NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

030002018

COBISS

JHiklaOž,

oKuret'



IGRE IN RAZVEDRILA V DRUŽINI

TRETJA KNJIGA

LJUBLJANA / 10. DECEMBRA 1942-XXI

»SLOVENČEVA KNJIŽNICA«

Letnik II/8 Štev. 33

Gradivo za to zbirko iger in razvedril je zbral in uredil
Miklavž Kuret

Zunanja oprema: Jože Beranek

OBOOCyzcA'R

Zbirka se naroča pri upravi »Slovenca«, Ljubljana, Kopitarjeva 6 ~
Knjige izhajajo 1., 10. in 20. v mesecu ~ Celoletna naročnina za
zbirko, ki obsega 36 knjig, je 216 lir, mesečno 18 lir. Posamezna
knjiga 6—10 lir ~ Založil konzorcij »Slovenca« ~ Za uredništvo
Severin Šali  ~ Izdajatelj inž. J. Sodja  ~ Tiskala Ljudska
tiskarna v Ljubljani  (Jože Kramarič)

. — a) Bencinski motorček.  —
b) Motorni model z bencinskim
motorčkom.

IX. Za spretne roke  461

Leteči modeli.

Napisal Samo Jenko.

Mala letala, ki so posnetek velikih, imenujemo modele. Pri
teh pa razlikujemo dva velika oddelka, in sicer modele, ki ne lete;
ti služijo le za okras prostora ali pa kažejo posebnost vrste (tipa),
po katerem so posneti. Za druge je značilno, da lete; prve ime¬
nujemo neleteče ali letalske modele,  druge pa imenujemo
leteče modele  ali, ker prva možnost ne pride v poštev, kratko:
modele.  Gradnjo modelov pa nazivamo modelarstvo.

Sl. 1. — Letalski model motornega letala »JEKUS 39«.

Leteče modele delimo v brezmotorne in motorne.  Že
ime nam pove, da brezmotorni model nima motorja, medtem ko
ga motorni model ima. Seveda imajo motorni modeli za pogon
gumijasto vrvico, v novejšem času so pa prišli v prodajo mali
bencinski motorji v velikosti ene ali dveh vžigaličnih škatlic.

462 IX. Za spretne roke

Če si nekoliko ogledamo pravo letalo ali pa tudi model,
vidimo na njem naslednje dele: krilo, trup, rep, kolesje in zračni
vijak. Najvažnejši del modela je krilo, ki drži ali nosi ves model
v zraku; pritrjeno je na trupu. Na zadnjem delu trupa je name-

Sl. 3. — Deli modela (paličasti model z gumijastim motorjem).

ščen rep ali krmilje (smerno in višinsko krmilo); pri motornih
modelih pa pride na sprednji konec trupa še zračni vijak in
kolesje. Zračni vijak vleče model po zraku za seboj; s tem oprav¬
lja podobno opravilo kakor vijak, kadar ga potiskamo v les.
Kolesje pa skrbi, da se zračni vijak pri pristanku, torej ko se
model spušča, ob dotiku z zemljo ne poškoduje. Pri vodnem
modelu pa zamenjata kolesje plovca (čolnička).

Pri brezmotornem modelu nadomesti kolesje smučka ali
sanica, po kateri drsi po zemlji.

Glede na obliko in izvedbo trupa pa delimo leteče modele v
paličaste (sl. 3), ploščate (SAJE 41 a, sl. 17) in cevaste (SAJE 42,
sl. 7).

Pri brezmotornih in motornih modelih je še nekoliko vrst,
ki se od normalne izvedbe precej razlikujejo. Predvsem sta to
vrsti brezrepnih in tandemskih modelov;  semkaj spadata
še račni model in leteče krilo,  ki je izpeljava brezrepnega
modela.

Brezrepni model nima repa. Konca kril sta pomaknjena
nazaj. Smerno krmilo je na obeh koncih krila, višinsko pa je
nameščeno vzdolž zadnjega roba krila.

IX. Za spretne roke  463

Sl. 4. — Tandemski model.  Sl. 5. — Račni model.

Tandemskemu modelu se je pa višinsko krmilo povečalo do
velikosti krila, tako da imamo dve krili, ki sta postavljeni drugo
za drugim; slovenski izraz bi se glasil: model z zaporednimi
krili. Kljub temu, da se je višinsko krmilo povečalo, je ohranilo
svoje delo, le smerno krmilo se včasih preseli proti koncu krila
(višinskega krmila).

Račni model leti nazaj, ako smemo tako trditi, kajti najprej
gre po zraku višinsko krmilo, nato krilo in, če gre za motorni
model, še zračni vijak, ki potiska model pred seboj. Smerno
krmilo se včasih preseli tudi v tem primeru proti koncu krila.

Leteče krilo se razlikuje od brezrepnega modela predvsem
po lomljeni obliki krila, ako ga pogledamo od spredaj, odpade pa
tudi trup, če ni zmanjšan do najmanjše možnosti. V bistvu ga
lahko prištevamo k brezrepnim modelom.

Po letnih zmožnostih pa delimo leteče modele v drsne in
velezmožne,  ne glede na to, ali je model motoren ali brez-
motoren. Velezmožne brezmotorne modele imenujemo tudi ja-

Sl. 6. — Leteče krilo.  Sl. 7. — Jadralni model  »SAJE 42<.

464 IX. Za spretne roke

Sl. 8. — Škatlasti zmaj.  Sl. 9. — Mikiomodel.

dralne modele. Drsni model se spušča proti zemlji z značilno
hitrostjo padanja, velezmožni modeli pa se lahko dvigajo, ako
so izpolnjeni pogoji, ki so za to potrebni. Večkrat prehaja ena
vrsta v drugo, zato točne meje mnogokrat ne moremo določiti.

K brezmotornim modelom prištevamo še zmaje,  ki jih
delimo v ploščate (ravninske) in škatlaste, s krili ali brez njih.
Izdelovanje ploščatih zmajev je zelo razširjeno, škatlasti zmaji
pa so manj poznani.

Končno delimo leteče modele po velikosti še v navadne
in sobne  modele. Posebna vrsta sobnih modelov so: mikro-
modeli,  za katere je značilna izredna lahkota, saj tehtajo, kljub
svoji velikosti, le nekaj gramov in lete v zaprtem prostoru tudi
več minut. Meja je podana z razpetino in obtežitvijo krila. K
sobnim modelom prištevamo predvsem take, ki so izdelani po
večini iz papirja ali iz lahkih snovi in ki jih spuščamo v zaprtih
prostorih.

Zelo važno je pri letečih modelih tudi težišče. Za normalne
modele je težišče vedno okoli prve tretjine globine
krila.  Ce je težišče na pravem mestu, bo model tudi vedno letel,
če le ni kakšne druge večje napake.

Ker je treba za večji model precej spretnosti, bomo pričeli
z izdelavo dveh preprostejših modelov, ki sta narejena predvsem
iz papirja, a kljub svoji preprostosti izvrstno letita.

Da se pa seznanimo tudi nekoliko z lastnostmi brezrepnih
modelov, si bomo izdelali sobni model, ki nam poleg prvega
nudi cenen pripomoček za spoznavanje in preizkuševanje delo¬
vanja krmilja, oziroma sploh osnovnih pojmov o letu modela,
ki nam bodo služili pozneje pri uravnovešenju večjih modelov.

IX. Za spretne roke  465

Kako nastane načrt ?

Za vsako stvar, ki jo hočemo izdelati, je potrebna neka
upodobitev tistega predmeta. Lahko ga upodobimo na več na¬
činov, vendar nam podaja najprikladnejši način upodobitve teh¬
nična slika ali načrt. Predmet si mislimo postavljen v prostorski
kot (ogel sobe), ki je omejen po treh ravninah, ki stoje med

seboj pravokotno (slika 10a). Če sedaj pogledamo od zgoraj na¬
vzdol (smer puščice 1), vidimo model takšen, kot bi bil narisan
na osnovni (tlorisni) ravnini A; če pogledamo v smeri puščice 2,
torej spredaj, tedaj se nam upodobi na prekrisni ravnini B; po¬
gled od strani (smer puščice 3) pa nam da sliko na narisni rav¬
nini C. Če sedaj ta ogel razderemo in obe ravnini zvrnemo v
osnovno ravnino, pa že dobimo tehnično sliko predmeta (na pr.
slika 10b). Sliko v osnovni ravnini (A) imenujemo tločrt ali
tloris, v prekrisni ravnini (B) imenujemo prekčrt ali prekris in

466  IX. Za spretne roke

v stranskorisni ravnini (C) pa načrt ali naris predmeta. Vse te
ravnine imenujemo projecirne ravnine, ker na nje predmet pro-
jeciramo, slike na teh ravninah pa imenujemo projekcije. S tem
je someren predmet dovolj natančno podan; za popolnoma ne-
someren predmet pa so potrebne še nadaljnje tri projekcije;
predmet si mislimo postavljen v zaprto škatlo, nakar jo raz-
deremo in dobimo skupaj šest projekcij. (Tudi senca vsakega
predmeta je že njegova projekcija na tisto ravnino, na katero
senca pada.)

Vse osi, ki predmet razpolavljajo, torej somernice, rišemo
črtopično. Po navadi rišemo somerni predmet samo na polovico
(ker je ena polovica predmeta enaka drugi); zato pa označimo
somernico, drugo polovico pa označimo kot odlomljeno. Načrt
vsebuje tudi vse potrebne mere. Ker pa ne moremo vedno risati
v naravni velikosti, zato predmet pomanjšamo v nekem merilu.
Za načrt je torej važno tudi merilo; če je na načrtu označeno
na pr.: Merilo 1:5, pomeni, da moramo vse mere, ki smo jih
odmerili (ne tiste, ki so napisane!), pomnožiti s pet, ako hočemo
dobiti naravno velikost. Kadar hočemo pa predmet posebno
jasno prikazati, ga rišemo v projekciji (perspektivi) ali pa si ga
mislimo prerezanega; prerezane dele pa šrafiramo. Vse vidne
robove vedno izvlečemo polno, nevidne pa črtkamo (glej načrt!).

Izdelava prvega modela.

Za prvi model potrebujemo naslednje gradivo in orodje:

En kos trdega risalnega papirja (Scholershammer), 160 mm
dolgega in 50 mm širokega;

eno paličico iz smrekovega lesa, dolgo 135 mm, debelo in
široko 2 mm, ali pa nekoliko debelejšo ravno slamo iste dolžine
(seveda brez kolena);

nekaj pisarniškega papirja;

nekaj navadnega lepila in

škarje.

Najprvo si izrežimo iz kosa trdega risalnega papirja krilo.
Razpetina krila je 160 mm, v sredi je globina 20 mm, na koncih
14 mm. Nato pride na vrsto višinsko krmilo, ki ima razpetino
112 mm, v sredi je globina 16 mm, na koncih pa 14 mm. Smerni
krmili, ki sta nameščeni na obeh koncih višinskega krmila, imata
obliko trapeča. Izrežemo ju skupaj z višinskim krmilom (v tlo-

IX. Za spretne roke  467

risu sta označeni črtkano), nakar obe smerni krmili upognemo
navzgor tako, da stojita navpično, kot je označeno v prekrisu
(sl. lOb). Ko imamo krilo in rep izrezana iz papirja, ju moramo
tudi pritrditi na trup. V ta namen si izrežemo iz pisarniškega
papirja dva kosa, ki sta na načrtu našega modela črtkana in ki

Sl. 10 b. — Načrt modela.

se skladata s krilom oziroma višinskim krmilom. Nato namažemo
krilo po sredi (kamor pride trup) z lepilom, prav tako nama¬
žemo z lepilom oba kosa papirja, ki smo ju prej izrezali. Preko
sredine krila pritisnemo trup na krilo v razdalji 40 mm, čez pa
nalepimo še košček papirja, ki spada h krilu. Seveda se mora
papir oprijeti paličice (trupa) in pa krila, kot vidimo to na sliki.
Pri tem delu moramo paziti, da leži krilo pravokotno na trupu.
Ko se je lepilo nekoliko posušilo, prilepimo na isti način na trup
še višinsko krmilo, samo s to razliko, da leži višinsko krmilo

468 IX. Za spretne roke

na zgornji strani trupa, krilo pa na spodnji. Vsakdo bo sedaj
mislil, da tak model že lahko leti. Morda bo ta ali oni poizkusil,
toda opazil bo, da model noče leteti. Zakaj ne? Najbrž si nihče
izmed vas ne bi znal razlagati tega pojava.

Vsako telo ima neko mesto, v katerem stoji v ravnotežju, ako
ga na tistem mestu primemo ali podpremo. Ravno tako mesto
ima tudi naš model; imenuje se težišče. Ako model podpremo,
vidimo, da je njegovo težišče pri zadnjem robu krila, ali pa še j
celo na trupu med krilom in višinskim krmilom. Veda, ki uči o
delovanju sil na letalu, pa pove, da mora biti težišče pri vsakem
modelu okoli prve tretjine globine krila, merjeno od njegovega
sprednjega roba v smeri leta proti višinskemu krmilu. Zato mo¬
ramo obtežiti sprednji konec trupa. Najprimerneje naredimo, ako
odrežemo trak papirja, širokega 20 mm in dolgega približno
400 mm. Enega konca papirja v dolžini približno 15 mm ne
namažemo z lepilom, temveč ga ovijemo okoli trupa, nakar ga
namažemo z lepilom ter nadaljujemo z ovijanjem, da dobimo
papirnato cevko, ki se da po trupu pomikati proti krilu. Da pa
je model bolj stabilen, upognemo konca kril in višinskega krmila
navzgor, kakor nam kaže slika 10 b (prekris).

Spuščanje modela.

Ko se je cevka posušila, tedaj poskusimo s spuščanjem.
Primimo model s palcem in kazalcem takoj za krilom za trup in
ga vrzimo lahno nagnjenega proti zemlji! Seveda nam najbrž ne
bo uspelo, da bo model .letel že pri prvem poizkusu. Moramo
nekoliko poskušati, cevko-utež potiskamo po trupu naprej in
nazaj in s tem premikamo tudi težišče. Ko je težišče pri našem
modelu približno v razdalji okoli prve tretjine globine krila, tedaj
bo model letel. Seveda moramo večkrat poskusiti s spuščanjem
modela. Predvsem moramo paziti, da krilo, višinsko in smerni
krmili ne bodo zviti, da vidimo torej krilo kot eno črto, ako po¬
gledamo model od spredaj, oziroma da se prvi rob krila krije
z njegovim zadnjim robom. Ako je na pr. sprednji rob smernega
krmila le malo obrnjen v desno (gledano v smeri leta), bo model
letel na levo in obratno. Isto se bo zgodilo, ako bo desna stran
krila povešena navzdol. Zato moramo paziti, da se bodo robovi
krila in repa med seboj krili. Ako model kljub temu leti v stran,
moramo natančneje pregledati krilo in rep. Če pa leti najprvo

IX. Za spretne roke  469

Sl. 11 a.

Sl. 11 a in b. — Črtkana črta označuje lego, ki vanjo zaide model,
ako so odgovarjajoči deli modela tako postavljeni, kot je na sliki
debelo izvlečeno.

470 IX. Za spretne roke

naravnost, nato pa se njegova hitrost manjša in končno strmo¬
glavi na tla, moramo model bolj obtežiti; to dosežemo, ako po¬
maknemo cevko proti začetku trupa. Če pa model strmoglavi
takoj po vzletu na tla, tedaj sta mogoči dve napaki: ali je model
preobtežen, ali je pa zadnji rob višinskega krmila povešen na¬
vzdol, torej sprednji rob vzdignjen.

Ako smo vse lepo uravnali, tedaj mora model v zaprtem
prostoru leteti približno 6 m daleč, ako ga vržemo z višine 1 m.
Ko smo model doma dobro uravnali, da leti naravnost, to
je, da se polagoma spušča proti tlom, tedaj gremo z njim na
prosto. Pri spuščanju modela na prostem si enkrat za vselej
zapomnimo: model vržemo vedno proti smeri vetra in
lahko nagnjenega navzdol, nikoli ne navzgor!  Ako
model močno vržemo v vodoravni smeri proti vetru, se prične
vzdigovati in v vaše veselje naredi »salte« ali po letalsko looping
(izgovori: luping).

IX. Za spretne roke  471

Kmalu pa opazimo,
da je naš model za spu¬
ščanje v prosti naravi
premajhen, zato si na¬
redimo večjega. Vse na¬
vedene mere povečamo
za enkrat, le trup naj
bo debel samo 3 mm.

Če bi izrezali krilo iz
prejšnjega risalnega pa¬
pirja, bi opazili, da je
tako krilo mehko in da Ojačenje krila (višinskega krmila).
pri letu maha. Zato ga

primerno ojačimo. V ta namen izrežemo krilo, kakor ga pred¬
stavlja sl. 12, črtani del krila (ozir. višinskega krmila) upognemo
navzdol (ozir. navzgor) in zalepimo na spodnjo stran krila (na
zgornjo stran višinskega krmila). Ko je model izdelan, moramo
paziti, da je na sprednjem koncu trupa dovolj obtežen. Tako se
veselje znova prične. Tak model nudi tudi odraslim mnogo zabave
in je vsem, ki se zanimajo za letalstvo, cenen model za mnogo
poizkusov. Ako upoštevamo sliko 11 a in b, dosežemo z majhnim
zvitjem krila, višinskega ali smernega krmila mnogo likov, ki jih
bo model izvajal pri letenju.

Izdelava drugega modela.

Za brezrepni model potrebujemo:

Kos trdega risalnega papirja (Scholershammer), 240 mm
dolgega, 100 mm širokega;

deščico, 2 mm debelo, 100 mm dolgo in 10—15 mm široko;

nekaj lepila, škarje, ravnilo s trikotnikom, šestilo in nekaj
ščipalk, ki jih uporabljajo za obešanje perila.

Na kos trdega risalnega papirja narišemo krilo, kot ga vi¬
dimo na sliki 13 v tlorisu; črtani del krila predstavlja višinsko
krmilo, ki ga upognemo v blagem loku navzgor, seveda na obeh
straneh enako visoko; črtkana dela na obeh koncih krila pa sta
smerni krmili, ki ju upognemo navzgor, in sicer tako, da stojita
navpično. Ko smo si izrezali krilo, upognemo omenjene dele,
kot je treba, prav tako pa ukrivimo krilo vzdolž razpetine po
globini tako, da je videti, če ga pogledamo od strani, kot del
stene lonca ali valja. Da si boste to laže predstavljali, je na

Sl. 13. — Načrt brezrepnega modela.

