medsebojnih razmerjih in načinu financiranja ukrepov za vzrejo plemenskih rib, pridobivanje zadostnih količin iker, vzrejo mladic in rib, namenjenih za trg, kakor hitro bodo sprejeti izvršilni predpisi k zakonu o ukrepih v živinoreji in sklenjen družbeni dogovor iz 4. člena tega zakona. 23. člen Podpisniki sporazuma 'se zavezujejo, da bodo v smislu zakona o sladkovodnem ribištvu sporazumno uredili vprašanje enotnega gospodarjenja z izločenimi vodami in vodami, s katerimi gospodarijo sosednje ribiške organizacije na isti vodi, najkasneje v roku enega leta po podpisu tega sporazuma. XII. KONČNE DOLOČBE 24. člen Pobudo za sprejem in dopolnitev tega sporazuma lahko da vsak podpisnik sporazuma. Vse spremembe in dopolnitve se sprejemajo po enakem postopku, kot velja za sprejem sporazuma. 25. člen K temu sporazumu lahko pristopijo tudi druge organizacije, Iti v svoji dejavnosti izvršujejo katero od nalog tega sporazuma, če podpisniki soglašajo. 26. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga podpišeio pooblaščeni delegati vseh podpisnikov, velja pa od dne- va objave v Uradnem listu SRS. Ribiška zveza Slovenije ga objavi tudi v glasilu »Ribič«. Ljubljana, dne 8. decembra 1982. Podpisniki: Ribiška, zveza Slovenije, Zavod za ribištvo Ljubljana, KK Hmezad — Ribogojnica Žalec, Emona — TOZD Ribarstvo, Export, Agrokombinat Maribor. 13. Na podlagi prvega odstavka 8. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 21. Siena samoupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, Št, 3/81) skleneta Skup-nbst otroškega varstva Slovenije in Zadružna zveza Slovenije SAMOUPRAVNI SPORAZUM o dopolnitvi samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta 1. člen V samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 7/82 in 17/82) se v .8. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena nimajo združeni kmetje oziroma združene kmetice, ko dopolnijo starost 60 oziroma 55 let.« 2. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem, ko je objavljen v Uradnem listu SRS. St. 19-19-49-82-4 Datum, dne 3. novembra 1982. Predsednica Predsednik skupščine Skupnosti upravnega odbora otroškega varstva Zadružne zveze Slovenije Slovenije Leo Frelih 1. r. Nada Mikič-liulc 1. r. 14. Na podlagi 83. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 4. Člena statutarnega sklepa o oblikovanju skupnih organov v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije ter 42. in 43. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 34/81) je Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije na 5. seji skupščine dne 24. decembra 1982 sprejela SKLEP o stopnjah, virih in osnovah prispevkov za združena solidarnostna in vzajemnostna sredstva na ravni republike za leto 1983 Samoupravne stanovanjske skupnosti, ki so sprejele samoupravni sporazum o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981 'do 1985 in v letu 1984 80 °/o stopenj, predpisanih v nomenklaturi sredstev za amortizacijo. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982. St. 428-4/82-2 - Celje, dne 23. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik L r. 24. Skupščina občine Celje je po 60. členu zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) in 130. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 6/82) na seji zbora združenega dela in sej j zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1982 sprejela ODLOK ' o varstvenih pasovih virov pitne vode na območju Medloga I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa varstvene pasove virov pitne vode v Medlogu in ukrepe za zavarovanje podtalnice in črpališč pred onesnaženjem. 2 2. člen Varstveni pasovi virov pitne vode v Medlogu obsegajo: — najožji varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja, — ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja, — širši varstveni pas s higiensko-tehničnim režimom zavarovanja. 3. člen Najožji varstveni pas obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer ostaja možnost direktnega vpliva na količino in kakovost podtalnice. Meja pasu sega od 10 do 50 m od objekta. 4. člen Ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja je namenjen zaščiti podtalnice in sega tako daleč, da traja pretok podtalnice od meje varstvenega pasu do vodnjakov en mesec. Meja ožjega varstvenega pasu se začne na območju k. o. Medlog po južni meji parcelne št. 2115, 2119, 2121, in 2123, nato poteka proti vzhodu ob desnem robu poti s št. 2029 nato seka pot št. 2093. Tu se meja obme proti severu, sledi desni rob poti št. 2093 do železniške proge, ki jo prečka. Nato poteka dalje ob poti št. 1466 do magistralne ceste Ljubljana—Celje ter zavije ob njej proti vzhodu približno 30 m, nato se obrne proti severu, seka magistralno cesto in teče nato v isti smeri po zunanjem robu parcel št. 1481/1, 1304/26 in 1304/25. Nato prečka Ložnico, se obme proti vzhodu ob robu parcele št. 1292/4 ter seka cesto št. 2101/2. Meja poteka nato ob cesti proti severozahodu. Na konici parcele št. 957 zavije v smer severozahod in teče po levem bregu potoka 2111/1 približno 250 m. Nato diagonalno seka potok in teče dalje po njegovem ’ desnem bregu. Nato se obrne proti zahodu in teče po robu parcel št. 951, 949 in 948 do poti št. 940, poteka ob njej proti jugu in pride do poti št. 208§/2 ter gre ob njej proti jugovzhodu do poti št .1334, ob kateri gre nato dalje do mostu čez Ložnico. Ožji varstveni pas obsega tudi parcele št. 983, 982, 981, 1982, 980, 984 in 985 k. o. Medlog, ki sicer ležijo na področju širšega varstvenega pasu. 5. člen Širši varstveni pas s higiensko tehničnim režimom zavarovanja je namenjen zaščiti toka podtalnice proti črpališčem in sega tako daleč, da traja pretok podtalnice od meje varstvenega pasu do vodnjakov dva meseca. Meja širšega varstvenega pasu se začenja na levem bregu Savinje k. o. Medlog pri podaljšku meje parcel št. 1982 in 1967/2. Nato se nadaljuje po zunanjem robu parcel št. 1982, 1979/2 1964/1, nato se obrne proti vzhodu ob južnem robu parcele št. 1973 ter nato ob isti teče do magistralne ceste, ki jo prečka, nato prečka železnico ter gre ob stari strugi Ložnice do regulirane Ložnice, ki jo pr:čka ter poteka ob parceli št. 2103/1. Meja nato seka pot ter gre ob parcelah št. 1500 in 1498 proti severovzhodu, nato pa zavije proti severovzhodu ob parcelah št. 1497, 1291/4, 1291/1 ter gre dalje po južnem robu parcel št. 1291/9 in 1291/1. Nato se meja obrne proti severu in gre ob parcelah št. 2191/1, 1288/3, 1288/1, 1284, 1283, 1277, 995/4, 995/3, 995/5, 986/2, 986/1 in 997 nato prečka cesto Velenje—Celje in gre ob njej do parcele št. 933, 939, zavije nato proti jugovzhodu ob parcelah št 933, 939, 842 in 843 do potoka št. 2111/1, ob katerem zavije proti zahodu do občinske poti št. 2088/2, ob kateri se nato obrne proti jugu do k. o. Levec. 6. člen Obseg varstvenih pasov virov pitne vode za potrebe črpališč in vodarne v Medlogu je razviden iz dokumentacije: »Varstveno območje črpališč pitne vode v Medlogu pri Celju« št. 326-1/77 avgust 1977, ki jo je izdelal Geološki zavod Ljubljana in »Elaborat zakoličbe varstvenih območij vodnih virov pitne vode na območju Medloga in Levca pri Celju«, št. 32/78-marec 1978, ki jo je izdelal Geodetski zavod Celje. Zgoraj navedena dokumentacija je sestavni del tega odloka. II. NAJOZJI VARSTVENI PAS Z NAJSTROZJIM REŽIMOM ZAVAROVANJA — enkratni odmerek hlevskega gnoja je lahko največ do 25 ton/ha gnojevke pa 30 m2/ha; — enkratni odmerek gnojil lahko vsebuje največ do 60 kg N/ha; — žitna strnišča morajo biti obsojena s poljščinami za jesensko rabo ali s preziranimi posevki; — prepovedana je izgradnja novih cest z izjemo dovoznih cest; — obstoječa magistralna cesta mora imeti nepropustno cestišče, odbojno ograjo, nepropustne brežine, nepropustne koritnice v peti nasipa in 3 m širok nepropusten pas nagnjen proti koritnici. Voda zbrana v koritnico mora biti speljana preko zadostno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob v nepropustno kanalizacijo ali ustrezno očiščena v reko. 7. člen Najožji varstveni pas je namenjen zaščiti podtalnice in objektov za oskrbo z vodo. V njem veljajo naslednja določila: — prepovedan je vsak poseg v prostor, — površina je namenjena izključno objektom, H služijo za preskrbo z vodo, — področje je potrebno ustrezno ograditi tako, da je vstop možen samo zaposlenim, — prepovedana je uporaba vseh gnojil in bio-cidov, — upravljalec vodovoda mora biti lastnik zemljišča. III. OŽJI VARSTVENI PAS S STROGIM REŽIMOM ZAVAROVANJA 8. člen Ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja je namenjen zaščiti podtalnice in je označen z vidnimi opozorilnimi znaki. V tem varstvenem pasu je prepovedano ali samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati naslednje dejavnosti: — prepovedana je gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov z izjemo objektov, ki so namenjeni vodovodu in nadomestnih objektov ob pogoju, da se ob vselitvi ali ob načetku uporabe nadomestnega objekta stari objekt odstrani; — dovoljena je adaptacija stanovanjskih in gospodarskih objektov na način, ki izboljšuje obstoječe higienske razmere in ne vpliva kvarno na podtalnico (modernizacija hlevov, gnojišč ipd.), vendar se skupna koristna površina gospodarskih objektov ne sme povečati; — dovoljeno je ponikanje voda s streh in zelenih Površin; - — prepovedana je gradnja javnih čistilnih naprav za odpadne vode; — iztoki iz javne kanalizacije morajo biti spel j a-ni izven zaščitnih pasov vodnih virov; — skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo ustrezati pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67) in pravilnika o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin (Uradni list SFRJ, šti 20/71) in vsakokratnim njunim spremembam in dopolnitvam. Prostornina posamezne cisterne je lahko največ 5 ms, skupna prostornina celotnega skladišča pa največ 10 m3; — prepovedana je uporab gnojevke in gnojnice v zimskem času od 1. novembra do 28. februarja; gnojevka in gnojnica se ne sme uporabljati 2 do 3 m od roba cest ali rečnih brežin in v deponijah, ki nimajo površinskega odtoka; IV. ŠIRŠI VARSTVENI PAS S HIGIENSKO-TEHNlCNIM REŽIMOM ZAVAROVANJA 9. člen Širši varstveni pas s higiensko-tehničnim režimom zavarovanja je namenjen za zaščito toka podtalnice proti črpališčem in je označen z opozorilnimi znaka. V tem času je prepovedano ali samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati naslednje dejavnosti : — dovoljena je le novogradnja objektov po zazidalnih načrtih Medlog — sever in Medlog — jug, — dovoljena je nadomestna gradnja objektov ob pogoju, da se ob vselitvi ali ob pričetku uporabe nadomestnega objekta stari objekt odstrani, — dovoljena je adaptacija obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov, če se s tem higienske razmere, ki vplivajo na vodni režim izboljšujejo. Novogradnje, nadomestne gradnje in adaptacije objektov morajo biti usklajene z možnostjo priključevanja objektov na javno kanalizacijo, — gradnja greznic in ponikalnic za odpadno vodo ter odprtih neurejenih gnojišč ni dovoljena. Obstoječa gnojišča morajo biti urejena tako, da ni nevarnosti pronicanja gnojnice v podtalnico, — javno kanalizacijsko omrežje in priključki morajo biti vodotesno izvedeni. Nepropustnost je treba preveriti s tlačnim preizkusom, — odpadne fekalne vode in padavinske vode z asfaltnih cest v strnjenem naselju s prometom morajo biti speljane v javno kanalizacijo, — padavinske in odpadne vode z utrjenih ploščadi s prometom morajo biti speljane v kanalizacije preko lovilcev maščob, — prepovedano je odpiranje in izkoriščanje gramoznic, — prepovedano je odvažanje zemlje, — prepovedano je skladiščenje podtalnici navedenih snovi in večjih količin mineralnih gnojil, kot so potrebne za enoletno proizvodnjo, — čistilne naprave za odpadne vode se smejo graditi le zunaj varstvenih pasov vodnih virov, — zaželjena dejavnost v tem času je kmetijstvo z navedenimi omejitvami in športno-rekreacijska dejavnost, — prepovedana je uporaba gnojevke in gnojnice, kadar je zemlja zmrznjena ali prepojena z vlago, kadar je snežna odeja debela čez 20 cm ali kadar je zemlja pokrita z močno skorjo — izsušena, — dnkratni odmerek hlevskega gnoja je lahko največ do 35 ton/ha, gnojevke pa 35 mVha, — žitna strnišča naj bodo obsojana s poljščinami za jesenske rabo ali z prezimnimi posevki, — vsi uporabniki kmetijskih površin morajo upoštevati gojilni načrt, — gradnja naftovoda ni dovoljena, — gradnja plinovoda je dovoljena pod posebnimi pogoji s soglasjem pristojnega organa sanitarne inšpekcije in območne vodne skupnosti, — skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo Ustrezati pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 43/67) in pravilniku o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin (Uradni list SFRJ, št. 20/71) in vsakokratnim njunim spremembam in dopolnitvam. Prostornina posamezne cisterne ali prekata je lahko največ 10 ms, skupna prostornina celotnega skladišča pa je največ 50 m3. Nafta in naftni derivati se lahko pretakajo le na urejenem vodotesnem platoju opremljenim z ustreznim lovilcem maščob. Tehnični pregled cistern mora biti opravljen vsaj vsaka tri leta, — tranzitni promet z nafto, tekočimi naftnimi derivati in drugimi podtalnicami nevarnimi snovmi ni dovoljen, — odlaganje odpadkov ni dovoljeno; hmeljevino pri obiralnih strojih je potrebno odstraniti do 30. oktobra, — gradnja novih vodnjakov in povečanje črpanja podtalnice ni dovoljeno; izjema so javni vodovodi in uporaba podtalnice v protipožarne namene. Pitna voda ima prednost pred industrijsko vodo. Talnica, ki se jo zavaruje s tem odlokom je namenjena izključno za javne vodovode. Vsi ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas, veljajo tudi za ožji varstveni pas. V. KAZENSKE DOLOČBE 10. člen Z denarno kaznijo od 5000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki krši določila 7., 8., 9., 11., 12. in 13. člena tega odloka. Z denarno kaznijo 2000 do 3000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki krši določila iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo od 2000 do 5000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki krši določila členov iz prvega odstavka tega člena. Kdor krši s tem odlokom dogovorjeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 11. člen Ce se z ukrepi iz 8. in 9. člena tega odloka omeji obstoječe izkoriščanje kmetijskega zemljišča ima prizadeta TOZD oziroma lastnik ali posestnik kmetijskega zemljišča pravico do odškodnine po splošnih predpisih o odškodnini. Izgradnja objektov po zazidalnih načrtih Medlog — sever in Medlog — jug mora biti v skladu z določili tega odloka. Upravljalec objektov za oskrbo z vodo (zajetja, črpališča vodovoda) mora uveljaviti posamezne ukrepe zavarovanja v skladu s tem odlokom na podlagi sanacijskih programov varovanja, ki morajo biti spre- jeti, najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Sanacijske programe 'varovanja iz drugega odstavka 11. člena pripravi upravljalec vodovoda, potrdijo pa: območna vodna skupnost, občinska komunalna skupnost, prizadete krajevne skupnosti in Izvršni svet Skupščine občine Celje. 12. člen Obstoječe greznice in ponikovalnice morajo lastniki in upravlialci ukiniti in se priključiti na Javno kanalizacijo najkasneje v šestih mesecih po njeni izgradnji. 13. člen Sanacijska dela v ožjem varstvenem pasu morajo biti izvršena v dveh letih, v ostalih varstvenih pasovih pa skladno z etapami določenimi v sanacijskih programih. 14. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcije občinskega inšpektorata. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljavnost odloka s katerim se določa varstveno območje ter predpišejo potrebni ukrepi za varstvo vodnih virov pitne vode in naprav celjskega vodovoda na območju Medloga (Uradni list SRS, št. 18/72). St. 324-1/80 Celje, dne 23. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 25. Občinski komite za družbenoekonomski razvoj občine Celje izdaja na podlagi druge točke 16. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 In 2/78) ODREDBO e pooblastilu za izdajo zdravstvenih spričeval za fl- vali I I Veterinarski zavod Celje, Kmetijska zadruga Celje in občinski oddelek za občo upravo se pooblaščajo za izdajo zdravstvenih spričeval za živali na območju občine Celje, v skladu z veljavnimi predpisi na tem področju. II Pooblaščeni organizaciji in organ morajo pobrane pristojbine nakazovati na zbirni rsčun št.50700-840--003-3182 — najmanj enkrat mesečno oziroma takoj, če zbrana sredstva presegajo blagajniški maksimum. m Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322B-24/82 Celje, dne 27. decembra 1982. Predsednik komiteja mr. Miloš Pešec L r. 26. Na podlagi pooblastila iz 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje na svoji, seji dne 24. decembra 1982 sprejela SKLEP o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1983 dalje 1. člen S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s sklepom o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1983 iz realne vrednosti na nominalno vrednost in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev, zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kmetov kooperantov, kmetov in drugih delovnih ljudi ter občanov. 2. člen Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in za kmete-kooperante po naslednjih prispevnih stopnjah: — iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1.62 °/'o — od bruto osebnega dohodka v breme dohodka Po stopnji 10,97 °/o. 3. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih Plačujejo kmetje — razen kmetov-kooperantov — znašajo: — od katastrskega dohodka negozdnih površin 32,2 »/o — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1.110 din. Lastniki zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje Po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca-delavca, prispevek za zdravstveno varstvo °d osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena. 4. člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga po družbenem dogovoru za tekoče leto ugotovi uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja °d 60 °/o poprečnega osebnega dohodka na zaposle-nega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Osebe i!z prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (Pavšalisti, plačujejo prispevek od osnove v višini 60 odstotkov poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. , Osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz Prvega odstavka tega člena, plačujejo akontacijo na Prispevek od osnove v višini 60 °/» poprečnega oseb- nega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Za osebe iz prvega in tretjega odstavka tega člena se opravi dokončni obračun prispevkov takrat, ko je znan osebni dohodek za tekoče leto. Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. 5. člen Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena sc obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz drugega člena tega sklepa,- 6. člen Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanj a 460 2. druge skupine delovnih ljudi in občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 460 Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi’ pogodbami ni določeno drugače; po 2. točki je zavežanec plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost. 7. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 •/«. Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih repubUk rii avtonomnih pokrajin. 8. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini, strokovno izpopolnju-sejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki ji določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena. Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje. Zavezanec plačila prispevka po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija. Opis v 000 din vrednost programa 9. člen Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevkov za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 %> od bruto osebnega dohodka. Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka. 10. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Celje od 1. avgusta 1982 dalje (Uradni list SRS, št. 27/72). Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa od 1. januarja 1983 dalje. St. 022-1/1982 Celje, dne 24. decembra 1982. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje Bojan Vovk 1. r. 27. Na podlagi pooblastila iz 7. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje na svoji seji dne 24. decembra 1982 sprejela SKLEP o preračunu vrednosti programa za leto 1983 iz realne vrednosti (po cenah leta 1980) na nominalno vrednost, 1. člen Celokupna realna vrednost programa za leto 1983 iz 33. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1981—1985 je preračunana na nominalno vrednost skladno s sprejetimi izhodišči za leto 1983 in usklajena z gibanjem sredstev skupne porabe v občini Celje. 2. člen Nominalna vrednost programa za leto 1983, z upoštevanjem določil 1. člena tega sklepa, se razporedi na posamezne glavne programske naloge takole: 1. iz združenega dela 1,248.513 2. iz prispevkov kmetov 5.438 3. iz ostalih prihodkov 5.980 Od celotne obveznosti združevanja sredstev iz združenega dela za izvajanje programa za leto 1983 odpade na: — obveznost združev.-za izvajanje zdrav. varstva 1,088.063 — obveznost združev.-za izplačila nadomestil osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela nad 30 dni — boleznine itd. 160.450 Skupaj obveznosti združenega dela 1,248.513 Od vrednosti programa odpade na: — obveznost združev. za republiško solidarnost (zagotovljeni program) 18.905 — obveznost združevanja za skupni program SRS 9.371 — obveznost združevanja za medobčinsko solidarnost (dopolnilni program) 24.900 3. člen V primeru, da so izpolnjeni pogoji za valorizacijo dogovorjenih sredstev med letom, se upoštevajo določila 37. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1981—1985. 4. člen Dogovorjena nominalna vrednost tega programa bo podrobno opredeljena s programom in finančnim načrtom za leto 1983. 5. člen Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 022-1/1982 Celje, dne 24. decembra 1982. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje Bojan Vovk 1. r. CERKNICA 28. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni' list SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela v 000 din Opis Vrednost programa a) zagotovljeni program vključno z re- publiško solidarnostjo 563.615 b) skupni program v SRS 9.371 c) dopolnilni program skupno z naložbami 686.945 Skupaj leto 1983 1,259.931 Od tega odpade obveznost združevanja sredstev: ODLOK o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1981 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1981, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki za leto 1981 so znašali din 1. Na rednem računu proračuna — prihodki po bilanci proračuna za leto 1981 56,783.588,10 — razporeditev prihodkov po bilanci proračuna za leto 1981 55,829.550,00 — presežek prihodkov nad odhodki 954.038,10 Presežek prihodkov proračuna občine v višini 954.038,10 din se prenese kot prihodek posebne partije računa proračuna v letu 1982. 2. Na posebni partiji računa proračuna — prihodki usmerjeni na posebno partijo proračuna 4,442.913,65 — odhodki 3,809.837,20 — presežek prihodkov nad odhodki 633.076,45 Presežek prihodkov posebne partije v višini 633.076,45 dih se prenese kot prihodek posebne partije računa proračuna v letu 1982. 3. člen Zaključni račun rezervnega sklada za leto 1981 izkazuje: Pregled doseženih prihodkov in razporeda prihodkov — prihodke 2,222.264,40 — odhodke — — presežek prihodkov 2,222.264,40 Presežek prihodkov nad odhodki v višini 2,222.264,40 din se prenese kot prihodek rezervnega sklada proračuna za leto 1982. 4. člen Pregled doseženih prihodkov proračuna in razpored prihodkov proračuna je razviden iz tabele, ki je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi' dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-42/82-9 Cerknica, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. proračuna Skupščine občine Cerknica za leto 1981 Klasif. Prihodki Znesek Namen Odhodki Znesek 1 Prenesena sredstva 1,455.009,00 01 2 Davki 14,900.000,00 02 2 Prometni davki 22,446.069,65 03 3 Takse 2,241.047,30 04 6 Prihodki upravnih organov in 08 drugi prihodki . 1,046.957,55 09 7 Prihodki od drugih DPS 14,931.616,70 10 11 13 16 18 18 X_________________________ _ Skupaj prihodki 56,783.588,10 Dejavnost organov DPS Dejavnost ljudske obrambe Dejavnost DPO Negospodarske investicije Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Odstopljeni prihodki Intervencije v gospodarstvo Tekoča proračunska rezerva Krediti, vezana in izločena sredstva Presežek prihodkov Skupaj razpored prihodkov 29,004.064,90 1.845.421.00 3.247.060.00 11,240.560,65 3,767.629,75 430.195,20 1,975.874,25 630.000,00 437.322,45 2.756.204.00 495.217,80 954.038,10 56,783.588,10 29. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju sploš-hih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 &Prejela ODLOK 0 začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica v I. trimesečju 1983 1. člen Do sprejetja proračuna občine Cerknica za leto 1982 se potrebe občinskih upravnih organov in dru-Sih koristnikov sredstev proračuna za I. trimesečje leta 1983 začasno financirajo na podlagi proračuna °bčine Cerknica ža leto 1982. 2. člen Razporeditev prihodkov proračuna iz I. CTena rega edloka ne sme presegati 25 °/o vseh sredstev razpore-l^nih z odlokom o proračunu za leto 1982. 3. člen Prihodki in razporeditev prihodkov po tem odloku so sestavni del prihodkov in razporeditve prihodkov proračuna za leto 1983. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih sredstev najame posojilo iz sredstev rezerv, ki ga je treba vrniti najkasneje do konca tekočega leta. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1983 dalje. St. 400-1/82-9 Cerknica, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič L r. 30. Na podlagi četrtega odstavka 61. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33 81) ter 129. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36^82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK e ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne energije 1. člen V ogrevalni sezoni se smejo stanovanjske zgradbe, poslovni prostori, poslovne zgradbe in prostori izobraževalnih organizacij ogrevati največ do 19° C z dopustnim odstopanjem plus 1° C. Omejitev ogrevanja iz prejšnjega odstavka tega člena velja tudi za prostore, ki so ogrevani z individualnimi kurišči. Omejitev ogrevanja iz prvega odstavka tega člena pa ne velja v prostorih za potrebe zdravstvenega varstva, domovih za starejše občane in vzgojnovarst-venih ustanovah. 2 člen V stanovanjskih zgradbah, poslovnih zgradbah, poslovnih prostorih ter prostorih izobraževalnih organizacij in vzgojnovarstvenih ustanovah, k( se več kot 24 ur ne bodo uporabljale, se mora znižati temperatura vsaj za 5» C bd projektirane temperature ali temperature, določene s pogodbami ali splošnimi pogoji za dobavo toplotne energije ali predpisane temperature in sme znašati največ 14° C. 3 člen Ogrevalna sezona se začne vsako leto Po 1. oktobru, ko znaša po ugotovitvah Meteorološkega zavoda SRS zunanja temperatura tri dni zaporedoma ob 21. uri največ 12° C, konča pa se v naslednjem letu po 1. aprilu, ko preseže zunanja temperatura po ugotovitvah istega zavoda v treh zaporednih dneh ob 21. uri 12° C. najkasneje pa 30. aprila za poslovne in 3. maja za stanovanjske objekte. 4. člen Za izvajanje določil tega odloka so dolžni skrbeti uporabniki poslovnih prostorov in uporabniki drugih zgradb, omenjenih v tem odloku ter dobavitelji toplotne energije. Organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne seznaniti vse svoje delavce z določili tega odloka. 5. člen Organizacije združenega dela (režija), delovne skupnosti, trgovine, gostinski lokali, obrtne delavnice, VV ustanove, ipd. naj proučijo tudi možnost premika delovnega časa s ciljem varčevanja z "nergijo. 6. člen ^red ali v začetku kurilne sezone morajo vsi nosilci ogrevanja, ki so navedeni v 4. členu tega odloka zagotoviti pregled instalacij in opraviti vzdrževalna dela na njih (nastavitev gorilnikov, zamenjava šob, popravila avtomatske regulacije). 7 7. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Cerknica naj izdela programe za toplotno sanacijo objek- tov in planira sredstva v ta namen. Pripravi naj tudi plan varčevanja z gorivi in projekte za predelavo in modernizacijo s katerimi bi lahko zmanjšali porabo goriv. 8. člen Vse organizacije združenega dela naj pripravijo plan varčevanja z gorivi in projekte za predelave in modernizacije s katerimi bi lahko zmanjšali porabo goriv. 