NaJnovajSa poroliia Avstrijako poročilo* Dutiaj. 1.7. jatjuarj«. Pronia rnargala Mackens« n u: Prj V a d e n i j u so se prednje turške varnostne postojanke pred sovražno premo&lo umaknile na glavno varnostno firto. Sovražni napad na postojanke kaka 2 kni zahodno od Vadeniia je bil po naSem zatvornem opnju ustavljen. Fronta generalnega polkovnika nadvojvoda i o ž e f a: Med dolinama Casinu in S u s 51 a so pričeli Rusi in Rumuni rao6no napadati. Sovražniku se ]e posrečilo, da se je ustalil na neki višini, dofim je bil na drugih delih fronte odbiL Na KraSki planoti in vVipavski. d o l i n i se je artilerijsko delovanje zopet oživelo. Ie a<^mšk«ga porocila. Beroliu. 17. januarja. Skupina bavarskega princa L e o p o ! d a : Srditemu artilerijskemu ognju so popoldne sledili ruski napadi proti naSiro postojankam |užno od Smorgona, ki pa so bili odbiti. Na ozki fronti vpadli sovražnik ie bil odbit. Postoianka je ostala v naSih rokah. Stevilni mrtvi Rusi pokrivajo napadalni prostor. Ponotj je bilo na več mestih vefi poizvedovalnih oddelko\ in lovskih poveljstev. ki so prodirall proti oam, zavrnjenih. Mo>'» moblizacija v Švicu * Bern, 16. januarja. (Uradno porocilo švicarske brzojuvne poročevalnice.) Zvezni svet je v zadnjih mesecih z ozirom na razmere sporazumno z armadnim vodstvom odredil, da se je število čet ob mejah /natno znižalo. Od začelka (ega leta pa je zvezni svet spoznal za potio bno, da je izdal obširne varnostne odredbe in je odredil radi (ega mobilizacijo 2. divizije, kakor tudi onih delov 4. in 5. divizije, ki Se niso bili vpoklicant. Zvezni svet je slejkoprej prepričan, da se bodo vojskujofie so stranke tudi v bodoče popolnoma ozirale oa nepristranost Svic«. WiU(»n ne isgubi poguma. Iz VaSingtona se poroča, da odloCilni eiani severoameriške vlade o četverosporazumovi spomenici slrogo molfiijo. Wilson |e steer baje zelo potrt, a glp de konfinega uspeha pri tnirovnem posredovanju Sv ni izgubil poguma. Vrata m še odprta. List nPetit Parision" poroča iz VaSingtona, da se smafra v Severni Ameriki sedaj po četverospoivzumovem odgovoru kot izključeno, da bi se dosesei mir, vendar se Se goji upanje, da so vrata za poga janja Se vedno odprta. Z napetostjo se prifiakuje bodočega koraka predaednika Wilsona. Ruski car nezadovoljen. Petrograjska porofiila pravijo, da se vršijo pri earju neprestano posvetovanj,a. Car je baje zelo razburjen. Napram rumunskemu ministrskemu predsedniku Bratianu je izjavil, da je Rumunija kriva, da se nahaja Rusija sedaj v tako neugodnem položaju. Rumunski kraljevski dvojici pa je rekel car: ^VaSa bojaailjivosf in nepotrpežljivost ie vso pokvarila.