472 IX. Za spretne roke

IX. Za spretne roke  473

načrtu prikazan prerez krila v sredi (to je na mestu, kjer je
prilepljeno na trup) in prerez proti koncu krila; navzgor zavi¬
hani del je višinsko krmilo,

Iz deščice si izrežemo trup, prerišemo si ga s slike št. 14,
kjer je podan v naravni velikosti. Na krivo izrezani del pri¬
lepimo krilo; sprednji del krila vtaknemo v izžagano zarezo v
trupu, zadnji del pa držimo s prsti toliko časa k trupu, da se
lepilo posuši. Lahko si pomagamo tudi s ščipalko, katero tako
pripnemo na zadnji konec krila, da se krilo tesno prilega k trupu.
Pri lepljenju krila na trup moramo paziti, da leži trup pravo-

Urez za krilo

kotno na krilu. Ko se je lepilo posušilo, krilo ponovno ukrivimo,
ako je izgubilo obliko, nato poskrbimo, da stojita smerni krmili
navpično. Nagniti moramo obe enako glede na smer leta, če ju
pogledamo od zgoraj navzdol, kot je v tlorisu označeno. Glejmo,
da bosta oba dela višinskega krmila enako  vzdignjena. Slednjič
damo krilu za večjo stabilnost obliko črke »V«.  Konca krila
morata biti vzdignjena za 10 mm od sredine krila, ali sredina
krila mora biti za 10 mm nižja od obeh koncev krila.

Spuščanje modela.

Ko smo vse pregledali in popravili, primemo model za
zadnji konec trupa in ga nalahno vržemo po sobi. Ako sta obe
polovici krila somerni, bo model letel naravnost, sicer pa bo
krožil v tisto stran, na kateri je višinsko krmilo bolj vzdig¬
njeno; ako pa sta oba dela enako vzdignjena, tedaj moramo
iskati napako v smernih krmilih. S tem, da bolj ali manj pri¬
vihamo navzgor višinsko krmilo, spreminjamo drsni let modela.
Ker je z velikostjo sprednjega dela trupa težišče že določeno,
moramo toliko časa vzdigovati ali spuščati oba dela višinskega
krmila, da bo model z višine 1 m letel približno 6 m daleč.
Ce v sprednji konec trupa, kot je označeno na sliki, zabijemo

474 IX. Za spretne roke

žebljiček brez glavice ali konček bucike, bo model lahko vzletel
tudi s pomočjo gumijaste vrvice, kakršno uporabljajo pri zavi¬
janju malih paketov. Dve taki elastiki zvežemo skupaj in ju
uporabimo kot »fračo«. En konec primemo s palcem in kazal¬
cem, drugi prosti konec pa zakvačimo v »kavelj« našega mo¬
dela, ki ga držimo z drugo roko za konec trupa. Model povle¬
čemo k sebi. S tem gumijasto vrvico napenjamo in ko je dovolj

napeta -— model ne
sme biti nagnjen ne
na desno ne na levo
— tedaj model izpusti¬
mo. Elastika se bo skr¬
čila, pri tem bo pa dala
modelu hitrost, da bo
pričel leteti. V mirnem
vremenu na prostem
i nategnemo vrvico lahko
do kraja, in model se
bo v naše veselje pri-
Sl. 15. — Vzlet brezrepnega modela,  čel v zraku premetavati

kot kakšno pravo le¬
talo. S tem, da bolj ali manj zavihamo oba dela višinskega
krmila, mogoče enega bolj kot drugega, ali pa nekoliko zavi¬
jemo smerni’krili (vendar vedno obe na isto stran!), lahko do¬
sežemo, da bo izvajal naš mali model čudovite akrobacije.

Brezmotorni model
SAJE 41 a Rogač.

Uvod.

Ker s papirnatimi modeli ne moremo doseči na prostem
kakšnega večjega uspeha ali poleta, si hočemo izdelati model,
ki ob ugodnem vetru tudi jadra, pa bodi ob pobočnem ali ter¬
mičnem vzgorniku.

Izdelali si bomo po priloženem načrtu brezmotorni model
»SAJE 41 a Rogač«. Kot pri vsaki stvari, tako je tudi pri gradnji
tega modela potrebna natančnost, ako hočemo, da bo naše delo
uspešno. Če pogledamo osnovne tri projekcije modela na na¬
črtu oziroma načrt krila, tedaj vidimo, da je lomljeno. Marsi¬
kdo si bo mislil, da je to popolnoma nepotrebno. To mnenje
je napačno. Že pri prvih dveh modelih ste lahko opazili, da

IX. Za spretne roke  475

sta konca krila upognjena navzgor, krilo ima torej obliko črke
»V«. Ker pa je krilo našega modela dvakrat lomljeno, zato tudi
imenujemo tako obliko krila »dvojno V« - obliko. — Krilo ima
obliko črke »V« zato, ker je model tako bolj stabilen, kot če
bi bilo krilo ravno.

Če leti model mirno po zraku, pri letenju pa dobi nena¬
doma sunek vetra, tedaj ga bo sunek vetra odklonil od prvot¬
nega tira. Ako se model povrne v prvotno lego, tedaj pravimo,
da je model stabilen; če pa se ne povrne in nastopijo posle¬
dice odklonitve, tedaj model ni stabilen.

Priprava za izdelavo modela in nekaj pripomb.

%

Naš model je izdelan iz lesa, zato bomo tudi uporabljali
temu primerno orodje: žago rezljačo s pripadajočim priborom:
rašpo v velikosti približno 10 cm, dleto ali oster nož, škarje,
klešče, kladivo, nekaj 2 cm dolgih žebljev, sveder debeline 1 mm in
3 mm, britvico ter polo smirkovega papirja za les (raskavca).
Gradivo za gradnjo modela je pa razvidno iz kosovnega seznama,
ki je v desnem spodnjem kotu izvirnega načrta, oziroma tu na
strani 478.

Sl. 16. — A dober les, B slab les.

476  IX. Za spretne roke

IX. Za spretne roke  477

Brezmotorni model
SAJE 4-1 a Rogač.

Kosovni seznam je na naslednji
strani; načrt v naravni velikosti
se dobi v upravi »Slov. knjižnice«.

478 IX. Za spretne roke

Preden pričnemo, naj podamo nekaj splošnih opomb glede
gradiva. Posluževali se bomo 1 mm debelega brezovega, lipo¬
vega ali bukovega furnirja, ki ga oblepimo na obeh straneh
s tenkim pisarniškim papirjem, da nam pri obdelavi ne poči.
Večina delov modela je iz smrekovega lesa, ki mora biti brez
grč in gostožilnat; letnice (žile) ne smejo sekati roba, biti
morajo torej vzporedne. Za naše namene ustreza torej robni
del deske, ako žagamo iz nje letvice, ki so potrebne. Da bodo
letvice povsod enako debele in ustrezajočih obsežnosti, je
najbolje, da nam jih odreže z majhno krožno žago mizar.

IX. Za spretne roke  479

Bambusove letvice, ki jih rabimo za krivine, si pripravimo
sami in sicer tako, da razcepimo staro smučarsko palico ali
konce bambusa, ki jih dobimo za majhen denar v vsaki športni
trgovini.

Za lepljenje uporabljamo mrzlo lepilo, ki ga prodajajo v
različnih množinah; posebno primerna za to so lepila znamke
»Herkules«, »Mamut«, »Intra« in dr. Za naš model potrebujemo
približno 5 do 10 dkg takega lepila v prahu. Kupljeno lepilo
zmešamo v porcelanasti ali v emajlirani (neokrušeni!) posodi
v določenem razmerju z mlačno vodo; razmerje vode in lepila
je podano na škatli, odvisno je od vrste lepila. V prostoru,
kjer lepimo ali delamo lepilo, mora biti temperatura okoli
17° C. Ko smo zmešali vodo in lepilo, mešamo to zmes toliko
časa, dokler ne nastane nekaka kaša, nato pa pustimo nastalo
kašo pri miru približno pol ure oziroma toliko časa, dokler
se sama ne prične razlezovati, ne da bi sami dodajali kaj toplote.
Nato prilijemo mlačne vode in mešamo, dokler lepilo ni tako
gosto, kot je cvetlični med. Jasno je, da se pravilno zmešano
lepilo razleze in da mora biti zmes brez vsakih kroglic, ki
niso nič drugega kakor lepilo, ki se ni razlezlo. Že po tem
navedenem opisu pripravljanja lepila lahko presodimo, kakšne
napake smo zagrešili pri izdelavi lepila. Če se lepilo ne razleze
po določeni dobi, so za to trije razlogi: ali je temperatura pre¬
nizka, ali razmerje vode in prahu ni bilo pravo, ali pa smo
dobili staro lepilo. Pripravljanje lepila ni majhna stvar, šele
z vajo se zanj izvežbamo. Narejeno lepilo je uporabno približno
8 ur. Ker pa pri navedeni temperaturi precej vode iz lepila
v tem času izhlapi, moramo proti koncu omenjene dobe že
dodati nekoliko mlačne vode, ako hočemo obdržati isto gostoto,
kot smo jo imeli v začetku. Kako spoznamo že na prvi pogled,
ali je lepilo pravilno pripravljeno? Ko smo ga mešali toliko
časa, da smo dobili omenjeno gostoto in so izginile vse kroglice,
se morajo pokazati na površini lepila belkastorumene pene, ki
so najboljši porok, da je lepilo pravilno pripravljeno. Dokler
se te pene kažejo po vsej površini, ako lepilo ponovno pre¬
mešamo, vemo, da je lepilo še uporabno; s tem pa nam je tudi
dana doba uporabnosti lepila. Na drug način se o trdnosti le¬
pila prepričamo takole: dve letvici ali deščici od zaboja zale¬
pimo in stisnemo z eno ali dvema stiskalkama, kot se uporab¬
ljajo pri žaganju z žago rezljačo, in ju pustimo mirovati 12 ur.
Nato stiskalki odvijemo in zalepljena dela razlomimo, da do-

480 IX. Za spretne roke

bimo prvotna kosa. Če se pri tem odtrgajo deli enega kosa,
tedaj je lepilo dobro; če pa se odlomita dela vsak zase po le¬
pilni ploskvi, tedaj je lepilo pokvarjeno; seveda je pogoj, da
ploskvi, ki ju namažemo z lepilom, nista preveč hrapavi in
da namažemo vsak del posebej in počakamo nekaj minut, da
se lepilo vleže v les in šele nato oba dela stisnemo.

Ako smo naredili lepilo zvečer in dobimo naslednji dan
v posodi rjavkasto tekočino z belo usedlino, tedaj to pomeni,
da lepila nismo pravilno naredili (zmešali) ali pa da se je le¬
pilo (prah) pokvarilo in smo pokvarjenega že dobili.

Za prevleko modela lahko izberemo pergaminski (ne per¬
gamentni!) papir, katerega lakiramo s špiritnim ali pa z aero-
genskim (celonskim) lakom; če pa prevlečemo model z opalnim
ali svilenim batistom ali z japonskim papirjem, potem lakiramo
le z aerogenskim lakom. Ako se odločimo za japonski papir,
tedaj bo za naš model najugodnejša srednja vrsta; na trg pri¬
haja namreč v treh vrstah: tanek je, srednje debel in debel.
Če smo se pa odločili za opalni ali svileni batist, tedaj moramo
pri nakupu paziti, da ni škrobljen, sicer ga lak ne bo napel.
Ker pa marsikdo ne zmore denarja za lak, more papirnato pre¬
vleko »lakirati« tudi z vodo; v ta namen nalahko omoči povr¬
šino z mokro cunjico. Pri tem delu se bo papir nagubančil, ko
bo pa voda izhlapela, bo papir lepo napet.

Večina delov modela se izdeluje v šablonah. Šablona je pri¬
prava, s katero moremo sestaviti ali izdelati kak del modela.
Jasno je, da se šablone različnih delov modela med seboj precej
razlikujejo.

Tehnični podatki in zgradba.

Oglejmo si nekoliko dele modela!

IX. Za spretne roke  481

Sl. 17. — Brezmotorni model  »SAJE 41 a Rogač*.

Trup je sestavljen iz letvic in glavnega nosilca, v katerem
je nameščen stojni vijak za pritrditev kril. Krilo ima po glo¬
bini določen prerez, ki označuje (karakterizira) model glede na
njegove lastnosti. Tudi krilo ima en glavni nosilec, ki teče vzdolž
razpetine približno po sredi globine krila. Prednji rob krila
tvori nosna ali prednja letev, ki jo lahko smatramo kot pomožni
nosilec, zadnji rob pa zaključna letvica. Na obeh koncih pa sta
krivini, ki krilo zaključujeta glede na razpetino. Da pa krilo
obdrži prej omenjeni prerez, mu služijo njegova rebra. Jasno
je, da je odvisna oblika prereza krila vzdolž razpetine poleg reber
predvsem od prevleke. Ko lakiramo prevleko krila, se napne
in skrči, posledica je, da presek glede na globino ni isti. Pred¬
vsem zavisi to skrčenje od prevleke in laka. Ako uporabljamo
za prevleko pergaminski papir in špiritni ali pa aerogenski lak,
tedaj je sprememba precej majhna, medtem ko je pri opalnem
batistu in japonskem papirju sorazmerno velika. Višinsko krmilo
je izdelano v okvirnem načinu. Prevlečeno je s pergaminskim
papirjem in lakirano s špiritnim ali aerogenskim lakom.

Izdelava modela.

Pričnimo z delom! Primerno ploščo furnirja za smerno in
višinsko krmilo ter rebra krila oblepimo s pisarniškim papirjem,
močno obtežimo in pustimo do drugega dne pri miru. Za vi-

482  IX. Za spretne roke

šinsko krmilo potrebujemo
furnir v debelini 2 mm in ve¬
likosti 50X240 mm, za smer¬
no krmilo in rebra pa furnir
v debelini 1 mm in velikosti
150 X 120 mm. Ko režemo
omenjene količine, moramo
paziti, da bodo žile furnirja
tekle vzporedno največji me¬
ri (dolžini), kot je na načrtu
označeno s puščico. Medtem,
ko se lepilo suši, pa napra¬
vimo šablono za trup. Na de¬
sko starega zaboja narišemo
trup v naravni velikosti (zu¬
nanjo obliko in zgradbo). Ko
je to storjeno, zabijemo žeblje
ob prečkah in na mestih, ki
so razvidna s slike 18. Višina
žebljev, ki gledajo iz deščice,
naj bo 6 mm; da pa bodo
žeblji služili svojemu name¬
nu, jim moramo odsekati gla¬
vice. S tem, da smo narisali
zgradbo trupa v naravni ve¬
likosti na deščico in omejili
zunanjo (in deloma tudi no¬
tranjo) obliko z žeblji, smo
že dobili šablono trupa. V
to šablono vstavljamo letvice
in polnila tako, da dobimo
ogrodje trupa. Pri stiku dveh
letvic ali letvice in polnila
moramo paziti na to, da se
bosta vstavljena letvica ali
polnilo tesno prilegala (ne
preveč, ne premalol), da
ne bo špranje ne na zgornji,
ne na spodnji strani, zakaj
le tako nam je zajamčeno,
da bo lepilo vezalo oba dela.

Sl. 18. — Šablona trupa.

IX.  Z a spretne roke  483

Iz letvice napravimo prečko tako, da jo na enem koncu zrašpa-
mo, kot zahteva njen položaj, zrašpani konec pa pritisnemo
na njegovo stično mesto, tako: prečko (3) ob letvico trupa (2)
in ko smo pritisnili letvico ob šablono (žebelj), zarišemo
dolžino prečke ob nosilcu trupa (1); nato jo odrežemo in
zrašpamo, da se bo tesno prilegala v šablono in skrbela za
obliko trupa. Polnila pa zarišemo na deščico v debelini 5 mm.
Izrežemo jih nekoliko večje, nakar jih toliko časa rašpamo, da
se točno prilegajo. Rašpamo jih vedno proti žilam, da jih ne
zaokrožimo ali kako drugače ne pokvarimo, hkrati jih pa
tudi nakosmatimo. Žile polnila tečejo vedno vzporedno sime-
trali ostrega kota, ki ga polnijo; pri topih kotih pa tečejo
pravokotno na smer simetrale; v našem primeru teko približno
v tisti smeri, kot jo ima trupni nosilec (1), nikakor pa ne
pravokotno nanj! Trupni nosilec pooblamo po širini za 2 mm,
tako da bo njegov presek zadaj 5X8 mm, medtem ko ima
ob priključku spodnje letvice (2) presek 5X10  mm. Ker spred¬
njega dela trupa ni mogoče narediti iz ene letvice, se poslužu¬
jemo polnil, in izdelamo sprednji konec tako, da je večji in
daljši, zato da mu potem lahko damo pravilno obliko (slika 18).
Ko smo trup sestavili v šabloni, zložimo vse letvice v vrstnem
redu pod njihovo pravo mesto izven šablone. Preko šablone in
čez žeblje pa nataknemo prozoren papir (ovojni papir starega
zvezka), da se vstavljeni trup ne bo sprijel s šablono, ko ga
bomo zlepili. Vse prečke polnila in nosilec trupa namažemo
izven šablone z lepilom na mestih, kjer se drug drugega doti¬
kajo. Nato pa počakamo nekaj časa, da se lepilo vleze v les,
'in pričnemo zopet vstavljati. Najprej vstavimo trupni nosilec
(1), nato obodni letvici (2), nakar vstavimo prečke (3) in končno
polnila (1.9), ki jih vložimo tako, da jih pritisnemo v smeri
proti vrhu kota, katerega polnijo, ne pa od zgoraj navzdol,
kajti v tem primeru bi lepilo ostalo na zgornjem robu letvic,
ki oklepata tisti kot. Polnilo krepko pritisnemo v kot, tako
da se lepilo skoraj popolnoma iztisne, oziroma tako, da ni
videti nobene ije tako majhne špranje. Zato je potrebno, da
pustimo, da se lepilo prej dobro vleze v les. Da pa zaradi
prožnosti letvic polnilo ne zdrsne nazaj, zabijemo ob prosti
strani polnila žebelj v šablono. Ob stiku prečk pa kanemo
kapljico lepila, da nastane polnilo iz lepila, ki nadomešča pol¬
nilo iz lesa. Končno še pregledamo, ali je vsa zgradba v isti višini,
to se pravi, ali se ni kaka prečka vzdignila, in so torej vse