9. člen Občinska raziskovalna skupnost se mora aktivno vključiti v reševanje najbolj perečih energetskih problemov v občini, in organizirati poljudna predavanja za občane o pravilnem kurjenju in obvezna strokovna predavanja za kurjače in vzdrževalce naprav. 10. člen Na področju rekonstrukcij in modernizacije cestne mreže, se' bo dajalo prednost tistim investicijam, ki bodo izboljšale prometno pretočnost v naseljih. 11. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija in skupnost ter samostojni obrtnik: — ki ogreva poslovne prostore ali poslovne zgradbe preko IS« c (1. člen)- — ki ne zniža temperature v poslovnih prostorih ali poslovnih zgradbah, ki se bodo uporabljali več kot 24 ur vsaj za 5° C (2. člen) — ki ne zagotovi preglede instalacij in ne opravi vzdrževalna delaf na njih (6. člen) — ki ne izdela programa za toplotno sanacijo objektov in planira ta sredstva v ta namen ter pripravi plan varčevanja z gorivi in projekte za predelavo in modernizacijo (7. člen) — ki ne pripravi plana varčevanja . z gorivi in projektov za predelavo in modernizacijo (8. člen). Z denarno kaznijo od 1.000 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz 1, odstavka tega člena odgovorna oseba organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. 12. člen Izvajanje določil tega odloka nadzirajo tržna, elektroenergetska, požarna in komunalna inšpekcija. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-70/82-2 Cerknica, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. 31. Na podlagi 349. člena zakona o združenem delu (Uradni list. SFRJ, št. 53/76), 36. člen zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78).‘ 81. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73. 2/75 in 39/81) in 136. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na 7. seji zbora združenega dela. dne 28. decembra 1982, na 7. seji Zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 in na 7. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o ustanovitvi zavoda za urejanje prostora Cerknica 1. člen S tem odlokom se ustanovi Zavod za urejanje prostora Cerknica (v nadaljnjem besedilu: zavod), določi njegovo delovno področje in uredijo nekatera druga vprašanja v zvezi z njegovim delovanjem. 2. člen Dejavnost — predmet poslovanja zavoda bo naslednja: — urbanistično in prostorsko planiranje, načrtovanje 'zelenih površin, parkovnih ureditev in zasaditev; — izdelava zazidalnih načrtov; — izdelava lokacijske dokumentacije in pridobivanje soglasij; — geodetski posnetki terena, zakoličbe objektov in izdelava geodetskih načrtov lege novozgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda; — izdelava in vzdrževanje katastra komunalnih naprav; — investitorski posli in inženiring ter nadzor za samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge naročnike; — ekonomski posli, raziskave, analize, planiranje in svetovanje s področja urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter drugih družbenih dejavnosti; — priprava za komunalno opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč; — strokovna dela za Samoupravno stanovanj ko skupnost in Samoupravno komunalno-cestno skupnost občine Cerknica, kar je predmet posebnega samoupravnega sporazuma. . . 3. člen Zavod je pravna oseba. Zavod opravlja dejavnost, ki je posebnega družbenega pomena. 4. člen Za trajno opravljanje svoje dejavnosti pridobiva zavod svoja sredstva: — s plačano realizacijo svojih storitev; — po pogodbah in sporazumih, ki jih sklepa s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi ih družbenimi organizacijami, društvi in posamezniki; — z drugimi prihodki, ki po splošnih predpisih Predstavljajo prihodek. Za začetek redne dejavnosti zavoda bodo Skupščina občine Cerknica, Samoupravna komunalno-cest-Pa skupnost občine Cerknica in Komunala Cerknica Ugotovili sredstva po posebnem sporazumu. 5 5. člen V okviru svoje dejavnosti zagotavlja Zavod strokovno pomoč nosilcem družbenega planiranja z usklajevanjem interesov, s sodelovanjem pri izdelavi Planske dokumentacije in spremljanjem izvajanja Planske dokumentacije. Zavod bo svoje naloge opravljal na osnovi programov, sporazumov o svobodni menjavi dela in pogodb, upoštevaje interese samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, društev in posameznikov. Svoje ugotovitve in predloge posreduje organom družbenopolitične skupnosti občine Cerknica. 6. člen Zavod posluje kot samostojna delovna organizacija. 7. člen Zavod mora najmanj enkrat letno poročati Skupščini občine Cerknica o svojem delu. 8. člen Zavod upravljajo zbor delovne skupnosti in svet zavoda. Individualni poslovodni organ je direktor zavoda, ki se imenuje za dobo 4 let. K imenovanju direktorja daje svoje soglasje občinska skupščina po predhodnem mnenju koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL. 9. člen Svet zavoda sestavljajo: — delegati delovne skupnosti zavoda — delegat Skupščine občine Cerknica — delegat Samoupravne komunalno-cestne skupnosti občine Cerknica — delegat Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica. S statutom zavoda se določijo pristojnosti sveta zavoda in morebitnih drugih organov upravljanji. Občinska skupščina daje soglasje k statutu zavoda in njihovim spremembam. 10. člen Svet zavoda ima predvsem naslednje pristojnosti: '— zagotavlja družbeni vpliv pri pripravi programa zavoda in izvrševanju nalog, — soustvarja in se aktivno vključuje v razvojno politiko zavoda skladno z družbenimi interesi, — spremlja izvajanje dogovorov in sporazumov, — predlaga spremembe in dopolnitve dogovorov in sporazumov, — opravlja arbitražno funkcijo. Svet lahko sprejme za svoje delovanje poslovnik. XI. člen Pridobivanje dohodka, razporejanje dohodka ih čistega dohodka ter delitev sredstev za osebno in skupno porabo urejajo delavci zavoda s samoupravnimi splošnimi akti. 12. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3)22-9/82-9 Cerknica, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič L r. 32. Na podlagi drugega odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 28/79 in 29/79) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica na seji obeh zborov dne 24. decembra 1982 sprejela SKLEP o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva 1 Prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, določeni v listi prispevkov iz prvega odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva se uskladijo z gibanjem stroškov zdravstvenega varstva tako, da se zneski prispevkov povečajo za 20°/e in zaokroženo znašajo: 1. za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 55 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovega svojca ' 155 3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke: — za prvi pregled pri stomatologu specialistu 55 — za vsak rentgenski posnetek zob (največ šest) 10 — za vsako zalivko 55 — za polno kovinsko prevleko 390 . — Za vse druge prevleke 470 — za inlay nazidek 260 — za vsako krono 575 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 260 — za vsako nadomestilo fasete, cementi- ranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi 90 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 115 — za gred opornico ali jahač 315 —za vsako totalno protezo 835 — za vsak obturator 115 — za vsako parcialno protezo 1045 — za vsako začasno 'protezo 785 — za vsako bazo kovinske proteze 1305 — za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let 915 — za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let 1305 — za vsako reparaturno prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 130 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu, z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 130 5. za vsak rentgenski posnetek v ambulan- tah in dispanzerjih za največ 6 posnetkov pri snemanju 10 6. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni1 v koledarskem letu — dnevno 80 7. za prvi prevoz z reševalnimi vozili ali posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi din zdravnik v zvezi s posebnim primerom zdravljenja 155 8. za zdravila, kontracepcijska sredstva (oralna ali lokalna), ki so registrirana kot zdravila; pomožni in sanitarni material ob prevzemu v lekarni na recept 40 9. za dietetični preparat za dojenčke ob prevzemu v lekarni na recept 40 10. za intrauterina kontracepcijska sredstva, ki niso registrirana kot zdravila in jih posredujejo dispanzerji za žene 260 11. za proteze, ortotične pripomočke, apa- rate za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez, invalidski voziček in mehanične dvigalne naprave 390 12. za nepodiožene usnjene rokavice, estet- ske rokavice za protezo in navleke za krn po amputaciji 390 13. za ortopedsko obutev 785 14. za kilni pas 390 15. za bergle ji 80 16. za inhalator, aparat za aerosol 105 17. za očala 105 18. za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna za opravljanje poklica 235 19. za očesno protezo 260 20. za lasulje zaradi trajno izražene pleša- vosti traumatskega izvora, posledice jemanja določenih zdravil in umetne dojke 235 21. za ojačevalni slušni aparat 390 22. za aparat za omogočanje glasnega govora ’ 520 23. za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana 655 2 Ta sklep nadomesti sklep o uskladitvi prispevkov porabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 27/82. 3 Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 434/82 Cerknica, dne 27. decembra 1982. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica Ljubo Ule 1. r. GROSUPLJE 33. Na podlagi 45. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in na podlagi 70. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 29/79 in 31/79) ter upoštevaje zaostrene gospodarske razmere in usmeritve samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje za obdobje 1981—1985, so delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani po delegatih v skupščini Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje na seji dne 22. decembra 1982 sprejeli SPREMEMBE IN DOPOLNITVE k samoupravnemu sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva ZDRAVSTVENO VARSTVO 1. člen V 10. členu se v 6. točki besedilo v celoti spremeni in se glasi: »Zdraviliško zdravstveno varstvo, nemedicinsko oskrbo in medicinske storitve v primerih, kadar je zdravljenje indicirano kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja za katero ugotovi potrebo konzilij bolnišnične organizacije.« NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA 2. člen V celoti se spremeni 31. člen in se glasi: »Pravica do nadomestila med negovanjem obolelega otroka do starosti 7 let gre največ do 10 dni v posameznem primeru, v drugih primerih nege članov ožje družine pa največ 5 dni. V izjemnih primerih, ko to narekuje zdravstveno stanje negovanega ožjega družinskega člana, lahko ustrezni konzilij osnovne zdravstvene dejavnosti na podlagi mnenja socialne službe organizacije združenega dela podaljša pravico do odsotnosti z dela zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana, če bi s tem preprečili morebitno hospitalizacijo obolelega družinskega člana, poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja ali druge nezaželene posledice. Ta pravica pa lahko obsega največ do 20 dni za otroke do 7 let, oziroma do 10 dni za nego drugih članov ožje družine.« 3. člen 33. člen se spremeni in se glasi: »Delavec ali drug upravičenec ima pravico do nadomestila osebnega dohodka, dokler za ocenjevanje delanezmožnosti pristojni zdravnik, oziroma konzilij ne ugotovi, da je zopet zmožen opravljati svoje delo. oziroma najdalj 15 mesecev nepretrgane zadržanosti z dela, oziroma skrajšanega delovnega časa. 4. člen V 39. členu se beseda enaintridesetega dne črta in nadomesti z besedo »petinštiridesetega dne«. 5. člen V 40. členu se v 2. točki 80 nadomesti s 70 odstotkov od osnove zaradi nege obolelega otroka do 7 let starosti. 6. člen K 41. členu se doda še tretji odstavek, ki' se glasi: »Nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od delavčevega osebnega dohodka, če bi delal, oziroma nadomestilo osebnega dohodka ne more biti nižje od naj nižjega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji, določenega z zakonom. 7 7. člen 42. člen se v celoti spremeni in se glasi: »Delavcu pri katerem traja zadržanost od dela dalj kot 6 mesecev, se osnova za nadomestilo osebnega dohodka poveča za toliko odstotkov, za kolikor 80 se povečali v teč času osebni dohodki v delovni °rganizaciji, kjer je delavec zaposlen. Tako povečano nadomestilo osebnega dohodka gre delavcu po preteku vsakih 6 mesecev zadržanosti z dela. Delavcu, ki mu je bilo nadomestilo osebnega dohodka že povečano za 40u/o od 1. 1. 1982 dalje pripada naslednje povečanje od 1. 1. 1983 dalje, če bo še zadržan od dela.« POVRAČILO POTNIH STROŠKOV V ZVEZI Z UVELJAVLJANJEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA, POSMRTNIN IN POGREBNIN 8. člen V prvem odstavku 46. člena se črta število 15 in se nadomesti s 25 km. 9. člen V 50. členu se črta 80 in se nadomesti s 70 odstotkov. 10. člen V 52. členu se črta 80 in nadomesti s 70 odstotkov. 11. člen V celoti se spremeni določilo 57. člena in se glasi: Delavcu, ki je v času, ko prejema nadomestilo osebnega dohodka prenehalo delovno razmerje in ne prejema po prenehanju delovnega razmerja drugih nadomestil, gre nadomestilo osebnega dohodka še največ 30 dni, če je v tem čpsu zaradi bolezni začasno nesposoben za delo. 12. člen Uporabniki, ki na dan, ko se začne uporabljati te spremembe m dopolnitve sporazuma uživajo pravice do socialne varnosti pridobljene po predpisih, ki so veljali do tega dne, uživajo od tega dne dalje pravice po dosedanjih predpisih. Enako velja za že dospele pravice, ki še niso uresničene. . 13. člen Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati, ko jih sprejme skupščina zdravstvene skupnosti po delegatih v zboru uporabnikov vin zboru izvajalcev in se objavijo v Uradnem listu SRS, uporabljajo pa se od 1. 1. 1983 dalje. Št. 06-4/5-1982 Grosuplje, dne 22. decembra 1982. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje' < Jože Nered 1. r. IDRIJA 34. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1982 sprejela ODLOK o sprememb; in dopolnitvi odloka o proračunu občine Idrija za leto 1982 1. člen 2. člen odloka o proračunu občine Idrija za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 12/82) se spremeni tako, da se glasi: »Občinski proračun za leto 1982 obsega prihodke v skupnem znesku 74,111.200 din. Prihodki se razporedijo: din —r po posebnem delu proračuna v znesku 69,911.200 — za tekočo proračunsko rezervo v znesku 200.000 — na posebno partijo žiro računa proračuna v znesku ' 4,000.000« 2. člen Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov sta sestavni del tega odloka. 3. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982. St. 402-34/82 Idrija, dne 29. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Idrija za leto 1982 Zap. št. Prihodki Znesek din Zap. št. Splošni razpored prihodkov Znesek din 1 Davki od dohodka in osebnega do- 01 Sredstva za delo organov DPS 39,632.300 hodka 23,139.000 02 Negospodarske investicije 6,564.200 2 Prometni davek 24,838.000 03 Sredstva za ljudsko obrambo in 3 Davek na prihodek od premoženja in družbeno samozaščito 4,526.000 premoženjskih pravic ter prihodki od 04 Sredstva za intervencije v gospodar- drugih davkov 2,995.000 stvu 5,546.300 4 Takse 3,719.000 05 Sredstva za družbene dejavnosti 9,924.000 5 Prihodki po posebnih predpisih in 06 Druge splošne potrebe 5,381.800 prihodki organov 4,770.000 07 Sredstva za splošno komunalno 6 Prihodki od drugih DPS 13,819.200 rabo 1,359.000 7 Prenesena sredstva iz leta 1981 831.000 08 Izločena sredstva 931.000 09 Drugi odhodki 246.600 Skupaj 74,111,200 Skupaj 74,111.200 35. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1982 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1982 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Idrija za I. trimesečje 1983 1. člen Do sprejetja proračuna občine Idrija za leto 1982, najdlje pa do 31. marca 1983, se bodo proračunske potrebe občine Idrija financirale na podlagi trimesečnega plana dohodkov in izdatkov po splošnih določbah proračuna občine Idrija za leto 1982. 2. člen Plan dohodkov za I. trimesečje 1983 lahko obsega največ četrtino vseh prihodkov občinskega proračuna, ki so bili razporejeni po proračunu za prejšnje leto. 3. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Idrija za leto 1983. 4. člen V primeru neenakomernega priliva prihodkov v I. trimesečju 1983, se manjkajoča sredstva za izvajanje tega odloka krijejo z najemom kratkoročnega premostitvenega posojila iz sredstev rezerv občine Idrija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. St. 402-1/83 Idrija, dne 29. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 36. Na podlagi 43. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija j,e Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega delh dne 29. decembra 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1982 sprejela ODLOK o uporabi dela sredstev rezerve občine Idrija 1. člen Za izvajanje preventivnih in sanacijskih ukrepov, M Uh je za zatiranje stekline na območju občine Idrija določil Štab za zatiranje stekline pri Izvršnem svetu Skupščine občine Idrija v okviru enotne republiške akcije, se iz sredstev rezerv občine Idrija odobri 220.000 dih za kritje stroškov v letu 1982. 2. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-1/83 Idrija, dne 29. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r, 37. Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1982 in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1982 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o razporeditvi delovnega časa in o uradnih dnevih upravnih organov občine Idrija 1. člen Odlok o razporeditvi delovnega časa in o uradnih dnevih upravnih organov občine Idrija (Uradni list SRS, št. 18/77) preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 14-2/82 Idrija, dne 29. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 38. Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija in v skladu s 83. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS. št. 11/80) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1982 ih na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1982 sprejela SKLEP ° soglasju k časovni razporeditvi in trajanju zimskih šolskih počitnic v izobraževalnih organizacijah sred-hjega usmerjenega izobraževanja na območju občine Idrija in v Domu učencev Nikolaja Pirnata Idrija 1 Skupščina občine Idrija soglaša k časovni razporeditvi in trajanju zimskih šolskih počitnic v šolskem letu 1982/83 v izobraževalnih organizacijah srednjega usmerjenega izobraževanja na območju občine Idrija in v Domu učencev Nikolaja Pirnata .Idrija, kot je določeno v letnih delovnih načrtih organizacij. 2 Ta sklep velja takoj. Št. 61-5/82 Idrija, dne 29. decembra 1982 Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 39. Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) in 20. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 33/81) je 'Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1982 sprejela naslednji SKLEP 1 Daje se soglasje k: — samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti za ceste — statutu občinske skupnosti za ceste. 2 Ta sklep velja takoj. St. 025-1/82 Idrija, dne 29. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 40. Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) in 69. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1982 sprejela naslednji SKLEP 1 Daje se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija. 2 Ta sklep velja takoj. St. 022-16/82 Idrija, dne 29. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 41. Na podlagi drugega odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št, 285V9) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Idrija na seji obeh zborov sprejela SKLEP o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov upofan-nikov k stroškom zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 24/82) 1. člen Prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva iz sklepa lUradni list SRS, št. 24/82) se uskladijo z gibanjem stroškov zdravstvenega varstva in znašajo: din 1. Za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah in dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 54 2. Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika 155 3. Za zobozdravstvene storitve in pripomočke: — za prvi pregled pri stomatologu — specialistu 45 — za vsak rentg. posnetek zob (največ 6) 18 — za vsako zalivko 54 — za polno kovinsko prevleko 380 — za vse druge prevleke 450 — za inlay nazidek 250 — za vsako krono 550 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 250 — za vsako nadomestilo fasete, cement, sta- re prevleke, demontažo prevleke ali krone, od-delitev vmesnega člena ali gredi 85 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 105 — za gred, opornico ali jahač 300 — za vsako totalno protezo 805 — za vsak obturator 105 — za vsako parcialno protezo 1000 — za vsako začasno protezo 755 — za vsako bazo kovinske proteze 950 — za snemni ortodontski aparat pri uporab, starejših od 18 let 880 — za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let 1250 — za vsako reparaturno prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 130 4. Za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 130 5. Za vsak rentgenski posnetek v ambulan- tah ali dispanzerjih za največ 6 posnetkov pri snemanju 18 6. Za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialističnih zavodih in institutih ter naravnih zdraviliščih pr; neprekinjeni oskrbi za največ 16 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno 77 7. Za prvi prevoz z reševalnimi vozili ali posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 153 8. Za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 42 3. Za intraut. kontracepcijska sredstva, ki niso registrirana kot zdravilo.in jih posreduje-4o dispanzerji za žene — 10. Za proteze, ortotične pripomočke, aparate 88 ekstenzije in prosto stoječi' posteljni tra- f!in pez, invalidske vozičke in mehanične dvigalne naprave 380 11. Za nepodložene usnjene rokavice, estet- ske rokavice za protezo in navleke za km po amputaciji 380 12. Za ortopedsko obutev 780 13. Za kilni pas 375 14. Za bergle 77 15. Za inhalator, aparat za aerosol — 16. Za očala 105 17. Za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna za opravljanje poklica 240 18. Za očesno protezo 250 19. Za lasulje zaradi trajno izražene pleša- vosti travmatskega izvora, posledica jemanja določenih zdravil in umetne dojke 240 20. Za ojačevalni slušni aparat 420 21. Za aparat za omogočanje glasnega govora 505 22. Za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana — 2. člen Ta sklep nadomesti sklep o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 24-1226/82). 3. člen Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Idrija in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-6/82 Idrija, dne 23. decembra 1982. * Predsednik skupščine mr. Marijan Groff, dipl. oec. 1. r. KAMNIK 42 Skupščina občine Kamnik je na podlagi 8., 42. in 43. člena zakona o upravljanju m razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik 1. člen V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS. št. 24/77) se dopolni 4. člen in se glasi: »Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se določi od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Prav tako se določi nadomestilo tudi za trsti del nezazidanega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe, razen če gre za zemljišče, katerega obseg je določen z zazidalnim načrtom in ko ga zaradi terenskih razmer ni mogoče uporabiti za gradbene namene. Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se določi od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine stanovanj, počitniških hiš, garaž in poslovnih prostorov. Za uporabno tlorisno površino' stanovanja in počitniške hiše se šteje čista tlorisna površina sob,»predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter zaprtih garažnih prostorov v stavbi ali posameznem objektu. Za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora se šteje čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom. Poslovni prostori so tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno, ki služijo poslovni dejavnosti. Nadomestilo jh dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice). Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka.« 2. člen 5. člen se dopolni in se glasi: »Stavbno zemljišče po 2. členu odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča se deli na tri cone: 1. cona: zemljišče, ki je zajeto z urbanističnim načrtom za ureditveno območje Kamnik in je v mejah krajevnih skupnosti Kamnik, Duplica in Smarca ter z industrijsko cono v krajevni skupnosti Podgorje; 2. cona: zemljišče, ki je zajeto z urbanističnim načrtom Moste — Komenda in je v mejah naselja Most, Komende in Križa, zemljišče, ki je zajeto z urbanističnim načrtom za ureditveno območje Kamnika in je v mejah naselja Nevlje in Vrhpolje. 3. cona: območje turističnega dela Velike planine in vsa druga še nenavedena zemljišča, ki se urejajo po 2. členu odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na predlog krajevne skupnosti.« 3. člen 6. člen se spremeni in se glasi: »Višine nadomestila znašajo v posameznih conah v dinarjih na m2 mesečno: Cona 12 3 * 4 — za stanovanjske prostore in garaže 0,60 0,50 0,35 — za poslovne prostore in površine 1,00 0,80 0,50 — za nezazidano stavbno zemljišče 0,20 0,15 0,10 4. člen Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča se dopolni s 6.a členom, ki se glasi: »Za počitniške hiše znaša nadomestilo od uporabnih prostorov: na turističnem področju Velike planine 15 dinarjev, za vsa druga področja v občini Kamnik 10 dinarjev in za nezazidano stavbno zemljišče 5 din za m2 mesečno.« 5. člen 8. člen se spremeni in se glasi: »Sredstva nadomestila po 3. členu tega odloka se zbirajo na posebnem računu ter se praznijo na račun komunalne skupnosti. Za nepravočasne ali premalo plačane obveznosti se zaračunavajo 12 % zamudne obresti.« 6. člen Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča se dopolni z 8.a členom in se glasi: »Sredstva nadomestila po 4. členu tega odloka se zbirajo na posebnem računu ter se praznijo na račun interesne skupnosti RTC Velika planina. Za nepravočasne in premalo plačane obveznosti se zaračunavajo 12 % zamudne obresti.« 7. člen 13. Člen se spremeni in se glasi: »Upravljalec sredstev nadomestila vodi evidenco o višini odmerjenega in plačanega nadomestila za območje vsake krajevne skupnosti, v kateri se nadomestilo plačuje.« 8. člen 14. člen se spremeni in se glasi: »Dosedanji zavezanci za plačilo nadomestila plačujejo od 1. januarja 1983 dalje akontacijo v višini nadomestila, ki velja za leto 1982 s tem, da se po prejemu odločbe o višini nadomestila po tem odloku izvrši poračun med plačanimi akontacijami ter odmerjenim nadomestilom.« 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-47/82 Kamnik, dne 27. decembra 1982. , • Predsednik Skupščine občine Kamnik mag. Ivan Justinek L r. 43. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 115. Sena in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82), 9., 10. in 11. člena zakona o evidenci nastanitve občanov in registra prebivalstva ((Uradni list SRS, št. 4/74) in 4. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK o urejanju in varstvu turističnega območja Velike in Male planine ter planine Kisovec L člen Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravice in dolžnosti zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotovijo pogoje za delo, počitek in rekreacijo. 2. člen Občinska skupščina in njeni organi skrbijo za ohranitev in izboljšanje okolja delovnega človeka in občana s tem, da posvečajo posebno skrb: — ohranjanju obdelovalnih površin pašnikov, — ohranitvi redkega rastlinskega in živalskega sveta, — varstvu narave v gorah. 3. člen Urejanje, izgradnjo in varstvo turističnega območja Velike planine in Male planine opravlja Skupščina občine Kamnik v okviru urbanističnega načrta za območje Velike planine. 4. člen Na turističnem območju Velike in Male planine se lahko ustanove počitniške skupnosti, ki združujejo v svojo skupnost uporabnike počitniških koč na Veliki in Mali planini, katere skrbe za urejanje območja, ki ga združuje v svojo skupnost. 5. člen Počitniške skupnosti zastopajo in urejajo skupne interese in zadeve članov počitniške skupnosti pri urejanju in varstvu thrisličnega območja Velike in Male planine, skrbijo za vzdrževanje poti/ kažipotov in organizirajo opravljanje drugih komunalnih uslug v zaselkih za potrebe svojih članov, organizirajo in vodijo recepcijsko službo. ^ 6. člen Uporabniki počitniških koč so dolžni voditi knjigo gostov v skladu z zakonom o evidenci nastanitve občanov in registra prebivalstva. 