*' Poulični nemiri v P*t»ogradn V Petrogradu je priSlo ziidnje dni ilo velikib uouličnih nemirov. V kazanski cerkvi so namoravali ruski duhovniki brati maše za pri nomirih padle di- ake. Policija ju vstop v cerkev zabranila. Ljudski množici so se pridružli invalidi. Razvili so rdefto zastavo in vpili: ..Zivela svoboda!'' Po ulicnh so razSirili na tiso6e letakov, na katerih se poziva ljudstvo na boj proti vladi in vojni sili. Oklic; konCuje: Mi st> \- sedanji vo.;ski dp boriinn za našo domovino. za našo svobodo. ampak za Angleže, za anglof; ke. francoske in belgijskc railijonarip. Angleži ruini i:e- prinaSaju svoliodp. Bratjp. stn.imo se skup:ij! Živi;n svobndji! ^ivijo mir!'" BaJnriHranje sena ln slarae. Sen» *i sm» rw# i<osestnik m lastno živino obdržatt za eu daa sle<Hv 4« množine: Za vsako odraSčeno glavo govej« tiri* 10 kg sena In 5 kg slame, za malo živino 3 kg ia 2 kg slame. Ako vam hočejo ve6 odvzeti, prito^Hbi I se na glavarstvo in zahtevajte komisijo, ato to m j izdat pa 86 obrnito aaravnost brzojavno na eesar«kega namestnika grofa CIaryja v Gradec« Glavarst va postopajo po takozvanera feSkem kljuCu. wzaam^> namreč obseg travnikov ler izrafiunijo, toliko aeaaie moralo zrasti, a za to se ne briga, koliko sena m j* v istini pridelalo. To je sicer lahko in komodno djlo, loda na ta način se zgodi, da se hoče t;ikim ••vzeti, ki nifi nimajo, a takiro se puSča, ki imajo preveč. V celjskem glavarstvu se je na Gomilskem fljrt kmetom nasvet, uaj zaženejo živino na pnšo. To t« ravno tako, kakor ko je nekje glavar. h kateremu so se prišii kritožit zaradi pomanjkanja pp.troleja, »r»v tnval. naj zvečer ne sveti]o, ampak gredo spat Najvišie cene za goveje In telečje meso. Cmdh. namestnidtvo je določ.lo, po katerih najvišjih ceaafa 60 sme izven Gradca prodajati goveje in telečje ¦*so ter drobovina: Govelemeso: Zal kg g«t»jega mesa: preduje s privago 6 K, zadnje 6 K ttr. To meso se sme prodajati samo s privago, ki znafea /a meso prodnjih delov 15%, za meso zadnjih delar 20%. Za 1 kg mesa za pečenko s kostmi vred, toda brez pnvage 7 K 20 v. Za 1 kg drugega, ne z^oraj navedenega govejega mesa 6 K. Za 1 kg gove4ega raesa 3. kakovosti so cene za 1 K nižje. — T « i » 6je meso: Za 1 kg telečjega mesa za zrezk« btw. kosti 7 K. Za 1 kg teleč^ega mesa zadnjih delor 5 K 40 v. Za 1 kg prednjega telečjega mesa 5 K. Z* t kg teleCje glave z jezikom in možgani 2 K 40 v. Za 1 kg tele6.;e glave brez jezika in možgan 2 K. Za, i kg osnaženih telečjb nog 40 vin. Za 1 kg dru^ega. ne gori navedenega telečjega mesa 5 K. — G o v e- ,-a drobovina: Za 1 kg pljuč 1 K 75 v, za 1 kg jeler, srca, slozene 2 K 40 v, za 1 kg govejih tno*gan 2 K, za 1 kg ledvic 2 K 50 v, za 1 kg goveiega jezika 4 K, za 1 kg kravjega vimena nekubanega ! K, kuhanega 1 K 40 v, za 1 kg blekov osnažoaib TO v. o^naženih in kuhanih 1 K. — Tele6ja drob o v i n a: Za 1 kg telečjih pliuč in srca 2 K, zv, i kg jeter 3 K, za 1 kg možgan 1 K 80 v, za 1 kg \tzika 2 K in za 1 kg ostale drobovine 50 v, Mesa*' mora imeti te cene javno nabite, Zoper tozadevne preslopke je določena denarna globa do 5000 K, tUi pa kazen zapora do šestih mesecev. — Zanlmivo je, ako primerjamo prodajno eeno za živino in ceno nne?a. Cene za govejo živlno se sučejo med 2 K 10 via in 3 K 50 v, torej je srednja cena 2 K 80 v. Razlikt* tred ceno mesa in ceno goveje živine je torej vtjft kot 3 K pri 1 kg. Se veCja pa je razlika pri ceni teleti in telečjega mesa. Teleta se plafiujejo 1 kg žive te* že po 3 K, meso pa 7 K. Ako upo&tevamo 