484 IX. Za spretne roke

letvice, polnila in prečke pritisnjene na šablono. Nato pa pu¬
stimo vse skupaj približno 12 ur, nakar pričnemo, ako se je
lepilo res posušilo, z nožem ali dletom previdno vzdigovati trup
' iz šablone. Še bolje je — ako šablone ne bomo več rabili —
da žeblje populimo. Ker lepilo ni prodrlo skozi papir, ki smo
ga položili na šablono, trup lahko brez težave vzdignemo od
deščice. Ako pa se je ogrodje trupa prijelo, tedaj ga moramo
z dletom ali nožem previdno odtrgati s tistega mesta. Ko smo
vzeli ogrodje trupa iz šablone, stična mesta previdno zrašpamo,
da odstranimo lepilo, ki se je nabralo na vrhu, in jih tako iz¬
enačimo z ostalo površino. Na gladko ploskev (mizo, desko)
položimo kos raskavca (smirkovega papirja za les), nakar po¬
ložimo nanj eno stran ogrodja in drgnemo po raskavcu, dokler
površina ni popolnoma izenačena. Isti postopek ponovimo na
drugi strani. Tako smo dobili dve zglajeni strani trupovega
ogrodja. Nato zvrtamo luknjo 3 mm točno pravokotno v sredino
trup nega nosilca (1), na mestu, ki je označeno v načrtu,
kamor zavijemo vijak (6), ki mora iti zelo na tesno. Z njim
pritrdimo pozneje krila. Na Scholershammer-papir položimo
ogrodje trupa, ob robu ogrodja potegnemo s svinčnikom, na¬
kar dva, nekoliko večja taka kosa papirja odrežemo. Ogrodje
namažemo z lepilom; najprej namažemo eno stran, pritisnemo
nanjo odrezani kos papirja, nakar ponovimo isto na drugi
strani. Tu z lepilom ne smemo biti preveč radodarni, zakaj
pri stiskanju bi se lepilo utegnilo iztisniti v prekate (notranjost)
trupovega ogrodja in se v njem posušilo, hkrati pa bi potegnilo
za seboj tudi papir, kar seveda ni lepo. Zato namažemo vse
prečke in trupni nosilec, kolikor ga je v notranjščini prekri¬
tega, le po sredi z lepilom, medtem ko namažemo letvice (2)
in trupni nosilec (1) izven ogrodja le bolj proti zunanjemu
robu. Tako preprečimo, da bi se lepilo iztisnilo v notranjščino,
pogledalo bo kvečjemu navzven. Ko smo trup oblepili, ga dobro
stisnemo in pustimo, da se lepilo strdi. Nato pa ovijemo okoli
kakšne širše letvice kos naskavca in podobno kot z rašpo odstra¬
nimo lepilo in papir, ki gleda čez rob, seveda vsako stran po¬
sebej. Nato pa damo sprednjemu delu trupa pravo obliko.

Iz furnirja, ki smo ga oblepili s papirjem, izrežemo vi¬
šinsko krmilo, kot je označeno na načrtu, medtem ko smerno
krmilo pustimo celo. Nato pa naredimo za višinsko krmilo za¬
rezo, ki ni pravokotna, temveč nekoliko nagnjena, in sicer za
1.5 mm na dolžini 46 mm (glej načrt!). Na ostali oblepljeni

IX. Za spretne roke  485

kos 1 mm debelega furnirja pa narišemo rebro krila, ki je po¬
dano v naravni velikosti, nakar ga nekoliko večjega izrežemo.
Izrezano rebro nato še 13 krat obrišemo in rebra izstrižemo.
Ko smo vsa rebra izstrigli, jih zložimo drug na drugega in za¬
bijemo v sredo rebra 2 cm in '6 cm od pričetka tanek žebelj in ga
na drugi strani odščipnemo. Da pa rebra ne bi počila, je
bolje, da zvrtamo prej dve luknjici v debelini žebljev. Nato
pa, ako imamo primež, privijemo ta blok reber v primež in
toliko časa rašpamo, dokler ne dobi ves blok točne oblike rebra.
Pri tem moramo paziti, da rašpamo pravokotno, da je torej
rebro na eni strani bloka popolnoma enako rebru na drugi
strani. Nato naredimo urez za nosilefj krila (9) v velikosti
3X7 mm (seveda nekoliko manjšega), nato ga pa porašpamo
na to velikost, ga skratka priredimo tako, da bo nosilec krila
šel na trdo v nastalo zev in da ne bo tvoril nobenega utora ali
izbokline. Prvi primer nastopi, ako je urez preglobok, drugi
pa, ako je preplitek. Če torej potegnemo s prstom po spodnji
strani rebra, ko je krilni nosilec v urezu, ne smemo čutiti
nikake spremembe po površini. Nato odrežemo sprednji in zadnji
del tega bloka (mišljeno po dolžini), tako da dobimo obliko
rebra (9) v izvlečeni črti. Ako smo delali točno, tedaj je višina
rebra na sprednjem delu 4,5 mm, zadaj pa 1 mm. Ko smo ta
blok reber točno tako obdelali, tedaj previdno snamemo vsako
rebro zase z žebljev.

Kot smo že omenili, je krilp sestavljeno iz dveh nosilcev
in zaključne letve. Ker je krilo lomljeno, zato moramo ome¬
njene dele zakriviti nad svečo ali nad špiritnim gorilnikom.
Po načrtu si zarišemo mesto, na katerem je treba zakriviti, nato
pa primemo v bližini tistega mesta letvico s palcem in kazal¬
cem obeh rok ter jo skušamo upogniti nad plamenom. Nikakor
ne smemo iti preblizu plamena; kriviti moramo 5 do 10 cm od
vrha plamena, sicer se letvica užge; razdalja zavisi od jakosti
plamena in od debeline letvice. Ko se je letvica tako močno za¬
krivila, kot smo jo prisilili, da ostane torej brez naše moči
v nekem kotu, jo pritisnemo nad plamenom zopet v manjši
kot in to toliko časa ponavljamo, dokler letvica ne zadobi po¬
trebne oblike. Po končanem krivljenju ne sme biti letvica na
ukrivljenem mestu niti malo osmojena. Da pa bo letvica obdr¬
žala svojo obliko, jo kalimo podobno kot jeklo. Takoj, ko je'
krivljenje končano, jo vtaknemo za trenutek v hladno vodo. -—
Krivljenje letvic je za začetnika precej težak posel, zato je

486 IX. Za spretne roke

dobro, da ukrivi prej nekaj poizkusnih kosov, da ne bo po¬
lomil letvic, ki so pripravljene za krilo. Za krivljenje mora
biti zelo dober les, poleg tega pa mora imeti modelar precej
potrpežljivosti. Če smo prehitro krivili (premalo vročine!), tedaj
letvica navadno poči. Toplota, ki je potrebna za krivljenje
letvic, je precej visoka; letvice na ukrivljenem mestu ne mo¬
remo držati v roki, takoj ko smo jo odmaknili iznad plamena.

Sl. 19. — Šablona upognine sprednje letve in krilnega nosilca.

Ko smo ukrivili letvice, ukrivimo še krivini krila in smučko.
Kot smo že omenili, prekoljemo bambusovo palico v dolžini,
ki jo potrebujemo (v našem primeru znaša potrebna dolžina
približno 250 mm), na polovico, nato polovico zopet na polovico
itd., toliko časa, dokler ne dobimo zaželene debeline. Vedno pa
delamo letvice nekoliko debelejše in jih potem, ko so ukrivljene,
šele dokončno obdelamo. Ko smo dobili za smučko s cepljenjem
5 mm široko letvico, odkoljemo sredinsko plast, tako da imamo
letvico 5 mm široko in 3 mm debelo. Nato jo pa krivimo, kakor
smo krivili letvice za krilo. Ukrivljeno smučko nato odcepimo
na debelino 2 mm. Pri krivljenju bambusa moramo paziti, da
ostane zunanja (glazirana) plast nedotaknjena, sicer se ne da
»okaliti« in krivina polagoma zgine. To pa ne velja za kolena
(grče), ki jih izravnamo popolnoma, tako da dobimo skozi ena¬
komerno letvico. Za krivine krila pa odrežemo letvico 6X4 mm
in ukrivimo nekoliko bolj, kot pa je v načrtu naznačeno.
Zakaj? Ko smo letvico ukrivili, ji odstranimo zopet notranjo
plast, da dobi presek 6X3 mm, nato jo prekoljemo na polovico

IX. Za spretne roke  487

(2 krat po 3 X 3 mm) in jo obdelamo končno na 2X3 mm.
Pri tem se je pa krivina nekoliko raztegnila. Če smo spretni,
lahko »ujamemo« pravo krivino brez dodatnega krivljenja, ker
smo prej močneje krivili, nato pa razpolovili. Ker pa v začetku
še nismo izvežbani v krivljenju letvic, zato si pomagamo na
naslednji način: Na desko, ki je dolga okoli 600 mm, si
narišimo nosilec krila (9) v naravni velikosti, kot je podan
v načrtu, Nato pa odrežemo srednji del nosilca, oba konca
pa odrežemo poševno in ju zrašpamo, da tvorita točno obliko
nosilca, ako ju pritisnemo na srednji del. Nato zabijemo žeblje
(podobno kot pri šabloni trupa; glej sliko št. 19!), podložimo
papir in zlepimo. Ko se je lepilo posušilo, očistimo stični mesti
in na obeh straneh oblepimo nosilec s furnirjem debeline 1 mm,
ki ga pa nismo oblepili s papirjem. Lepimo tako, da tečejo žile
furnirja pravokotno na nosilec, kot je označeno v načrtu, ter
obe mesti stisnemo. Na isti način naredimo krivino pri sprednji
letvi (10), oblogo iz furnirja pa zalepimo samo na notranji strani.

Ko imamo izdelane vse te dele, pričnemo 's sestavljanjem
krila. Predvsem morajo biti letvice krila enako močno
vzdignjene,  sicer model ne bo letel naravnost. Od sredine
vsake letvice nanesemo in označimo mesta, kamor pridejo rebra.
Nato zažagamo v sprednjo letev pravokotne zareze, ki so tako
debele, kot so debela rebra, in se morajo tesno prilegati v na¬
pravljene zareze. Istega postopka se poslužimo tudi pri zaključni
letvi. Globina urezov je razvidna iz načrta. Ko smo to delo
končali, nanizamo na krilni nosilec (9) pravokotno na vse
strani posamezna rebra in jih privežemo s sukancem nanj, ako
smo naredili prevelike ureze za nosilec (9). Na vsako stran pa
kanemo kapljico lepila, da se stvori nekak prehod. Nato nama¬
žemo ureze sprednje letve z lepilom in jo staknemo z rebri,
nakar zopet kanemo kapljico lepila na vsako stran; isto po¬
novimo še pri zaključni letvi. Krilo prevežemo (od sprednje do
zaključne letve) na nekaterih mestih s sukancem, da se letvica
ne bi odločila od reber, ter pogledamo, ali je krilo enako široko
in ali stoje rebra pravokotno v vseh smereh. Hkrati pa zalepimo
še polnilo (13) med srednji dve rebri in ga stisnemo s ščipalkami.
Krilo nato pustimo, da se lepilo dobro posuši. Ko se je lepilo do¬
bro osušilo, zalepimo krivine. Sprednjo oziroma zaključno letev
spojimo s krivino tako, da se poslužimo poševnega sklepa, ki
obstoji v tem, da prvi kakor tudi drugi del dveh kosov, ki jih
hočemo podaljšati, poševno obdelamo in zalepimo. Jasno je, da

488  IX. Za spretne roke

morata biti stični ploskvi točno tako obdelani, kakor da bi raz¬
polovili pravokotnik z diagonalo. Paziti pa moramo tudi, da se
nam poševni sklep ne zmakne. Da dosežemo prvotno trdnost letve,
mora biti poševni sklep primerno dolg. Za mero naj velja pravilo:
Dolžina poševnega sklepa je enaka 15kratni debelini letvice. Po¬
ševni sklep namestimo vedno tako, da dva (na dveh letvicah)
nista med seboj vzporedna, temveč primerno odmaknjena in da
ležita v ravnini, v kateri sila deluje, ne pa pravokotno nanjo. Pri¬
mer: poševni sklep na krilu mora biti vedno v navpični ravnini,
isti primer je tudi pri trupnem nosilcu. Da prilepimo krivine
na končno in sprednjo letev, najprvo odrežemo, nato pa zra-

Sl. 20. — Poševni sklep: A pravilen, B izmaknjen.

špamo ustrezajoča dela za poševni sklep, tako da se brez špranje
in spremembe zunanje oblike lepo prilegata. Ko smo obe kri¬
vini priredili, namažemo stični ploskvi z lepilom in nato zle¬
pimo. Poševni sklep stisnemo s ščipalkami (približno tri za
vsakega) ali — še bolje — ga močno ovijemo s sukancem ali
tanko vrvico. Ako se je krilo pri sušenju premaknilo v eno ali
drugo smer, lahko to napako popravimo s krivinami, ko jih pri¬
lepimo. Ob stiku nosilca (9) s krivino (14) pa kanemo kapljico
lepila. Ko sta se krivini prilepili in se je lepilo dobro posušilo,
odstranimo sukanec, s katerim smo privezali rebra na nosilec in
privezali poševne sklepe. Nato pričnemo z dokončnim izdelova¬
njem krila. Sprednjo letev (10) zaokrožimo z rašpo na okroglo,
zadnjo (11) pa priostrimo tako, kot je označeno na načrtu.
Tudi poševne sklepe obdelamo, kakor bi bili sprednja oziroma
končna letev podaljšani, obdelamo pa tudi krivini in zrašpamo
nosilec poševno ob stiku s krivino; paziti moramo le, da ne
odrgnemo glazure. Nato pa zrašpamo še polnilo (13) v sre¬
dini krila, ako ni enako z rebri, nakar z raskavcem pogladimo,
kar smo prej obdelovali z rašpo. Pri obdelovanju z rašpo mo-

IX. Za spretne roke  489

ramo paziti, da obdelujemo enakomerno. Skozi polnilo (13) pa
zvrtamo izvrtino, skozi katero vijak, ki gleda iz trupa, ne
sme iti na trdo.  Ko smo krilo izdelali v ogrodju, nalepimo na
zadnji del trupa (1) najprej višinsko (7), nato pa še smerno (8)
krmilo. Ker je višinsko krmilo (7) nagnjeno glede na podolžno os
trupa (1), moramo tudi trup temu primerno zrašpati. Na ta konec
trupa zažagamo špranjo debeline 1 mm v dolžini 46 mm, nakar
prilepimo s pomočjo stiskalk, kakršne rabimo pri žaganju z rez-
Ijačo, ali pa s ščipalkami višinsko krmilo (7);  ko se je lepilo po¬
sušilo pa zalepimo še smerno krmilo (8). Za stiskanje rabimo šči¬
palke ali pa zabijemo dva tenka žeblja skozi trupni nosilec (1) pod
višinskim krmilom (7),  vendar tako, da podložimo na drugi strani
deščico, na katero pritisneta žeblja obe polovici trupnega nosilca.
Jasno je, da mora biti smerno krmilo (8) navpično (oziroma, ako
pogledamo trup od spredaj, v isti smeri kakor prednji del
trupa), višinsko (7) pa pravokotno na smerno krmilo. Tudi žeblje
odstranimo, ko se je lepilo posušilo. Končno namestimo še obe
oblogi (o) trupa, ki smo ju prej dokončno izdelali. Prilepimo
ju tako, da stojita nekoliko više, kot je potrebno. Naredimo ju
torej na zgornji strani nekoliko večje. Ko se je lepilo posušilo,
zrašpamo zgornji del oblog (5), da dobe obliko spodnje strani
rebra (12), vendar glejmo, da se dotika spodnja stran v dveh
točkah (na koncu in v sredi globine krila) trupnega nosilca (l).
Na trup prilepimo še smučko (16); za pritrjevanje lahko upo¬
rabljamo tenke žeblje, dokler se lepilo ne strdi, vendar mo¬
ramo prej izvrtati izvrtine, sicer nam smučka poči. Žeblje
zabijemo na mestih, kjer so-prečke. Ko se je lepilo posušilo,
izravnamo smučko s površino trupa, nakar zadnji rob trupa
priostrimo. Da bi se pa model preveč ne poškodoval, ako bi
se kam zaletel, ima odbijač (17) iz štirioglatega gumija, takega
kot se uporablja za »frače«. Odrežemo ga v obliki trapeča ali
trikotnika (glej načrt); trup pa odžagamo spredaj tako, da se
bo gumi tesno prilegal v odprtini, ki jo omejujeta na eni
strani trup, na drugi pa smučka. Končno še izvrtamo izvrtine
in privežemo smučko s tanko žico (18) na sprednji del trupa,
kot je označeno na načrtu. S tem smo dokončali delo na
ogrodju našega modela. Sedaj prevlečemo model ali s papirjem
ali s tkanino. Pri prvem in drugem primeru prevlečemo najprvo
spodnjo stran, nato šele zgornjo. Pri papirni prevleki je spodnja
stran zase, medtem ko sta pri prevleki iz tkanine spodnja in
zgornja stran lahko iz enega kosa, kajti tkanina je raztegljiva,
Veselja dom III

2

490 IX. Za spretne roke

medtem ko papir ni. Z dokaj gostim lepilom namažemo precej
na tenko spodnjo stran krila [rebra (12), nosilec (9), sprednjo (10)
in zaključno letev (11), krivine (14) ter polnilo (13)], nato polo¬
žimo krilo narobe na mizo (spodnja stran na vrhu), primemo pre¬
vleko z obema rokama na koncih, jo napnemo v obeh smereh in
jo pritisnemo na spodnjo stran krila, ki je sedaj na vrhu. Paziti
moramo, da se prevleka ne zriiakne, zakaj tam, kjer se je je
lepilo dotaknilo, ostane madež, ki pri lakiranju močno izstopi in
površino pokvari. S prsti pritisnemo nato prevleko na vse letvice