7. člen Za izvajanje nalog, določenih za potrebe in razvoj turističnega območja Velike in Male planine, za izgradnjo komunalnih objektov in naprav, za varstvo obiskovalcev in uporabnikov naselij ter za zaščito prirode se koristijo sredstva zbrana iz prispevka za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga plačujejo koristniki počitniških hišic na območju turističnega dela Velike in Male planine ter planine Kisovec. ‘ 8. člen Uvedba izrednega prispevka za preskrbo območja z električno energijo se lahko uvede pristanku večine uporabnikov turističnega območja Velike ih Male planine. 9. člen Višino in načni plačila prispevka z odlokom določi občinska skupščina. Prispevek se plačuje mesečno. Zavezanci prispevka so lastniki oziroma upravljale: koč, organizacije združenega dela, društva, ki se ba-vijo z gostinsko - turistično dejavnostjo’ ter . organizacije, ki prevažajo potnike z žičnicami. 10. Sen Neposredni nadzor nad objekti ih napravami na območju turističnega dela Velike in Male planine ter planine Kisovec opravljajo pristojni inšpekcijski organi Skupščine občine Kamnik. 11. člen ',4 Varstvo in zaščito družbene ih zasebne imovine, zaščito planinske flore, nadzor nad odjavno — prijavno službo, nadzor nad prevozi tovorov na območju Velike in Male planine ter planine Kisovec, nadzor nad snago v naselkih opravlja pristojni organ. 12. člen Za prekrške iz 9., 10. in 11. člena zakona o evidenci nastanitve občanov m registru prebivalstva se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 2.500 dinarjev; za druge prekrške iz 11. člena tega odloka pa z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-51/82 Kamnik, dne 27. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Kamnik mag. Ivan Justinek I. r. 44. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o razporeditvi delovnega časa v organih in organizacijah Skupščine občine Kamnik 1. člen Odlok o razporeditvi delovnega časa v organih in organizacijah Skupščine občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, Ut. 28/74) preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-52/82 Kamnik, dne 27. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Kamnik mag. Ivan Justinek 1. r. KOČEVJE 45 Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1982 sprejela ODLOK o začasnem financiranju sploSnih družbenih potreb v občini Kočevje za čas od 1. januarja do 31. marca .1. člen Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1983 se bodo proračunski Izdatki občine Kočevje začasno financirali za čas od 1. "januarja do 31. marca 1983 na podlagi splošnih določil proračuna občine Kočevje za leto 1982. 2. člen Financiranje splošnih družbenih potreb v prvih treh mesecih leta 1983 se vrši na podlagi trimesečnega načrta prihodkov in odhodkov, ki ga sprejme Izvršni svet Skupščine občine Kočevje. 3. člen Trimesečni finančni načrt odhodkov ne sme presegati 25 odstotkov izvršenih odhodkov po občinskem proračunu za leto 1982. ' 4. člen Prihodki in odhodki zbrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine Kočevje za leto 1983. 5. člen. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja- pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 400-13/82-5 Kočevje dne 29. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. LAŠKO 46. Skupščina občine Laško je na podlagi 23. člena zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih skupnosti' (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 1D4. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21-1081/82) na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Laško za leto 1982 1. člen Odlok o proračunu občine Laško za leto 1982 (Uradni list SRS. št. 10/82) se spremeni tako, da se spremeni 2. člen odloka in glasi: »Skladno z določili resolucije o družbenoekonomski' politiki občine Laško za leto 1982 in družbenega plana občine ter družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SRS v letu 1982 ter aneksa k temu družbenemu dogovoru se lahko splošna poraba v letu 1932 poveča za 14,8 0/o z ozirom na porabo leta 1981 in je Za leto 1982 določena splošna poraba v občini Laško v znesku 65,101.000 din.« 2. člen Spremeni se 3. člen odloka in glasi: »Izhajajoč iz dovoljene splošne porabe v letu 1982, ki je ugotovljena v 1. členu tega odloka, so predvideni prihodki proračuna za leto 1982 v Znesku 65,101.000 din in sicer: din 1. iz virov določenih v 29. členu za- kona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: zakon) 60,827.084 2. dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna 4,273.916 Skupni znesek predvidenih prihodkov je razporejen: 1. za proračunsko porabo po glavnih namenih 01, 02, 03,i04, 05, 06 in 07 64,011.000 2. za proračunsko rezervo v glavnem namenu 08 640.000 3. za razporejene prihodke v glavnem namenu 17 450.000« 3. člen Odlok začne veljati naslednji dan, ko ga sprejme občinska skupščina. St. 400-8/82 Laško, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipogiavšek 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1982 Vrsta Prihod Znesek din Glavni namen Splošni razpored prihodkov Znesek din 02 Davek od osebnega dohodka 24,519.650 03 Prometni davek 22,504.770 04 Davki ha dohodek od premoženja in premoženjskih pravic in drugi davki 2,627.980 05 Takse 3,467.910 07 Prihodki po posebnih predpisih, prihodki upravnih organov in drugi prihodki 5,549.940 08 Prihodki od drugih DPS 4,273.916 10 Prenešena sredstva iz prejšnjega leta 2,156.834 Skupaj prihodki 65,101.000 01 Dejavnost organov DPS 41,810.298 02 Financiranje ljudske obrambe 3,462,860 03 Negospodarske investicije 4,160.100 04 Intervencije v gospodarstvu 591.748 05 Dopolnilna sredstva drugim DPS 1,182.110 06 Driige splošne družbene potrebe 1.900.000 07 Druga namenska sredstva 10,903.884 08 Proračunska rezerva 640.000 17 Nerazporejeni prihodki 450.000 Skupaj splošni razpored prihodkov 63,101.000 47. Skupščina občine Laško je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni last SRS, št. 39-461/74) in 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21-1081/82) na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Laško v I. trimesečju 1983 L člen Do sprejetja odloka o proračunu občine Laško za' leto 1983 se bodo družbene potrebe občine za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, v I. trimesečju 1983 začasno financirale v višini ene četrtine sredstev odobrenih v občinskem proračunu za leto 1982, vendar največ do zneska 16,275.222 din. 2. člen Doseženi prihodki v letu 1983 in njihova razporeditev po 1. členu tega odloka, so sestavni del prihodkov in razporeditev občinskega proračuna za leto 1983. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 400-7/82 Laško, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 48. . Skupščina občine Laško je na podlagi 194. člena in 233. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o svetu občine Laško 1. člen S tem odlokom se ustanovi’ in organizira svet občine (v nadaljnjem besedilu: svet občine), določijo pristojnosti in delovno področje sveta občine ter način delovanja sveta občine. 2 3 2. člen Svet občine je politično posvetovalno tek), ki obravnava vprašanja samoupravnega socialističnega razvoja ter vprašanja splošne politike v okviru pravit in dolžnosti občine. 3. člen Člane sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference SZDL izmed družbenopolitičnih in drugih javnih delavcev s področja kulture, prosvete, znanosti ter delavcev z revolucionarno in dolgoletno funkcijo na najodgovornejših mestih in z za- slugami za razvoj demokratičnih odnosov v sistemu socialističnega samoupravljanja. Svet občine šteje od 15 do 20 članov. Člani sveta občine se volijo za dobo 4 let in so lahko ponovno izvoljeni. 4. člen Član sveta občine ne more biti funkcionar v občinski skupščini, izvršnem svetu občinske skupščine, občinskih upravnih organih in organizacijah ter pravosodnih organih, kakor tudi ne funkcionar izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij. 5. člen Sejo sveta občine sklicuje predsednik občinske skupščine na lastno pobudo ali zahtevo enega ali več članov sveta občine. 6. člen Občinska skupščina lahko zaupa 'samcznemu članu sveta občine, da prouči določena vprašanja v okviru pravic in dolžnosti občine, in da o njem mnenje ali da v določenih primerih zastopa občinsko skupščino. 7. člen Občinska skupščina ali njen izvršni svet lahko izvolita ali imenujeta posamezne člane sveta občine ob, njihovem soglasju v svoja delovna telesa ali jim zaupata opravljanje drugih nalog in zadev. 8. člen Upravni organi občine v katerih delovno področje sodijo vprašanja, ki jih obravnava svet občine, so dolžni dajati svetu občine podatke, informacije in drugo gradivo. 9. člen Člani sveta občine morajo biti redno in pravočasno obveščeni o vseh zadevah, ki jih morajo poznati za nemoteno delo. Pri izvrševanju nalog, ki jih svetu občine zaupa občinska skupščina ali njen izvršni svet se člani lahko poslužujejo strokovnih in tehničnih služb upravnih organov. 10. člen Članstvo v svetu občine je častna družbena funkcija. Člani sveta občine imajo pravico do povračila stroškov, ki jih imajo z. opravljanjem svoje funkcije. 11. člen Sredstva za delo sveta se zagotavljajo v proračunu občine. 12. člen Notranja organizacija in način dela sveta občine se natančneje določi s poslovnikom. 13. člen Odlok o svetu občine se objavi v Uradnem listu SRS, veljati pa začne s 1. januarjem 1983. St 010-4/82-1 Laško, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 49. Na podlagi pooblastila iz 33. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško na svoji seji dne 23. decembra 1982 sprejela SKLEP o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Laško od 1. januarja 1983 dalje 1. člen S tem sklepam se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s sklepom o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1983 iz realne vrednosti na nominalno vrednost in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev, zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kmetov kooperantov, kmetov i'n drugih delovnih ljudi ter občanov. 2. člen Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in za kmete — kooperante po naslednjih prispevnih stopnjah: — iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,32 — iz bruto osebnega dohodka v breme dohodka Po stopnji 11,15 3. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih Plačujejo kmetje — razen kmetov — kooperantov — znašajo: — od katastrskega dohodka negozdnih površin, dohodka od gozda in drugih dohodkov 27 °/» — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1.120 din. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se ha njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo aM prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z hjimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega °dstavka tega člena. 4. člen Osebe; ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi' sredstvi aH intelektualne storitve, plačujejo prispevek od oseb-hega dohodka, ki ga po družbenem dogovoru za tekoče ieto ugotovi uprava za družbene prihodke, vendar Pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od 60 Vo poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Gospodarstvu v SR Sloveniji iz' preteklega leta. Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se °sebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (Pavšalisti), plačujejo prispevek od osnove v višini 600/o poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz Prvega odstavka tega člena, plačhjejo akontacijo na Prispevek od osnove v višini 60 °/o poprečnega oseb- nega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Za osebe iz prvega in tretjega odstavka tega člena se opravi dokončni obračun prispevkov takrat, ko je znan osebni' dohodek za tekoče leto. Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. 5. člen Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena se obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz 2. člena tega sklepa. 6. člen Droge kategorije uporabnikov, M ne plačujejo prispevka po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih meških, in sicer: din 1. občani, ki uživajo pravice izključno od tujegd nosilca, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja 460 2. druge skupine delovnih ljudi in občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 460 Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače; po 2. točki je zavezanec plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost. 7. člen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 %>. Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin. 8. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje aB jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določa Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo,v tujini' (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena. Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje. Zavezanec plačila prispevka po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija. 9. člen Za delavce, upokojence, učence In študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali' drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 °/o od bruto osebnega dohodka. Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka. 10. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Laško od 1. januarja 1982 dalje. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1983 dalje. St. 180/82 Laško, dne 23. decembra 1982. Predsednik skupščihe Občinske zdravstvene skupnosti Laško Peter Košar, prof. 1. r. LENART 50. Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81 in 13-801/82) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na seji dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto '1982 1. člen Odlok o proračunu občine Lenart (Uradni list SRS, št. 13-802/82) se v 2. členu spremeni tako, da se glasi: din —• prihodke v znesku 61,405.986 od tega: — za razporeditev v posebnem delu 56,976.986 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 529.000 — za razporeditev na posebno partijo žiro računa proračuna občine 3,900.000 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982. St, 400-1/81-87 Lenart, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. occ. 1. r. Pregled rebalansiranih prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna občine Lenart za leto 1982 Vrsta prih. Prihodki Skupaj St. glav. din namena Razporeditev prhodkov Skupaj din 1 Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov 18,800.600 2 Prometni davek, davek na dohodek od premoženja in davek od premoženja 19,323.970 3 Takse 3,510.000 5 Prihodki po posebnih predpisih 2,152.900 6. Prihodki organizacij in drugi pri- hodki 2,228.400 7 Prihodki od drugih DPS — dopolnilna sredstva — dopolnilna sredstva po proračunu za leto 1981 8 Krediti — prem. posoj. iz rez. skl. za kritje primanjkljaja 9 Prenesena sredstva iz preteklega leta Skupaj prihodki 61,405.986 13,866.130 848.000 452.837 223.149 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 02 Ljudska obramba in družbena samozaščita 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 04 Negospodarske investicije 03 Socialno skrbstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let — tekoča proračunska rezerva — obveznosti iz preteklih let — sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna občine — sredstva izločena po zveznem zakonu ih intervencije v gospodarstvu 18 Kreditna vezana in izločena sredstva — sredstva rezerv — odpl. por. sred. za realiz. pror. por, 1981 Skupaj odhodki 36,280.430 3.222.000 3.100.000 3,338.961 4,526.600 80.500 1,293.124 1.610.000 1,967.000 529.000 223.149 2.700.000 1.200.000 529.000 806.222 61,405.986 51. Po 294. členu statuta občine Lenart (Uradni Ust SRS, št. 4-258/81 in 13-801/82), 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb v obfcim Lenart v prvem trimesečju 1983 1. člen Potrebe organov in drugih uporabnikov proračunskih eredstev občine Lenart se v I. trimesečju 1983 financirajo na podlagi splošnih določil proračuna občine Lenart za leto 1982. I 2. člen Odhodki v tem času ne smejo presegati 25 "/o odhodkov proračuna občine Lenart doseženih v letu 1982. 3. člen Prihodki in odhodki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Lenart za leto 1983. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 400-1/82-7 Lenart, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. 52. Na podlagi 3. in 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8-350/82) in 294. č.e-na statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81 to 13-801/82) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela . ODLOK 0 komunalnih dejavnostih in komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti v občini Lenart ’ L člen Za komunalne dejavnosti posebnega družbenega Pomena se štejejo: — oskrba naselij z vodo, ki obsega zajemanje, čiščenje in dovajanje vode gospodinjstvom, industriji to drugim porabnikom, — odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz na-ki obsega zbiranje, odvajanje in čiščenje odpad- nto voda iz gospodinjstev, industrije in drugih pd-rabnikov v naseljih, — odvajanje padavinskih vdrla v naseljih, ■ •— vzdrževanje čistoče v naseljih, ki obsega Čišče-nje javnih površin, urejeno zbiranje, odvoz in od- stranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih porabnikov teh storitev, — urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic,. otroških igrišč in drugih javnih površin s pripadajočimi napravami in opremo, — urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti, peš poti, hodnikov in drugih javnih poti v naseljih, — javna razsvetljava v naselju, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naselju, — urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost, ki obsega: — pogrebne storitve, — oddajanje prostorov za grobove v najem. 2. člen Poleg dejavnosti, navedenih v 1. členu tega odloka se za komunalne dejavnosti na območju občine Lenart določijo: — urejanje ulic, trgov in cest v naseljih, — urejanje in vzdrževanje javnih tržnic, — urejanje in vzdrževanje javnih sejmišč, — opravljanje dimnikarskih storitev. 1 ■ 3. člen Komunalne dejavnosti po 1. in 2. členu tega odloka opravljajo naslednje komunalne organizacije: —: Cevovod OKP Lenart — javna kanalizacija, opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanje ulic, trgov in cest za KS Lenart, — Komunalno podjetje Snaga Maribor — odvoz smeti, fekalij in urejanje smetišč, — Mariborski vodovod — oskrba z vodo, — Elektro Maribor — delovna organizacija za distribucijo električne energije Maribor — TOZD Elektro. Maribor okolica — TOZD Elektro Gornja Radgona, — Dimnikarsko podjetje Maribor, opravljanje dimnikarskih storitev. Oskrbo naselij z vodo, opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanje ulic, trgov in cest v naseljih, opravljajo za svoje območje krajevne skupnosti, razen vodovoda, ki ga opravlja Mariborski vodovod. 4. člen Komunalno dejavnost opremljanja naselij z javnimi otroškimi igrišči opravljajo krajevne skupnosti in samoupravni interesni skupnosti za otroško varstvo in telesno kulturo. Opremljanje naselij z javnimi sejmišči opravlja kmetijska zemljiška skupnost. 5. člen Kdmunalne organizacije morajo v smislu 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih z ustreznimi akti zagotoviti sodelovanje uporabnikov komunalnih storitev pri upravljanju. 6. člen Skupščina občine Lenart lahko predpiše, da so OZD in SIS in skupnosti dolžne izvesti postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo komunalnih naprav in za financiranje komunalnih dejavnosti, če sredstva za te namene niso zagotovljena v okviru komunalne skupnosti in krajevne skupnosti- 4 7. člen Razmejitev pristojnosti za varstvo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav se uredi s samoupravnim sporazumom. Sporazum iz 3. člena tega odloka se sklene v roku 3 mesecev od izdaje navodila po četrtem odstavku 9. člena zakona o komunalnih dejavnostih. 8. člen Sekretariat za družbenogospodarske zadeve občine Lenart nadzoruje zakonitost dela komunalnih organizacij in komunalne skupnosti, ter krajevnih skupnosti, kadar te neposredno opravljajo komunalne dejavnosti. 9. člen Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 6-280/77). 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-1/82-6 Lenart, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. 53. Po 299. in 496. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81 in 13-801/82) se na podlagi sklepov po 293. in 497. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81 in 13-801/82) sprejetih na 8. seji zbora združenega dela in 7. seji zbora krajevnih skupnosti in, družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Lenart, ki so bile 28. decembra 1982 razglaša statutarni odlok o spremembah in dopolnitvah statuta občine Lenart, ki glasi: Po 293. in 497. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81 in 13-801/82) in po razpravi na občinski konferenci SZDL Lenart dne 14. decembra 1982 sprejme Skupščina občine Lenart na ,561$ zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ih družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1982 STATUTARNI ODLOK o spremembah in dopolnitvah statuta občine Lenart 1. člen ,1 V statutu občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258 /81 in 13-801/82) se spremeni 425. člen in glasi: »Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi (v nadaljnjem besedilu: individualni upravni organ) in kot kolegijsko vodeni upravni organi (v nadaljnjem besedilu: kolegijski upravni organ). Individualni organi so: sekretariati, oddelki, uprave; zavodi, urad; in inšpektorati. Kolegijski upravni. organi so: komiteji in komisije.« 2. člen Spremeni se drugi odstavek 426. člena in glasi: »Kot upravni organi v sestavu komiteja, sekretariata ali oddelka se lahko ustanovijo: uprava, urad, komisija in inšpektorat.« Spremeni se četrti odstavek 426. člena" in glasi: »Pri opravljanju nadzorstva ima predsednik, sekretar, načelnik ali direktor pravico in dolžnost nadzorovati izvrševanje predpisov, ki jih neposredno izvršuje upravni organ v sestavu, dajati mu obvezna navodila, določati posamezne naloge v mejah delovnega področja organa v sestavu, zahtevati poročila in podatke o opravljanju njegovih nalog ter opravljati druge naloge, za katere je pooblaščen.« ^ 3. člen Za 429. členom se dodata nova 429.a in 429.b člen in glasita: »429.a člen Komite se ustanovi za področja, na katerih je pri opravljanju upravnih nalog potrebno zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela z ustreznimi samoupravnimi organizacijami in s skupnostmi in njihovimi združenji ter z ustrez-, nimi upravnimi organi o vprašanjih skupnega pomena in interesa zaradi zagotavljanja enotnih strokovnih podlag za oblikovanje in izvajanje razvojne politike, izvrševanja zakonov, predpisov m drugih splošnih aktov. Komite je kolegijski organ, ki ga sestavljajo predsednik in določeno število članov. Skupščina občine z odlokom o organizaciji in delovnem področju upravnih organov, strokovne službe skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart določi sestavo in število članov komiteja tako, da določi tudi, katere organizacije in skupnosti imajo svoje predstavnike v komiteju. Člane komiteja imenuje skupščina občine na predlog organizacij oziroma skupnosti v skladu z odlokom iz prejšnjega odstavka tega člena in po predhodni obravnavi na koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri' predsedstvu OK SZDL Lenart.« 429.b člen Komite dela na sejah in odloča z večino glasov vseh članov. Komete obravnava za'deve s svojega delovnega področja, izvaja predpise ie druge akte. izvaja ukrepe za katere je pooblaščen, predlaga skupščini in izvršnemu svetu ustrezne ukrepe, odloke in druge splošne akte. daje mnenje o vprašanjih s svojega delovnega področja, izdaja izvršilne predpise, za katere je pooblaščen z zakonom ali odlokom skupščine ter opravlja druge naloge, za katere tako določajo zakon, statut in odlok skupščine.« 4. člen Spremeni se 438. člen in glasi: »Občinski upravni organi so: 1. komite za družbeno planiranje, 2. sekretariat za družbeno gospodarske zadeve, 3. oddelek za notranje zadeve, v njegovem sestavu so krajevni uradi, 4. oddelek za ljudsko obrambo, 5. uprava za družbene prihodke.« 5. člen Za 438. členom se doda nov 438.a člen in''glasi: »Komite za družbeno planiranje je pooblaščen za urejanje zadev na področju gospodarskega, socialnega in prostorskega planiranja.« 6. člen Spremeni se 439. člen in glasi: »Sekretariat za družbenogospodarske zadeve je pooblaščen za urejanje zadev na področju industrije, kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva, prometa in zvez, trgovine in gostinstva, malega gospodarstva, komunalno stanovanjske in geodetske dejavnosti, urbanizma, vodnega gospodarstva, premoženjsko pravnih zadev, varstva okolja, tržišča in cen, kreditnomonetarnega sistema, zavarovalstva ter delovnih razmerij, splošne porabe, varstva borcev in invalidov, zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, splošnih upravnih zadev in upravnega nadzorstva.« 7. člen Spremenijo se prvi, drugi in tretji odstavek 445. člena in glasijo: »Upravne organe vodijo predstojniki. Predstojniki v smislu prejšnjega odstavka so predsedniki komitejev, sekretarji sekretariatov, načelniki oddelkov, direktorji uprav in zavodov hi predsedniki komisij. Predstojnike upravnih organov imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta praviloma izmed članov izvršnega sveta v skladu z določili zakona in tega statuta.« 8. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi . Št. 011-1/63-233 Lenart, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. 54. Po 293. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81 in 13-801/82) in 19. členu zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list , SRS, št. 24-1149/78) je Skupščina °bčine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1982 sprejela • ODLOK 0 organizaciji in delovnem področju upravnih organov, strokovne službe skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se na podlagi statuta občine Le-ustanovijo upravni organi občine Lenart (v nagnjeni besedilu občinski upravni organi), strokov-služba skupščine in Izvršnega sveta Skupščine cuie Lenart (v nadaljnjem besedilu: strokovna služba), podrobneje uredijo zadeve v zvezi z njihovo organizacijo ter njihova delovna področja, določijo vodilni delavci v občinskih upravnih organih in organ, ki odloča v upravnem postopku c izločitvi uradne osebe občinskega upravnega organa oziroma funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ. 2. člen Občinski upravni organi opravljajo v mejah pravic, dolžnosti ter pooblastil statuta občine Lenart in odlokov Skupščine občine Lenart upravne, strokovne in druge naloge iz okvira pravic in dolžnosti občine v skladu z zakonom o .sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih, statuta občine in tem odlokom. Strokovna služba opravlja strokovna, tehnična, pomožna in druga opravila za skupščino in Izvršni svgl Skupščine občine Lenart. 3. člen Občinski upravni organi lahko opravljajo tudi določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti ali družbenopolitične organizacije oziroma družbene organizacije po sporazumu, ki ga sklene z njimi upravni organ s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart. S sporazumom se določi zlasti obseg in vrsta nalog, ki jih upravni organ opravlja za posameznega uporabnika, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice in odgovornosti. Krajevni urad lahko opravlja posamezna opravila za krajevno skupnost in družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti po sporazumu med izvršnim svetom, krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti. V sporazumu se določijo opravila, način njihovega financiranja in uredijo druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. 4. člen. Občinski upravni organi opravljajo tudi tiste upravno pravne in strokovne naloge na področju ljudske obrambe, ki so v njihovi pristojnosti po zakonu in načrtih priprav za ljudsko obrambo. Občinski upravni organi skrbijo za uresnčevanje družbene samozaščite «in neposredno opravljajo zadeve družbene samozaščite, za katere so pristojni. 5. člen Občinski upravni organi so samostojni pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti v okviru zakonov in drugih predpisov in za svoje delo odgovarjajo skupščini občine in njenemu izvršnemu svetu. Občinski upravni organi se morajo pri svojem delu ravnati po smernicah občinske skupščine ter njenega izvršnega sveta. 