10 ali 20% odpadka pri zaklani živini, ima mesar Se vedno pri 1 kg mesa najmanj 1 K do 2 X cistega dobička. V>Hkokral pa se živina niti ne nakupuje po naiviSliti cenaji, a mesar se pri prodaji mesa stalno držl oaf vigjih oen, Zivlnske cene. Od mnogih slrani dobi>"amo ct>vestlla, da se živina pri prevzemanju zelo nizko e«v ni, navadno ge nižje kakor jo je cenil prej živinakf nakupovalec. Zelo potrebno bi bilo, da bi v vaato Vrntni provzemni komisiji bil tudi zastopnik živinorejcev, kaferega glas bi se moral poslugati« Sedai pa ni v komisijah nikogar, ki bi branil koristi živinorfvjcev. Živinoreja je v krajih, kjer ni vina in 1»sa, edin boljSi dohodek za kmeta, kajti pridelovanf* gotovih tK)ljskih sadežev, n. pr. krompirja, žita, fcck ruze itd., se prl danagnjih obdelovalnih cenah dll* ko v«5 ne b.plača. Cena za svinjske kože. Mariborski usnjarski Uivarnarji razglašajo po manborskem okraju, dapUu ^ujejo svinjske kože 1 kg po 3 K. Vzcok Stevllnemu crkaniu prasičev je baie strf: (kuhin^ska in živinska), ako se jim jo poklada v prev«likih množi'nah. Vsakemu pragiču se je sme dafc na dan k večjemu po 4 do 6 gramov (ne dekagr»mov). Pokladanje nad 10 gramov ali 1 dekagrama po ninenju strokovn^akov že zelo škoduje. V veliko.sl«^ajih pa e vzrok crkanju preobilo krmljenje z ra«nimi mesnimi mokaml. ki so nnvadno veliko preveft osoljene. Sllnovka se Slri. V mariborskem okraju je v«6 nb6in okužonili po kugi-slinovki. Treba se je strogo držati navodil. kt jih dajojo politična oblastva ln živinozdravniki. da se nevarna kuga P\m prej zatr«. Iz okuženih občin naj nihfie ne goni živlne v drage občine. Sploh je strogo prepovedan promet z žlvino nied okuženimi in zdravimi obCinami. Prezrafipvanje in snaga v hlevih je glavno srodstvo proti okužonjn. Losne cene v NemCiil. V Mannheimu, ki je naf vefiii lesni trg v Nemfiiji in fakorekofi raeroda]en ca vse druge nemgke lesne trge, je bilo popragevanjr po deskah izvanredno živahno. toda blaga je bilo ta^ ko malo, da so bile kljub visokim cenam vse r.aloge leba v hipu poprodane. Cene za mehke deske so ˇnovic pkoskofile. Za 100 komadov dobrih desk deb#lo.sti 16' 12" V" so plafievali po 410 do 417 mork. t«>- r»! B«v#rjetflo visoka eena. Na lesnem trgu v Moganeiji je bilo popraševanje po mehkom leau aelo &¦ vahno in tudi cene so bile izvanredno visoke. Na ltsnem trgu v ASafenburgu je bilo popraševanje po stavbnem lesu (.brastov, smrekov in bukov) zelo V6Uko, <oda blaga .je bilo veliko premalo. V Monakovem so zelo poprasevali po neotesanem mehkem lesu, totta tudi tukaj ,je primanjkovalo blaga. V Memingeuu so ble cene za mebke deske ne glede na kakovost blaga zelo visoke, V Stutgartu je pa bilo popr»ševanie |>o stavbnem lesu izvanrodno živahno, Za kubifini nieter mehkega stavbnega lesa z obiCajnim robom so plačevali 90—96 mark, za hlago bolJSe kakovoeti do 200 mark. Na vseb nemških lesnih trgih se opaža naraSčanje cen, blaga pa čemdalje vedno raanj. Zganje zaseženo. Na Ogrskem je vlada, kakor poročajo ,,Novine", zasegla žganje in mu bo nastavila ceno. Potres zrugil 100 biš, 300 oseb mrtvlh. Iz japonskega glavnega mesta Tokijo se poroča, da je bud potres zrušil na otoku Formoza čez 100 big. Ofarog 300 oseb je baje našlo smrt pod razvalinami. 