Sl. 21. — Šablona za lakiranje krila.

in nekoliko počakamo, nakar namažemo še zgornjo stran krila
ter odrežemo prevleko na spodnji strani ob krivini in vzdolž
zaključno letvice, kolikor je moli čez. Nato pa na isti način
prevlečemo zgornjo stran krila. Če smo se odločili za prevleko
iz tkanine, namažemo z lepilom na zgornji strani krila samo tisti
dve rebri, ki sta na prelomu krila, in pa mesto v sredi, kjer je
polnilo. Glavno je, da je prevleka vzdolž krila dobro napeta.
Zato jo prilepimo na zgornji strani najprvo na krivino, nato šele
na končno letev (11). Težje je delo pri prevleki s papirjem, ker
moramo prevleko na zgornji strani krila pri krivini rezati in v
»zraku« zalepiti, ako nočemo imeti gub, prav tako ob prelomu
krila. Če prepenjamo z japonskim papirjem, morajo biti proge,
ki so v papirju, vzporedne z razpetino krila oziroma višinskega

IX. Za spretne roke  491

krmila. Ko se je prevleka dobro posušila, izgladimo robove z
drobnim ali že obrabljenim raskavcem, vendar opravljamo ta
posel zelo previdno, da prevleke ne oddrgnemo. Višinsko krmilo
pa prevlečemo na vsak način s papirjem, sprednji in zadnji rob
smo prej zaokrožili in priostrili, kot je označeno na načrtu.
Ko se je prevleka posušila, krilo lakiramo. V ta namen naredimo
šablono iz deske, ki je široka 100 mm, in iz prečk, kot jo kaže
slika 21. Za naš model potrebujemo približno 100 gr aerogen-
skega laka in 50 gr razredčila. Drugo ime za aerogenski lak je
celonski lak. Pri papirnati prevleki je skoraj vseeno, kakšna je
gostota laka, medtem ko je pri tkaninski prevleki gostota zelo
važna. Preden pričnemo lakirati, lak razredčimo z razredčilom
in ga dobro premešamo. Prvič lakiramo model s preeej redkim
lakom, nato ga damo takoj v šablono in krilo izravnamo, tako
da se prednji rob krila sklada z zadnjim, drugače povedano:
krilo mora imeti isto (eno) dotikalno ravnino, ne sme torej biti
zvito. Paziti moramo, da lakiramo v gorkem prostoru, a ne
v bližini ognja! Prečke šablone naj pridejo ob rebra, da se
končna letev ne upogne, preko njih pa krilo z motvozom ali z
gumijasto vrvico na lahko stisnemo toliko, da obdrži obliko. Po
treh urah vzamemo krilo iz šablone, ga zgladimo s smirkovim
papirjem za les (raskavcem) — paziti moramo, da ne pre-
drgnemo prevleke ob rebrih! — nakar ga penovno lakiramo in
ga spet damo v šablono. Gostota laka naj bo v sredi med gostoto
prvega premaza in kupilnega laka. Po dveh urah krilo zopet
zgladimo, ponovno premažemo s takim lakom, kakršnega smo
kupili, in damo v šablono; paziti moramo, da krilo ni zvito,
sicer bo naš trud zaman. Po dveh urah pa krilo zgladimo. Kadar
imamo model doma, ga imamo vedno spravljenega v šabloni;
lak namreč prevleko napne in pri tem nastanejo sile, ki skušajo
krilo zviti. Z barvastim aerogenskim lakom lakiramo šele drugič;
prvi premaz je torej brezbarven. Tudi smerno in višinsko krmilo
lakiramo na isti način in naredimo manjšo šablono tudi za
višinsko krmilo. Tudi papirnato prevleko trupa lakiramo, da se
nam lepilo ne odmoči. Papirnato prevleko lakiramo po navadi
samo dvakrat.

Končno določimo še težišče. V ta namen model sestavimo
(jasno, da brez šablone!), izvrtamo v sprednji del trupa rov, kot
je označen v načrtu, in namestimo oblogi iz svinca (22), ki ju
pritrdimo z žico (18). Če model še nima težišča na označenem
mestu, tedaj spuščamo po rovu šibre (debeline 1.5 do 2 mm),

2 *

492 IX. Za spretne roke

dokler težišče ni na pravem mestu. Rov nato zamašimo. Najbolje
ugotovimo težišče zaenkrat tako, da primemo model s palcem in
kazalcem pod označenim mestom. Model mora biti v ravnotežju.
Seveda poberemo nekaj šiber iz prekata, ako je model pretežak
na glavo.

Spuščanje modela.

Ako imamo na razpolago veliko dvorišče (še bolje je, da
gremo na travnik), lahko takoj ugotovimo, ali ima model težišče
na pravem mestu. Odtrgamo šop trave in jo vržemo v zrak;
s tem spoznamo smer vetra. Nato pa vržemo model proti vetru.
Lahno naj bo nagnjen navzdol in zagon naj bo srednje močan.
Za prve poizkuse je pogoj mirno vreme. Če je model dobro iz-
delan in ima težišče na pravem mestu, se polagoma spušča proti
zemlji, včasih tudi odskoči ter ponovno pristane. Iz višine 1 m
preleti približno 18 m dolgo razdaljo. Če je premalo obtežen, se
model dviguje, hitrost se manjša, nakar pade na tla (strmoglavi).
Pri preobteženem modelu pa je tir leta strmo nagnjen proti
zemlji. Pri vetrovnem vremenu se pravilno obtežen model močno
vzdiguje, zato ga moramo bolj obtežiti. Temu namenu služi pro¬
stor za šibre, ki ga imamo zamašenega z lesenim čepom, da ob¬
težitev po potrebi lahko menjamo. Ako krilo in smerno ali vi¬
šinsko krmilo ni zvito, bo letel model lepo naravnost; če je
desna polovica krila zvita navzdol, bo letel na levo, in obratno;
na levo bo tudi zavil, ako je smerno krmilo obrnjeno na levo
(glej sliko št. 11 a in b!). Zapomnimo si pa še, da obrne veter
model vedno v svojo smer, če le gre.

Naloga prvih vzletov ali spuščanja modela je uravnovešenje.
Uravnovesimo model takrat, kadar pri letu ne menja svoje smeri,
niti se ne dviguje ali spušča sunkovito, temveč se polagoma pri¬
bližuje zemlji. Seveda moramo uporabiti pri uravnovešanju mo¬
dela vse znanje, ki smo si ga pridobili s spuščanjem in uravnove¬
šanjem papirnatih modelov; preveč je namreč primerov, da bi
se spuščali v vsakega posebej. Zadostovati morajo le splošna
navodila, medtem ko podrobnosti sami ugotavljamo in pri spu¬
ščanju popravljamo. Le z vajo moremo doseči tisto stopnjo zna¬
nja, ki je za uravnovešanje modela potrebno. Ko smo torej model
uravnovesili, se podamo z njim na kak hrib ali sicer primeren
kraj. Ni vseeno, kakšen kraj smo si izbrali. Predvsem moramo
paziti, da v .bližini ni električne napeljave, da je kraj travnat,
da torej ni nikake ovire, ki bi preprečila let modela. Tudi ne sme

IX. Za spretne roke  493

biti teren preveč strmo nagnjen. Da se bo model vzdržal v zraku,
mora biti smer vetra nasprot¬

na smeri, v kateri bomo mo¬
del spuščali. Kraj pa mora
biti pregleden, sicer nam bo
model izginil. Če piha nam¬
reč veter proti (ob) pobočju
navzgor, tedaj se veter od¬
bija, dviguje; tak veter ime¬
nujemo vzgornik,  na drugi
strani pobočja se pa spušča
ob pobočju navzdol, imenu¬
jemo ga zato navzdolnik.
Če spustimo torej model na

Nastanek pobočnega vzgornika.

tisti strani pobočja, kjer piha vzgornik, ga bo veter pričel vzdi¬
govati, nosili. Pravimo: model jadra. Paziti moramo pri pre¬
močnem vzgorniku, da nam ne dvigne modela čez pobočje in
ga odnese. Zato pa v takem primeru ne gremo na vrh pobočja,
temveč le do polovice.

Vsakemu pa ni dano, da bi imel v bližini golo pobočje, v
katerega piha veter, temveč si mora pomagati na drug način,
ki je pa mogoč le ob toplih (poletnih) dnevih. Ker ogreva sonce

zemljo, se zaradi neenako¬
mernega izžarevanja zrak ob
zemlji na nekaterih mestih
bolj segreje kot na drugih;
posledica je, da se na tistih
mestih, kjer je izžarevanje
toplote jačje, zrak bolj se¬
greje in postane lažji od zra¬
ka v okolici. Zato se prične
dvigati segreti zrak, na nje¬
govo mesto priteka hladnejši,
ki se zopet segreje in dvigne.
Tako nastane steber dviga¬
jočega se zraka, ki ga ime¬
nujemo gorki ali termični
vzgornik.  Ko pride tak ste¬
ber v višino, kjer je okolica z zelo nizko temperaturo, se vodni
hlapi, ki jih vsebuje termični vzgornik, zgoste in nastane megla,
ki jo vidimo kot bel kopasti oblak. Če tak oblak opazujemo, tedaj

Sl. 23.

Nastanek termičnega vzgornika.

494 IX. Za spretne roke

vidimo, kako v kratkem času zraste v bajne oblike, nakar se
prične razlezovati ter končno razpade v meglice. Če prileti model
v tak termični vzgornik, tedaj lahko preleti velike razdalje,
hkrati pa doseže tudi veliko višino; seveda ne smemo priča¬
kovati, da se bo takoj skril v oblak, ali pa da se pojavljajo ter¬
mični vzgorniki na vsakem travniku, zakaj pravo vrednost dobi

Sl. 24. — Kopasti oblak.

termični vzgornik šele v višini. Zato je pa vprašanje, kako bi
spravili model v tako višino. V ta namen se poslužujemo viso¬
kega vzleta. Bistvo visokega vzleta je nekaka »frača«, podobna
oni, ki smo jo uporabili za spuščanje brezrepnega modela, samo
da je neprimerno večja. V ta namen zabijemo v trup modela
(v smučko) žebelj (20) brez glavice, nato ga pa ukrivimo v
obliki kavlja. Glavni pripomoček pa tvori »frača«, sestavljena iz
čim tanjše vrvice in gumijastega traka, ki je pravokotnega ali
kvadratastega preseka. Za naš model zadostujeta dva traka
preseka 4X1 mm. Njuno razmerje je 5:1, torej mora biti navad¬
na vrvica približno petkrat daljša kot gumijasta. Na enem koncu
vrvice je obroček, ki ga zakvačimo v kavelj, drugo stran pa pri¬
me tovariš v roko. Če so tla ravna in brez trave, tedaj položimo
model na tla, in sicer ga z roko držimo za rep. Nato damo
tovarišu znak, naj teče, in ko je vrvica dovolj napeta, spustimo
model iz roke. Pri tem pa moramo paziti, da model ni nagnjen
ne na levo ne na desno. Ne smemo pa dopustiti, da bi bila gumi¬
jasta vrvica prenapeta ali premočna, sicer se bodo modelu v zraku

IX. Za spretne roke  495

zlomila krila, ker bo hitrost prevelika. Ko bo model priletel nad
tovariša ali že nekoliko prej, se vrvica sname iz kavlja in model
se bo začel spuščati polagoma proti zemlji. Če se pa pri spu¬
ščanju prične vzdigovati, tedaj je najbrž naletel na termični
vzgornik. Zato je potrebno le, da zvijemo modelu smerno krmilo
ali krilo, da bo torej delal zavoje. Nato ga ponovno spustimo, da

pride v območje termičnega vzgornika. Seveda pa ne gre nikoli
tako gladko, zakaj visoki vzlet je že sam po sebi precej opasna
stvar za model sam kakor tudi za navdušene gledalce, posebno
če so modeli večji in težji in če piha močan veter.

V splošnem pa uporabljamo le izredno lahko modele, če
hočemo doseči kaj uspeha s termičnim vzgornikoni. Dvižna sila
vzgornika je sicer velika, toda površina modela je majhna. Pri
pazljivem in natančnem delu lahko naredimo tak model, da ne
bo težji kakor kakih 90 g, ki ga bomo uporabljali pri šibkih
pobočnih, oziroma močnih termičnih vzgornikih.

Popravljanje modela.

Premnogokrat se pa zgodi, da se modelu zlomi trup ali
krilo, skratka, model se poškoduje. Zato pa modela ne smemo
zavreči, temveč ga popravimo. Izurjeni modelar popravi svoj
model tako, da popravila sploh ni opaziti. Zato si hočemo ogle¬
dati tri najvažnejše primere poškodb in popravil.

496 IX. Za spretne roke

Če pristane model v drevju, tedaj se raztrga skoraj vedno
prevleka, posebno še, čet je papirnata. Na poškodovanem mestu
odrežemo prevleko nekaj mm od najbližjih dveh reber in odreže¬
mo nov kos prevleke v taki velikosti, da bo segala na vsaki strani
približno 1 mm preko vsakega rebra ali najbližjega dela, ki ome¬
juje nastali izrez. Z lakom iste vrste, s kakršnim smo lakirali
prevleko, prilepimo novo krpo na poškodovano mesto, seveda pa
moramo prevleko (krpo) napeti, kajti lak sam ne dela čudežev.
Ko se je krpa prilepila, tedaj lakiramo po že znanem postopku
novi del prevleke (krpo). Če je pa le raza v prevleki, tedaj pre¬
lepimo preko raze krpico in hkrati lakiramo.

zzr: /

Sl. 26. — Zlomljeno letvico popravimo s pomočjo poševnega
sklepa in novim kosom A.

Naslednji dve poškodbi sta lom trupa in krila. Da popra¬
vimo nastalo poškodbo, se poslužimo poševnega sklepa. Seveda
pa moramo vlepiti nov kos, sicer bi se skrajšala prvotna dolžina.
Paziti moramo le, da je poševni sklep dovolj dolg in da ni iz-
maknjen, zakaj s tem se izpremeni prvotna smer. To ima po¬
sebno pri popravljanem trupu hude posledice, ki se kažejo v tem,
da model ne leti več naravnost.

Če se zlomi nosilec krila ali pa celo krilo, tedaj odstranimo
na prej opisani način prevleko, nakar vstavimo s pomočjo po¬
ševnega sklepa novi del, ki ga stisnemo, ko se lepilo suši, s
ščipalkami. Ko se je lepilo posušilo, oblikujemo in očistimo, kot
zahteva okolica, in prevlečemo po prej omenjenem načinu na
novo tisti kos krila, s katerega smo odstranili prevleko.

Pri popravljanju modela moramo delati prav tako natančno
in lepo, kakor če delamo nov model; ni namreč gršega, kot je
slabo popravljen model. Če nam kakšna stvar ne gre takoj od
začetka, ne smemo obupati, zakaj modelarstvo je posel, ki za¬
hteva veliko umskih sposobnosti ter veliko mero potrpežljivosti.

IX. Za spretne roke  497

Škatlasti zmaj.

Kosovni seznam

498  IX. Za spretne roke

13. Risarske spretnosti,

Iz najnavadnejših osnovnih oblik naj nastajajo zabavne risbe
v domačem krogu. V naslednjem dobiš najprej nekaj možnosti,
ki se dado razviti iz osnovne oblike »jajca«. Nato sledijo risbe
— s številkami; kdor je domiseln in spreten, bo iz številk »na¬
risal« nešteto drugih stvari. Za boljše risarje smo potem nabrali
lepo vrsto risb »v eni potezi«; objavljene risbe bodo lahko služile
kot predloge in kot pobuda. Nazadnje smo dodali še nekaj risar¬
skih šal. — Zdaj pa le svinčnik v roke in papir na mizo!

Kaj vse iz jajčka nastane.

a) P u t k a . . .

O

Jajce najpoprej nariši,
saj potrebno je pri hiši!

Črti dve nariši zdaj,
manjše jajčece dodaj

Kljun še, krono in oko; Rep nariši in perot —

krpa naj pod kljunom bo, manjkata še nogi spod.

t

IX. Za spretne roke  499

in vsak hip zakokodaka!

b) ... in še polno drugih reči.

Tale se na glas
krohoče.

Tale se pa bridko
joče.

Repek kaže tale
zajček.

500 IX. Za spretne roke

Ta kokoš je znesla Maček čaka na
jajček. podgano.

Glej sosedovo
Marjano!

Kaj vse iz samih številk nastane.

IX. Za spretne roke  501

Risbe v eni potezi.

.v

r

502 IX. Za spretne roke

IX. Za spretne roke  503

Naslednje risbe z eno potezo so pa že težje. Navodilo zanje
glej med rešitvami!

V

sm

mm
mmm
mw£m 1

, t A*AYaT a TaTA*A t ATaT

WWWVWV

1. Kako bi narisal
tale okras v eni potezi?

2. Mohamed je na¬
risal nekoč dvojni po-
lumesec z eno potezo.
Ali znaš to tudi ti?

Sl.2

3. Vsaka izmed teh cvetlic je
narisana v eni potezi. Kako bi ti
to naredil?

si. J

si. 1

504 IX. Za spretne roke

Kako narišeš zamorčevo glavo.

In če si ogledaš zadnjo sliko narobe, spoznaš zamorčevo ženo.

Napoleon.

Kako narišeš Napoleona z nekaj potezami?

UTT XI

Sl. 1 Sl. 2

Sl. 3

Sl. 4

m

Sl. 5

Začrtaj to (1)
in še tako (2),
pa ga imaš (3)

za Slavkovo (4),
za WaterIoo (5).

Risarska šala.

Reci komu: Nariši s tremi potezami
stražarsko hišico, stražarja in mačka! —
Debelo te bo gledal. Stvar je vendar zelo
preprosta. Hišico narišeš z eno potezo.
Stražnika in mačka pa ne narišeš v ce¬
loti, ampak narišeš od prvega le konec
puške z bajonetom, od drugega pa samo
repek . . .


IX. Za spretne roke  505

14. Zajčki na steni.

Z obema rokama, včasih tudi s pomočjo kakšnega malen¬
kostnega pripomočka pričaraš na steno žive podobe različnih
živali in ljudi. Natanko si oglej tele slike in poskušaj zvečer
pri luči!