6. člen Delo občinskih upravnih organov je javno. Občinski upravni organi obveščajo javnost prek tiska in drugih sredstev javnega obveščanja o vprašanjih iz svojega delovnega področja, ki imajo neposreden pomen za občino, samoupravne in druge organizacije ter skupnosti in društva ter o ukrepih za njihovo razreševanje. Podatke in obvestila o delu občinsfcega upravnega organa daje predstojnik ali drug delavec, ki ga je pooblastil predstojnik. Predstojnik ali drugi delavec, ki ga pooblasti predstojnik, odreče podatke oziroma obvestila, če pomenijo državno, vojaško ali uradno tajnost ali če bi bilo njihovo javno objavljanje v nasprotju z družbenimi interesi, ki jih določata ustava in zakon. II. ORGANIZACIJA IN DELOVNA PODROČJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV 1. Upravni organi 7. Člen Kolegijski upravni organ je: — komite za družbeno planiranje. 8. člen Individualni upravni organi so: — sekretariat za družbenogospodarske zadeve, — oddelek za ljudsko obrambo, — oddelek za notranje zadeve, — uprava za družbene prihodke. 9. člen Predsednika in člane komiteja za družbeno planiranje imenuje skupščina občine v skladu z določili statuta občine Lenart iz predstavnikov naslednjih . organov, organizacij in skupnosti: IS SO Lenart 1 člana — Sekretariata za družbenogospodarske zadeve občine Lenart 1 člana — Medobčinske gospodarske zbornice za Podravje 1 člana — Poodbora medobčinske gospodarske zbornice za Podravje za območje občine Lenart: — za področje kmetijstva 1 člana — za področje ostalega gospodarstva 1 člana — Ekonomskega centra Maribor 1 člana — Zavoda za urbanizem Maribor 1 člana — Strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Lenart 1 člana — Strokovne službe SIS gospodarskih dejavnosti občine Lenart 1 člana — Skupnosti KS občine Lenart 1 člana 2. Delovno področje občinskih upravnih organov 10. člen Komite za družbeno planiranje v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil stalno sodeluje s SIS gospodarskih in družbenih dejavnosti, krajevnimi' skupnostmi, s' sekretariatom za družbenogospodarske zadeve in z drugimi upravnimi organi v občini, republiki in medobčinskem sodelovanju o vprašanjih, ki so skupnega pomena. V delovno področje komiteja za družbeno planiranje spada: — usmerjanje in usklajevanje dela na področju gospodarskega, socialnega in prostorskega planiranja, nudenje strokovne pomoči nosilcem planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter pripravljanje vseh planskih dokumentov, — pripravljanje bilance splošne porabe, — skupaj s strokovnimi delavci strokovnih služb SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, prapravljanje strokovnih osnov za planska analitska in programska dela za posamezna področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, — spremljanje in analiziranje tekočega gibanja na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja, ugotavljanje stanja in skladnosti gibanj v primerjavi s planskimi usmeritvami, — sodelovati j e pri pripravi samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti in spremljanje rezultatov sporazumevanja, — sodelovanje pri pripravi sporazumov in dogovorov, kadar nastopa kot udeleženec občina ter spremljanje rezultatov sporazumevanja in dogovarjanja, — spremljanje uresničevanja letnih programov dela SIS in usklajevanje skupne, splošne in druge porabe z Usmeritvami letne resolucije, — spremljanje izvajanja obveznosti s sprejetimi upravnimi sporazumi o temeljih družbenega plana OZD, SIS in KS, — predlaganje in izvedba ukrepov za zagotovitev načrtovanega razvoja, — priprava odlokov in drugih splošnih aktov s svojega: področja, — skrb za organiziranje del in opravil za izdelavo prostorskega plana. 11. člen Sekretariat' za družbenogospodarske zadeve: — pripravlja odloke in druge splošne akte s svojega področja, — predlaga ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela, ki ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti in začasne ukrepe družbenega varstva v organizacijah združenega dela, kjer so bistveno moteni samoupravni ali huje prizadeti družbeni interesi, — skrbi za izdelavo in vodi postopek razgrnitve ter sprejemanja izvedbe urbanistične dokumentacije (urbanistični načrt, zazidalni načrt in urbanistični red), — opravlja upravne in druge naloge s področja premoženjskopravnih zadev in zadev v zvezi z družbeno lastnino razen izmere zemljišč, zemljiškega katastra in evidence družbene lastnine, — opravlja upravne in strokovne zadeve s področja splošnih gospodarskih opravil, rudarstva, industrije, elektrogospodarstva, gradbeništva, kmetijstva, strupov, gozdarstva .in lova, zadružništva, drobnega gospodarstva, notranje in zunanje trgovine, gostinstva in turizma, obrti, statistike svojega delovnega področja in raziskovalne dejavnosti, — opravlja upravne naloge s področja prometa in zvez, stanovanjskega gospodarstva in stanovanjskih razmerij, komunalne dejavnosti, urbanizma, regionalnega in prostorskega planiranja, varstva okolja, izgradnje in vzdrževanje vaških vodovodov, — opravlja strokovne in upravne zadeve s področja financ, — opravlja naloge s področja dela in delovnih razmerij, — opravlja strokovne in upravne naloge š področja vzgoje in izobraževanja, kulture in umetnosti, telesne kulture, znanosti, socialnega varstva, zdravstvenega varstva, socialnega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, statistike svojega delovnega področja, pravosodja, samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, — opravlja zadeve v zvezi z varstvom udeležencev NOB. vojaških invalidov, žrtev fašističnega nasilja, z varstvom družin, katerih hranilec je na od- služenju kadrovskega roka v JLA in naloge v zvezi z vzdrževanjem grobov, grobišč in spomenikov NOB, — opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov v upravnem postopku in predpisov v pisarniškem poslovanju v organih in organizacijah, ki pri svojem delu te predpise uporabljajo, — skrbi za razvoj organizacije, metod in tehnike dela upravnih organov, — opravlja naloge s področja dela in delovnih razmerii za upravne organe in strokovno službo, — opravlja strokovne naloge za splošno porabo, — opravlja strokovna, finančna in knjigovodska opravila za občinski proračun, vse upravne organe, strokovno službo, organ za kaznovanje prekrškov, občinski štab TO ter za druga finančna sredstva, ki se vodijo za potrebe občine Lenart, — skrbi za sprejem in odpremo pošte in vlog občanov, vpisovanje spisov v glavno knjigo, arhiviranje, nabavo materiala, razmnoževanje in za čiščenje prostorov, vzdrževanje prevoznih sredstev ter druga tehnična opravila za vse upravne organe in strokovno službo, — skrbi za upravno zgradbo skupščine občine in prostore krajevnih uradov, — opravlja splošne upravne zadeve, razen volitev ter zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov, — sodeluje in se povezuje z družbenimi sveti občine ter opravlja strokovna in administrativna tehnična opravila za družbene svete s svojega področja, — opravlja administrativna tehnična dela za svoje področje dela 12. člen Oddelek za notranje zadeve: — pripravlja odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja, — opravlja upravna in strokovna opravila s pod-r°5ja notranjih zadev, volitev ter statistike svojega delovnega področja, — sodeluje in povezuje se s svetom za vzgojo in varnost v cestnem prometu v osnovnih šolah in drugih organizacijah in društvih ter opravlja strokovna in administrativno tehnična opravila za ta svet, — sodeluje z drugimi organi in organizacijami Pri urejanju prometne signalizacije in načrtovanju tehničnih rešitev prometnih površin, — opravlja administrativna tehnična, dela za svoje področje dela, — opravlja upravne zadeve s področja verskih vprašanj. 13. člen Oddelek za ljudsko obrambo: — pripravlja odloke in druge akte s področja ljudske obrambe, ■— v sodelovanju z drugimi upravnimi organi, °bčinskim štabom za teritorialno obrambo in občin-štabom za civilno zaščito pripravlja osnutek dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na Področju ljudske obrambe, ki je sestavni del načrta ružbeno gospodarskega razvoja občine, — izvaja strokovni nadzor in nudi strokovno po-upravnim organom pri pripravi in dopolnjeva- Plu obrambnih načrtov, skrbi za pravočasno izdelavo in ažurnost ob-rambnega načrta, d ~~ skrbi, da so obrambni načrti temeljnih in n u^*h organizacij združčnega dela, krajevnih skup-su, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti vsklajenih z obrambnim načrtom občine, obrambni načrt občine pa z vojnimi načrti oboroženih sil, — skrbi za mobilizacijske zadeve in za prenos ukazov o izvajanju ukrepov pripravljenosti, vodi evidenco in opravlja zadeve v zvezi z vojaško in materialno obveznostjo, obveznostjo služiti v civilni zaščiti in službi O JO A ter obveznostjo usposabljanja za obrambo in zaščito, — usmerja organiziranje, opremljanje, usposabljanje in delovanje štaba ter enot civilne zaščite, opravlja zadeve v zvezi z graditvijo zaklonišč, — pripravlja organizacijo in delovanje službe O JO A in vojnih zvez, — skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri obrambnih pripravah, — opravlfh administrativno tehnična dela za svoje področje, — opravlja strokovna in tehnična opravila za svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, — vodi in skrbi za ažurnost vseh vrst evidence vojaških obveznikov in obveznikov materialnih sredstev, pošiljanje nabornikov na odsluženje vojaškega roka. vojaških obveznikov na vojaške vaje in obrambno vzgojo mladine. 14. člen Uprava za družbene prihodke: — pripravlja odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja, — opravlja vse upravne zadeve, ki se nanašajo na ugotavljanje davčnih zavezancev, odmero, evidentiranje, pobiranje in prisilno izterjavo davkov, taks in drugih družbenih prihodkov, razen tistih, ki jih po predpisih ugotavlja in pobira služba družbenega knjigovodstva in za ugotavljanje izvora premoženja ter predlogov za odmero davkov od nenapovedanega dohodka, — opravlja naloge, ki se nanašajo na ugotavljanje, odmero, evidentiranje in pobiranje prispevkov in drugih prihodkov za samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, če je tako v skladu z zakonom dogovorjeno ali če tako določa zakon ali odlok skupščine občine, — opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad tem, kako delovni ljudje in občani izpolnjujejo svoje davčne in druge obveznosti do družbene skupnosti, — vodi postopek za izterjavo neplačanih davkov, prispevkov in taks ter drugih družbenih prihodkov, za katerih izterjavo je pristojna po drugih predpisih, — zbira in analizira podatke o odmeri in izterjavi posameznih prihodkov po virih in zavezancih, — proučuje ih analizira davčno politiko in pripravlja osnutke občinskih davčnih predpisov, — opravlja administrativno tehnična dela za svoje področje dela. 15. člen Krajevni uradi kot notranje organizacijske enote oddelka za notranje zadeve skupščine občine so: 1. Krajevni urad Benedikt za naselje: Benedikt, Drvanja, Ihova, Ločki vrh, Negovski vrh, Obrat, Sp. Bačkova, Sp. Ročica, Stara gora. Sv. trije kralji, Stajngrova, Trotkova, Trstenik in Zenjak; 2. Krajevni urad Cerkvenjak za naselja: Andren-ci, Brengova, Cankova, Cerkvenjak, Cogetinci, Cago-na, Grabonoški vrh. Ivanjski vrh, Kadrenci, Komar-nica, Peščeni vrh, Smolinci, Stanetinci, Vanetina in Zupetinci; 3. Krajevni urad Gradišče za naselje: Gočova, Gradišče v Slov. goricah, Osek, Sp. Senarska, Sp. Verjane, Zg. Senarska, Zg. Verjane in Zg. Porčič; 4. Krajevni urad Jurovski dol za naselja: Jurov-ski dol, Maina, Sp. Gasteraj, Sr. Gasteraj, Varda, Zg. Gasteraj, Zg. Partinje, Zitence; 5. Krajevni urad Voličina za naselja: Cermljen-šak. Dolge njive, Gradenšak, Nadbišec, Rogoznica, Selce, Sp. Voličina, Straže, Zavrh, Zg. Voličina; 6. Krajevni urad Zg. Ščavnica za naselja: Froleh, Krivi vrh, Kremberg, Ledinek, Lokavec, Rožengrunt, Sv. Ana, Zg. Bačkova. Zg. Ročica, Zg. Ščavnica in Žice. 16. člen Krajevni uradi: — sprejemajo vloge za upravne organe, — vodijo matične knjige, državljansko knjigo in volilne imenike, — sprejemajo prijave in odjave bivališča, — izdajajo zdravstvena spričevala za živino, — overjajo podpise in prepise, — opravljajo določene naloge na področju ljudske obrambe, — izdajajo potrdila o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, — opravljajo poizvedbe za upravne organe, — opravljajo posamezna dejanja v upravnem postopku za zahtevo upravnega organa. 17. člen Naloge geodetskih zadev, izmero zemljišča, zemljiškega katastra in evidence družbene lastnine opravlja občinska geodetska uprava v Mariboru. Naloge inšpekcijskega nadzorstva opravlja Medobčinska uprava inšpekcijskega nadzorstva občin Lenart, Maribor in Slov. Bistrica v Mariboru. 18. člen Skupščina občine in Izvršni svet Skupščine občine Lenart imata skupno strokovno službo, ki opravlja strokovne, tehnične in druge naloge za skupščino, izvršni svet in njune organe. 19 * * * * * * * * 19. člen Strokovna služba opravlja za skupščino občine in njena delovna telesa: — skrbi za odpošiljanje gradiv za seje skupščine ter njenih delovnih teles, — sodeluje s predsednikom skupščine in predsedniki zborov pri obveščanju javnosti o delu skupščine, njenih zborov in njenih delovnih teles, — opravlja strokovne in druge naloge za potrebe skupščine njenih zborov in delovnih teles, ki jih določajo poslovnik za delo skupščine, poslovniki zborov in drugi akti skupščine občine in njenih zborov, — izvaja informacijsko dokumentacijsko službo, — zbira gradivo za sejo skupščine občine in pri tem sodeluje z upravnimi organi, organizacijami in skupnostmi, drugimi predlagatelji gradiv ter stalnimi in občasnimi delovnimi telesi skupščine, — skrbi za izvrševanje sklepov skupščine občine, — opravlja strokovne, organizacijsko tehnične in druge naloge za potrebe skupščine in njenih delovnih teles, . — opravlja vsa administrativna in tehnična opravila, ki se nanašajo na medobčinsko, mednarodno sodelovanje skupščine in protokol, — spremlja in analizira izvajanje družbenih dogovorov o temeljih kadrovske politike v občini, o štipendiranju učencev in študentov in drugih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ter predlaga ukrepe in daje pojasnila za spremembe in dopolnitve teh aktov, — nudi strokovno pomoč kadrovskim službam v delovnih in drugih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnim organizacijam, — spremlja in pripravlja analize stanja strokovnih in vodilnih kadrov ter individualnih poslovodnih organov v organizacijah združenega dela, — opravlja zadeve v zvezi z odlikovanji, — vodi kadrovske evidence, — pripravlja materiale za komisijo za volitve in imenovanja skupščine občine, izvršni svet in družbenopolitične organizacije. Za opravljanje nalog, ki jih strokovna služba opravlja za skupščino in njena delovna telesa, je odgovoren tajnik skupščine. 20. člen Strokovna služba opravlja za izvršni svet skupščine občine in njegova delovna telesa: — skrbi za Odpošiljanje gradiv za seje izvršnega sveta ter njegovih delovnih teles, — sodeluje s predsednikom izvršnega sveta pri obveščanju javnosti o delu izvršnega sveta in njegovih delovnih teles, — opravlja strokovne in organizacijske naloge v zvezi z delovanjem krajevnih skupnosti v občini, spremlja njihovo delovanje in razvoj, — opravlja strokovne, organizacijsko tehnične in druge naloge za potrebe izvršnega sveta in njegovih delovnih teles, ki jih določa poslovnik izvršnega sveta, — zbira gradivo za seje izvršnega sveta in pri tem sodeluje z upravnimi organi, organizacijami in občasnimi delovnimi telesi izvršnega sveta, — skrbi za izvrševanje sklepov izvršnega sveta, — opravlja vsa administrativno tehnična dela za izvršni svet, — nudi strokovno pomoč pri pripravi samoupravnih splošnih aktov upravnih organov. Za opravila, ki jih strokovna služba opravlja za izvršni svet skupščine občine in njegova delovna telesa, je odgovoren sekretar izvršnega sveta. 21. člen Z namenom, da se doseže ustrezna racionalnost ter zagotovi kvalitetno opravljanje upravnih nalog, zlasti pa učinkovito opravljanje plansko analitskega dela ter izvajanje nalog za področje SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, se strokovni delavci strokovne službe SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje delovno vključujejo v opravljanje nalog komiteja za družbeno planiranje. V tem smislu so dolžni opravljati naloge, ki jih v svojem programu dela opredeli komite za družbeno planiranje. III. FUNKCIONARJI. VODILNI DELAVCI IN DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI 22. člen Občinske upravne organe in strokovno službo vodijo predstojniki. Kolegijski upravni organ vodi predsednik, sekretariat sekretar, oddelek načelnik, upravo in zavod pa direktor. Predstojniki občinskih upravnih organov imajo lahko namestnike. 23. člen Vodilni delavci v občinskih upravnih organih so pomočniki predsednika, sekretarja, načelnika in direktorja. 24. člen Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svev na predlog funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ. Vodilni delavci se imenujejo za štiri leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani. Vodilni delavec je lahko razrešen pred potekom dobe, za katero je imenovan pod pogoji, ki jih določa zakon oziroma pravilnik o organizaciji in delu občinskega upravnega organa in pravilnik o sistemizaciji del in nalog. 25. člen Delavci s posebnimi pooblastili opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo j ali druge pomembnejše upravne in strokovne naloge, ki jih določa pravilnik o sistemizaciji del in nalog upravnega organa, Delavci s posebnimi pooblastili se imenujejo za 4 leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani. Delavce s posebnimi pooblastili imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi upravni organ s soglasjem izvršnega sveta. 26. člen O izločitvi uradne osebe občinskega upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi občinski upravni organ. O izločitvi funkcionarja, ki vodi organ v sestavi, odloča funkcionar, ki vodi občinski upravni organ. v sestavi katerega je ta organ. O izločitvi funkcionarja, ki vodi občinski upravni °rgan in njegovega namestnika, odloča izvršni svet SO Lenart. O izločitvi vodilnega delavca odloča izvršni svet SO Lenart na predlog funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ. O izločitvi člana občinskega kolegijskega uprav-nega organa odloča občinski kolegijski' upravni organ, 0 izločitvi predsednik občinskega kolegijskega upravnega organa pa izvršni svet. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27. člen Občinski upravni organi in strokovne službe mo-rajo svojo notranjo organizacijo in delo uskladiti z 'Jcločbafni tega odloka do 31. decembra 1982. 28 29 28. člen Občinski organ za planiranje, ki prevzame naloge ® Področja dosedanjega upravnega organa za druž-enogospodarske zadeve, prevzame hkrati tudi de-*avce> ki so do uveljavitve tega odloka opravljali te naloge. 29. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati Ulok o organizaciji in delovnem področju upravnih ganov in strokovnih služb Skupščine občine Lenart in ra^n* l*5* SRS, št. 16-1131/80) in odlok o spremembi r »^upnlnitvi odloka o organizaciji in delovnem pod-in~,lu upravnih organov, strokovne službe skupščine i; . Zvršnega sveta Skupščine občine Lenart (Uradni 1 SRS, št. 13-805/82). 30. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 021-10/81 Lenart, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. 55. Po prvem in tretjem odstavku 18. člena, drugem in zadnjem odstavku 45. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80), prvem odstavku 8. člena zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 28/71), drugem in tretjem odstavku 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu "tujcev v SFR Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 2/74 in 5/78) ter 19. členu samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 14/81) v zvezi z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Lenart na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 21. decembra 1982 sprejela SKLEP o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in prispevnih stopnjah v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart 1. člen Ta sklep v skladu z določbami zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določa osnove za obračunavanje prispevkov, ki so jih dolžni plačevati delovni ljudje, za katere se dohodek ne, ugotavlja, delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih, kmetje in drugi občani. Prispevki so namenjeni za uresničevanje programa skupnih nalog, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih planov Občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1981—1985 (Uradni Mst SRS, št. 14/81). Skupna prispevna stopnja znaša 10,75*/» in sicer: — iz BOD 0,71 •/• - — iz dohodka (na osnovi BOD) 10,04*/» 2. člen Za delavce, ki so odsotni z dela (opravičeno aH neopravičeno) brez pravice do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o delovnih razmerjih, pa so nevarovane;, plačujejo ustrezni zavezanci prispevek za zdravstveno varstvo iz kosmatega osebnega dohodka po veljavni stopnji. Osnova za obračunavanje prispevkov je osebni dohodek, izplačan kot akontacija osebnega dohodka za mesec pred mesecem, v katteem je nastala odsotnost z dela. 3. člen Za zagotovitev pravic delavcev na začasnem alt občasnem delu po pogodbi o delu (četrti1 del zakona • delovnih razmerjih — Uradni list SRS, št. 24/77 in 30/78) združujejo delovni ljudje prispevek za zdravstveno varstvo tako, kot določa prvi odstavek 19. člena samoupravnega sporazuma o temeljih pianov Občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1981—1985. 4. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) in za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo enaka osnovi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki znaša 13,55 °/o. 5. člen Delavci iz občine Lenart, ki delajo in so zdravstveno zavarovani v tujini, morajo zagotoviti svojim družinskim članom zdravstveno varstvo sami, če z njihovim zavarovanjem in v tujini ni zagotovljeno tudi zdravstveno varstvo družinskih članov, ki so občani občine Lenart. Prispevek za zdravstveno varstvo znaša 570 din mesečno za posameznega družinskega člana. 6. člen Tuji državljani — študenti, ki pridejo na študij oziroma izpopolnjevanje na Univerzo v Mariboru mimo Zavoda SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje, se morajo zavarovati sami. Prispevek za zdravstveno varstvo znaša 520 din mesečno. 7. člen Kmetje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 36,4 "/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka iz gozda ter znesku 2.024 din letno za zavarovano kmetijsko gospodarstvo. Za kmečke prevžitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca — kmeta, uživalce stalnih kmečkih preživnin, uživalce kmečkih starostnih pokojnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca — delavca, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca, plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki izplačuje preživnino — zavezanci, prispevek 227 din mesečno. 8. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanj a zunaj SR Slovenije plačujejo, obračunavajo ih odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in. invalidov po stopnji 13,55 od izplačanih dajatev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obdani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek sami, če ni z i-aMiciranimi mednarodnimi sporazumi določeno drugače. Prispevek znaša 570 din mesečno. 9 9. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za delovne ljudi, za katere se dohodek ne ugo- tavlja (pavšaiisti), je osnova enaka poprečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Kolikor pa se taki zavarovanci odločijo za obdavčevanje po dejanskem dohodku, je osnova za plačevanje prispevkov tako ugotovljeni poprečni mesečni dohodek iz tekočega koledarskega leta, kateri pa ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku. 10. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, knjiž-ževniki, izumitelji, novinarji, prevajalci znanstvenih in književnih del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejniki, nogometaši-neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti, plesalci, kolpolterji tiska, šport-niki-amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki) in drugi občani plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 190/2-82 Lenart, dne 21. decembra 1982. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnost; Lenart Ivan Cernčec L r. LITIJA 56. Na podlagi 155 člena zakona o .sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS. 48. člena statuta občine Litija, planskih dokumentov občine Litija za obdobje 1981—1985 ter njihovih sprememb in dopolnitev je občinska skupščina na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1982 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela RESOLUCIJO o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 v letu 1983 1. Poglavitni cilji in okviri razvoja v letu 1983 Uresničevanje nalog in usmeritev, ki smo jih sprejeli s srednjeročnimi planskimi dokumenti bo v letu 1983 potekalo v zaostrenih gospodarskih razmerah. Ob nadaljnjem poglabljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov bodo poglavitne aktivnosti usmerjene v povečevanje izvoza na konvertibilno področje, uskladitev vseh oblik porabe z dejanskimi možnostmi gospodarstva in smotrnejšo izrabo energije in varčevanjem na vseh področjih. Gospodarno obnašanje bo omogočilo prihranke boljšo izrabo delovnega časa in proizvodnih kapacitet. Družbeni proizvod bo v letu 1983 realno rastel po stopnji 1.5—2; v tem okviru bo hitrejša rast industrije in kmetijstva. Fizični obseg bodo povečale zlasti Predilnica, Lesna industrija Litija, Kovina Šmartno, Mesarija in prekajevalnica. Kovinarska TOZD Transportne naprave Dole. Ob zmerni rasti cen bo dohodek večji za 21,7. Delovne organizacije pa bodo posebno pozornost namenile problemu obratnih sredstev in pripravile programe reševanja likvidnosti. Število zaposlenih bo naraščalo. Novo zaposlovanje na področju negospodarstva bo možno le s soglasjem izvršnega sveta po predhodnem mnenju sindikata in ustrezne interesne skupnosti. Število zaposlenih se bo povečalo na področju otroškega varstva. Sredstva za osebno porabo bodo v masi višja za 10 °/o, splošna poraba pa se bo povečala za 10,7%. Sredstva za izvajanje programov v SIS družbenih dejavnosti v občini bodo višja za 6,5 % oziroma 9,5%, če upoštevamo pokrivanje predvidene izgube na področju zdravstva. Sredstva za investicije v prispevni stopnji v letu 1983 ne bomo združevali. Pri razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev bomo v vseh sredinah upoštevali in dosledno izvajali dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1983. letu. Na področju negospodarstva bodo osebni dohodki počasneje rastli v tistih delovnih organizacijah oziroma skupnostih, kjer so osebni dohodki na zaposlenega višji od poprečja podskupine, oziroma družbenih dejavnosti v občini tako, da v globalu rast mase »sredstev 'za osebne dohodke v negospodarstvu ne bo presegala rast mase sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu, upoštevajoč dogovorjeni zamik v dinamiki. Na področju preskrbe borno v naslednjem’ letu v okviru možnosti zagotavljali osnovno oskrbo občanov. v ta namen bomo povečali blagovne rezerve. OK SZDL pa bo aktivirala potrošniške svete, ki bodo Poskrbeli za enakomerno porazdelitev dobrin. Skrajno varčno in racionalno bomo uporabljali energijo. Vsi porabniki naftnih derivatov bodo pripravili programe preusmeritev na trda goriva. V prihodnjem letu se bomo na podlagi strokovne študije opredelili na dolgoročen način reševanja oskrbe z energijo za območje Litije in Šmartna. Za smotrnejšo izrabo prostora bomo na podlagi » Posebnega družbenega dogovora pristopili k izdelavi temeljne urbanistične dokumentacije. 2. Ekonomski odnosi s tujino « Izvoz na konvertibilno področje bomo v prihod-n.iem letu povečali tako. da bomo dosegali še večje Pokritje uvoza z izvozom. V naslednjem letu bomo aiali večji poudarek vključevanju v mednarodno ^enjavo na podlagi skupnega prihodka oziroma do-- odka, zlasti v reprodukcijskih verigah. V mednarodno menjavo se bodo vključevale na-‘Odnje delovne organizacije: Predilnica, TOZD Us-n3arna. Lesna industrija, TOZD Industrija apna Kres-j?1Ce’ Kovina, TOZD Pletilja, TOZD Transportne ,na-tuaVe’ Kmetijska zadruga Gabrovka — Ddle, Kmečka zadruga Litija. Izvažal bo tudi zasebni sektor, predvsem v pove-Vl 7- delovnimi organizacijami. Sestavni del resolucije so plani ekonomskih od-osov s tujino, usklajeni na ravni SISEOT. 