16 oseb utonllo. V bližini mesta Lyon na južnem Francoskem je med vožnjo padel velik tovorni avtomobil v vodotok, Utonilo je 16 oseb, Stara prepoved glede mesa. Ko je bil nastopil Nero na rimskem prestolu, je bilo rimsko ljudstvo že iako razvajeno; namesto nekdanje skromnosti starih Rimljanov, ki so bili zadovoljni z eno skledo ali rihto, je imel že vsak prlprost Rimljan v Nerovem Gasu vefc skled jedi za večerjo. To je prepovedal Nero, Ukazal ]e gotove porcije jedi, ki naj se uvedejo za ljudsko prehrano. Prepovedal je, da bi kuhali in pekli v tabernah meso, samo sočivje in zel]e so smeli prodajati gostom. Tako poroča rimski pisatelj Sueton. Od tiste prepovedi do današuje težave mesa Je preteklo 1900 let. Kdor Ima slab želodee in težko prenaša mašfoho dragega namiznega olja, naj sl ogleda današnji inserat Ivan Dežmana o pnpravl zdravilnega o\>a iz Caraghee islandskega morskega mahu. Isto je ravno tako okusno kot namizno olje in olajguje prehavljanje pri Ijud6h, ki so bolni »a želodcu. ŁŁopifti. Marlbor. Mestni policijskl stražniki so dne 18. .januarja po raznih higah v mestu nadzorovali, ali se ljudje držijo brezmesnih dni ali ne* V ve6 higah so našli prlpravljeno meso in druga mesna Jedila za obed. Dotlčne gospodinje, oziroma gospodarji, bodo kaznovani, Ako pa bi policija dotične ob brezmesnih dnevih ge enkrat zalotila pri mesnih jedilih, se bodo ujih imena javno razglasila. Ob brezmesnih dnevib je dovolj,eno uživati kašne, krvave in prešane klobaae ter braunSvajffarice. Ob sredab je Se iziemoma dovoljeno uživanje ovčjega mesa, To so kajpada saroo skrbi za meščane, kajti, kmetje morajo kljub premlevanim ,,sijajnim" dohodkom imeti vsak dan od —  nedelje do nedelje brezmesne dni, Sv. Križ pri Mariboru, Tukajšna mladina — golska kakor odrasla — se kaj marljivo giblje. Drie \S decembra p. 1. se je vrgila jako giuljiva in veItoastna poklonitev golske mladine nagemu »ovemu presvetlemu vladarju, cesarju Karelu I. Ob 8. un je bi.la slovesua sv. maga z zabvalno pesmijo in cesarsko himno ob koncu. Potem so se zbrali šolski otroo« in tudi odrasli v prav ftastnem številu v slavnostno okraSeni dvorani občinske pisarne, kjer je imel najprej g. šolski voditelj slavnostni govor, v katerem je v imenu šolske mladtne in vsega prebivalstva dal izraza čustvom naše neomajne zvestobe in otroške udanosti do novega presvetlega vladarja In pre'iubljene habsburške vladarske hige, Sledila ie d>'latnacija: BZivi svetli cesar naš!" Sradište cilo ¦ . Canostne prireditve pa je tvorila vprizoritov i,.matorične slike: ,,Popotnik k Mariji". izt>orno posrefene pesnitve č. g. M. Zemljič, župnika pri Sv. Toraažu pri Ormožu. Slika je zelo poučna in radi menjujočih se deklamacij s petjem kaj prijctna. Vse deklice so svoje vloge rešile prav hvalevredno, za kar gre poglavitna zasluga naši vrli učiteljici, kl je imela z vajami mnogo truda. Zaključek je tvorila od vseh.navzočih z