506 IX. Za spretne roke

IX. Za spretne roke  507

508 IX. Za spretne roke

X.

OBIČAJI, IGRE IN PREDSTAVE


u

'

'

^ ' ' • . ■ ;

' ■;-‘J-.:i-. ■■  • rh : %-si,v • '•

. ■; e ‘ ■ •


■

.

*

.

. <»

1. Običaji.

Zlata zakladnica življenja v družini, če hoče biti »veselja
dom«, so naši stari in lepi običaji. Oni vežejo sedanjost s pre¬
teklostjo, iz njih priteka v pusto vsakdanjost našega časa dih
prednikov, z njimi se iz leta v leto preraja duša našega naroda,
ki naj bi utripala v vsaki zavedni slovenski družini.

V naslednjem ne bomo izčrpali vsega bogastva običajev, ki
so jih svojčas poznale vse slovenske družine in ki v zadnjem
času čedalje bolj izginjajo. Navedli bomo najvažnejše in naj¬
pomembnejše. Opisali bomo vsakega kar se da natanko, da bodo
'lahko oživeli tudi tam, kjer jih morda ne poznajo več.

Slamice za Jezuščka.

Na prvo adventno nedeljo postavimo na oltarček, na pre¬
dalnik ali pa na drug primeren kraj v stanovanju male jasli, ki
bomo vanje o božiču položili Jezuščka v jaslicah. Dajmo jih na
primeren prtiček ali na drugače ozaljšano mesto: lepo je, če
imamo enega ali dva angelčka, prirejena kot svečnika, ki ju po¬
stavimo na vsako stran jasli.

Iz svilenega papirja narežimo nato tenke koščke, široke 1 do
2 mm, dolge do 5 cm. Za vsakega otroka narežimo šopek takih
»slamic« v drugačni barvi. Spravimo jih ločeno, na primer v
vžigaličnih škatlah.

Vsak večer po' večerni molitvi položi vsak otrok po eno
svojo »slamico« v jasli. Pogoj je seveda, da je bil čez dan priden.
Ce mati pove in otrok sam spozna, da je bil poreden, ne sme
položiti svoje slamice v jasli. To naj bo kazen za poredneža.
Zaradi njega bo imel Jezušček trše ležišče.

Jaslice.

Eno najlepših opravil v družini je postavljanje jaslic. Kjer
je pravi smisel za to in hočejo postaviti nekaj res lepega, začno

512 X. Običaji, igre in predstave

s pripravami že koj v začetku adventa. Delo si vsa družina
smotrno razdeli. Vsi skupaj presedijo — vsak s svojim delom —
večer za večerom za mizo. To je pač najlepše razvedrilo v družini.

Glede načina in obsega jaslic ima vsaka družina nešteto
možnosti.*

Slovenske jaslice so jaslice v kotu.  Če imate v hiši »kot«
(Bogkov kot) ali če ga nimate, priporočamo ti, da postaviš jaslice ;
v tej slovenski obliki. Trikotni ploh, ki služi za osnovno ploskev
takim jaslicam, postaviš na mizico ali pa pritrdiš na steni oziro- \
ma podstaviš s preprostim stojalom. Jaslice ne smejo biti pre- i
visoko. Vsak otrok naj si jih brez težav ogleduje.

Najobičajneje naredimo hribec iz mahu. Priporočljivo je, '
da si narediš prej načrt, kakšne bodo jaslice. Po tem načrtu si
hribec podloži z bukovimi poleni, starimi škatlami in podobnim,
tako dobljeno ogrodje pa šele obložiš z mahom. Če dobiš kje kaj j
lepega kamenja ali lubja, lahko z njim nakažeš skalovje.

Glede sloga jaslic lahko izbiraš med narodnim slovenskim in 1
med jutrovskim (orientalskim) slogom. Kakšen slog si boš izbral,
je odvisno od figur, ki jih imaš. Za Goršetove figure iz lanskega
»Slovenčevega koledarja« in za figure Bare Remčeve, ki jih
objavljamo v naslednjem, prihaja v poštev samo slovenski na- !
rodni slog.

Hribec in vse na njem naj zato diha slovensko pokrajino.
Tudi hlevček sam naj bo slovenski, rajši stavba kakor votlina. '

Način, kako jaslice narediš, je lahko dvojen. Narediš jih iz
umetnih sestavnih delov — prostor ne dopušča, da bi o tem
širše razpravljali — ali iz naravnih sestavnih delov: štorovja,
mahu, lubja, kamenja itd. Vsekakor bo drugi način preprostejši.

V jaslice same spada še mnogo drugih stvari: drevje vseh
vrst, poti, mesto Betlehem v ozadju, pastirski ogenj, studenček,
bajar, razsvetljava itd. Vse te drobnarije zahtevajo dolgotrajnih
priprav, drobnega dela in mnogo spretnih rok. K jaslicam spada
tudi prtiček (peča), ki ga morajo vesti v pristnem slovenskem
slogu spretne ženske roke.

Najvažnejše na jaslicah so figure. Lahko so papirnate, lahko
na tenko deščico (vezano ploščo) nalepljene in izžagane, lahko
so tudi kipci (škoda, da je takšno blago v odlitkih umetniško tako

* O tem in o vsem naslednjem dobiš izčrpna navodila v knji¬
gi: Kuret,  »Delajmo jaslice /« Pomen in postavljanje jaslic. Ljub¬
ljana 19 Al.

X. Običaji, igre in predstave

513

figure akad. slikarice Bare Remčeve. ( » Oblekla « jih je umetnica sama.)

514 X. Običaji, igre in predstave

malo vredno!). Jezušček pa naj bo po možnosti voščen in naj leži
v pravili majhnih jaslih, naj bodo že figure kakršne koli. Leži naj
na slamici, ki so mu z njo postiljali pridni otroci skozi ves
adventni čas. Kar je prav spretnih med vami, lahko po primernih
predlogah sami izrežete ali izžagate primerne figure. Vam smo
namenili prav lepe domače figure, ki vam jih je narisala slika¬
rka Bara Remčeva in jih objavljamo v naravni velikosti. Kar
prerišite si jih na prosojen papir, nato pa jih z indigo papir¬
jem prenesite na lepenko in si jih izrežite, ali pa na tenko de¬
ščico (vezano ploščo) in jih izžagajte z rezljačo. Lahko jih potem
poslikate. Ce pa hočete, da naj sodelujejo pri pripravah tudi
mama in sestre, se odločite rajši za tisti način, ki ga predlaga
naša slikarka sama: posamezne ploskve oblek itd. se izrežejo iz
raznobarvnih krp in nalepijo na lepenko ali les. Treba je za to
sicer že nekaj okusa — krp je gotovo v vsaki hiši zadosti, če jih
nimate, si jih lahko naberete pri znancih! — zlasti pa natančnosti.
Slika kaže, kakšna je vrsta teh figur, ki jih je na ta način
»oblekla« sama slikarka! - Za krone svetih Treh kraljev in za
svetniški sij je porabila koščke tenke medene pločevine, ki jih
je prilepila z mizarskim klejem. Ostalo obleko tvorijo najrazlič¬
nejše krpice: iz žameta, platna, atlasa, debele svile, raznobarv¬
nega tenkega usnja itd. Deli, ki predstavljajo kožo (obrazi in
roke) so ostali neprelepljeni. Samo zamorskemu kralju je bilo
treba počrniti polt. Za skupno družinsko delo v adventnem času
se nam zdijo te figure idealna rešitev in prepričani smo, da bodo
poslej v mnogih družinah izdelovali jaslične figure v takem na¬
činu!

Kako naj bi nastajal jaslični »hribu.

Jaslične figure

(Predloge za izrezovanje
iz lepenke ali lesa)

Narisala Bara Remec

516  X. Običaji, igre in predstave

/

X. Običaji, igre in predstave  517

518 X. Običaji, igre in predstave

X. Običaji, igre in predstave  519

Angel nad jaslicami.

Lepo je, če se angel, ki oznanja pastirjem rojstvo Mesijevo,
nad jaslicami v kotu spušča, kadar kdo vrata v hišo odpre, in
splava spet pod strop, ko jih zapre.

Takega angela dobiš, če ga še nimaš, na polah s pastirci.
Izrpži ga iz pole, ampak ne še po obrisih, in ga nalepi na tanjšo
lepenko. Ko je lepo suh, angela lepo po obrisih izreži. Zelo
pripraven je v ta namen tudi angel izmed figur Bare Remčeve.

Nad jaslicami pritrdi v strop vijaček z obročkom. Skozi ta
obroček boš potegnil nit. Na enem njenem koncu bo visel angel,
medtem ko boš drugi konec pritrdil na vrhu vrat. Dolžino te niti
moraš določiti s poskušanjem. Angel se jaslic ne sme dotakniti,
tik pod stropom pa seveda tudi ne sme obviseti.

Če obesiš angela na eno samo nit, ki jo pritrdiš zadaj na
angelovi glavi, se ti bo angel sukal. To ni posebno lepo. Bolje bo,
da obesiš angela na dve niti. Eno nit pritrdiš za levo, drugo pa
za desno angelovo ramo. V stropu moraš pritrditi v tem pri¬
meru dva obročka. Skozi vsakega potegneš po eno nit in skrajna
konca pritrdiš na vrata.

Tepežkanje.

Za dan nedolžnih otročičev — 28 . decembra — si spletejo
otroci »tepežke«, to je iz vrbovih (bekovih) šibic spletene šibe
(pletenice) in z njimi navsezgodaj natepejo odrasle. Pri tem
izgovarjajo verze, ki so po različnih krajih različni:

Šip, šap!

Bog daj vam srečo in zdravje,
da b’ b’li veseli ko tičice v gozdu,
zdravi ko ribice v vodi,
močni ko medved v gori,
da bi imeli toliko otročič’,
kolikor ima vejica vršič’!

Ali: Reš’te se, reš’te,

Ali:

zdravi, veseli!

Reš’te' se, reš’te,
zdravi, veseli,
tolsti, debeli,
veliko let dočakali!

Da bi dosegli sivo brado,
težko mošnjd,

da bi tako dolgo živeli,
da bi si nebesa zaslužili!

Tepežkarje je treba seveda obdarovati.

520 X. Običaji, igre in predstave

Koledniki.

Že stari Valvasor poroča
o kolednikih, ki so hodili pre-
pevaje od hiše do hiše in zbi¬
rali darove za cerkveno sve¬
čavo. Danes koledujejo samo
še otroci, ki pobirajo darove
zase. Običaj postaja tako le
zakrito beračenje. Prav bi pa
bilo, ko bi mu dali spet nek¬
danjo vsebino.

Ločiti nam je dvojno ko¬
ledovanje. Eno je božično, ki
je skoraj docela izginilo, dru¬
go je trikraljevsko, ki je še
ohranjeno.

Fot. Janko Hafner

Krone  si naredijo
dečki sami. Na podol¬
govat kos Jepenke na¬
nesejo obseg glave, na¬
to pa v tej dolžini na¬
rišejo obrise rogljev, ki
jih naj ima krona.

Tako dobljeno kro¬
no prelepijo z zlatim

X. Običaji, igre in predstave  521

ali srebrnim papirjem (tudi staniolom), jo izrežejo in oba
konca sešijejo ali zlepijo.

Zvezda  bi morala biti prav za prav razsvetljena in torej
podobna lampijonu. — Običajna je šesterokraka zvezda, katere
sprednja stran je prevlečena z rdečim svilenim papirjem in ki
prosto visi med dvema žičnatima rogovilama, pritrjenima na
koncu daljše palice. Na enem oglu je pritrjen trak in zanj poteza
tisti, ki zvezdo nosi, da se pozibava. Zvezdo narediš tako, da iz¬
režeš najprej zadnjo steno iz lepenke ali prav tenke deščice, za
ostalo pa narediš ogrodje iz šib oziroma paličic ali iz prav tenkih
letvic. V notranjost zvezde obešajo majhno hlevsko svetilko (la¬
terno; glej sliko na prejšnji strani!).

Pri božičnem  koledovanju so peli v novomeški okolici
tole pesem (po zapisu Fr. Marolta, 1923):

1. Glej-te, glej - te, pa-stir-ci vi, kaj za ’n  ču-dež se go¬

di, se še ni-sem sprebu-dil, že sem caj-ten-ge do-bil.

2. K men’ je prišel nocoj en fant,
k’ je imel en lep, svetel gvant.
Ta je gvišno ’n angel bil,

k’ je mene gor budil.

3. Rekel mi je gor vstat’,
prot’ Betlehemu se podat’.

Tam pri eni štal ci

lepo pojo vam angelci!

4. Vstan’te, vstan’te, kir ste moj’,
hitro nujte vsi z menoj!

Seboj vzem’te, kir kaj ’ma,

da le vsak ’n ofer da!

Veselja dom III

3

522 X. Običaji, igre in predstave

5.  Jaz bom pa za ’no jagnje dal,
k’tero sem dozdaj varval.

Putra, masla vzemi ti,

ti pa en par lepih gosi!

6. Oslek, volek ga gledata,

'svojo sapo ga grejeta.

Da b’ ga jaz pogledat smel,
v svojo suknjo b’ ga odel!

Za svete Tri kralje  pa objavljamo izmed neštetih kolednic
tole iz Žile. Pesmi, ki jih običajno slišimo, so namreč skoraj vse¬
skozi šolsko narejene in narodopisno nezanimive. Naslednja zil-
ska kolednica pa vsebuje še mnogo starih slovenskih prvin (zapis
Fr. Marolta):

1. ’No pe - sem že - li-mo vsi sku-paj za - pet’, ’no

sve - te Tri kra - lje prav le - po ča - stit’! So

dom za - pu - sti - li, po sve - tu so šli, so

2. V Jutrovi deželi je 'na zvezda gor šla,
je te svete Tri kralje na pot priprav’la.

So zvezdo ogled’vali,

so darove nabrali,

so kamele obsedlali, po svetu so šli!

X. Običaji, igre in predstave 523

Sveti Trije kralji. s,ika '  Go -’ B ! ro " a

3. ’No zvezda Treh kraljev prav lepo svetli,
k’ je nad štal’co obstala, tam kjer Dete leži.

So Dete ogled’vali,
so Njemu dar’vali
mire, kadila ino^ čist’ga zlata.

Pust.

•

Marsikdo se zmrduje nad pustnim norenjem. Zlasti v resnih
Časih se zdi marsikomu sleherna pustna norčija odveč. Ljudje
so pozabili prvotni smisel pustnih dni. Resni ljudje, ki tega
smisla ne poznajo ali ga nočejo videti, pač vsako pustno zabavo
obsojajo kot nesmiselno.

Kdor pa misli in živi s tekom cerkvenega leta in kdor še
čuti žive vezi z narodnim izročilom, pa razume, da terja člo¬
veško življenje — potem ko so izzveneli božični dnevi — pred

3 *

524  X. Običaji, igre in predstave

resno pripravo na veliko noč nekaj dni sproščenja in veselja.
Temu se pridruži še prvotni pomen pusta, ki je bil našim pred¬
nikom praznik pomladi, ko je »zeleni Jurij« premagal »zimskega
moža (»rabolja«), ko so »kurenti« (»koranti«) s svojim peklen¬
skim truščem preganjali zimska božanstva in so razne bajeslovne
postave (»orači« s »kožuharji« in »gonjači«, »riise« ali »Čarge«,
»košute«, »gambele«, »brne«, »skomfde«, »brnce« itd.) prinašale
plodnosti in nove rasti v vstalo živo in mrtvo naravo.

Ako tako razumemo predpustni čas in ga poskušamo v skla¬
du s tem pojmovanjem oblikovati, ne bomo nikoli šli preko do¬
pustne meje in ga bomo vsako leto radi praznovali. Odklanjali
bomo po vzorcu starejših prirejene otroške »maškerade«, pač pa
bomo prirejali doma za domače otroke in za njihove prijatelje
prijetno pustovanje z lepimi, zlasti pa domačimi slovenskimi
šemami. Še posebno lepo bi bilo, ko bi vsako takšno pustovanje
imelo enotno misel, prilegajočo se bistvu pusta, in ko bi se
naslonili na smisel starega slovenskega pusta. Naslednja navodila
naj služijo kot opora v tej smeri.

Za šeme v najrazličnejših drugih oblikah dajeta obilo pobud
in vzorcev zgornja in spodnja slika na tej strani.

X. Običaji, igre in predstave 525

Domača pustna zabava.

(Zamisel.)

Vse otroke oblečemo v pomladanske cvetlice. Treba je za to
samo nekaj krepastega papirja različnih barv. Vsak dobi zeleno
suknjico iste barve, na glavo pa pokrivalo, ki predstavlja cveh
zvonček, vetrnico, trobentico, jetrnik, encijan, reso, aurikel itd.
Starejša sestra ali brat se napravi v citrončka in zbere otroke »na
travniku« (v veži ali večji sobi!) okoli sebe. Vsi pokleknejo v
krogu. Mati se napravi v »mater Zemljo«. V rokah ima škro¬
pilnico (prazno kajpak!) in škropi cvetlice, ki začno »rasti«, to
je, polagoma vstajati. Nato jim pa daje nasvete: »Cvetlice male,
hrabro se držite! Lahko se zgodi, da se zima še oglasi. Morate
jo pregnati. Prišel vam bo Zeleni Jurij na pomoč in z njim divji
Koranti! Nič se ne bojte!«

Oče se je morda napravil v Zimo. Kožuh je oblekel narobe,
kučmo posadil na glavo, da se iz kožuhovine komaj nos vidi.
On je »Rabolj« in predstavlja slovensko božanstvo zime. Lahko
bi se bil ovil tudi samo s slamo. Oglasi se — za enkrat še
neviden — s hudim kašljem in rjovenjem. »Cvetlice« se prvi hip
nemara prestrašijo. Toda »mati Zemlja« jih brž potolaži: »Nič
se ne bojte, to je Rabolj, to je Zima! Njegova oblast gre h koncu.
Kar poskrijte se, dokler ne pride Zeleni Jurij s Koranti. Njim
pa tudi vi lahko pomagate, da Rabolja-Zimo preženemo!« Že se
oglasi pred vrati sopihanje in kašljanje, težki koraki udarjajo po
tleh; cvetlice se v strahu poskrijejo, kamor katera more. Rabolj
strašno vpije v veži: »Ta hiša je moja! Samo moja, samo moja!«
Tedaj se pa mati Zemlja zasmeje in ploskne v roke. Iz sosednje
sobe pride Zeleni Jurij, z njim Koranti, ki s svojimi zvonci za
pasom družno z Jurijevim spremstvom, ki piska in tuli na pi¬
ščali in tule, ter s palicami v rokah začno preganjati Rabolja.
Rabolj se brani, kolikor more, toda premoči se dolgo ne more
upirati in kmalu se začne umikati. Tedaj se pokažejo tudi drobne
cvetke in vsi skupaj navalijo nanj, da mu ne preostane drugega
kakor uren beg. Mati Zemlja za njim trikrat zaklene hišna vrata.
Zima je pregnana, zdaj se začne pomladni »raj«. Vse šeme gredo
v razposajenem sprevodu po hiši, pojo in plešejo.