3. Investicijska dejavnost u investicijska dejavnost bo v prihodnjem letu ^ Urjena v dokončanje že začetih investicij, po-111 hno mesto pa bodo imele tudi nove investicije. rr.. .v Lestni industriji bo najpomembnejša obnova in dernizacija žage. TOZD Usnjama bo skladiščno halo preuredila v proizvodne prostore, kar bo prispevalo k izboljšanju izredno težkih delovnih pogojev. S proizvodnjo v novih prostorih bo v prihodnjem letu pričel tudi TOZD Transportne naprave. Kmetijska zadruga Gabrovka Dole bo dokončala skladišče, investirala v opremo in hladilnico ter pričela z izgradnjo bencinske črpalke. Kmetijska zadruga Litija bo zgradila farmo za mlečno proizvodnjo na Grmačali. Gostinsko podjetje bo pričelo s prenovo restavracije Pošta. TOZD Gozdni obrat bo nadaljeval z izgradnjo cest, da bo lahko izkoriščal gozdno maso. V prihodnjem letu bo zgrajen nov obrat na Dolah. Na Savi bo Tovarna kovinske galanterije Ljubljana investirala v proizvodno halo in opremo, v Litiji pa bo pričel delovati obrat Kartonačne tovarne Ljubljana. Izvedli pa bomo tudi priprave za gradnjo obrata na Primskovem. V investicijsko dejavnost se bo aktivno vključeval sklad za gospodarski razvoj delovnih organizacij. Pri odboravanju kreditov bodo imele prednost investicije v nove dejavnosti. 4. Kmetijstvo Najpomembnejše naloge na področju kmetijstva bodo usmerjene v večjo tržno proizvodnjo (meso in mleko). Posebno pa se bomo zavzemali, da bomo izpolnili plan odkupa pšenice. V letu 1983 bomo odkupili ca 200 ten pšenice od zasebnega sektorja. Za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v letu 1982 uvedeni davek od osebnih dohodkov bo ostal nespremenjen. Tako zbrana sredstva bo sklad za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane v okviru dogovora o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane prvenstveno namenjal za povečevanje stanja živine na lastni krmni osnovL Kmetijska zemljiška skupnost bo v okviru možnosti izvajala melioracije. Ustanovitev pošlovno-planske skupnosti za kmetijstvo bo prispevala k večji povezanosti kmetijske in živilske proizvodnje v občini in pripomogla k organiziranemu združevanju dela in sredstev v kmetijskih in predelovalnih organizacijah združenega dela na območju občine in izven. Ta bo delovnim ljudem in občanom ter delovnim organizacijam omogočila boljšo preskrbo. Na področju kmetijstva bodo za povečanje kmetijske proizvodnje pomembne investicije v hlevske skupnosti na območju obeh kmetijskih zadrug. 5. Komunalno gospodarstvo i 1. Za gradnjo komunalnih naprav po programu iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/81) bomo v letu 1983 zagotovili sredstva: — z združevanjem sredstev TOZD, OZD, delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij v višini 1,3 % od BOD iz čistega dohodka, — z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Vrednost točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča bo v skladu z doloHR družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 v letu 1983 povečana za 12 %, zaradi ohranitve realne vrednosti nadomestila, — s prispevki investitorjev za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. Zbrana sredstva bodo porabljena za odplačilo obveznosti iz preteklih let, za gradnjo komunalnih naprav, za plačilo obveznosti po podpisanih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih in za poslovanje skupnosti. 2. Za vzdrževanje in obnovo skupnih komunalnih naprav po programu iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija bomo v letu 1983 zagotovili sredstva: ’ — z združevanjem sredstev TOZD, OZD, delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij v višini 1,7 o/o od BOD iz dohodka, — z združevanjem sredstezv in prostovoljnega dela krajevnih skupnosti. Zbrana sredstva bomo porabili za realizacijo programa vzdrževanja skupnih komunalnih naprav za mesto Litija in Šmartno in Kresnice ter drugih krajevnih skupnosti (vzdrževanje javnih poti in javne razsvetljave). Za večja vzdrževalna dela na skupnih komunalnih napravah (obnovitve) za plačilo obveznosti po podpisanih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih in za poslovanje komunalne skupnosti.' 3. Na področju individualnih komunalnih naprav bomo zagotavljali nemoteno oskrbo s pitno vodo na področju mesta Litija in Šmartna, v skladu z možnostmi zagotavljali odvod meteornih in fekalnih voda za področje mesta Litija in Šmartna in zagotavljali odvoz ter odlaganje komunalnih odpadkov za področje mesta Litije in Šmartna. Cene individualnih in komunalnih storitev se bodo v primerjavi z letom 1982 povečale za 15 %> oziroma bo njihova rast usklajena z družbeno dogovorjenim porastom cen storitev v SRS za leto 1983. 4. Na področju cestnega gospodarstva bo s 1. 1. 1983 delovala občinska cestna skupnost. V okviru te skupnosti bomo zagotovili realizacijo programa vzdrževanja vseh razvrščenih cest v občini Litija. Sredstva za realizacijo programa vzdrževanja vseh razvrščenih cest v občini Litija. Sredstva za realizacijo programa bomo zagotovili skladno z določili zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) — bencinski dinar — cestnina. 6 6. Stanovanjsko gospodarstvo V letu 1983 bomo združevali sredstva za financiranje stanovanjske gradnje v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981 do 1985 ter sprejetimi spremembami in dopolnitvami. V Litiji bo dograjen stanovanjski blok z okoli 30 stanovanji. Zaradi sprejetih intervencijskih zakonov se bo nadaljnja gradnja pričela kasneje, vendar se bodo že v letu 1983 izvedle priprave za izgradnjo stanovanjskega bloka v Litiji. Tekle pa bodo priprave za izgradnjo družbenih stanovanjskih enot na Dolah'. V letu 1983 bomo pričeli s točkovanjem individualnega stanovanjskega sklada. V okviru sprejetih usmeritev se bomo približevali ekonomskim stanarinam. Z delom stanarin, združenih v stanovanjski, skupnosti in z delom amortizacije stanovanjskega sklada bomo nadaljevali z nujnimi vzdrževalnimi deli in obnovo starejših stanovanjskih hiš. Preostali del amortizacije bo namenjen za enostavno reprodukcijo. OK SZDL bo v sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo poglabljala samoupravno organiziranost stanovalcev. 7. Skupna poraba Zaradi omenjenih materialnih možnosti SIS ne bodo spreminjale v programih obstoječih standardov in izvenzakonskih določil; prednost pri izvajanju pa bodo imeli z zakonom zagotovljeni programi. Nove dejavnosti bodo obsegale: — na področju otroškega varstva v Jevnici, redna vzgojnovarstvena dejavnost v novem vrtcu, — na področju zdravstva zdravljenja na domu z namenom zmanjševanja bolnišničnega zdravljenja in — na področju kulture financiranje naravne in kulturne dediščine. Nadaljevali bomo z izvajanjem programa samoprispevka III. Iz doslej zbranih sredstev se bo pričela gradnja prizidka k vrtcu v Litji, pa tudi prizidka k vrtcu v Šmartnem oziroma bo gradnja potekala po programu, ki ga bo sprejela skupščina III. samoprispevka. V letu 1983 ne bomo - združevali sredstva za investicije iz prispevne stopnje. 8. Splošna poraba Sredstva občinskega proračuna bodo v letu 1983 za 10,7 °/o višja. Na vseh področjih splošne porabe bo prisotna racionalna uporaba sredstev. Kljub novim nalogam se število zaposlenih v občinski upravi ne bo povečevalo, izboljšala pa se bo organizacija dela. Med prednostnimi nalogami v prihodnjem letu bo financiranje izdelave urbanistične dokumentacije in blagovnih rezerv. 9. Ljudska obramba in družbena samozaščita Na tem področju bomo širili proces podružblja-nja ljudske obrambe in družbene samozaščite in izpeljavo obrambnega sistema kot množičnega gibanja. Prednostna skrb bo veljala praktičnemu usposabljanju delovnih ljudi in občanov za opravljanje obrambnih in samozaščitnih nalog. Usklajevanje in dogovarjanje obrambnih načrtov mora temeljiti na praktičnih predpostavkah In preizkusnih nalogah iz posameznih delov obrambnih načrtov. Nujno bo povečati število splošnih enot civilne zaščite v ulicah, soseskah, blokih, kakor tudi v vaseh in delovnih organizacijah. Posebno pozornost bomo posvetili uresničevanju sprejetega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Za razvoj civilne zaščite v krajevnih skupnostih, teritorialno obrambo, obrambno vzgojo, sofinanciranje obrambnih nalog širšega družbenega pomena, bomo v letu 1983 združevali 0,41 “/o sredstev za osebne dohodke, medtem, ko bomo za zagotavljanje materialnih pogojev na področju požarne varnosti združevali 0,18 °/o sredstev za osebne dohodke. St. 010-2/79 Litija, dne 29. decembra 1982. 57. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 284. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1982 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloki o proračunu občine Litija za leto 1983 2. člen odloka 1982 (Ur. 1. SRS, št. glasi: 1. člen o proračunu občine Litija za leto 12/82) se spremeni tako, da se Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo in se razdelijo din 71,129.365 — izločeno nš omejevanje splošne porabe proračuna po zakonu 2,420.000 — za tekočo proračunsko rezervo 693.615 2. člen Pregled spremenjenih prihodkov in njegove razporeditve so sestavni del tega odloka in se objavi s tem odlokom. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-11/63 Litija, dne 29. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Litija - za splošne družbene potrebe 68,015.750 Branko Pintar 1. r. Rebalans proračuna občine Litija za leto 1982 Vrsta prihod Prihodki Znesek din Glavni namen Razpored prihodkov Znesek din 0 Prenesena sredstva 635.380 01 Dejavnost organov DPS 41,117.071 1 Davki iz OD in na dohodek 31,695.713 02 financiranje LO in OŠTO 3,120.000 2 Prometni davki, davki na dohodek 03 Dejavnost organov DPO 4,736.230 od premoženja 27,908.060 04 Negospodarske investicije 7,644.969 3 Takse 3,599.617 08 Socialno skrbstvo 5,540.680 5 Denarne kazni 1,625.595 09 Zdravstveno varstvo 50.000 6 Prihodki upravnih organov in dru5i 10 Komunalna dejavnost 2,316.850 prihodki 2,801.000 11 Dejavnost KS 1,428.000 7 Dopolnilna sredstva 2,864.000 16 Intervencije v gospodarstvu 1.349.774 17 Tekoča proračunska rezerva 693.615 18 Izločena sredstva — rezervni sklad 712.176 — omejevanje splošne porabe po zakonu 2,420.000 Skupaj 71,129.365 Skupaj 71,129.365 58. 4. člen Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 284. Sena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1982 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK ° začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija za I. trimesečje 1983 1. člen Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje vseh uporabnikov proračun-skih sredstev, ki bodo v letu 1983 v skladu z izhodišči za sestavo proračuna na novo vključeni v splošno porabo. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1983. Št. 010-11/63 Litija, dne 29. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar L r. Do sprejetja proračuna občine Litija za leto 1983, vendar najdlje do 31. marca 1983, se bodo splošne družbene potrebe v občini Litija začasno financirale na podlagi proračuna občine Litija za leto 1982. 2. člen Za začasno financiranje v I. trimesečju 1983 se sme uporabiti največ četrtina vseh prihodkov, ki so blH razporejeni v proračunu za leto 1982. 3 3. člen V času začasnega financiranja doseženi prihodki n izvršeni odhodki so sestavni del proračuna občine Litija za leto 1983. 59. Na podlagi 45. člena zakona o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 58/76, 65/81) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o določitvi amortizacijske stopnje za osnovna sredstva in sredstva skupne porabe organov občine Litija in njihovih delovnih skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki se financirajo iz proračuna občine Litija v letu 1982 1. člen Za osnovna sredstva in sredstva skupne porabe organov in organizacij občine Litija in' njihovih delovnih skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki se financirajo iz proračuna občine Litija, se določi obveznost obračuna amortizacije v letu 1982 v višini 20 % od amortizacijskih stopenj, predpisanih v nomenklaturi sredstev za amortizacijo. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1982 dalje. St. 010-5/70 Litija, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 60. Na podlagi 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči (Uradni list SRS, št. 7/77), 276. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) in 13. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija ' (Uradni list SRS, št. 21/81) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela SKLEP o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča I Vrednost točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za področje Litije, Smartna in Kresnic v letu 1983 znaša 0,0112 din na mesec. II Vrednost točke 0,0112 din na mesec se uporablja od 1. 1. 1983 dalje. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-19/71 Litija, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 61. Na podlagi tretjega odstavka 40. člena zakona p svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 28. decembra 1982 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Litija in njenemu statutu 1. člen Skupščina občine Litija daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Litija in njenemu statutu, ki sta bila sprejeta na 1. seji skupščine Občinske kulturne skupnosti Litija dne 28. maja 1982. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati z dnem objave. St. 010-6/82 Litija, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 62. Na podlagi četrtega odstavka 13. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78, 4/81) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija in njenemu statutu 1. člen Skupščina občine Litija daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija in njenemu statutu, ki sta bila sprejeta na 3. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija dne 16. 11. 1982. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati z dnem objave. St. 010-5/82 Litija, dne 29. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 63. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnhni boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 329. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 22. seji dne 23. decembra 1982 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Litija 1. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin In živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo z območja občine in preko državne meje, se določijo pristojbine: din a) za kamionske, vagonske in letalske pošiljke: — kopitarjev in parklarjev ter žive perut- nine . 2. Znesek za združevanje sredstev se izračuna po določbah zakona o skladih skupnih rezerv in navodilih Republiškega sekretariata za finance. St. 400-1/80-VV-485/82 Litija, dne 29. decembra 1982. Predsednik skupščine sklada skupnih rezerv občine Litija Vinko Keržan L r. GS. Skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Litija je na 2. seji dne 9. decembra 1982 sprejela SKLEP o vplačilu razlike med obračunano obveznostjo po predpisani stopnji od dohodka za\’ezancev v letu 1982 in vplačano akontacijsko vrednostjo 1. člen Na podlagi tega sklepa so podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985 dolžni vplačati razliko nastalo med obračunano obveznostjo po predpisani stopnji od dohodka zavezancev (Uradni list SRS, št. 32/80) in vplačano akontacijsko vrednostjo od 1. januarja 1982 dalje. 2. člen Od I. januarja do 31. decembra 1982 se vplačila za Občinsko raziskovalno skupnost Litija obračunajo po povprečni stopnji v višini 0,05 »/o od dohodka zavezancev. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Veri Kolman 1. r. LJUBLJANA CENTER 66. Na podlagi 23. člena zakona o financitanju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 164. člena in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 8. seji zbora združenega dela dne 23. decembra 1982 in na 8. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1982 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1982 l.Sen V odloku o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 1/82) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1982 znašajo — za razporeditev po posebnem delu proračuna — za tekočo proračunsko rezervo — za združevanje sredstev v Ljubljani — 2 °/o znižanje dogovorjene splošne porabe v obdobju avgust-december 1982 — za intervencije v gospodarstvu 2. člen V drugem, odstavku 2. člena se odstotek 39 % nadomesti 32,8°/», znesek 156,351.000 din z zneskom 157,136.000 din. 3. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna, so sestavni del tega odloka. 4. člen Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982. St. 400-1/81 Ljubljana, dne 24. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. E. din 494.045.000 256,991.200 1,822.800 157.136.000 2,045.000 76,050.000 Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna Vrsta prihod. Prihodki Skupaj St. glav. namena Razpored prihodkov Skopaj Presežek prihodkov po proračunu iz preteklega leta Davki iz osebnega dohodka Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja Takse Denarne kazni Prihodki upravnih organov in razni drugi prihodki 150,445.000 292,450.000 27.650.000 15.100.000 8,400.000 02 03 04 07 08 09 10 11 12 16 17 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti Ljudska obramba Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije Kulturno prosvetna dejavnost Socialno skrbstvo — varstvo borcev Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Prispevki proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva In obveznosti iz prejšnjih let Krediti, vezana in izločena sredstva Skupaj 140.587.000 4.908.000 23,388.200 16,065.500 350.000 8.316.000 72.000 9.614.000 16.087.000 157.136.000 31.069.000 4,988.300 81.464.000 494.045.000 67. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 164. in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 8. seji zbora združenega dela dne 23. decembra 1982 in na 8. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1982 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1983 1. člen Predvideni prihodki proračuna občihe Ljubljana Center v letu 1983 znašajo 362,460.000din od tega: din — za razporeditev po posebnem dehi proračuna 290,979.100 — za tekočo proračunsko rezervo 2,275.900 — za združevanje sredstev v Ljubljani 60,500.000 — sredstva nad dogovorjeno porabo 8,705.000 2. člen Občina Ljubljana Center združuje del prihodkov v mestu. Združene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu s svojim proračunom. Občina Ljubljana Center pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi' zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta 17,68 °/o od vseh tekočih prihodkov, razen turističnih taks in taks na promet parklarjev in kopitarjev in prihodkov upravnih organov in se prazni do zneska 60,500.000 din. 3. člen Takse na promet parklarjev in kopitarjev' se samo evidenčno izkazujejo v proračunu in se odvajajo 100 odstotno na račun za zdravstveno varstvo živali. 4. člen Prihodki od turističnih taks se v celoti uporabljajo za pospeševanje turistične dejavnosti. 5. člen V rezervni sklad se odvaja 1 odstotek tekočih Prihodkov, razen prihodkov iz 2. člena, ki jih obraču-hava mesto. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med le-tom enakomerno med vse nosilce oziroma uporab-hike v okviru doseženih prihodkov. Sredstva za red-n° dejavnost organov in organizacij se nakazujejo Mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z Ukazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev. 7 7. člen Ce prihodki ne pritekajo tako, kot je predvideno v Proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske Sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne harnene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni Svet obvestiti skupščino občine in predlagati ukre-P®- oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 8 člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino ed&tev za redno dejavnost in posebne namene ob- činskih upravnih in pravosodnih organov v skladu z nalogami posameznih organov. V primeru, da se med letom ugotovi, da za posen-ne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet prenese neuporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo, razen sredstev za intervencije v gospodarstvu. 9. člen O razporeditvi oziroma o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih proračunskih odhodkov, odloča izvršni svet. 10. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim organom občine, mesta in regije — pravosodnim organom — družbenopolitičnim organizacijam in društvom — krajevnim skupnostim. Sredstva, ki niso našteta v 2. in 10. členu, se uporabljajo neposredno iz proračuna. 11. člen Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna občine uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi. Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1983, razen, če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače. 12. člen Upravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena za izvedbo predloženih programov. Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna. Temeljno sodišče v Ljubljani in Temeljno javno tožilstvo nakazuje lastne dohodke v proračun občine po ključu, ki je dogovorjen za financiranje. 13. člen Izplačila Iz sredstev za delo delovnih teles skupščine m izvršnega sveta se opravi na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilno pravne pogodbe. 14. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli prihodke skladno z njihovim dotokom. 15. člen Izvršni svet je pooblaščerf; da odloča: — o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna — o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 1,000.000 din — o uporabi sredstev za namene iz 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb. 16. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 17. člen Splošni del proračuna in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa sc od 1. januarja 1983 dalje. St. 400-2/82 Ljubljana, dne 23. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna Grupa kontov Prihodki Grupa kontov Razpored prihodkov 70 72 73 74 75 77 Del presežka prihodkov prenesen iz preteklega leta Prihodki od davkov od osebnih dohodkov 169,850.000 Prihodki od davka od prometa proizvodov in. storitev ter od prometa nepremičnin in pravic 113,200.000 Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov 12,710.000 Prihodki od taks 35,300.000 Prihodki po posebnih predpisih in prihodki upravnih organov DPS 31,400.000 Skupaj prihodki 362,460.000 40 Sredstva za delo upravnih organov 41 Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov 42 Sredstva za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 43 Druge potrebe za intervencije v gospodarstvu 44 Sredstva, prenešena drugim DPS in SIS 45 Sredstva za družbene dejavnosti 46 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 47 Izločanje sredstev rezerv • 48 Drugi odhodki Skupaj razpored prihodkov 85.468.000 17.457.000 2,927.000 28.201.000 143.578.000 15.888.000 54.790.000 5,175.900 8,975.100 362.460.000 68. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni last SRS, št. 2/78) ter 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji 42. seji dne 22. decembra 1982 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitame preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Center 1. člen Za obvezne veterinarsko-sanitame preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju.živali, ki se odpravljajo z območja občine ih preko državne meje, se določijo pri- stojbine: din a) Za kamionske, vagonske in letalske pošiljke: — kopitarjev in parklarjev ter žive perutnine do lOton 360.— — za vsako nadaljno tono 36.— b) Za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslih govedi od komada 45.— — telet od komada 26.— — prašičev in drobnice dd komada 9.— — žive perutnine za vsakih začetih 50 kom. 8.— — za vsako čebeljo družino 9.— c) Za meso kopitarjev in parklarjev od kg 0,15 — za mesne izdelke razen konzerv od kg 0,15 — za divjačino od kg 0,15 — za perutninsko meso od kg 0,15 — za drobovino od kg 0,15 — za ribe, rake, polže — žive od kg 0,15 — za mast od kg 0,15 — za mleko od litra 0,03 — za mlečne izdelke od kg 0,15 — za jajca — cela po komadu 0,02 — za jajčne izdelke od kg 0,15 — za ostale neimenovane živalske proizvode od kg 0,07 'Ce prijavljena pošilja ni pravočasno pripravljena za pregled in pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitami pregled pride ob določenem času na mesto nakladanja’ prekladanja in razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 360 dinarjev za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi prevozne stroške v višini in merilih, določenih z družbenim dogovorom o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov iz dohodka delavcev delovnih skupno.'ti ter organov v SR Sloveniji. 2. člen Za veterinarsko-sanitame preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pri- stojbina: a) Za veterinarsko-sahitarne preglede din klavnih živali in mesa: — za odraslo govedo in kopitarje od komada 70.— — za teleta od komada 40.— — za prašiča od komada 47.— — za pujske do 50 kg od komada 36.— — za drobnico od komada 36.— — za perutnino od komada 0,35 Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačujejo poleg pristoj- bine še potni stroški in zamudnina. din b) Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc, jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca 0,096 c) Za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine pred vskladiščenjem in zamrzovanjem: — za jelenjad, srnjad, muflone, gamse po kom. 45.— — za divje prašiče s trihinoskopskim pregledom po kom. 64.— — za medveda s trihinoskopskim pregledom 90.— — za zajce po komadu 11.— — za divjo perjad po komadu 6.— d) Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah za vsako začeto uro porabljenega Časa 360 din. Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni, stroški, kot je določeno v 1. členu te odredbe. 3. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela. pri kateri se vetermarsko-sanitami pregledi opravljajo, in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center. Letni pavšali se plačujejo mesečno v višini ene dvanajstine. 4. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede izven (rednega delovnega časa) pristojnega organa za veterinar-sko-sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 °/o. . 5. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvajajo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri. SDK št; 50100-840-025-3182 najmanj enkrat mesečno. Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Center in izvajalcem ter uporabnikom ve-terinarsko-sanitarnih pregledov. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne Preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 8/82). 7 7. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. \ St. 322-4/78 Ljubljana, dne 22. decembra 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Milan Slemnik 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POUE 69. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni, list SRS, št. 39/74 in 4/78), ter 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 23. decembra 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1982 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 1. člen S proračunom občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v letu 1983. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1983 znašajo 323,750.000 din in se razporedijo: din — V posebni del proračuna 217,664.000 — za tekočo proračunsko rezervo 2,618.000 — za sofinanciranje skupnih mestnih potreb v Ljubljani 82,928.000 — na posebno proračunsko partijo za intervencije v gospodarstvu 20,560.000 3. člen Občina Ljubljana Moste-Polje združuje del proračunskih prihodkov v mestu Ljubljana, ki jih mesto razporeja s svojim proračunom za financiranje dogovorjenih obveznosti in nalog. Občina Ljubljana Moste-Polje pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praz-nitvi zbirnih računov, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, odvaja v proračun mesta Ljubljane 26,83 % vseh njenih izvirnih prihodkov in jih nakazuje največ do zneska 82,928.000 din. 4. člen Od prihodkov po 2. členu tega odloka, znižanih za prihodke, ki so razporejeni za intervencije v gospodarstvu, se vlaga 1 °/o prihodkov v rezervni sklad občine Ljubljana Moste-Polje. , 5. člen In razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — občinskim upravnim organom in strokovnim službam ter mestnim upravnim organom In upravnim organizacijam, — pravosodnim organom, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — krajevnim skupnostim, —• skupnosti slovenskih občin in skupnosti občin ljubljanske regije. 