navdugenjem peta cesarska pesem. Ker se re vsa prireditev vrgila v prid naSi šolarski kuhinji, ki po neumornem prizadevanju 6. g. župnika in golskega načelnika F. Galunder prav vspeftno deluje, je bila dolofiena vstopnina, s katerp Izidom smo jakn zadovoljni; v tfi blagi dobrodelni namen se jo pri toj priliki doseglo lepo svoto 85 K. Na splogno zabtevo se je prireditev na praznik Sv. Treh kraljev po v.eCernicah kot ljubka božičnica ponovila. Kako dovzetno jo naSo dobro Ijudstvo za tako poufine prireditve, je jasno prifial še mnogogtevilnejši obisk. S pozdravnim govorom }e c. g. župnik združil kratko predavanje do navzoCih starSov o sodelovaniu dom-a s Solo pri verskonravnl vzgoji otrok. Sledila je poklonitev otrok božjemu Detetu. Zaključila je slavnost zopetna vprizoritev slike ,,Popotnik k Marlji." Tudi od te prirp.ditve je dobila blagajna ftolarskP kuhtnje lap žr.esek 72 K. Izrečeno Se bodi odkrito priznanjo cerkvenemu pevskemu zboru za hvalevredno sodelofanjp pod vodstvom ft. g. župnika! Vsem dobrotnikoiii naSo golflrake kuhinjo bodi bož't prijatelj otrok bosrat nl::i"nik! RazT&nja pri Ho**li. Po a^ieHimesefiaeB trttda|M>Inem bolehanju je dne 4. ianuarjja zatisnUu svoie trudne ofii vrla gospodinja Kmetič Jožefa. l>a j« hila pri ljudeb pnliubliena, pokaaal je pogreb, ki je bil dobro obiskan. Ljuba mati, ispavaj v hladnem grobu miroo ui odpoči] sj« od svojega trpljenja! V«6ni mir ji naj sveUi Slivnlca pri Mariboru, Dne 8. ianuarja. ob 7. uri zjutraj, je vsled bolezni katero si je nakopal ua bo.igftu, v 36, letu svoje starosti umrl drag. stražmojster Franc Lesjak. Ra]ni je bil po pokliou uslužbenec na davkariji v Gornjemgradu. Celih U mesecev se je brabro bojeval za cesaria in domovino, Ko ;e bil dolgo časa bolanj si je srčno želel priti o Bažiču domov, Niegova želja se mu je sicer izpolnila, loda vrnil se ui več na bojne poljane, ampak se pr&selil iz te tužne dolina gromenja topov in rožljanja sabelj v kraj, ki«r ni sovraštva in bojev. Njegove telesne ostanke smo izroftili v sredo, dne 10. t. m., ob 3. uri popoldne, materi zemlji. Rajni je bil blagega in miroljubnega znafiaja. Kako je bil priljubljen, izprifiuje najbolj njegov pogreb, katerega se je od blizu in daleč udeležilo veliko število ljudstva in vojakov. Rajni zapugča mlado ženo in otroka, ki sta izgubila skrbnega in ijubečega moža, oziroroa očeta. Dragi France, na svidenje nad zvezdami! St. Peter pri Radgoni. Tuka] je umrl na Bv. nofi Jakob Stefanec, p. d. Cinkec, v 87. letu svoje starosti, Bil je prejšnje ftase tukaj daleč okrog znan kot izdelovatelj opeke. N. p. v m.! St. Križ pri Ljutomeru. V letu 1916 je imela naša župnija 352 udov družbe sv. Mohorja. Pri razdelitvi družbenib knjig so Mohorjani darovali za dijaSko kuhinjo 112 K. K tem darom ie že pridjal naS vrli rojak poročnik g. Andrej Klemenčič 10 K. Ta skupna svota 122 K se je poslala dijagkim kuhinjam v Mariboru 72 K in v Celju 50 K. Bog povrni vsem darovalceml St. Križ pri Ljutomeru. NepriftaJcovano aaglo se je za vselej poslovila iz te solzne doline blaga mati Marija Slavič iz