Drugi del naše domače pustne prireditve naj bo pa res zgolj
zabava. Spored zanjo je treba vnaprej določiti. Da ne sme
manjkati majhna pogostitev, se razume samo po sebi. Tudi
nastop Pavlihe bo sprejela mala družba z viharnim navdušenjem.

526 X. Običaji, igre in predstave

Iz foto-arhioa Folklornega instituta v Ljubljani

Opis slovenskih šem.

1. Rabot j  (ali Zimski mož;  demon zime).

Ves je ovit v slamo (glej sliko). Ta slamnata preobleka se
na koncu zažge (konec zime!).

Namesto slamnate obleke služi lahko v naše namene tudi
narobe obrnjen ovčji kožuh in velika kučma. V takem primeru
mora seveda odpasti obred sežiganja Zime!

2. Medved  (demon zime).

Oblečen je v ovčji kožuh, na glavi ima kapo iz kože, ki mu
kot maska zakriva tudi ves obraz.

X. Običaji, igre in predstave  527

Iz foto-arhioa Folklornega instituta d  Ljubljani

3. Korant  (ali Kurent;  demon veselja in vina, glej sliko).

Oblečen je v ovčji kožuh. Na glavi ima kapo iz kože, ki mu
kot krinka zakriva tudi ves obraz. Krinka ima različno barvo.
V krinki so majhne okrogle odprtine za oči, nos je iz usnja in
je rilčasto podaljšan, brki so iz mete, zobje iz fižola, dolg jezik
je iz blaga in okrašen včasih z lepimi narodnimi vezeninami.
Korant je opasan z verigo, na kateri je pripetih več kravjih
zvoncev, ki imajo različen glas. (V novejšem času nosijo Koranti

528 X. Običaji, igre in predstave


za pasom tudi robce, ki jih dobijo od vaških deklet; vsak robec ,
je lepo vezen, poleg okrasov so uvezeni tudi različni reki; čim
več ima Korant robcev, tem večja čast je zanj.) Korant nosi
v roki »ježevko«, to je bat, ki je obit z ježevimi bodicami. Z njo
se brani pred tistimi, ki mu'hočejo pripraviti največjo sramoto,
ki more doleteti Koranta: sneti mu kapo z glave!

Koranti hodijo navadno v večjih skupinah. Njihov korak
je stalno poskočen in norčav. Kurent ne govori, samo »vuli«
(tuli na poseben način) in se nemo rokuje z vsakim, kogar koli
sreča na cesti.

Doma bomo to pristno
narodno podobo Koranta ne¬
koliko spremenili. Kožuh bo
že moral ostati, tudi kosmato
kapo lahko sestavimo iz kuč¬
me in iz krinke, ki jo pritr¬
dimo na kučmo. Krinko po¬
skusimo narediti sami, če
drugače ne, iz lepenke. Robci
pri ostali opremi niso potreb¬
ni, tudi ježevko lahko nadomesti navadna gorjača.

Kako naredimo pickovo kapo.

p. , . Iz foto-arhiva Folkl.
JrlCKl. instituta v Ljubljani

4. Picki  (ali Koko-
tiči;  demoni pomlajene
plodorodnosti).

Picek (kokotič, ko-
kotiček) nosi na glavi
belo koničasto papir¬
nato čako (glej sliko)
z dolgimi rdečimi tra¬
kovi. Oblečen je v dvo¬
je ženskih spodnjih kril:
eno ima privezano kot
krilo pod pazduhami,
drugo pritrjeno čez ra¬
mena kot haljo. Na
obrazu nosi belo papir¬
nato (doma narejeno)
krinko. (Pri vseh na¬
rodnih šemah se je tre¬
ba varovati kupilnih to¬
varniških krink!)


X. Običaji, igre in predstave  529

Picek jaha palico, katere prvi del ima podobo petelinje glave,
zadnji del pa spominja na petelinji rep (peresa iz papirja!)

V pustnih sprevodih med ljudstvom spremlja vsakega picka
gonjač, ki nosi širokokrajen koničast klobuk, a je sicer poljubno
napravljen. Igrati mora na orglice. Picek čivka in pleše okoli
njega.

Doma bomo gonjača opustili, picka pa bomo brez težav
našemili po narodnem vzorcu.

5. Zeleni Jurij  (demon pomladi in pomlajene plodorod-
nosti. Opis glej na strani 536!)

6. Pustna kobila  (demon zime v živalski podobi).

V drugem delu domače pustne zabave lahko nastopi pustna
kobila  (ki nosi po različnih slovenskih predelih različno ime:
ruša oziroma ruša, Čarga ali šarga, gambela oziroma kamela,
košuta, skomrda ali škomrda, brna, brnca itd.).

Ločiti moramo veliko in malo pustno kobilo.

Veliko  (ali četveronožno) pustno kobilo  predstavljata
dva fanta, ki se vstopita drug za drugega v razdalji kakih 1.5 do
2 m. Prvi (prednjik) se ogrne z rjuho, drugi (zadnjik) prav tako,
toda pazi, da mu sega rjuha ssimo do kolen. Tretja velika rjuha

se pregrne čez oba. Nato pa položimo nanju iz protja narejeno
ogrodje, ki ga kaže slika. Tudi to ogrodje pregrnemo z rjuho.
Nad sprednjim fantom, ki predstavlja prednje noge te fanta¬
stične živali, se pritrdi kot glava navzdol zapognjen prot, ki se
nanj zaveže z dvojnim vozlom bela ruta. To je tako imenovana
* Kurentova roža«.

- 5

530

X. Običaji, igre in predstave

Pustno kobilo lah¬
ko tudi drugače opre¬
mimo. Prednjik lahko
drži v roki kol, na ko¬
lu pa nasajen star lon¬
čen pisker, ki pred¬
stavlja glavo. Zadnjik
pa drži brezovo metlo,
ki kot rep moli nazaj.

Včasih je glava
tudi izrezljana iz lesa.
Spodnja čeljust se ji ;
odpira in zapira. Glavo
drži prednjik na kolu.
Takšna kobila nosi
okoli vratu zvonec.
Vsako četveronogo pust¬
no kobilo spremlja gonjač, ki stopa na desni strani poleg pred-
njika in se vede, kakor bi vodil rušo za uzdo. Rusa je zelo
nemirna, »žival«, skače naokoli in hlasta z gobcem po ljudeh.

Fanta, ki predstav¬
ljata pustno kobilo, se
morata premikati v
konjskem koraku. Pred¬
njik ravna prednje no¬
ge, zadnji pa čepe ko¬
raka za njim v konj¬
skem menjalnem kora¬
ku. Gonjač je seveda
neusmiljen. Kroti ju z
vpitjem in z dolgim bi¬
čem. Kobila leže tudi
na tla (ali se — v hiši
— zvrne na posteljo
itd.) in jo mora gonjač
potem vzdigovati. Med¬
tem tudi baranta gonjač
z domačini. Ko je kup¬
čija sklenjena, plane

kobila pokonci in zbeži skozi vrata, gonjač pa za njo . . . Ponekod
skušajo tudi »kovači« pustno kobilo podkovati.

Mala pustna kobila.

Iz foto-arhioa Folkl.
instituta v Ljubljani

Velika pustna kobila.

Iz foto-arhiva Folkl.
instituta v Ljubljani

X. Običaji, igre in predstave  531

Malo (ali dvonogo) pustno kobilo  predstavlja en sam
fant. Najprej ogrne okoli ramen veliko rjuho, nato pa vzame pod
pazduho iz prot ja in palic zbito ogrodje (glej spodnjo sliko!).
Na sprednjem koncu ima ogrodje pritrjeno glavo, ki odpira
in zapira gobec, na zadnjem koncu pa palico z repom. Ogrodje
se pregrne z drugo rjuho.

Mala pustna kobila nima gonjača, ampak sama poskakuje
okoli ter hlasta z gobcem za vsakomer, kogar sreča.

Pustna kobila iz Suhe krajine.

(Po primerku v Etnografskem muzeju v Ljubljani.)

Barve: 1 = črno, 2 = rdeče, 3 = svetlozeleno, 4 = rožnato,
5 = cinobrovozeleno, 6 = srebrno.

532 X. Običaji, igre in predstave

Butare.

Ljubljanske butare za cvetno nedeljo so skoraj že splošno
znane. Njihova posebnost so spretno vdelani okraski iz različno
barvanih oblancev. Vendar so ti okraski iznajdba zadnjega časa.
Pri vsej prijetnosti za oko so oblanci brez sleherne zveze s pravo
vsebino butare.

Pravo butaro si naredi sam. Slovensko izročilo veleva, da
vsebuj butara za cvetno nedeljo naslednje sestavine:

1. Tri enoletne leskove šibe. Urezati jih moraš iz istega
grma, imeti morajo tri »pečke« (popke) na vrhu. Z njimi se žene
živina prvič na pašo.

2. Šest drenovih šib. Te šibe se vtaknejo za tram v hlevu.
Devajo jih tudi na ogenj ob nevihti.

3. Brinje. Z njim se pokadi po hiši in po hlevu. Na ogenj
polagaš blagoslovljeno brinje tudi o hudi uri. Brinje tvori vrh
butare.

4. Oljka. Oljkove vejice zatikajo za tram, za podobe v
hiši itd.

5. Mačkove šibe (iva, salix caprea). Z njimi ponekod po¬
kadijo po hlevu.

6. Jelševe šibe.

7. Bezgove šibe (palice).

8. Drobutovina (dobrovita, liudobika, viburnum lantana).

9. Var (virh, kopitnik, asarum europaeum).

10. Na Primorskem tudi lovorjevo listje.

11. Resje.

12. Bršljan.

13. Božje drevce (božji les, božji lesec, illex aquifolium).*

14. Zelenika (pušpan).

15. Drenovo cvetje.

Vse to se pritrdi na primerno debelo palico, zlasti ako naj
bo butara dolga, ker se sicer šibi. Za okras naveži na butaro
jabolk, orehov in suhih češpelj. Če hočeš in znaš, lahko vdelaš
v butaro tudi pobarvanih oblancev.

Butaro imenujejo na Štajerskem presmec ali presnec, na
Koroškem presenec (v Rožu: prajtelj). — Ohranimo to lepo
navado, a glejmo, da ostane pristna!

* Opozarjamo, da je  »božje drevce « pod zaščito in ga zdaj
ni več dovoljeno nabirati!

X. Običaji, igre in predstave  533

Pirhi (pisanice, pisanke).

V večini naših dru¬
žin so pisanice (pisan¬
ke) skoraj da neznana
stvar. Vse se zadovolju¬
je s »pirhi«, ki jih je
res lahko pobarvati v
kupljeni barvi, a so za
oko enolični in tudi
prav malo domači.

Navdušeni smo pač
za lepe belokrajinske
pisanice, a le malo se
menimo za to, da bi
imeli take pirhe v vsaki
slovenski družini. Pove¬
dati je namreč treba,
da so pisanice ali pi¬
sanke s svojim bogatim
okrasjem pristen slovan¬
ski običaj, ki ga ne
germanski ne latinski
narodi ne poznajo. Zbra¬
ni primeri v izvrstni
zbirki A. Siča »Narod¬
ni okraski na pirhih
in kožuhih« (Ljubljana,

1922; 10 listov o pisa¬
nicah!) morajo navdu¬
šiti vsakogar, da poskusi za veliko noč napraviti nekaj pirhov v
tem čudovitem slovenskem načinu!

Za izdelovanje (bolje: popisovanje) pisanic ali pisank si je
treba najprej napraviti pisalo ali pisač. To je 12 do 15 cm dolg,
1 cm debel, četverooglat košček lesa, v katerega na enem koncu
zavrtaj — kakor slika kaže — lijakasto luknjo, katere premer
naj meri na eni strani nekaj čez pol centimetra, na nasprotni pa
nekaj manj. V to odprtino pride majhen lijaček, ki ga narediš
'z tenke pločevine (od konservne škatle; najboljša je sicer medna
pločevina). Konica lijaka gleda iz lesa in ima čisto na koncu
prav majhno odprtinico. Zgornji konec lijaka je v lesu skrit in

534 X. Običaji, igre in predstave

Vzorca slovenski
Sič, Narodni okraski na pirhih in kožuhih.
Ljubljana 1922 — 3/26, 3/29.)

ga prekrijemo z odprtino v lesu vred s koščkom pločevine, ki ga
pribijemo na les. V lijaček denemo čistega čebelnega voska.
Pripravimo si nato svečo poleg sebe in jo prižgimo. »Pisanje« se
lahko začne.

V levico primemo trdo kuhano jajce, ki naj bo čisto, lepo
okroglo in gladko. V desnico primemo pisalo (pisač) kakor
svinčnik ali peresnik, podržimo pločevinasto konico v bližino
plamena sveče ter pustimo, da se lijaček dobro razgreje in se
vosek v njem raztopi. Z voskom, kolikor ga priteka skozi od¬
prtinico na konici lijačka, »pišemo« po jajcu različne ornamente.

X. Običaji, igre in predstave  535

mmmm

Vzorca slovenskih pisanic.

(Iz: Sič, Narodni okraski na pirhih in kožuhih

Ljubljana 1922  — 2/13, 2/14.)

Za predlogo naj nam služijo Sičevi primeri, ker so — morda z
izjemo desetega lista — pristno narodni!

Ko je jajce »popisano«, ga damo v barvo. Barva se bo pri¬
jela vseh tistih ploskev, ki niso pokrite z voskom, risba pa
ostane lepo bela. Voščeno prevleko risbe spravimo z jajca na ta
način, da držimo jajce nad štedilnikom ali nad plamenom sveče.
Kjer je bila voščena črta, se pokaže naravna barva jajčne lupine!

Ce hočemo imeti pisanico (pisanko) »popisano« v dveh
barvah, bomo jajce potem, ko smo ga prvič popisali in pobarvali,
Popisali še drugič in ga položili drugič v (drugo) barvo.

536 X. Običaji, igre in predstave

Namesto pisanja z voskom naletimo ponekod tudi na pra¬
skanje. Pri tem načinu jajce najprej skuhamo in pobarvamo,
nato pa okrase izpraskamo iz barvne lupine s posebno pripravo,
ki je kaj preprosta. V košček lesa, kakršnega rabimo za zgoraj
opisani pisač ali pisalo, pritrdimo v poševni smeri močnejšo iglo.
Z njeno konico praskamo okrase iz lupine.

Nekoliko opreznosti je treba pri »pisanju« s solno kislino.
Jajce poprej pobarvamo, nato pa si pripravimo navadno pisalno
pero na peresniku — naj bo novo in čedno — dalje malo solne
kisline in krpico. S svinčnikom si narišemo na že pobarvano
jajce okrase, ki jih hočemo imeti, nato pa vlečemo po črtah s
peresom, ki ga pomakamo v solno kislino. Potrebno pa je, da
vsako potezo s krpico sproti pobrišemo. Prvo pisanico bomo
»popisovali« za vajo: naučiti se je namreč treba, koliko je treba
pritisniti, kako je treba vleči itd. Povsod, kjer smo potegnili črto
s solno kislino, se bo pokazala belina. Opozarjamo pa ponovno,
da je treba solno kislino sproti brisati z jajca, ker nam sicer
prezre lupino in je piruh potem neužiten.

Namesto narisanih okrasov dobimo ponekod tudi rahle
rastlinske okrase.  Nastanejo tako, da prevežemo vse jajce
s peteršiljem in pri tem pazimo, da se vsi lepi, večji listi prile¬
gajo na lupino. Tako prevezano jajce položimo v barvo. Ko
peteršilj odstranimo, bodo na lupini rahli obrisi listov in še
drugačni nežni okrasi, ki so nekaterim zelo všeč.

Morebiti se temu ali onemu toži, da bi kakšno posebno lepo
popisano jajce strl in pojedel. Rad bi ga spravil. Toda razkra¬
jajoča se vsebina dostikrat škoduje barvam lupine. Če hočemo
jajce — pisanico — spraviti ali jo obdržati kot okras v sobi
(skoznjo se potegne pisana vrvica, ki se spodaj zavozla, nakar
se jajce — pisanica obesi na steno itd.!), je bolje, da popišemo
prazno jajce. Jajce pač izpihamo, nato pa obe odprtini zadelamo
z voskom, da nam pri barvanju barva ne zaide v notranjost
lupine. Posebno lepo pisanico, ki jo bomo spravili za okras v
hiši, lahko tudi lakiramo z brezbarvnim špiritovim lakom, ker se
barva pod njim bolje ohrani in tako brez škode tudi brišemo prah
z jajca.

Zeleni Jurij.

Za slovenske narodne običaje tako značilni in tudi svetovno
znani običaj Zelenega Jurija je prihajal že v pozabljenje. V teku
časa se je sploh močno spremenil, se skrčil in izgubil prvoAii

X. Običaji, igre in -predstave  537

smisel. Zadnje ostanke imamo še v Beli Krajini, kjer se v zad¬
njih letih po zaslugi Fr. Marolta lepo oživlja. V drugih predelih
našega ozemlja, kjer so ga včasih tudi poznali, je spomin nanj
že zbledel.

Lepo bi bilo, ko bi ga v primerni obliki spet oživili tudi v
haših družinah. Temu naj služijo naslednja navodila, ki opisu¬
jejo »pastirsko« obliko jurjevanja.

Zelenega Jurija slavimo na dan sv. Jurija (24. aprila) ali
— kar je še ugodneje — v nedeljo po tem dnevu, oziroma zadnjo
nedeljo v aprilu.