6. člen Uporabniki morajo sredstva, ki' jih prejmejo iz proračuna občine uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1983, razen če je s posebnim aktom skupščine občine določeno drugače. 7. člen Upravni skladi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo ali delom na podlagi samoupravnim sporazumov ali pogodb so prihodek proračuna. 8. člen Za zakonito in smotrno izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine, ki tudi skrbi, da se med letom delijo prihodki skladno z njihovim dotokom. 9. Sen Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo uporabljena, lahko izvršni svet skupščine občine prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 10. člen O uporabi nerazporejenih prihodkov— tekoče proračunske rezerve, ki so namenjeni za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih ob sprejemu proračuna ni bilo mogoče predvideti ali predvidena sredstva ne zadoščajo, odloča izvršni svet skupščine občine. 11. Sen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da sme spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru glavnih proračunskih namenih. 12. člen Izvršni svet skupščine občine lahko začasno omeji porabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene, če ugotovi, da realizacija prihodkov ne priteka po planu, vendar največ do 10 Vo ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. 13. Sen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke 39. Sena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 500.000 din. O uporabi sredstev iz 2. točke 39. člena istega zakona odloča izvršni svet skupščine občine. 14. člen Odredbodajalec za občinski proračun je predsednik izvršnega sveta skupščine občine, pomožni odredbodajalec pa je član izvršnega sveta, ki ga na predlog predsednika izvršnega sveta imenuje izvršni svet. 15. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored prihodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. Št. 400-13/82-01 Ljubljana, dne 24. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine -.jubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 Prihodki Plan 1983 Namen Odhodki Plan 1983 Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov 187,541.000 Prometni davek, davek na dohodek od premoženja in od premoženja 95,450.000 Takse 22,312.000 Prihodki po posebnih predpisih 10,017.000 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 8,430.000 01 02 03 04 07 08 09 10 11 12 16 17 323,750.000 Dejavnost organov DPS 99,513.000 Ljudska obramba 9,884.000 Dejavnost DPO .16,063.000 Negospodarske investicije » 27,128.000 Kulturno prosvetna dejavnost 605.000 Socialno skrbstvo 9,238.000 Zdravstveno varstvo 100.000 Komunalna dejavnost 5,445.000 Krajevne skupnosti 19.331.000 Prispevki drugim DPS 82.928.000 Intervencije v gospodarstvu 25,810.000 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let 4,113.000 Krediti, vezana in izločena sredstva: — rezervni sklad 3,032.000 — sredstva za intervencije v 'gospodarstvu in blagovne rezerve 20,560.000 Skupaj odhodki 323.750.000 LJUBLJANA ŠIŠKA 70. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 8. seji zbora združenega dela in 8. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1982 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1983 1. člen S proračunom občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Šiška. 2. člen Skupni prihodki občinskega prora- dln čuna za leto 1983 znašajo 572,057.000 in se razporedijo: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 358,032.000 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo in obveznosti iz preteklih let 3,435.000 — za združevanje sredstev v Ljubljani 176,900.000 — za intervencije v gospodarstvu, za kompenzacije in blagovne rezerve 33,690.000 Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v bilanci prihodkov in v posebnem delu proračuna, kar je sestavni del občinskega proračuna. 3. člen Občina Ljubljana Šiška odstopa Skupščini mesta Ljubljane del proračunskih prihodkov. Odstopljene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1983 s svojim proračunom. Občina Ljubljana Šiška pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, podružnico Ljubljana, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta 33,30 °/o vseh tekočih izvirnih prihodkov, razen od prihodkov od turističnih taks, taks na promet parkljarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska 176,900.000 din. 4. člen Občina Ljubljana Šiška namenja del prihodkov za intervencije v gospodarstvu kot so: blagovne rezerve, intervencije v kmetijstvu in porabi hrane in druge dogovorjene gospodarske posege. Proračunski Prihodki, ki presegajo dovoljeno raven splošne porabe, bodo izločeni na posebno partijo proračuna pri Skupščini mesta Ljubljane. 5. člen Turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeševanje turističnih dejavnosti in se v dogovorjenem deležu združujejo na ravni mesta. 6. člen Takse na promet parkljarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu občine in se združujejo 100% na posebni račun za zdravstveno varstvo živali pri Skupščini mesta Ljubljane. 7 8 7. člen Od izvirnih prihodkov po 2. členu tega odloka, zmanjšanih za odstopljene prihodke mestnemu pro-mčunu po 3. členu tega odloka, se 1 % izloča v sredstva rezerv proračuna. 8. člen C Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni SVet Skupščine občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem ^sediiu- izvršni svet). Sredstva občinskega prora-*mna se med letom delijo praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Izvršni svet sme, če nastanejo pri izvajanju na-^°g nepričakovane težave ali če se odloči za varčnejšo m bolj smotrno porabo sredstev, zaradi ohranitve pro-mčunskega ravnotežja, spremeniti namen in višino . sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. 9. člen Sredstva, ki jih delavci občinskih upravnih organov pridobivajo kot dohodek delovnih skupnosti, se bodo povečala v sldadu s sprejetimi dogovori. V primeru, da se bodo osebni dohodki v gospodarstvu občine med letom povečali nad načrtovano rastjo, bo skupščini občine z rebalansom proračuna zagotovila dodatna sredstva za povečanje osebnih dohodkov. 10. člen Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim porabnikom: — upravnim organom in skupni strokovni službi občine ter samostojnim organom mesta in regije, — pravosodnim organom, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — upravi za ljudsko in teritorialno obrambo, — krajevnim skupnostim in drugim samoupravnim interesnim skupnostim, — skupnosti slovenskih občin, skupnosti občin ljubljanske regije in stalni konferenci mest v Jugoslaviji, — posebnim računom proračuna in drugim neposrednim porabnikom proračuna. Sredstva navedena v 3., 4., 5. in 10. členu tega odloka se nakazujejo neposredno iz proračuna. 11. člen Nosilci sredstev so naslednji: — za reševanje stanovanjskih vprašanj funkcionarjev DPS, DPO in delavcev milice: izvršni svet — za sofinanciranje Doma milice v Šiški: izvršni svet — za drugo porabo sredstev: izvršni svet — za dejavnost skupščine, izvršnega sveta, informativno in' dokumentacijsko dejavnost: skupna strokovna služba — sredstva za dejavnost SIS, za uveljavitev temeljnih pravic borcev NOV, WI, za vzdrževanje in postavitev spomenikov in spominskih obeležij NOB, sofinanciranje poti spominov in tovarištva, muzeja ljudske revolucije, sredstva za socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo: komite za družbene dejavnosti — za znanstveno dejavnost, intervencije — gospodarski posegi v gospodarstvu, dopolnilna sredstva SIS-sofinanciranje RTC Krvavec . in Velika planina, zf kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno planiranje komite za družbeno planiranje in gospodarstvo — za komunalno dejavnost in za sredstva za sanacije cestnega in vodovodnega omrežja v občini: komite za urejanje prostora — za dejavnost pravosodja, krajevnih skupnosti in kadrovske politike: sekretariat za občo upravo — za dejavnost varnosti in družbene samozaščite: \_ sekretariat za ljudsko obrambo — za odplačila kreditov: sekretariat za finance in proračun — za teritorialno obrambo: občinski štab za teritorialno obrambo. > 12. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih sprejmejo iz proračuna občine, uporabiti za pamene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi. Za izvajanje tega člena sta .odgovorna funkcionar — poslovodni organ in vodja računovodstva. IS. člen Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo opravljati svoje naloge iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, katere bi presegle zneske določene v tem proračunu, razen če s posebnim aktom oziroma dogovorom skupščine občine ne določi drugače. Upravni organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna oziroma delovne skupnosti, smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in sporazumih le v- mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom. 14. člen Vsi prihodki, ki jih upravni organi ustvarijo s ^vojo dejavnostjo ali za delo s pogodbami, so prihodek občinskega proračuna, razen če se z odlokom izvršnega sveta ne določi drugače. Za prihodke upravnih organov v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo prihodki: prejeti od prodaje najdenih predmetov, nabave vrednosti, pri prodaji tiskovin in obrazcev, dejanskih stroškov uporabe občinske stavbe po drugih uporabnikih in od razmnoževanja ter fotokopiranja. 15. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so upravnemu organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ in skupno strokovno službo dziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg funkcionarja je za zakonito porabo sredstev odgovoren tudi vodja računovodstva. 16. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik izvršnega sveta. 17. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča 1. o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna, 2. o uporabi srestev rezerv do višine 1,500.000 din za izdatke iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78), 3. o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« za namene, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih zadostnih sredstev, 4. da začasno uporabi sredstva rezerv, če prihodki pritekajo neenakomerno, vrniti se morajo do konca leta 1983. ' 18. člen Sekretariat za finance in proračun spremlja pri proračunskih porabnikih porabo sredstev, ki se jim zagotavlja iz proračuna in po potrebi predlaga izvršnemu svetu sprejem potrebnih ukrepov. Kadar prihodki med letom ne pritekajo enakomerno, odloča o začasni omejitvi sredstev izvršni svet. V primeru, da prihodki proračuna za leto 1983 ne bodo doseženi v predvideni višini, se v skladu z odločbami 8. člena tega odloka zmanjša poraba. 19. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. St. 1-400-09/82 Ljubljana, dne 23. decembra 1982. . ' Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. Pregled in razporeditev prihodkov proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1983 St prih°.dkl Skupaj din Grupa kontov 70 Del presežka prihodkov, prenesen 40 iz preteklega leta — 41 71 Davek od dohodka OZD 2,160.000 72 Prihodki od davkov od 42 osebnih dohodkov 344,232.000 73 Prihodki od davka od prometa 43 proizvodov in storitev ter od N prometa nepremičnin in pravic 110,136.000 44 74 Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih 45 pravic ter od drugih davkov 52,481.000 46 75 Prihodki od taks 13,860.000 77 Prihodki po posebnih predpisih in 47 prihodki upravnih organov DPS 31,248.000 77 Drugi prihodki 17,940.000 48 Skupaj prihodki 572.057.000 Razporeditev prihodkov Skupaj din Sredstva za delo upravnih organov 113,329.000 Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov Sredstva za ljudsko obrambo in 34,684.000 družbeno samozaščito Druge potrebe in intervencije 5,093.000 v gospodarstvu Sredstva prenesena drugim DPS 54,424.000 in SIS 238,425.000 Sredstva za družbene dejavnosti * Sredstva za druge splošne družbene 19,034.000 potrebe Izločanje v stalno proračunsko 65,299.000 rezervo 3,435.000 Drugi odhodki 34,899.000 Tekoča proračunska rezerva 3,435.000 Skupaj razporeditev prihodkov 572.057.000 LJUBLJANA VIC-RUDNIK 71. na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. decembra 1982 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 1 člen S tem odlokom se določajo proračunski prihodki in zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1933. 2. člen Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1983 znašajo 411,762.000 din, od tega: — za razporeditev v posebnem delu proračuna — za tekočo proračunsko rezervo — za združevanje sredstev v Ljubljani — za intervencije v gospodarstvu 3. člen Občina Ljubljana Vič-Rudnik združuje del prihodkov v mestu. Združene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog s svojim proračunom. Občina Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta 22,09 odstotka od vseh tekočih prihodkov, razen turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev in prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska 87,260.000 din. 4. člen Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu in se odvajajo 100% na poseben račun za zdravstveno varstvo živali. 5. člen Prihodki od turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeševanje turistične dejavnosti. 6. člen Od izvirnih prihodkov po 2. členu tega odloka, zmanjšanih za odstopljene prihodke mestnemu proračunu po 3. Členu tega odloka se 1 % izloča v sredstva rezerv občinskega proračuna. stva v tekočo proračunsko rezervo, razen sredstev za intervencije v gospodarstvu. 10. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim organom občine, mesta in regije, — pravosodnim organom, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — krajevnim skupnostim. Sredstva, ki niso našteta v 3. in 10. členu, se uporabljajo neposredno iz proračuna. 11. člen Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna občine uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi. Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1983, razen če se s posebnim aktom - občinske skupščine določi drugače. 12. člen Upravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna. Temeljno sodišče v Ljubljani in Temeljno javno tožilstvo nakazuje lastne prihodke v proračun občine po ključu, ki je dogovorjen za financiranje. 13. člen din 307,871.000 3,000.000 87.260.000 13.631.000 7. Člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike V okviru doseženih prihodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z izkazanimi Potrebami v okviril odobrenih sredstev. 8. člen Če prihodki ne pritekajo tako, kot je predvideno v Proračunu, ali nastopijo kakšne druge razmere, lah-k» Izvršni svet zmanjša znesek sredstev, ki so v pro-^ačunu razporejeni za posamezne namene, ali pa za-oasno zadrži porabo teh sredstev. O ukrepu iz prejš-nje8a odstavka mora izvršni svet čimprej obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe, oziroma ust-rezno spremembo občinskega proračuna. 9. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sred-tev za redno dejavnost in posebne namene občinskih uPravnih organov in pravosodnih organov v skladu nalogami posameznih organov., V primeru, da se med letom ugotovi, da za po-,. °ne namene razporejena sredstva ne bodo porab-Jena> lahko izvršni svet prenese neuporabljena sred- Izplačila Iz sredstev za delo delovnih teles skupščine in izvršnega sveta se opravi na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilno pravne pogodbe. 14. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli prihodke skladno z njihovim dotokom. 15. člen Izvršni svet je pooblaščen, da določa: — o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna, — o uporabi sredstev rezerv do višine 1,000.000 din za izdatke iz L točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78), — o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« za namene, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih zadostnih sredstev — da začasno uporabi sredstva rezerv, če proračunski prihodki pritekajo neenakomerno, vrniti se morajo do konca leta 1983. 16. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Odredbodajalec za sredstva upravnih organov je predsednik izvršnega sveta oziroma namestnik predsednika izvršnega sveta, ki ga predsednik izvršnega sveta za to pooblasti. 17. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1933. Št. 400-2/83 Ljubljana, dne 22. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. Pregled in razporeditev prihodkov proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 Grapa kontov 72 73 74 75 Prihodki Skupaj Grupa din kontov Razporeditev prihodkov Skupaj 72 Prihodki od davkov od osebnih dohodkov 73 Prihodki' od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic 74 Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov 75 Prihodki od taks 77 Prihodki po posebnih predpisih in prihodki upravnih organov družbenopolitične skupnosti Skupaj: 40 Sredstva za delo upravnih organov 97,566.400 268,388.000 41 Sredstva za posebne in druge namene za delo uprav, organov 13,093.000 87,265.000 42 Sredstva za LO in DS 2,480.000 43 Drage potrebe im intervencije v gospodarstvu 34,167.800 19,340.000 44 Sredstva prenesena drugim DPS in SIS 136,164.700 11,911.000 45 Sredstva za družb, dejavnosti 26,055.600 24,858.000 46 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 73,661.500 47 Izločanje v stalno prorač. rezervo 3,769.000 48 Drugi odhodki 21,804.000 — Tekoča proračunska rezerva 3,000.000 411,762.000 Skupaj 411,762.000 ' 72. Na podlagi 41. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 65/81) ter 169. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in njegovih sprememb in dopolnitev (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. decembra 1982 sprejela. ODLOK o določitvi amortizacijske stopnje za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Upravni in pravosodni organi ter organizacije družbenopolitičnih skupnosti, krajevne skupnosti ter družbenopolitične in družbene organizacije v občini' Ljubljana Vič-Rudnik, ki se financirajo iz proračuna, obračunavajo amortizacije za osnovna sredstva v letu 1982 v višini 30 e/e, v letu 1983 v višini 60 "/o, v letu 1984 80 % ih v letu 1985 v višini 100 e/» od naj nižjih stopenj, ki so z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 65/81) določene aca posamezne skupine osnovnih sredstev. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. Št. 428-1/82 Ljubljana, dne 22. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 73. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67, 27/72, 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. decembra 1982 sprejela ODLOK o sprejemu urbanističnega reda za območje krajevne skupnosti Škofljica 1. člen S tem odlokom se sprejme urbanistični red za območje krajevne skupnosti Škofljica, ki ga je izdelal ' Zavod za izgradnjo Ljubljane, n. sol. o. TOZD Urbanizem -— LUZ pod šifro 2730. 2. člen Urbanistični red obsega analizo stanja v prostoru, zasnovo razvoja, komunalno infrastrukturo in pra-A vilnik za izvajanje urbanističnega reda. 3. člen Za graditev objektov in naprav v naseljih in območjih, za katera veljajo določbe tega odloka, naora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje, razen za gradnjo kmečkih gospodarskih poslopij in pomožnih Poslopij v območjih, za katere ni predvidena izdelava zazidalnega načrta in se lokacijski pogoji ugotavljajo pri gradbenem dovoljenju. 4. fflen Manjše odmike sprejetega urbanističnega reda za območje krajevne skupnosti Škofljica, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnilc. 5. člen Urbanistični red je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Pristojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane in Ljubljanskem urbanističnem zavodu. 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. ,7. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati za območje krajevne skupnosti Škofljica določila odloka o urbanističnem redu za naselja in območja v **6mi Ljubljana Vdč-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/74). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 350-14/79 Ljubljana, dne 22. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. sti občine Logatec bodo v letu 1983 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Logatec naslednja namenska sredstva: 1. za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu — po stopnji 1,28 ”/e na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti v občini — po stopnji 0,295 % na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti na ravni republike (od tega 0,292 °/e na BOD za gradnjo domov za učence in študente in 0,003 0/o na BOD za bivalne pogoje udeležencev MDA. Vsi trije prispevki skupaj 1,575*/» na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe iz solidarnosti se plačujejo na račun 50110-842-023-1814 za gospodarstvo in na račun 50110-842-023-1835 za negospodarstvo. 2. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni — po stopnji 2,2 %> na BOD iz čistega dohodka za lastne potrebe v OZD — po stopnji 1,0 0/o na BOD iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini — po stopnji 1,0 °/o na BOD iz čistega dohodka za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v občini — po stopnji 0,2 o/o na BOD iz čistega dohodka za kadrovska stanovanja v občini 3a za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na republiški ravni, — po stopnji 0,25 “/o na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije. Vplačilni računi ostanejo nespremenjeni. Skupaj (2 in 3) 4.425 na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti na ravni občine in republike. II Sredstva iz I. točke sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. III Ta sklep začne veljati takoj po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. Logatec, dne 5. januarja 1983. Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec Branko Peček L r. LOGATEC 74. Na podlagi 20. in 22. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec (Uradno gla-. Sllo občine, št. 6/78) ter 54. člena samoupravnega spo-, 2Urna o temeljih plana Samoupravne stanovanjske ^Upnosti občine Logatec za obdobje 1981—1985 je Prejela skupščina Samoupravne stanovanjske skup-08ti občine Logatec dne 23. decembra 1982 0 UGOTOVITVENI SKLEP rio8*°Pnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solina področju stanovanjskega v okviru Samoupravne stano-vanjske skupnosti občine Logatec za leto 1983 »osti in vzajemnosti °sPodarstva, združenih o Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum Prneljih plana Samoupravne stanovanjske skupno- MOZIRJE 75. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1982 1. člen Spremeni se 2. člen odloka o proračunu občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 13/82) tako, da se gtarf: Skupni prihodki proračuna občine Mozirje za leto 1982 znašajo 64,636.500 din, od tega: — razporejeni prihodki 64,120.258 — tekoča proračunska sredstva 516.242 2. člen Za 4. členom se doda nov 4. a člen, ki se glasi: Organi in organizacije družbenopolitične skupnosti in njihove delovne skupnosti ter družbenopolitične in družbene organizacije, ki se financirajo iz proračuna občine Mozirje, v letu 1982 obračunavajo amortizacijo le do višine sredstev, ki so jim bila zagotovljena z odlokom o proračunu za leto 1982. 3. člen Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov sta sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982. St. 010-17/82-3 Mozirje, dne 27. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik L r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov občine Mozirje za leto 1982 prmžl Prlhodkl Znesek namena" Splošni razpored prihodkov Znesek 1 Davki na dohodek in iz osebnih 01 Dejavnost organov DPS 40.098.120 dohodkov 25,326.000 02 Ljudska obramba 2,660.000 2 Prometni davek in davek na 03 Dejavnost družbenopolitičnih premoženje 33,033.000 organizacij 3.091.500 3 Takse 2,220.000 04 Negospodarske investicije 1,358.536 5 Prihodki po posebnih predpisih 1,282.500 06 Kulturno-prosvetna dejavnost 136.600 6 Prihodki upravnih organov 08 Socialno skrbstvo 5.658.805 in drugi prihodki 2,775.000 09 Zdravstveno varstvo 294.000 1-0 Komunalna dejavnost 1.615.000 16 Intervencije v gospodarstvu 1,297.155 17 Tekoča proračunska rezerva ii obveznosti iz' preteklih let 7,780.419 18 Izločena sredstva rezerv 646.365 Skupaj 64,636.500 Skupaj 64,636.500 76. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74) in 152. člena statuta občine Mozirje je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Mozirje za I. trimesečje leta 1983 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Mozirje za leto 1983, se bodo v I. trimesečju potrebe občinskih organov in drugih koristnikov proračuna financirale na podlagi trimesečnega plana o razporeditvi prihodkov. 2. člen Za začasno financiranje v I. trimesečju 1983 se sme uporabiti največ četrtina vseh' prihodkov, ki so bili razporejeni v proračunu za leto 1982. 3. člen Prihodki, ki bodo doseženi in odhodki, ki bodo izvršeni v času začasnega financiranja, so sestavni del proračuna občine Mozirje za leto 1983. 4 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna lahko skladno z določili 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SRS odloči o najetju posojila iz rezervnega sklada. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. St. 010-18/82-3 Mozirje, dne 17. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. 77. Na podlagi 1. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 22/72, 39/74 in 11/79) in 152. člena statuta občine Mozirje ((Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen Na območju občine Mozirje se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin, predpisih, izdanih na njegovi podlagi in po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabno površino gradbenega objekta. Stopnje davkov so različne za kmetijska zemljišča, nezazidana stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje: Ce znaša prometna vrednost: f. z.a kmetijska zemljišča: Nad din Do din Davek din °/o Din za m! za m1 5 10 5 10 0,50 + 17 od presežka nad 5 10 15 1,30 + 24 od presežka nad 10 15 20 2,90 + 30 od presežka nad 15 20 25 4,70 + 40 od presežka nad 20 25 30 7,20 + 50 od presežka nad 25 30 10,20 + 60 od presežka nad 25 II. za . nezazidana stavbna zemljišča: Nad din Do din Davek Sin •/« Din za m! 40 25 ■ 40 60 10 + 35 od presežka nad 40 60 80 17 + 40 od presežka nad 60 80 100 25 + 45 od presežka nad 80 100 120 34 + 50 od prčsežka nad ICO 120 140 44 + 55 od presežka nad 120 140 55 + 60 od presežka nad 140 III. za gradbene objekte: Nad din za ni* Do din za m* Davek din °/e Din 6.000 6.000 9.000 10 600 + 12 od .presežka nad 6.000 9.000 12.000 660 + 14 od presežka nad 9.000 12.000 15.000 1.380 + 16 od presežka nad 12.000 15.000 18.000 1.860 + 18 od presežka nad 15.000 18.000 2.400 + 20 od presežka nad is.ooo 3. člen Poleg oprostitev po zakonu o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plača še v naslednjih primerih: 1. če proda organizacija združenega' dela, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se po 4. členu zakona o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta. Ce kupec - tako zemljišče proda ali podari prej kot v petih letih po pridobitvi tega zemljišča, plača prometni davek tudi od nakupa; 2. pri prodaji gozdnega zemljišča občanu, ki je zavarovan po določbah zakona o starostnem zavarovanju kmetov ali kmetu kooperantu . Ce kupec gozd odtuji pred potekom petih let od pridobitve občanu, ki ni čisti kmet oziroma kmet kooperant se davek naknadno odmeri. Davek od gozdnega zemljišča se ne Plača tudi v primeru, ko gre za kupoprodajo celotnega posestva z namenom ohranjanja kmetij in je ku-Pec oseba, ki ima status kmeta. ■ 3. od kupnine za prodajo objektov (razen vikendov), ki jo prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo Poslovnega prostora v občini Mozirje za opravljanje °brtnih dejavnosti, ki so z občinskim odlokom dolo-dene kot prednostne dejavnosti ali če gre za odpi-rahje novih delovnih mest. Glede načina in uveljavitve te oprostitye, se smi-Selno uporabljajo določbe 14. točke 4. člena zakona o davku na promet nepremičnin. Ce prodajalec v roku enega leta od uveljavljene °Prostitve ne prične opravljati obrtne dejavnosti, se P111 davek naknadno odmeri. , Zavezanec, ki je kupil poslovni prostor za nakup katerega je bila priznana oprostitev davka na promet PePremičnin po 3. točki tega člena mora opravljati v tem prostoru obrtno dejavnost in biti lastnik poslovnega prostora najmanj pet let od pričetka obratovanja, sicer se mu davek naknadno odmeri. 4. pri prodaji poslovnega prostora, ki je bil zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev in še ni bil v uporabi. Oprostitev po tej točki velja tudi za nedograjen poslovni prostor ali poslovni prostor v gradnji. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 40/72) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 9/75). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva veljavnosti dalje. St. 010-19/82-1 Mozirje, dne 27. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. RAVNE NA KOROŠKEM 78. Na podlagi 18. in 41. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Radlje Ob Dravi in Ravne na Koroškem so zbori uporabnikov in zbori izvajalčev občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd na seji dne 22. decembra 1982, Radlje ob Dravi na seji dne 23. decembra 1982 in Ravne na Koroškem na seji dne 22. decembra 1982 sprejeli UGOTOVITVENI SKLEP o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo kmetov za leto 1983 1 Za leto 1983 se ugotovijo stopnje prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in znašajo: 1. Občinska zdravstvena skupnost Dravograd — od katastrskega dohodka in dohodka od gozda — 31,6 "/o — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo letno — 1.020 din 2. Občinska zdravstvena skupnost Radlje ob Dravi — od katastrskega dohodka in dohodka od gozda — 31,9 %> — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo letno — 1.032 din 3. Občinska zdravstvena skupnost Revne m Koroškem — od katastrskega dohodka negozdnih površin — 17,2 »/o — od dohodka od gozda — 77,9 *f» — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo letno — 1.148 din 2 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi ▼' Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. Z dnem uporabe tega sklepa prenehajo veljati stopnje določene v 1. členu ugotovitvenega sklepa o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo kmetov za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 1/82). Predsednik skupščine OZS Dravograd Frane Kotnik 1. r. Predsednik skupščine OZS Radlje ob Dravi' Ivan Hajnc 1. r. Predsednik skupščine OZS Ravne na Koroškem Ivan Pepevnik 1. r. 79. Na podlagi 73., 75. in 76. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 11/78) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Dravograd na seji dne 22. decembra 1982, Občinske zdravstvene skupnosti Radlje ob Dravi na seji dne 23. decembra 1982 in Občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem na seji dne 22. decembra 1982 sprejela valorizirano LISTO PRISPEVKOV uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva 1 Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pri- pomočke naslednje zneske:. din 1. Za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 48 2. Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 132 3. Zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer: — za prvi pregled pri stomatologu-specia- listu 48 — za vsako zalivko 48 — za polno kovinsko prevleko 354 — za vse druge prevleke 420 — za inlay nadzidek 234 — za vsako krono (z zatičkom) 510 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 234 — za vsako nadomestilo fasete, cementiran j e stare prevleke, demontaža prevleke ali kron, oddelitev vmesnega člena ali gredi 78 — za začasno prevleko ali' člen v začasnem mostičku 108 — za gred, opornico ali jahač 288 — za vsako totalno protezo 750 — za vsako parcialno protezo 930 — za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi 816 — za vsako začasno protezo 708 — za vsako reparatuiro, prilagoditev stare proteze podložitev ali reokluzijo 120 4. Za vsak prvi pregled pri zdravniku spe-chtBstn z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni potrebna 120 din 5. Za vsak rtg posnetek, todi zob (za naj več 6 posnetkov) pri snemanju v ambulantah in dispanzerjih 6 6. Za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 132 7. Za zdravilo, pomožni ali sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 42 8. Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo in prosto stoječi posteljni trapez 354 9. Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za krn po ampu- taciji 354 10. Za ortopedske čevlje 708 11. Za kilni pas 354 12. Za berglje. 66 13. Za aparat za omogočanje glasnega govora 468 14. Za medicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, inštitutih ter naravnih zdraviliščih, pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni oskrbi za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno 66 15. Za očala 102 16. Za kontaktna stekla 216 17. Za očesno protezo 234 18. Za ojačevalni slušni aparat 468 2 Če je vrednost pregleda, zdravila oziroma pripomočka manjša kot znaša participacija po tej listi, plača uporabnik dejansko ceno. 3 Ta lista se uporablja od naslednjega dne po objavi v Uradnem listu SRS. Z uporabo te liste se prenehajo uporabljati zneski po listi prispevkov k stroškom zdravstvenih storitev, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 9/82. St. 01-190-8/79 Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Dravograd Franc Kotnik 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Radlje ob Dravi Ivan Hajnc 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem Ivan Pepevnik 1. r. SEVNICA 80. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) sta zbor združenega dela ih zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica na seji dne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1982 1. fflen 1. člen odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 12/82) se spremeni tako, da se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 75,347.500 dinarjev od tega: — za razporeditev po posebnem delu Proračuna — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo — za odvod v posebno partijo žiro rakuna proračuna — omejevanje splošne porabe 2. člen Upravni in pravosodni organi, ’ družbenopolitične °rganizacije ter krajevne skupnosti, ki se financirajo iz občinskega proračuna, obračunavajo amorti-zacijo za osnovna sredstva v letu 1982 v višini 50 %> ^ najnižjih stopenj, ki so z zakonom določene za posamezne skupine osnovnih sredstev (Uradni Ust SFRJ, št- 65/81). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja ^982 dalje. St. 400-4/82-1 Sevnica, dne 27. decembra 1982. Predsednica družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Sevnica Breda Mijovič 1. r. din 73,194.000 124.740 2,028.760 81. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju sploš-/T;1 družbenih potreb v družbenopolitičnih skupno-«h (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 172. člena tatuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji ora združenega dela ih zbora krajevnih skupnosti ne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK ^Časnem financiranju proračunskih potreb občine Sevnica v I. trimesečju 1983 l.člen gj^^frsbe občinskih organov in drugih uporabnikov proračuna občine Sevnica se bodo v I. tri-1983 do sprejetja proračuna občine za leto brn ““oasno financirala do višine 25 "/e odhodkov raČuna občine Sevnica v letu 1982. obj.^kodki po tem odloku so sestavni del proračuna 1116 Sevnica za leto 1983. _ 2. člen ]eto 0l°iSla odloka o proračunu občine Sevnica za tieg ®.82 se smiselno uporabljajo tudi v času začas-tinanciranja v I. trimesečju 1983. y 3. člen 8re od osnove osebnih dohodkov iz dohodka mesečno ob izplačilu osebnih dohodkov. 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnih objavah in začne veljati s 1. januarjem 1983. St. 402-16/80-3 Sežana, dne 29. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Sežana Tihomir Kovačič L r. 88. Na podlagi 24. c člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 154. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78, 30/79 in 9/82) je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1982 sprejela ODLOK o določitvi prispevka za vzdrževanje in obnavljanje vodovodnih objektov in naprav na območju občine Sežana za leto 1983 1. člen Temeljne organizacije združenega dela s sedežem v občini Sežana, temeljne organizacije združenega dela, katerih deli trajno delajo na območju občine Sežane in imajo sedež zunaj območja občine, samoupravne in druge skupnosti, ki ugotavljajo dohodek po zakonu o ugotavljanju in obračunavanju celotnega prihodka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, druge delovne skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela na območju občine Sežana ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost v občini Sežana, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev na območju občine Sežana za vzdrževanje in obnavljanje vodovodnih objektov in naprav na območju občine Sežana v letih 1981—1985, združujejo sredstva za te namene po stopnji 1,3 %> od osnove osebnih dohodkov iz dohodka mesečno ob izplačilu osebnih dohodkov. --- 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnih objavah in začne veljati s 1. januarjem 1983. St. 402-11/80-3 Sežana, dne 29. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Sežana Tihomir Kovačič 1. r. 89. Na podlagi 24. c člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/75 ter 13/77) in 154. plena statuta občine Sežana (Uradne objave št. 7/78, 30/79 in 9/78) je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela. na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29/ decembra 1982 sprejela ODLOK o določitvi prispevka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Sežana za leto 1983 1. člen Organizacije združenega dela in poslovne enote s področja gospodarstva, ki imajo sedež matične organizacije združenega dela v občini ali zunaj občine Sežana ter občani na območju občine Sežana, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe za obdobje od 1981 do 1985, združujejo sredstva za te namene po stopnji 1 °/o od osnove osebnih dohodkov in dohodka mesečno ob izplačilu osebnih dohodkov. 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnih objavah in začne veljati s 1. januarjem 1983. St. 402-9/80-3 Sežana, dne 29. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Sežana Tihomir Kovačič L r. 90. Na podlagi 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 154. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78, 30/79 in 9/82) je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1982 sprejela ODLOK o določitvi prispevne stopnje za samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom občine Sežana za leto 1983 1. člen Temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost v občini Sežana, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Sežana za obdobje 1981—1985 združujejo sredstva v letu 1983 po stopnji 0,25 “/o od osnove bruto osebnega dohodka iz dohodka. • 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in v Uradnih objavah in začne veljati 1. januarja 1983. St. 402-10/77-3 Sežana, dne 29. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Sežana Tihomir Kovačič 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 91. Na podlagi 18. in 41. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica sta zbor Uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica na seji dne 24. decembra 1982 sprejela SKLEP o prispevnih stopnjah in o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih Potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenska Bistrica za leto 1983 1. člen Ta sklep v skladu z določbami zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti Uradni list SRS, št. 33.-80) določa prispevne stopnje in osnove za obračunavanje prispevkov, ki so jih dolžni Plačevati delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: delavci) in delovni ljudje, za katere se dohodek ne Ugotavlja, kmetje in drugi občani. Prispevki so namenjeni za uresničevanje programa skupnih nalog, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom otemeljih planov Občinske zdravstvene skup-Uosti Slovenska Bistrica (MUV, št. 5/81). 2. člen Skupna prispevna stopnja, ki so jo dolžni plače-vati delavci, znaša v letu 1983 11,08 0/o in sicer: •— iz dohodka po stopnji 9,83 °/e —- iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,25 Vo nje sami, če z njihovim zavarovanjem v tujini ni zagotovljeno tudi zdravstveno varstvo družinskih članov, ki so občani občine Slovenske Bistrice. Prispevek za zdravstveno varstvo znaša 580 din mesečno za posameznega Slana. 7. člen Kmetje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 38,3 °/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka iz gozda ter v znesku 2.057 din letno za zavarovano kmetijsko gospodarstvo. Za kmečke prevžitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega čir na zavarovanca - kmeta- uživalce stalnih kmečkih preživnin, uživalce kmečkih starostnih pokojnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca - delavca, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca, plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki izplačuje preživnino — zavezanci, prispevek 230 din mesečno. 8. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zunaj SR Slovenije plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 13,55 "/o od izplačanih dajatev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, pa jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek sami, če ni z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi določeno drugače. Prispevek znaša 580 din mesečno. 3. člen Za delavce, ki so odsotni z dela (upravičeno ali neupravičeno) brez pravice in do nadomestila oseb-dohodka po predpisih o delovnih razmerjih, pa 80 zavarovanci, plačujejo ustrezni zavezanci prispe-^ek zdravstvenega varstva iz kosmatega osebnega do-nndka po veljavni stopnji. Osnova za obračunavanje Plačevanje prispevkov je osebni dohodek, izplačan °t akontacija osebnega dohodka na mesec pred me-Secern v katerem je nastala odsotnost z dela. 4. člen Za ugotovitev pravic delavcev na začasnem ali časnem delu po pogodbi o delu (četrti del zakona 30/7el°Vnih razmel'iih> Uradni list SRS, št. 24/77 in " združujejo delovni ljudje prispevek za zdrav-Ven° varstvo po stopnji 9,83 °/». 5. člen 0r delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo Za anizacy<> in delajo v tujini (detaširani delavci) in njn0sebe, kj Sl0 v tujini ha strokovnem izpopolnjeva-gan.®a so ali niso v delovnem razmerju z domačo or-zdraZaC^°’ '*e osnova za Plačevanje prispevkov za in ]Vs*-veno varstvo enaka osnovi za pokojninsko in a idsko zavarovanje. _ 6. člen so zd6lav=i Iz občine Slovenska Bistrica, ki delajo in vit; ravstveno zavarovani v tujini, morajo zagoto-sv°jim družinskim članom zdravstveno zavarova- 9. člen Tuji državljani — študenti, ki pridejo nk študij, oziroma Izpopolnjevanje na univerzo v Maribor mimo Zavoda SR Slovenije za mednarodno, znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje, se morajo zdravstveno zavarovati sami. Prispevek za zdravstveno varstvo, znaša 530din mesečno. 10. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za delovne ljudi, za katere se dohodek ne ugotavlja (pavšalisti), je osnova enaka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Kolikor pa se taki zavarovanci določijo za obdavčevanje po dejanskem dohodku, je osnova za plačevanje prispevkov tako ugotovljeni poprečni mesečni dohodek iz tekočega koledarskega leta, kateri pa ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku. 11. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci znanstvenih in književnih del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejniki, nogometaši-neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti, plesalci, kolporterji tiska, športniki-amaterji, ki prejemajo hranarine, duhovniki) in drugi občani plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje. 12. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. , Predsednik skupščine OZS Slovenska Bistrica Dušan Detiček L r. 92. LISTA PRISPEVKOV k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenska Bistrica I Zap. št. Vrsta prispevke Zneski v din 1. za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 50 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je op- ravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 150 3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer — za prvi pregled pri stomatologu-speciali- stu 50 — za vsako zalivko 50 — za polno kovinsko prevleko 370 — za vse druge prevleke 450 — za inlay nazidek 245 — za vsako krono (z zatičkom) 540 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 245 — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali kron, oddelitev vmeshega člena ali gredi 85 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 110 — za gred, opornico ali jahač 330 — za vsako totalno protezo 800 — za vsako parcialno protezo 990 — za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi 865 — za vsako začasno protezo 745 — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 125 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku-speciall-stu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 125 5. za vsak rtg. posnetek, tudi zob (največ 6 po- snetkov pri snemanju) v ambulantah in dispanzerjih 10 6. za prvi prevoz z reševalnimi vozili in po- set^Mmi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja ■ 150 7. za zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 35 8. za kontracepcijska sredstva, ki se nudijo Zap. št. vrsta prispevka v din uporabnikom v ambulantah in dispanzerjih se ne plačuje več 9. za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez 370 10. za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za km po amputaciji . 370 11. za ortopedske čevlje 745 12. za kilni pas 370 13. za bergle _ 80 14. za aparat za omogočanje glasnega govora 500 15. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, institutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi, za naj- več 15 dni oziroma pri večkratni oskrbi za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno 80 16. za očala 100 17. za kontaktna stekla 220 18. za očesno protezo 245 19. za ojačevalni slušni aparat 370 II Lista se uporablja od 1. 1. 1983 dalje. Predsednik skupščine OZS Slovenska Bistrica Dušan Detiček L r. SLOVENSKE KONJICE 93. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 26. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39-461/74 in 4-199/78) ter 168. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1982 sprejela ODLOK , o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Slovenske Konjice za I. trimesečje 1983. leta 1. člen Do sprejetja proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1983 se potrebe občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov sredstev proračuna v I. trimesečju 1983 začasno financirajo na podlagi proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1982. 2. člen V času začasnega financiranja se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je sorazmerno bilo porabljenih' v enakem obdobju za leto 1982. vendar največ eno četrtino (25»/«) vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1982, povečanih za S*/«' 3. člen Prihodki in razporeditev prihodkov po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1983- 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjic® se pooblašča, da lahko v primeru neenakomernega Pritekanja proračunskih sredstev najame posojilo iz sredstev rezerv proračuna občine Slovenske Konjice. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad- ' Qem listu SRS. St. 402-35/82-1 Slovenske Konjice, dne 29. decembra 1982. , Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. 94. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 4. in 9- členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77 in 30-1704/78) in 169. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1982 sprejela ODLOK ,° spremembi odloka o prepovedi prodaje in točenja alkoholnih pijač 1. člen V prvem odstavku 2. člena odloka o prepovedi Prodaje in točenja alkoholnih pijač (Uradni list SRS, st- 15-441/73) se številka »7« nadomesti s številko »8«. 2. člen Ta odlok prične veljati osipi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 021-2/73-1 Slovenske Konjice, dne 29. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 95. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 175. člena statuta občine Šentjur pii Celju (Uradni list SRS, št. 19/82), na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1982 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1882 1. člen V 2. Senu odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za,, leto 1982 (Uradni list SRS, št. 11/82), se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 78,052.122 din in se razporedijo: riin — za razporejeno porabo 75,938.621 — za tekočo proračunsko rezervo in pokrivanje obveznosti iz leta 1981 1,394.501 — za izločanje na posebno partijo proračuna (rezervni sklad) 719.000 2. člen Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov, sta sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982. SL 400-4/82-1 Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez L r. Predlog rebalansa prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Šentjur pri Celju Za leto 1982 Vrsta prihodka Predlog 1982 Rebalansiran predlog 1981 Vrsta odhodkov Predlog Rebalansiran IMS predlog 1962 1 Davek iz dohodka in 01 Dejavnost organov DPS 45,732.043 47,23Mtt2 osebnega dohodka 25,250.000 26,665.000 02 Ljudska obramba 3,921.209 3,921.289 2 Davki od prometa pro- 03 Dejavnost DPO in društev . 4,000.076 3,907.183 izvodov in storitev, davki 04 Negospodarske investicije 5,863.978 3,465.957 na dohodke od premože- 08 Socialno varstvo 9,883.815 9,686.139 nja in premož. pravic 22,450.000 26,420.000 09 Zdravstveno varstvo 149.223 149.223 3 Takse 4,050.000 4,497.000 10 Komunalna dejavnost 3,088.743 3411.670 4 Prihodki po posebnih 11 Dejavnost krajevnih skup- Predpisih 2,400.000 2,475.000 nostl 2,187.054 1,920.009 5 Prihodki upravnih orga- 16 Intervencije v gospodarstvu 1,904.879 454.928 6 nov in drugi prihodki 1,250.000 4,200.000 17 Tekoča proračunska rezerva 530.000 659.000 Dopolnilna sredstva 22,652.243 13,790.000 18 Izločanje v rezervni sklad 502.623 719.000 7 Prenesena sredstva — 5.122 19 Obveznosti iz prejšnjih let Odstopljeni prihodki 289.000 735.501 1,850.000 Skupaj 78,052.243 78,052.122 20 21 Turistične takse 1TJOOO — Takse na promet parki. 2,200 1,850.000 Turistične takse 20.000 17.000 —- Prihodki organov DPS 1,250.000 4,200.000 Skupaj izvirni prihodki 74,582.243 71,985.122 Skupaj odhodki 78,052.243 78,052.122 96. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na seji družbenopolitičnega zbora, dne 27. decembra 1982 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK, e začasnem financiranju proračuna občine Šentjur pri Celju — za I. trimesečje 1983 1. člen Do sprejetja proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1983, se v I. trimesečju 1933 potrebe občinskih organov in drugih koristnikov proračuna financirajo na podlagi trimesečnega plana o razporeditvi dohodkov. 2. člen' • Za začasno financiranje v I. trimesečju 1983, se sme uporabiti največ 25 %> vseh prihodkov, ki so bili razporejeni v proračunu za leto 1982. 3. člen Sredstva za redno dejavnost organov občinske skupščine in njihovih delovnih skupnosti ter ostalih koristnikov proračuna, se v planu za I. trimesečje 1983 določijo v mejah določb 2. člena tega odloka. V teh mejah, se v enem znesku določijo tudi sredstva za posebne namene. 4. člen Vsi doseženi prihodki in odhodki, ki bodo izvršeni v času trajanja začasnega financiranja, so sestavni del proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1983. 5. člen če tekoči prihodki za kritje najnujnejših potreb v I. trimesečju 1983 ne bodo zadoščali, lahko občina najame posojilo iz sredstev skupnih rezerv, vendar le do višine 25"/» doseženih prihodkov proračuna za leto 1982 — zmanjšan za dejanske prihodke. 6. člen Ta odlok začne veljat^ osmi darr po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. St. 400-13/82-1 Šentjur pri! Celju, dne 28. decembra 1982. , ' Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez L r. 97. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi I. Člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80, 3/81 in 23/82) ter 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni IM SRS, št. 19/82) na seji zbora združenega dela In zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK e spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve Tarifa o posebnem občinskem prometnem davku, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 1/76, 6/76, 18/76, 2/77, 4/77, 24/77, 10/79, 11/81 in 11/82) se spremeni in dopolni: 1. člen Tarifna številka 1 tarife se v celoti črta, dosedanja tarifna številka l.a pa postane tarifna številka 1. V tarifni številki 5 se na koncu 8. točke doda peta alinea, ki se glasi: »— menjava in centriranje gum 10 °/o«. V opombi' k tarifni številka 6 se doda 4. točka, ki glasi: »4. za prirejanje plesnih vaj, cirkuških predstav, iger lunaparkov in podobnih prireditev lahko uprava za družbene prihodke določi poseben občinski prometni davek v pavšalnem - znesku za celotno sezono prireditve.« Za tarifno številko 10. se doda nova tarifna številka 11., ki glasi: »Tarifna številka 11 Od plačil za najemnine in podnajemnine od poslovnih zgradb in poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za gospodarske dejavnosti 10%. Opomba: Davčni zavezanec je vsak najemodajalec, razen občanov in zasebnih pravnih oseb, ki na tej podlagi dobi plačilo. Davčna osnova je skupno plačilo v denarju ali v naravi ali vrednosti nespretnih storitev. Davek po tej tarifni številki ne plačujejo organizacije združenega dela, ki jim je dajanje nepremičnin v najem ali podnajem osnovna dejavnost.« 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju se pooblašča, da izda prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve z vsemi redakcijskimi po- 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 421-5/82-1 Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez L r. VELENJE 98. Na podlagi 73., 74., 75. in 76. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni vestnik občine Velenje, št. 7/78) sta zbor uporabnikov to zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Velenje na seji dne 22-decembra 1982 sprejela valorizirano LISTO PRISPEVKOV uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva 1. člen Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo 16 stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke naslednje zneske: din 1. Za prvi' kurativni pregled pri splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 50 2. Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev ISO 3. Za zobozdravstvene storitve in pripomočke, in sicer: ^ — za vsako zalivko 50 — za prvi pregled pri' stomatologu — specialistu 50 — za polno kovinsko prevleko 355 — za vse druge prevleke 420 — za inlay nadzidek 235 — za vsako krono (z zatičkom) 510 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 235 — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontaža prevleke in kron, od-delitev vmesnega člena ali gredi 80 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku HO — za gred, opornico ali jahač 290 — za vsako totalno protezo 750 — za vsako parcialno protezo 930 — za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi 816 — za vsako začasno protezo 710 — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložite v ali reokluzijo 120 4. Za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni potrebna 120 5. Za vsak rtg posnetek, tudi zob (za največ 6 posnetkov) pri snemanju v ambulanti ali dispanzerju 5 6. Za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 130 7. Za zdravilo, pomožni' in sanitetni mate- reial ob prevzemu v lekarni na recept 40 8. Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo %n prosto stoječi posteljni trapez 355 9. Za nepodložene usnjene rokavice, estet- ske rokavice za protezo in navleke za km po amputaciji 355 10. Za ortopedske čevlje 710 11. Za kihti pas 355 12. Za berglje 65 13. Za aparat za omogočanje glasnega govora 470 14. Za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, sPecialnih zavodih, inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni oskrbi za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno 65 15. Za očala 100 . 16. Za kontaktna stekla 215 17. Za očesno protezo 235 18. Za ojačevalni slušni aparat 470 19. Za Vagicon aparat 325 20. Za vsak pregled pri konziliju osnovnega ^nravstvenega varstva na zahtevo uporabnika, Ce le-ta ni bil potreben 120 2. člen Če je vrednost pregleda, zdravila oziroma priponka manjša kot znaša participacija po tej listi, plača Porabnik dejansko ceno. 3. člen Ta lista se uporablja od 1. januarja 1983 dalje. Z uporabo te liste preneha veljati lista prispevkov .uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 5/82. Št. 02-3/82-01/1 Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Velenje Janez Navodnik L r. VRHNIKA 99. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni Ust SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1982 1. člen Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 14/82) tako, da se glasi: din Lastni prihodki proračuna občine Vrhnika za leto 1982 znašajo 80,148.760 — razporejeni prihodki za splošno porabo 73,164.120 — razporejeni prihodki za posebne na- mene po družbenem dogovoru o omejevanju splošne porabe 6,510.120 — znižana splošna poraba za 0,8 %> usmerjena po DD za pokrivanje negativnih razlik pri svežem mesu 474.520 2, člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. Št. 3/11-400-1/82 Vrhnika, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič L r. Pregled in splošni razpored prihodkov proračuna občine Vrhnika za leto 1982 Vrsta prihodka Skupaj din 1 Davki iz osebnega dohodka in na dohod* 34,809.882 2 Prometni davek, davek na premo- ženje in na dohodek od premoženja 36,869.908 3 Takse 3,162.000 4 Prihodki po posebnih predpisih 1,420.000 5 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 3,887.000 Skupaj prihodki 80,148.760 Štev. glav. Razporeditev prihodkov namena Skupaj din 01 Dejavnost organov družbčnopolitič- nih skupnosti 42,555.537 02 Ljudska obramba 5,496.320 03 Dejavnost družbenopolitičnih orga- nizacij in društev 4,380.777 04 Negospodarske investicije 1,641.396 08 Socialno skrbstvo 1,391.913 09 Zdravstveno varstvo 50.000 10 Komunalna dejavnost 8,381.519 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 3,005.600 16 Intervencije v gospodarstvu 5,435.691 17 Izločena sredstva rezerv 825.267 18 Prenos na pos. partijo proračuna 6,510.120 19 Znižana splošna poraba 0,8 °/o us- merjena po DD 474.520 Skupaj razporejeni prihodki 80,148.760 160. Na podlagi 23. in 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 201. člena statuta občine Vrhnika ((Uradni list SRS, št. 3/79) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v I. trimesečju 1983 1. člen Do sprejetja proračuna občine Vrhnika za leto 1983 se potrebe občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov sredstev proračuna za I. trimesečje 1983 začasno financirajo na podlagi proračuna občine Vrhnika za leto 1982. 2. Qe» Razporeditev prihodkov proračuna Iz 1. člena tega ' odloka ne sme presegati 25 %• vseh sredstev, razporejenih z odlokom o proračunu za leto 1982. 3. Cen Bilančni pregled prihodkov in razporeditve prihodkov iz tega odloka je sestavni del proračuna občine Vrhnika za leto 1983 in se morajo izkazati tudi v zaključnem računu proračuna za leto 1983. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih sredstev najame posojilo iz sredstev rezerv proračuna Skupščine občine Vrhnika, M ga je treba vrniti najkasneje do konca tekočega leta. 5. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 3/11-400-2/82 Vrhnika, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. ŽALEC 101. Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Žalec za leto 1982 1. člen V odloku o proračunu občine Žalec za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 13/82) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: din skupni prihodki občinskega proračuna znašajo: 209,872.000 — za razporeditev po posebnem delu proračuna 147,566.000 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 1,066.000 — sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna 61,240.000 2. člen Spremeni se 4. člen tako, da se glasi: »Sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna v znesku 61,240.000 din se uporabijo za namene in na način, ki je opredeljen v družbenem dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1982 in aneksu k temu družbenemu dogovoru.« 1. člen Pregled spremenjenih prihodkov in njihove razporeditve je sestavni del tega odloka in se objavj ■ tem odtokom. 4. Sen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-6/82-3 Žaleč, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek L r. 102. Skupščina občine Žalec je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK 0 začasnem financiranju proračuna občine Žalec za L trimesečje 1983 1. člen Do sprejetja proračuna občine Žalec za leto 1983 se bodo v I. trimesečju potrebe upravnih organov ln drugih koristnikov proračuna financirale na podžgi trimesečnega plana o razporeditvi prihodkov. 2. člen Za začasno financiranje v I. trimesečju 1983 se SIhe uporabiti največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1982. 3. člen Sredstva za redno dejavnost organov občinske skupščine. pravosodnih organov, družbenopolitičnih organizacij ter drugih koristnikov proračuna, se v pla-nu za I. trimesečje' 1983 določijo v mejah določb 2. člena odloka. 4. člen Sredstva za posebne namene, ki se financirajo iz Proračuna se' določijo v planu za I. trimesečje v enem samem znesku, v mejah določb 2. člena tega °dloka. 5. člen Prihodki, ki bodo doseženi in odhodki, ki bodo izvršeni v času začasnega financiranja, so sestavni del Proračuna občine Žalec za leto 1983. 6. člen Kolikor tekoči' prihodki ne bodo zadoščali za "ritje najnujnejših potreb v I. trimesečju leta 1983, lahko izvršni svet najame posojilo iz 'sredstev rezerv, ^endar samo do višine ene četrtine doseženih prihodkov proračuna za leto 1982, zmanjšane za dejanska Sredstva, ki bodo na razpolago. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v yradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja tsss. Št. 402-7/82-3 Žalec, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. 103. z , skup$čina občine Žalec je na podlagi 40. člena 0na o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, list in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni zb0 SRSl št 19/78- 34/79, 9/80, 16'00 in 1'82) na seji (jne a združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 6 28- decembra 1932 sprejela ODLOK Prispevku za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe v letu 1983 1. člen Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih s sedežem na območju občine Žalec in delovni ljudje, ki na območju občine Žalec samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov so dolžni plačevati v letu 1983 prispevek za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe (v nadaljnjem'besedilu: prispevek). 2. člen Delavci v organizacijah združenega dela ln delovnih skupnostih plačujejo prispevek iz dohodka po 1 %> stopnji od določene osnove. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, 'ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek se obračuna in odvaja ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka. 3. člen Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, plačujejo prispevek iz dohodka po 1 %> stopnji od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek zavezanca in delavcev, ki so pri njem v delovnem razmerju, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek je treba plačevati v rokih, ki veljajo za plačevanje, davka iz osebnega dohodka delavcev, 4. člen Prispevek se odvaja na zbirni račun Samoupravne komunalne interesne skupnosti Žalec. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. St. 420-17/82-6 Žalec, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. 104. Skupščina občine Žalec je na podlagi prvega odstavka 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), drugega odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 3/82), ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/81 in 1/82) na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu 1. člen Ta odlok določa ustanovitev samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane in zagotavljanje ter usmerjanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v občini Žalec (v nadaljnjem besedilu: sklad). Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi določenimi v zakonu o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, v tem odloku in v statutu sklada. 2. člen S sredstvi sklada upravljajo kmetijske organizacije združenega dela, organizacije združenih kmetov, druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so združile sredstva v skladu in samoupravno organizirani porabniki hrane, v skladu s programom sklada in predpisi o uvedbi posameznih intervencij. 3. člen Organ upravljanja sklada je skupščina sklada, v katero delegirajo polovico delegatov kmetijske organizacije združenega dela in organizacije združenih kmetov z območja občihe Žalec, polovico delegatov pa delegirajo druge organizacije združenega dela in sveti potrošnikov pri krajevnih skupnostih z območja občine. Podrobnejšo organizacijo in delovanje sklada določi statut sklada, ki ga sprejme, skupščina sklada. Administrativnotehnična opravila za sklad opravlja občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo, fi-jitinčna opravila pa občinski upravni organ pristojen za proračun. 4. člen' Program dela in finančni načrt sprejme skupščina sklada in ga predloži' v potrditev izvršnemu svetu občinske skupščine do 15. oktobra v tekočem letu. Zaključni račun 'in poročilo o izvršitvi letnega programa dela in poročilo o porabi ,sredstev, ki so bila zagotovljena z občinskim proračunom, predloži skupščina sklada izvršnemu svetu občinske skupščine do 30. marca za preteklo leto. 5. člen Program dela sklada mora biti usklajen z dogovorom o enotni politiki pospeševanja proizvodnje hrane v SR Sloveniji, ki ga vsako leto sklenejo samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji in ustrezni samoupravni skladi občinskih skupščin v SR Sloveniji. 6. člen Sredstva za intervencije v kmetijstvu, ki jih izplačuje sklad, se zagotavljajo z odlokom o zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane (Uradni list SRS, št. 13/82 in 34/82), iz sredstev proračuna občine ter iz drugih virov. 7. člen Sredstva sklada se uporabljajo v skladu s 3. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), predpisov na podlagi tega zakona, v skladu z letnim programom sklada in v skladu z letnimi resolucijami! o izvajanju družbenega plana občine Žalec. 8. člen Sredstva, zbrana na podlagi odloka o zagotavljanju 'sredstev za intervencije v proizvodnji hrane (Uradni list SRS, št. 13/82 in 34/82), se lahko uporabljajo za namene iz 6. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in za namene vsakoletnega usklajevanja programa sklada. 9. člen Sredstva za intervencije iz 7. člena tega odloka se lahko upravičencem dodelijo ob pogoju, če se s sporazumom oziroma pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe s hrano. 10. člen Pripravo za sklic ustanovne skupščine sklada opravi odbor za ustanovitev sklada, ki ga imenuje izvršni svet občinske skupščine. Konstituiranje skupščine sklada se opravi najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka. Sklicatelj ustanovne skupščine sklada ie izvršni svet občinske skupščine. 11. člen S konstituiranjem sklada preneha delovati Samoupravna interesna skupnost za razvoj in pospeševanje kmetijstva občine Žalec, njena sredstva pa se v celoti prenesejo na sklad. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-1/82-3/4 Žalec, dne 28. decembra J 982. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek L r. 105. Skupščina občine Žalec je na podlagi 88., 97., 107., 111. in 116. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79), 9. člena zakona o prekrških (Uradni Ust SRS, št. 12/77, 30/78 in 23/81) ih 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbpra krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti 1. člen V odloku o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Uradni list SRS, št. 35/82) se 3. alinea 14. člena pravilno glasi: — izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov in 5. alanea 14. člena pravilno glaei: — plastificiranje in izdelovanje izdelkov te plastičnih mas. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 313-2/82-3 Žalec, dne 28. decembra 1982. f Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek L r. 106. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 7/78) in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 8/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji dne 21. decembra 1982 Prejel SKLEP 0 razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta industrijskega ubznočja Gradnja Žalec v Latkovi vasi in osnutka za-tidalnega načrta industrijskega območja Garant Polzela I Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tsga sklepa se razgrinja osnutek zazidalnega načrta mdustrijskega območja Gradnja Žalec v Latkovi vasi ^ osnutek zazidalnega načrta industrijskega območja Uarant Polzela. II Osnutek zazidalnega načrta industrijskega območ-Ja G-radnja Žalec v Latkovi vasi in osnutek zazidal-neSa načrta industrijskega območja Garant Polzela bo ^bsu razgrnitve na vpogled javnosti v prostorih ob-Vtikega sekretariata za urejanje prostora, varstvo ^olja in gradbeništvo Žalec in v prostorih zavoda za Načrtovanje Žalec. Osnutek zazidalnega načrta industrijskega območ-Gradnja Žalec v Latkovi vasi bo v času razgrnitve a vPogled javnosti tudi v prostorih krajevne skup-nostj Prebold, osnutek zazidalnega načrta industrij-L®ga območja Garant Polzela pa v prostorih krajevne ^osti Polzela. III ni ^ Sasu javne razgrnitve lahko k osnutku razgr-Pred? Ur^>a'n^sti'čne dokumentacije poda pripombe in sdru* 6 vsak občan ali zainteresirana organizacija au ?eneSa dela čili druga samoupravna organizacija ^ skupnost. IV občin ^ Sk;*ep se objavi v Uradnem listu SRS, na ski razglasni deski in na razglasnih deskah kra- jevne skupnosti Prebold in krajevne skupnosti Polzela. St. 350-4/82-6 Žalec, dne 21. decembra 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Ervin Janežič, dipl. oec. 1. r. POPRAVEK Pri odloku o razvrstitvi zavezancev po skupinah ali podskupinah dejavnosti za obračunavanje obveznosti do manj razvitih republik in SAP Kosovo za leti 1981 in 1982, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 45-1954/82 z dne 30. XII. 1982, se naslov odloka pravilno glasi: Odlok o razvrstitvi zavezancev po skupinah ali podskupinah dejavnosti za obračunavanje obveznosti do manj razvitih republik in SAP Kosovo za leti 1983 in 1984. Predsednik Republiškega komiteja za zakonodajo dr. Lojze Ude 1. r. POPRAVEK V pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45-1961/82 z dne 30. decembra 1982 se pravilno glasi: — pod točko 1. B. a) Izobraževalna skupnost Slovenije - Posebna izobraževalna skupnost se beseda »gradbeništvo« nadomesti z besedo »gozdarstvo« stopnja 1,05 pa s stopnjo 1,08«. Direktor Republiške uprave f za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. POPRAVEK V pregledu razmerij stroškov do dohodka oziroma sredstev za osebne dohodke po podskupinah dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje januar—september 1982, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 42/82 z dne 10. 12. 1982 je t>°d zaporedno številko 82 — podskupina dejavnosti 012001 — Proizvodnja in obdelava kamna pravilno razmerje stroškov KI 1,01, pod zaporedno številko 276 — podskupina dejavnosti 110404 — Inženiring pa pravilno razmerje stroškov K2 3,39. St. 32-7/82 Ljubljana, dne 29. decembra 1962. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji Generalni direktor Andrej Levičnik L r. . VSEBINA Stran SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 1. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Italijansko republiko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja 1 2, Odlok o soglasju k predlogu zakona «. ratifikaciji pogodbe o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo In Demokratično ljudsko republiko Alžirijo 1 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 3. Odlok o obrestni meri zamudnih obresti za davke občanov 1 4. Odlok o pogojih, ob katerih morajo občani odpreti žiro račun 1 5. Odlok o Izdvajanju dela konvertibilnega deviznega priliva za pokritje potreb republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1S83 2 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 6. Pravilnik o spremembi pravilnika o poslovnih knji- gah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti In intelektualnih storitev 3 7. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 3 8. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre- hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 4 USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE 9. Sklep o ustavitvi postopka za oceno ustavnosti določbe 1. odstavka 171. člena zakona o delovnih razmerjih 4 10. Odločba o razveljavitvi odloka Skupščine občine Brežice o pooblastitvi Posavskega veterinarskega zavoda Brežice za opravljanje veterinarsko-sanitarnih pregledov Iz 22. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi 5 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE Stran 21. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Celje za leto 1982 19 ' 22. Odlok c začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v letu 1983 v občini Celje 19 23. Odlok o zmanjšanju amortizacijskih stopenj za osnov- na sredstva organov in organizacij, katerih dejavnost se. financira iz proračuna občine Celje 20 24. Odlok o varstvenih pasovih virov pitne vode na območju Medloga (Celje) 20 25. Odredba o pooblastilu za izdajo zdravstvenih spričeval za živali (Celje) 22 26. Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občin- ski zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1983 dalje 23 27. Sklep o preračunu vrednosti programa za leto 1983 iz realne vrednosti (po cenah leta 1980) na nominalno vrednost (Celje) 2* 28. Odlok o Izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1981 24 29. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica v L trimesečju 1983 25 30. Odlok o ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne energije (Cerknica) 26 31. Odlok o ustanovitvi Zavoda za urejanje prostora Cerknica 26 32. Sklep o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Cerknica) 2S 33. Spremembe in dopolnitve k samoupravnemu sporazu- mu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Grosuplje) 28 34. Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o proračunu občine Idrija za leto 1982 29 35. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Idrija za I. trimesečje 1983 30 36. Odlok o uporabi dela sredstev rezerve občine Idrija 30 37. Odlok o prenenanju veljavnosti odloka o razporedit- vi delovnega časa in o uradnih dnevih upravnih organov občine Idrija 31 38. Sklep o soglasju k časovni razporeditvi In .trajanje zimskih šolskih počitnic v izobraževalnih organizacijah srednjega usmerjenega izobraževanja na območju občine Idrija in v Domu učencev Nikolaja Pirnata Idrija 31 39. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu in statutu občinske skupnosti za cene (Idrija) H 40. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija 31 41. Sklep o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov uporabnikov Ic stroškom zdravstvenega varstva (Idrija) 31 11. Družbeni dogovor o znanstvenem, tehničnem, prosvetnem in kulturnem sodelovanju s tujino 6 12. Samoupravni sporazum o zagotavljanju skupnih interesov na področju varstva In gojitve rib v SR Sloveniji ter enotne politike sladkovodnega ribištva 19 13. Samoupravni sporazum o dopolnitvi samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta 15 14. Sklep o stopnjah, virih In osnovah prispevkov za združena solidarnostna in vzajemnostna sredstva na ravni republike za leto 1983 15 15. Spremembe in dopolnitve meril in kriterijev o po- vračilih na nove priključitve in za povečanje obstoječih priključenih moči uporabnikov na nizki napetosti 0,4 kV In napetosti 1—35 kV 15 16. Sklep o določitvi prispevne stopnje 16 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 17. Sklep o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemal- cem iz omrežja, ki ga upravlja TOZD KEL Ljubljana 17 IS. * * * * 20 * * IS. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Brežice v I. trimesečju 1983 17 19. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja go- spodarskih dejavnosti Iz 'obrtnega zakona v Občini Brežice 18 20. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o začas- nih ukrepih družbenega varstva v Lesnini TOZD mi- zarstvo, tapetništvo, žaga Dekorles Dobova (Brežice) IS 42. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nado- mestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik ^ 43. Odlok o urejanju In varstvu turističnega območja Ve-like in Male Planine ter planine Kisovec (Kamnik) ** 44. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o razporeditvi delovnega časa v organih in organizacijah Skupšči-ne občine Kamnik 39 45. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje za čas od 1. januarja do 3L . marca 1983 34 46. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine La- ško za leto 1982 35 47. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih , potreb občine Laško v I. trimesečju 1983 48. Odlok o svetu občine Laško ** 49. Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski - zdravstveni skupnosti Laško od 1. januarja 1983 "dalje 37 50. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1982 38 51. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb ▼ ^ občini Lenart v I. trimesečju 1983 35 52. Odlok o komunalnih dejavnostih in komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti v ob-čini Lenart 53. Statutarni odlok o spremembah in dopolnitvah statuta občine Lenart 54. Odlok o organizaciji in delovnem' področju uprav- nih organov, strokovne službe in Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart 4 Stran *“• Sklep o osnovah za obračunavanje In plačevanje pri-spevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in prispevnih stopnjah v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart ^ Resolucija o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 v letu 1983 57, Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1982 Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih Potreb občine Litija za I. trimesečje 1983 59, Odlok o določitvi amortizacijske stopnje za osnovna sredstva in sredstva skupne porabe organov občine Litija in njihovih delovnih skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki se financirajo iz proračuna občine Litija v letu 1982 69, Sklep o vrednosti točke za določitev • višine “nado-niestila za uporabo stavbnega zemljišča (Litija) 6l* Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Litija in njenemu statutu ®2* Sklep o soglasju k samoupravnemu , sporazumu o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija in njenemu statutu ^ Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Litija Sklep o višini stopnje za izračun obveznosti združevanja sredstev v sklad rezerv občine Litija 6s- Sklep o vplačilu razlike med obračunano obveznostjo Po predpisani stopnji od dohodka zavezancev v letu iilSS in vplačano akontacijsko vrednostjo (Litija) Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1982 Odlok o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1983 Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Center 69, Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 Odlok o proračunu občine Ljubljana šiška za leto 1983 Odlok o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 72e Odlok o določitvi amortizacijske stopnje za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev v občini Ljubljana Vič-Rudnik Odlok o sprejemu urbanističhega reda za območje krajevne skupnosti Škofljica (Ljubljana Vič-Rudnik) Ogo-ovitveni sklep c stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na pod-r°čju stanovanjskega gospodarstva, združenih v> okvi-rh Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec za leto 3983 Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Mo-zirie za leto 1982 76" Odlok o začasnem financiranju proračuna občine IVJo-*lrje za I. trimesečje leta 1983 ,7‘ Odlok o davku na promet nepremičnin (Mozirje) 8 HSotovjtveni sklep o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo knietov za leto 1983 (Ravne na Koroškem) '9* prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstve- ^ nega varstva (Ravne na Koroškem) SJJ°k o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu 81 0b€lne Sevnica za leto 1982 e začasnem financiranju proračunskih potreb 82 °bCine Sevnica v I. trimesečju 1983 83] ^^k o davku na promet nepremičnin (Sevnica) PjRok o višini prispevne stopnje za financiranje de-javnosti samoupravnih Interesnih skupnosti na pod-f®cJu družbenih dejavnosti v letu 1982 za zavezance, ‘‘3 niso prispevali k samoupravnim sporazumom o te-^Ijih planov šamoupravrrh interesnih skupnosti za u°uobje 1981—1985 (Sevnica) 45 46 48 49 49 50 50 50 50 51 52 52, 53 54 55 56 58 GO 60 61 61 62 62 63 64 64 65 66 Stran 84. Odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o začasnem zagotavljanju sredstev za vzdrževanje lokalnih cest (Sevnica) 66 85. Odlok o odpravi sklada za gradnjo osnovnih šol in vžgojnovarstvenih zavodov (Sevnica) 67 86. Odlok o ustanovitvi družbenega sveta za upravo za družbene prihodke (Sevnica) 67 87. Odlok o določitvi prispevka za vzdrževanje in obnavljanje cest v občini Sežana za leto 1983 67 88. Odlok o določitvi prispevka za vzdrževanje in obnav- ljanje vodovodnih objektov in naprav na območju občine Sežana za leto 1983 68 89. Odlok o določitvi prispevka za vzdrževanje komunal- nih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Sežana za leto 1883 68 90. Odlok o določitvi prispevne stopnje za samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom občine Sežana za leto 1983 68 91- Sklep o prispevnin stopnjah in o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenska Bistrica za leto 1983 69 92. Lista prispevkov k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenska Bistrica 70 93. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Slovenske Konjice za I. trimesečje 3983. leta 70 94. Odlok o spremembi odloka o prepovedi prodaje in • točenja alkoholnih pijač (Slovenske Konjice) 71 95. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1982 71 96. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Šentjur pri Celju za I. trimesečja 1983 72 97. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Šentjur pri Celju) 72 98. Lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Velenje) 72 99. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1982 73 300. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v I. trimesečju 1983 74 101. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Žalec za leto 1982 74 102. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Žalec za I. trimesečje 1983 74 103. Odlok o prispevku za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe v letu 1983 (Žalec) 75 104. Odlok o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu (Žalec) 75 105. Odlok o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Žalec) 7f 106. Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta indu- strijskega območja Gradnja Žalec v Laikovi vasi in osnutku zazidalnega načrta industrijskega območja Garant Polzela (Žalec) 77 — Popravek naslova odloka o razvrstitvi zavezancev po skupinah ali podskupinah dejavnosti za obračunavanje obveznosti do manj razvitih republik in SAP Kosovo za leti 1981 in 1982 77 — Popravek pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka In stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti *a leto 1083 77 — Popravek pregleda razmerij stroškov do dohodka od- roma sredstev za osebne dohodke po podskupinah dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje januar-september 1982 n Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni zamozaščitl (1982) r S tem republiškim zakonom se za daljše obdobje celovito urejajo vsa najpomembnejša vprašanja obrambe, varnosti in zaščite skladno s temelji zasnove splošne ljudske obrambe SFRJ, kot je poudaril v uvodu republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. V tem zakonu sta sedaj združeni, enotno urejeni in vsebinsko povezani splošna ljudska obramba in družbena samozaščita, koordinacijski in politično operativni organi pa so komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki jih ustanovijo krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti. V zakonu so podrobno urejene pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizadij in skupnosti, nadalje posameznih družbenopolitičnih skupnosti in organizacij ter društev. Zakon vsebinsko opredeljuje in organizacijsko ureja teritorialno obrambo, narodno in civilno zaščito, nadalje obrambno in samozaščitno usposabljanje, varnost in varovanje tajnosti ter način financiranja. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične,, skupnosti in organizacije ter društva morajo v 6 mesecih .od dneva uveljavitve zakona uskladiti svoje samoupravne splošne akte z določbami zakona, tj. do 10. maja 1983. Cena 140 din Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1983 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in. uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informacije št. 421-1/72