Kl.ufiarovec. Dasi je dolgo bo lehala na nadubi, vendar Se ni nikdo mislil, da |e njena smrt tako blizu. Komaj 56 let stara, je zapustila žalujočega moža. ki so ga otroci sedaj prvikrat videli jokati, in osniero otrok, od katerih sta oskrbIjena samo oden siu iu ena hf«r. Izmed troh sinovvo-akov sta dva prihitela k mrtvi materi, tretjerau to ni bilo mogoče. Rajna se je odlikovala po svojem bogoljobnem, vernem življenju ter bila usmiljenega srna do vsakogar. O tem vedo pripovedovati razni reveži, begunci in vojaštvo. ki je bilo svojčas nastanieno v IO.uCarovcih. Naj sedaj pri Bogu uživa plačilo za svoja dobra.dela! Občespoštovani družini Sla^viftevi pa izrekamo iskreno sožalje! LJntomer. Bralno flruštvo za liutomersko okolico iraa v nodoljo, dne 21. jan., popoldne po večernJcah, svoj obtoi zboiv Pridite! jPtnjska okollca. Tudi od nas pribaiu več žalostnih noviu, kakor veselih. Pokopuli smo \zurno kršftansko muter in gospodinjo Lizo Samperl iz Spiihlie, taščo nagega državnega poslanca g. M. Brei; Cifta, Spremili smo k zadnjemu počitku vrlega Manjinega družbenika Franca Repi5 iz Velovlaka v 17. letu svoje dobe. Hitro za njim pa v 33. letu vobče priljubljenega mladenifia Janeza Ribič iz Grajene, kl je bil po lepem življenju in potrj)ežl. ivem prenafianju svoje bolezni vsem mil kakor kiroitko jagnje. N« svidenje nad zvezdami! bv. Junj ui> jiiž. žei. lukajauc »Kato)bk< br.slno drustvo« aprizori v nede^jo, dne 21. pro tr-inca 1917 popoldne ob Vs^- uri v dvorani »Kn ioliškcga doma« igro s petjtm v 4 dejanjih »Ftbiola in Neža«. Cetrt ure pred prestavo se vrsi i a iateia mesta občni zbor bralnega drnStva. —Ker je večjid^l Cistega dobička naraenjen v dobro .ielne vojne nameoc, ste domačini in sosedje prijazno v.-.hhvni k if» ;-*k ;i<. i Celje. Mestni magistrajl razglaSa, da morttiV: vsi lastniki psov tiaznaniti svoje pse najd;ilje do 15: lebruarja t 1. pri mestni policiji. Izvzoti so p*i, ki §e niso stari 4 mesece. DavPk za pse bo znašnl za leto 1917 15 K, za pse na verigi pa 10 X, z» psn ?ujih oseb se bodo izdajale posebne znamke, veljnvne za 3 mesoce, katere bodo stale A K. Pasje zuamke se bodo dobivale od. 15, januarja do 15. februarja pri mestni blagajni. Zoper tozadevne prestopke je določeua denarna globa od 2 do 20 K. GomlLsko. Ko se je poslavljalo staro leto od nas, je zatisnil za vedno svoje trudne ofti nag dolgolotni cerlaeni kljufinr, posestnik Jožel RančigaJ, Ganljivo je bilo gledati. ko so odnesli skrbnega, sivolasega gospodarja od domaCe hige. Na zadnji pofi gt je spremTjalo osem gospodov dubovnikov j)od vodstvom prefi. braslovškega «. dekaua in nobroj Ijudst va. N. p. v m.! Trbovlje. Gledaligka predstava ^Lumpaci] Vagabund", ki jo je priredil telovadni odsek Orel v Trbovljah na Silvestrovo nedeljo, se na splogno žeIjo ohčinstvn. ter radi pomanjkaiija prostora ponovi v nedeljo, dne 21. t. m., ob 3. uri popoldne, v prnstorih Drugtvenega doma. Dobova. V preteklem lotu je bilo roienih le 44 otrok, mrličpv ie bilo ravno toliko, poro^enih saftio 6 pnrov. Turli posledire vo.tskp v župnij), ka(err> fcteie 2500 Ijudi.