Do pet dečkov si izbere tovariša, ki bo Zeleni Jurij. Zeleni
Jurij bodi čim manj oblečen in naj bo, če je količkaj mogoče,
bos. Vsega je treba oviti v zelenje. V ta namen pripravimo od
20 do 40 m dolg srobot, ki ga vsega ovijemo z bršljanom; vmes
zataknemo zelene brezove vejice. Tako nastane »naplet«, ki z
njim začnemo ovijati Zelenega Jurija. Ovijamo nekako v temle
redu: začnemo na zapestju levice, napletemo nato okoli in okoli
leve roke do rame, potem okoli ramen in vratu, preidemo na
desno ramo, spustimo naplet do zapestja in ovijamo nazaj do
pazduhe, se vrnemo in ovijemo okoli ramen, nato pa začnemo
ovijati život. Naplet pričvrstimo okoli bokov, ga speljemo v
korak, ga spustimo do členkov in začnemo ovijati najprej levo
nogo od členkov navzgor, spustimo naplet spet po desni nogi in
spet ovijamo po desni nogi navzgor, nazadnje ga pritrdimo in
končamo napletanje v bokih in okoli pasu.

Na enak način zvijemo koničasto pokri¬
valo (»nakit«), ki vanj zasadimo »rdečo svat-
sko rožo«.

Rdečo svatsko rožo predstavlja peterokraka
rdeča zvezda, nataknjena na šibo in pritrjena
z žebljem, čigar glavico ovijemo s papirjem
enake barve. Konice zvezde so izmenoma zasu¬
kane navzgor in navzdol (glej sliko).

Jurija opašemo nato še z zvito trto (opa-
sovnico), za njo pa privežemo drugo, za ka¬
tero bosta vodila Zelenega Jurija dva tovariša
(lahko tudi samo eden).

Zelenemu Juriju damo v roke z zelenjem ozaljšan kol, ki
ima na vrhu pritrjeno pozlačeno jabolko. Tovariša, ki ga vodita,
Pa nosita vsak veliko zeleno vejo ali »napleteno« vrbovo šibo.

538 X. Običaji, igre in predstave

Iz foto-arhma Folklornega instituta o Ljubljani

Dva druga dečka sta si pripravila vsak svoje jurjevsko godalo,
eden piščal (glej naš opis na strani 441), drugi pa tul (glej naš
opis na strani 440). Le-ta tudi nosi košarico, v katero zbira dari.

Pojo samo tisti, ki vodijo Jurija, nikoli pa ne Jurij sam.

Za silo opravijo jurjevanje tudi trije dečki. Eden je Jurij,
drugi Jurija vodi in zraven »tuli« (= piska na tul), tretji poje
in nosi košarico. — V Jurija preoblečemo lahko tudi deklico.

Jurjevska kolednica pa je po zapisu Fr. Marolta, 1931 tale:

J = 72. Enoglasno.

Pro - šel je, pro - šel pi - sa - ni vu - zem,

do - šel je, do - šel ze - le - ni Ju - re

X. Običaji, igre in predstave  539

na ze - le - nem ko-nju, po ze - le - nem po-lju.

Temu prvemu delu kolednice sledi neposredno drugi, ki se
poje zelo hitro (tako imenovane »dari«):

zadrževaje  z adrževaje

daj - te mu groš, da vam doj - de još! Haj, haj,

vrisk

haj! Bo li sko - ro kaj ? Juh! Juh! Iju - hi!

S takšnim ali podobnim »jurjevanjem« praznujemo v dru¬
žini »praznik pomladi«. Hišo smo v ta namen okitili s svežim
zelenjem, nastopu zelenega Jurija pa naj sledi prijetna družinska

540 X. Običaji, igre in predstave

zabava z igrami in petjem. Tak nedeljski popoldan na začetku
pomladi bo v vsaki družini lepo slavje.

Pripomniti moramo seveda, da je pravkar opisani običaj
nastal iz prvotne oblike in da so ga uvedli belokrajinski pastirji.
Prvotna oblika, ki se je po zaslugi Fr. Marolta oživila in zdaj
živi, pa presega obseg družinskega slavja in je izrazito slavje
soseske, zato je v tem okviru ne bomo opisovali.

Sveti Duh nad mizo.

Za binkošti si naredimo v hiši nad mizo Svetega Duha, ki
se bo — podobno kakor angel nad jaslicami v kotu o božiču —
spuščal nad njo in splaval spet pod strop, ko se bodo vrata od¬
pirala oziroma zapirala.

Takega Svetega Duha so delali včasih iz lipovine ali iz
bukove gobe. Ker je treba za to že nekaj spretnosti v rezljanju,
ga bomo mi naredili rajši iz papirja in lepenke.

Izrezali si bomo iz tanke bele lepenke trup goloba, kakor
ga kaže slika 1. Nato bomo iz, enega koščka tršega belega papirja
(velikost 15X20 cm) naredili perutnice, iz drugega koščka ena-

•

kega papirja (velikost 7 X 16 cm) pa rep. Oboje naredimo tako,
da papir po dolgem zgubamo, kakor kaže slika 2, in sicer za
krila v dolžino 15 cm, za rep pa v dolžino 16 cm.

V trup nato urežemo dve po 1 mm široki in kak centimeter
visoki odprtini. V prvo (a) potisnemo nagubane perutnice, v
drugo (b) pa rep, ki ga pa na sredi prepognemo in tik ob trupu
prevežemo z belo nitko.

X. Običaji, igre in predstave  541

Trup nato pri c prederemo s šivanko in speljemo skozi dolgo
belo nit, ki jo na trupu zavežemo. Nad mizo pritrdimo v strop vi-
jaček z obročkom. Skozi ta obroček potegnemo konec niti in ga
nato speljemo do vrat, kamor ga pritrdimo z majhnim čebljičkom.
V mestnih stanovanjih, kjer ni pripravnega kota, se obesi Sveti
Duh prav primerno nad mizo sredi sobe, ako je nad njo lestenec
ali večja luč. Na lestenec ali luč pritrdimo lep rdeč trak in sko¬
zenj potegnemo nit s Svetim Duhom. Dolžino niti ugotovimo s
poskušanjem.

2. Igre.

V vsakem otroku je želja po predstavljanju. Kaj kmalu se
otrok ne zadovolji več z zgolj gledanjem in poslušanjem. Rad bi
sam predstavljal, kar je gledal in slišal. Pravljica, ki jo pripo¬
veduje starejši, oživi z otroki, ki si razdele vloge  in jim skoraj
vse potrebno nadomesti živa domišljija.

Osnovna oblika take igre je igranje brez spisanega besedila
ali improvizacija.  Takšna igra tudi ne potrebuje gledalcev.
Igra jo otroška družba čisto sama zase. Celo to se zgodi, da
izgubi takšna predstava mnogo svoje prisrčnosti in neposrednosti,
če ji očitno prisostvuje nekdo, ki hoče gledati in poslušati.

Prvo spisano besedilo za predstavljanje v najpreprostejši
obliki so vložne  pesmice, ki zahtevajo spremljave z gibi. Na¬
brali smo nekaj takih pesmi, ki jih imajo najmlajši nad vse radi.

542 X. Običaji, igre in predstave

Nadaljnja stopnja otroške igre je pevska  igra, kjer daje
pesem že čisto določno in bolj ali manj stalno besedilo. V tako
obliko spravljajo vzgojitelji nekatere mednarodno znane, a prav
gotovo malo slovenske pravljice (Janko in Metka, Trnjulčica,
Snegulčica itd.) V naslednjem podajamo poskus take igre ob
pristno slovenski  pesmi in snovi.

Nato sledita dve igri, ki sta mišljeni kot pravi zborski
igri v otroškem slogu, v katerem sta izraziti ritem in posne¬
manje naravnih glasov  zelo važni prvini. Otrok se takega
besedila rad in hitro nauči. Tudi spremljanje z gibi mu zelo
ustreza.

Končno dodajamo pravo igro z »vlogami«,  toda spet
prizor iz slovenske narodne zakladnice, drobec neke stare bo¬
žične igre.

Nekaj o potrebščinah pri igrah.

Najvažnejša potrebščina pri otroških predstavah je otroška
domišljija.  Hvala Bogu — te ima vsak zdrav otrok zadosti.

Včasih pa je otrokom zaželena tudi pomoč odraslih. Zgodi
se namreč, da prirede predstavo tudi za večji krog, zlasti o po¬
sebnih prilikah. Takrat ne zadoščajo preproste potrebščine, ki si
jih otroci najdejo kakor koli za vsak dan.

Pokrivala. —- Koničasto pokrivalo iz papirja smo pokazali na
strani 528. Pri pravljičnih vlogah so potrebne razne krone. Naša

X. Običaji, igre in predstave  543

slika nam kaže krone v različnih oblikah: prve štiri so kraljevske
krone, spodaj je diadem za kraljico, na koncu je kronica za
princeso (obseg samo 20 cm). Vsako tako krono narišemo naj¬
prej na lepenko, in sicer mora biti tako dolga kakor je obseg
glave. Nato jo izrežemo in oba skrajna konca zlepimo ali se-
šijemo. Če je nismo prej prelepili z zlatim papirjem, jo potem
hronziramo z zlato bronzo, ki jo kupimo za malenkosten denar
v vsaki trgovini z barvami.

Obleke. — Najpreprostejša obleka nastane iz krepastega pa¬
pirja, iz cenenega blaga ali iz prtičev, ki jih začasno sešijemo.
Prejšnja slika kaže, kako nastane na najpreprostejši način haljica,
ki služi lahko za različne vloge. Če jo delamo iz papirja ali iz
cenenega blaga, potem papir ali blago preganemo čez pol, na
sredini pregiba naredimo vratno izrezo in jo ob straneh sešijemo,
pustivši odprtino za roke. Če sešijemo haljico iz dveh prtičev,
seveda ne smemo ničesar rezati, ker hočemo prtiče po igri spet
rabiti. Položimo ju samo drugega na drugega in ju sešijemo po
ramenih in ob straneh, tako da nam ostanejo tri odprtine: vrat¬
na izreza in obe odprtini za roke.

Za drugačne obleke nam služijo stara spodnja in vrhnja
krila, stari pajčolani, zavese, namizni prtovi itd. Otroška domiš¬
ljija in materina iznajdljivost bosta našli izhod v vsaki težavi!

Za moške obleke (kraljeviče itd.) bodo dobrodošle dekliške
telovadne hlače.

a) GIBALNE IGRE

Otroci posnemajo v ritmu ob naslednjih pesmicah razne gibe
iz življenja. Vse pesmice se pojo po napevu »Čuk se je oženil«.

»Zeleni Jurij«.

Otroci v kolu poskakujejo:

Prišel je Zeleni Jurij k nam,
z nami pleše, preden gre drugam!

Tutu tutu tutu, tu tu tu!

»Hrošč«.

Otroci leže na hrbtu ter cepetajo z nogami in rokami:

Če z drevesa pade hrošč na tla,
pa tako z nogami cepeta!
čopa čopa čopa, čopa cop!

544 X. Običaji, igre in predstave

» Capljač«.

Otroci poskakujejo na mestu, izmenoma v razkoračni in
osnovni stoji, zraven vsakokrat zakrilijo z rokami:

Naš capljač je vedno srborit,
kadar ga pocukamo za nit!

Cuka cuka cuka, cuka cuk!

»Kovače.

Otroci posnemajo v rahlo razkoračni stoji, kako udarja
kovač po nakovalu:

Kladivo tako kovač vihti,
da vse polno isker krog prši!

Pinkk pinka ponka, pinka ponk!

»Ture  k«.

Otroci čepe po turško, se priklanjajo in vzravnavajo:

Turek vsak doma čepi tak6,
se priklanja gostom prav Iep6.

Salem, salem, salem alejkum!

»Perica«.

Otroci posnemajo najprej ožemanje, nato pa (stojč na
koncih prstov in v vzročenju) obešanje perila:

Ob potočku bistrem peremo
in perilo razobešamo.

Pljuska, pljuska, pljuska — pljuska, štrc.

»Klopotec«.

Otroci stoje krožijo z rokami:

V vetru naš klopotec klopota,
vetrnice suče, kar se da.

Klopa, klopa, klopa — klopa, klop.

»Žoga«.

Otroci upro roke v boke in poskakujejo na mestu vedno više!

Naša žoga skače in beži,
kdo jo, kdo jo prvi ulovi?

* Lopa, lopa, lopa — lopa, lop.

X. Običaji, igre in predstave  545

»Veslač«.

Otroci čepijo, kolena tiščijo k bradi, posnemajo veslanje,
močno nihajo s trupom:

Urno, urno čolnič naj hiti,
vsak krepko se v vesla zdaj upri!

Ena, dve in ena — en dva, tri!

»Zvonar«.

Otroci razkoračeni posnemajo gibe, kot bi vlekli za vrv
pri zvonovih; vzravnavajo se in počepajo:

Večno luč zvonimo — lahko noč,
naj bo z nami vedno božja moč!

Bimbom, bimbom, bimbom — bimbambom!

c) PEVSKE IGRE

Pegam in Lambergar.

Po ljudski pesmi priredil Miklavž Kuret.

Za to igro so potrebni štirje dečki, ki imajo določene »vloge«;
eden je cesar,  drugi je Pegam,  tretji Lambergar  in četrti
glasnik.  Seveda ni ovire, da bi ne prevzele teh vlog tudi de¬
klice, dasi se fantom bolj prilegajo. Ostali otroci tvorijo zbor.
Vsi skupaj se razpostavijo v krog, kakor kaže načrt. Na dolo¬
čenih mestih stoje cesar, Pegam in Lambergar. Glasnik stoji spo¬
četka na sredi kroga.

Posamezni »igralci« naj si po možnosti pripravijo nekaj
potrebščin: cesar si bo dal krono na glavo in se bo ogrnil z
materinim predpasnikom; Pegam in Lambergar naj imata vsak
svoj ploski meč (pozor: meč naj bo lesen in brez konice!)
in papirnato kapo s papirnato »perjanico«. Zelo učinkovito bo,
če bosta imela vsak svojega konja: imenitno bo služil v ta namen
konj na kolcu, kakršnega smo opisali na strani 436. Glasnik je
lahko poljubno napravljen, za zbor pa posebnih priprav ni treba.

Za začetek igre se postavijo vsi tako, kakor kaže načrt. Vsa
igra se poje, in sicer po spodnjem napevu, ki ga je po pristno
ljudski melodiji (zapis Fr. Kramarja)  uredil France Marolt.

546 X. Običaji, igre in predstave

cesar

o S o

o

zbor O

O

o

o

o

Pegam [H

II

glasnik

O o O

zbor

O zbor

O

o

o

o

(] Lambergar

V besedilu bo točno razvidno, kaj in kdaj poje zbor, kaj in kdaj
pojo Pegam, Lambergar ali glasnik. Ko dospe besedilo do konca
napfeva, se začne napev znova, kakor povedo že številke posa¬
meznih odstavkov.

1 .

Pegam izroči glasniku papirnat zvitek. Glasnik zapoje;
za njim se potem oglasi zbor.

J = 68 Glasnik: Zbor:

Pe - gam pi - sal ce - sar - ju je. Di-

drom, di-drom. Di - drom, di-drom, di - drom, di-drom.

X. Običaji, igre in predstave  547

Med petjem zbora je glasnik  zvitek razvil in stopa počasi
proti cesarju  ter se postavi predenj.

2 .

Glasnik  (bere cesarju iz zvitka):

Al 'maš junaka takega,
da bi se šel skušat’ z meno?

Pegam  (ponovi):

Da bi se šel skušat’ z meno?

Zbor:  Didrom, didrom, didrom, didrom.

3 .

Cesar  vzame zvitek, ga zmečka in zapoje, zroč proti

Pegamu:  r  , . , „

D  Jaz mam junaka takega,

da bo se šel skušat’ s tebo:

iz Kranjskega je Lambergar.

Zbor  (ponovi):

Iz Kranjskega je Lambergar.

4 .

Cesar  izroči glasniku  nov zvitek. Glasnik  odide med
naslednjo kitico proti Lambergarju  in mu izroči zvitek.
Medtem poje zbor:

Lambergar pošto zdaj dobi,
naj se na Dunaj brž spusti,
da s Pegamom se v boj spusti,
da s Pegamom se v boj spusti.

5 .

Lambergar  prebere zvitek in zajaha »konja«. Medtem
odide glasnik k Pegamu  in se tudi le-ta odpravi na pot.
Glasnik  stopi spet na sredo kroga. Pegam in Lambergar
* jahata« drug za drugim v krogu nekajkrat naokoli. Medtem poje
zbor:

548  X. Običaji, igre in predstave

Sede na konj’ča brzega,
k’ je pil sladko rebuljico
in zobal je pšeničico.

Didrom, didrom, didrom, didrom.

6 .

Pegam  dospe pred cesarja in se oholo postavi k njemu,
Lambergar  pa še »dirja« nekaj časa ob notranji strani kroga
naokoli. Medtem poje zbor:

Po Dunaju tako drči,
da ogenj mu ’zpod nog frči,
da Pegam misli, da grmi,
da Pegam misli, da grmi.

7 .

Lambergar  se ustavi pred cesarjem,  ga pozdravi, nato
se ustopi pred Pegama.

Lambergar:

S tebo sem se prišel bojvat’,
prišel sem glavo ti jemat’.

Zbor  (ponovi):

Prišel je glavo ti jemat.

Didrom, didrom, didrom, didrom.

8 .

Pegam  se Lambergar ju zareži:

Men’ se ne smili drugega
ko tvoja srajca vezena,
ki bo s krvjo premočena,
ki bo s krvjo premočena.

9 .

Pegam  kar nadaljuje:

Al’ greva na cesarski dvor
al’ pa na ta veliki trg?

X. Običaji, igre in predstave  549

Zbor  (ponovi):

Al’ pa na ta veliki trg?

Didrom, didrom, didrom, didrom.

10 .

Lambergar  odgovori:

Na dvor’ se svinje koljejo,
na trg’ se babe kregajo,
tam fantje se ne bijejo.

Zbor  (ponovi):

Tam fantje se ne bijejo.

11 .

Lambergar  kar nadaljuje:

Midva greva v ravno polje,
da bodo vid’Ii vsi ljudje
in vsa gospoda dunajska.

Zbor  (ponovi):

In vsa gospoda dunajska.

12 .

Pegam in Lambergar  na »konjih« skupaj odrineta po
krogu naokoli. Pred njima stopa glasnik.  Nato stopi glasnik
h krogu, tako da stoji nasproti cesarju, Pegam in Lam¬
bergar  pa si tudi stopita nasproti in skočita drug proti dru¬
gemu, fie da bi si še kaj storila. Medtem poje zbor:

Sta šla na ravno mi polje.

Enkrat naproti zdirjata,

drug drugmu prav nič ne storta,

drug drug’mu prav nič ne storta.

13 .

Pegam in Lambergar  se spet zaletita drug proti dru¬
gemu, zavihtita meče in si zbijeta kapi z glave (pozor, da ne
bo nesreče!). Zbor medtem poje:

550  X. Običaji, igre in predstave

U drugo proti zdirjata,
klobuka z glav si zbijeta,
ušesa si opraskata,
ušesa si opraskata.

O ■

O

O

O Pegam

O

O cesar O

) O

Pegam O

■ BO

Lambergar O
glasnik O

O

o

14 .

Pegam in Lambergar  se zapodita tretjič drug v drugega.
Lambergar  navidez zamahne po Pegamu,  le-ta pade in obleži
na tleh. Lambergar  natakne Pegamovo kapo na meč in jo
visoko dvigne. Medtem poje zbor:

Lambergar  stopi pred cesarja in položi Pegamovo kapo
predenj. Cesar  zapoje:

U tretje prot’ zadirjata:
Pegamu glava odleti,
Lambergar jo na meč vlovi,
Lambergar jo na meč vlovi!

15 .

Kaj hočeš za plačilo ti:
ali cekine al’ gradi,
ali cekine al’ gradi?

Zbor  (ponovi):

Ali cekine al’ gradi?

16 .

Lambergar  se prikloni in odgovori:

Na Kranjskem imam tri gradi,
da b’ moji, prosim, lastni b’li,
da b’ moji, prosim, lastni b’li.

Zbor:  Da bi njegovi lastni b’li!

X. Običaji, igre in predstave  551

17.

Cesar: Kar 'češ imet’, naj se zgodi,

naj dolgo še tvoj rod živi,
naj dolgo še tvoj rod živi!

Zbor: Naj dolgo še tvoj rod živi!

Dva izmed zbora spravita na* tleh ležečega Pegama v kraj,
cesar z glasnikom odide, ostali zbor pa se z Lambergarjem uvrsti
v sprevod in odpoje še eno kitico na besedilo: »Didrom, di-
drom...« ter odkoraka s prizorišča. S tem je »igre« konec.

Razume se samo po sebi, da se vrši ta »predstava« lahko v
sobi ali na prostem; nikar pa je ne prenašajmo na kakor koli
pripravljen »gledališki oder«.

č) ZBORSKE IGRE
Vlak.

Otroci govore v ritmu, kot bi od daleč vozil vlak:

Saj ne speljem, saj ne speljem! —

Bom že speljal, bom že speljal!

Tedaj pritečejo od nekod trije otroci in govore drug z
drugim:

Slišiš? Bliža se hlapdn!

Z njim se peljemo zastonj. —

Dobra misel! — Že velja! —

Družba z vlakom se pelja.

Eden izmed otrok se ustopi v kraj in prevzame vlogo urad¬
nika pri železniški blagajni. Otroci kupujejo po vrsti vozne listke.

Prvi:  Dva listka prosim za Žlebič.

Zbor:  Za Žlebič, za Žlebič.

Drugi:  Meni pa za Drenov grič.

Zbor:  Drenov grič, Drenov grič.

Tretji:  Meni pa do Preserja.

Zbor:  Preserja, Preserja.

Tretji:  In še enega za psa.

552 X. Običaji, igre in predstave

Zbor: Še za psa, še za psa.

Na hlapon, na hlapon,
vse zastonj, vse zastonj,
že velja, že velja,
družba z vlakom se pelja.

Nekaj otrok, razburjeno:

trn

Vsak čas tukaj bo hlapon!

Zbor:  Bo hlapon, bo hlapon!

Nekateri:  Hitro, hitro na peron!

(Gredo na peron.)

Zbor:  Na peron, na peron!

Nekateri:  Že sopiha, že hrumi!

Zbor:  Že hrumi, že hrumi!

Železničar:  Stran od tod stopite vsi,
da se kaj ne pripeti!

Zbor:  Pripeti, pripeti!

Za Žlebič, za Žlebič,

Drenov grič, Drenov grič,

Preserja, Preserja,
še za psa, še za psa.

Na hlapdn, na hlapon,
vse zastonj, vse zastonj,
že velja, že velja,
družba z vlakom se pelja.

Sprevodnik:  Vstopite!

Otroci vstopajo, vlak odpelje, otroci gledajo skozi okna.

Nekateri:  Že gremo! Stroj puhti!

Zbor:  Puh-puh-puh, puh-puh-puh!

Nekateri:  Vsak pri oknu se tišči!

Zbor:  Š-š-š; š-š-š!

Nekateri:  Vsakdo maha! — Stroj ječi.

Zbor:  S-s-s, s-s-s!

Nekateri:  In kolesje se vrti!

Zbor:  F-f-f, f-f-f!

Že hrumi, že hrumi!

Na peron, na peron!

X. Običaji, igre in predstave  553

Pripeti, pripeti!

Za Žlebič, za Žlebič,

Drenov grič, Drenov grič,
Preserja, Preserja,
še za psa, še za psa!

Na hlapon, na hlapon,
vse zastonj, vse zastonj!

Že velja, že velja,
družba z vlakom se pelja!

Vlak se pelje, potniki veselo vzklikajo.

Nekateri:  Kako se bliska svetli tir!
Zbor:  Svetli tir, svetli tir!

Nekateri:  Kako prijeten je večer!
Zbor:  Je večer, je večer!

Nekateri:  Dim se vleče čez polje!
Zbor:  Čez polje, čez polje!
Nekateri:  Drogovi mimo nas lete!
Zbor:  Vsi lete, vsi lete!

Puh-puh-puh, puh-puh-puh,
š-š-š, š-š-š,
s-s-s, s-s-s,
f-f-f, f-f-f!

Že hrumi, že hrumi!

Na peron, na peron!

Pripeti, pripeti!

Za Žlebič, za Žlebič,

Drenov grič, Drenov grič,
Preserja, Preserja,
še za psa, še za psa!

Na hlapon, na hlapon!

Vsi zastonj, vsi zastonj!

Že velja, že velja,
družba z vlakom se pelja!

Potniki so dobre volje.

Nekateri:  Vsa kolesa nam pojo.
Zbor:  Nam pojo, nam pojo.
Nekateri:  Oblak se pelje čez nebo.
Zbor:  Čez nebo, čez nebo.

Nekateri:  Sonce, glej, zvonik zlati.
Veselja dom III

*

4

554  X. Običaji, igre in ■predstave

Zbor:  Ga zlati, ga zlati.

Nekateri:  Po srečo peljemo se vsi!

Zbor:  Srečo vsi, srečo vsi!

Svetli tir, svetli tir!

Tih večer, tih večer!

Čez polje, čez polje,
vsi lete, vsi lete!

Puh-puh-puh, puh-puh-puh,
š-š-š, š-š-š,
s-s-s, s-s-s,
f-f-f, f-f-f!

Že hrumi, že hrumi!

Na peron, na peron!

Pripeti, pripeti!

Za Žlebič, za Žlebič,

Drenov grič, Drenov grič,

Preserja, Preserja,
še za psa, še za psa!

Na hlapon, na hlapon!

Vsi zastonj, vsi zastonj!

Že velja, že velja,
družba z vlakom se pel ja!

Zbor je govoril vedno tiše. Ko izgovori zadnjo besedo:
»...  pel ja! « se oglasi nenadno eden in zakliče: »Stoj!« Vsi po-
nove: »Stoj!«

In igre je konec.

Dež.

Otroci stojijo v polkrogu okoli večjega otroka. Vsi držijo
glave sklonjene. Večji otrok predstavlja oblak.

Oblak:  Jaz sem oblak, težak in siv.

Do zdaj me veter je podil,
zdaj pa za hipec bom obstal,
bom v kapljah na zemljo scurljal.

Kap, kap! Od mene vse kaplja
na glave, strehe in na tla.

Kaplje okoli oblaka se prebude, iztegnejo prste k tlom in
dvigajo in spuščajo iztegnjene roke:

X. Običaji, igre in predstave  555

Kap, kap — kap, kap! Tako kaplja
na glave, strehe in na tla.

Posamezne:  Smo kaplje urne in drobne —

Zbor:  — in drobne, in drobne.

Posamezne:  Letimo doli do zemlje -—

Zbor:  — do zemlje, do zemlje.

Posamezne:  A ko se ji približamo —

Zbor:  — bližamo, bližamo,

Posamezne:  se marsikdo drži grd6,

Zbor:  — oj marsikdo, marsikdo.

Kap, kap — kap, kap! Tako kaplja
na glave, strehe in na tla.

Nekaj otrok se dela, kakor da trpijo silno vročino in kakor
da se potijo.

Posamezne:  A če nas kdaj predolgo ni —

Zbor:  — dolgo ni, dolgo ni,

Posamezne:  se zopet marsikdo jezi.

Zbor:  Kdo jezi, kdo jezi.

Posamezne:  Tedaj si vsak želi dežja —

Zbor:  — vsak dežjd, vsak dežja,

Posamezne:  da bi pošteno zmočil ga —-
Zbor:  — zmočil ga, zmočil ga.

Prav drobne, prav drobne,
do zemlje, do zemlje,
bližamo, bližamo,
marsikdo, marsikdo.

Kap, kap — kap, kap! tako kaplja
na glave, strehe in na tla.

Zdaj so spet vsi otroci deževne kaplje.

Zbor:  Me kapljice šumimo: Š!

Š! Š!

Me kapljice šumimo: S!

S! S!

Na kamne padamo: Pljusk, pljusk!

Čif-čof! Čif-čof!

Dolgo ni, dolgo ni ■—
kdo jezi, kdo jezi —
vsak dežja, vsak dežja —

4 ’

556 X. Običaji, igre in predstave

zmočil ga, zmočil ga —

prav drobne, prav drobne —

do zemlje, do zemlje —

bližamo, bližamo —

marsikdo, marsikdo —

kap, kap — kap, kap! tako kaplja

na glave, strehe in na tla.

Nekatere:  Smo včasih pravi božji dar —

Zbor:  — božji dar, božji dar.

Nekatere:  Vesel nas je vsak gospodar —

Zbor:  — gospodar, gospodar.

Nekatere:  Kako vesel je mladi svet —

Zbor:  — mladi svet, mladi svet.

Nekatere:  Raja in vriska ves prevzet —

Zbor:  — ves prevzet, ves prevzet.

Nekatere:  Vse raste in odganja spet!

Zbor:  Raste spet, raste spet!

Š, š,

s, s,

pljusk, pljusk, pljusk, pljusk,

čif-čof, čif-čof,

dolgo ni, dolgo ni —

kdo jezi, kdo jezi — ,

vsak dežja, vsak dežja —

zmočil ga, zmočil ga —

prav drobne, prav drobne —

do zemlje, do zemlje —

bližamo, bližamo —

marsikdo, marsikdo —

kap, kap — kap, kap! tako kaplja

na glave, strehe in na tla.

Otroci se razvrste v dve vrsti, večji stoje za manjšimi. Oni
v drugi vrsti polože roke onim v prvi vrsti kakor opeke na
glavo. Oni v prvi vrsti pa dvignejo votle dlani drugo k drugi
in tvorijo žleb.

Nekatere:  Na gladko streho pljuskamo —

Zbor:  —'pljuskamo, pljuskamo.

Nekatere:  Ko potok živ štropočemo —

Zbor:  — štropočemo, štropočemo.

Nekatere:  Po žlebu spet klokočemo,

X. Običaji, igre in predstave 557

Zbor:  — klokočemo, klokočemo,

Nekatere:  — in v strmo cev se ženemo —

Zbor:  — se ženemo, se ženemo.

Smo včasih pravi božji dar —
gospodar, gospodar —
mladi svet, mladi svet —
ves prevzet, ves prevzet —
raste spet, raste spet —
š, š,
s, s,

pljusk, pljusk, pljusk, pljusk,

čif-čof, čif-čof —

dolgo ni, dolgo ni —

kdo jezi, kdo jezi —

vsak dežja, vsak dežja,

zmočil ga, zmočil ga —

prav drobne, prav drobne —

do zemlje, do zemlje —

bližamo, bližamo —

marsikdo, marsikdo —

kap, kap — kap, kap! tako kaplja

na glave, strehe in na tla.

Dež, dež, klok, klok,
dež, dež, strop, strop,
dež, dež, pad, pad,
dež, dež, hlad, hlad.

Iz zadnje vrste nenadoma stopi otrok, skoči naprej in zakliče:
Kdo mi posodi dežnik?

Nato zbeži, vsi se zasmejejo, gledajo za njim in se razkrope.

d) IGRA Z VLOGAMI

Pastirci.

Nastop za tri dečke pred jaslicami. Po kranjski ljudski pesrrti
— zapis Matevža Ravnikarja - Poženčana  — priredil M. Kuret.

V kotu so hišne jaslice s prižganimi lučicami. Jožek gleda
skozi stolovo naslonjalo in se dela, ko da stoji v hlevu pri oknu.
Anzelj spi.

558 X. Običaji, igre in predstave

Jožek (budi Anzeljna):

Moj ^Anzelj, moj Anže!j,
kaj tebi se zdi?

Le hitro vstani,
odpiraj oči!

Kako moreš spati?

Jaz zdavnaj ne spim,
jaz kukam ’no gledam,
pri oknu stojim!

Anzelj  (se prebuja, nejevoljen):

Ah, ’ko b’ ga prismuknil,
ker zmiraj veči!

Vpije kot sova
že cele noči!

Se trudim za ž’vinco
in komaj zaspim —
pa vpije nad mano,
da spet se zbudim!

Jožek  (kaže):

Glej, tamkaj od daleč
kak sonce gor gre,
prav ondi, kjer Jurjeve
štalce stoje:
glej, vse je veselo,
ti se ne zbudiš?

Le hitro vstani!

Kaj zmeraj smrčiš ?

Anzelj:  Že vstajam, že vstajam
in gledat tja grem!

Se norca ne delaj,
sam’ to ti povem,
al’ bova zgrmela!

Glej, kod me peljaš!
Predolgo me dražiš,
pokoja ne daš!

Oba gresta na pot — po sobi naokoli.

X. Običaji, igre in predstave 559

Anzelj (kaže proti jaslicam v kotu):

Oh, Jožek! Oh, Jožek!

Kako je lepo!

To v srce trepeče —
odprt’ je nebo!

Kaj bova začela?

'Cern klicat’ ljudi?

Jak el j (prihaja).

Anzelj:  Že Jakelj prepeva,
on tudi ne spi.

On žvižga, on poje,
on piska lepo,
veselje obhaja.

Pojd’, greva k njemu!

Jakelj (pride do njiju).

Anzelj  (mu stopi naproti):

Oh, Jakelj, oh, Jakelj,
povej nam zdaj ti,
kaj more to biti,
se štal’ca svetli?

Kaj hočem storiti,
da štal’co dobim?

'Čem čedo prodati,
jo kupit' želim.

Vsi trije so se ustavili in gledajo proti jaslicam.

Jakelj:  Oh, Anzelj. oh, Anzelj,
kako se golj’faš,
da ti te lepote
tak dolg’ ne spoznaš!

Poglej, tam en angel
v oblakih stoji!

Kaj more le biti,
se v štalci godi?

Jožek:  Jaz pomnim, moj oče
je mene učil,
da se bo Mesija

X. Običaji, igre in predstave

na zemlji rodil.

Nocoj je gotovo
ta žlahtni tu čas:
v štalci je rojen,
odrešil bo nasl

Ja k el j: Ti angelci tamkaj
že hval’jo Boga.

Tecimo mi tjakaj,
obiščimo ga!

Jaz bodem zdaj vrgel
to pal’co na kraj,
bom suknjo si slekel,
bom tekel naprej!

Stori tako, ostala dva mu sledita. Pred jaslicami se ustavijo.

Jožek:  Le-semkaj smo prišli,
pri štalci smo zdaj.

K’ter’ bode med nami,
da pojde naprej?

Jaz bodem ta prvi,
saj srčnost imam.

Hodite za mano,
vas noter peljam!

Jak el j: Ah, Jožek, ah, Jožek,
te prosim, k’ si moj:
ko prideš tja v štalo,
kot steber ne stoj!

Poklekni vsaj doli
in moli Boga,
zahvali to Dete,
ker tebi vse da!

Jožek  (je stopil čisto k jaslicam):

Kako se to Dete
tak’ milo drži!

Se joka, trepeče,
da glasa več ni!

Tak’ milo nas gleda,
ročice moli,

X. Običaji, igre in predstave  561

od mraza premira,
gorkote želi!

Jak el j: Ti, Jože, ki s’ dober,
daj suknjo svojo,
da Dete ne zmrzne,
odeni ga ž njo!

Jaz pojdem pa domu,
bom plahte poiskal,
jo semkaj prinesel,
da ga bom odel!

Jožek:  Kako se to Dete pregrozno svetli!

Kaj more to biti,
da v štalci leži?

Herodež ta kralj pa
tol’k’ cimbrov ima —
oh, ’ko je hudoben,
k’ noben’ga ne da!

Vsi trije:

, Oh, Jezušček ljubi,

te pros’mo mi zdaj,
da preden preč gremo,
svet’ žegen nam daj!

Te hoč’mo objeti,
poljubit’ lepo,
vzemi nas k sebi
v sveto nebo!

Pastirci in vsa družina zapojo nato kako lepo slovensko
božično pesem.

3. Predstave.

Svet lutk.

V slovenskih družinah se lutke še niso udomačile. Slovenski
otroci so zato za nešteto lepih in vzgojnih doživetij prikrajšani
in za prelepo zabavo revnejši. In vendar bi se dale s prepro¬
stimi sredstvi in tako rekoč brez stroškov spraviti tudi lutke
v vsako našo družino. Zlasti dve vrsti lutk sta takšni, da ne
zahtevata skoraj nič priprav: ročne lutke in senčne lutke.

562 X. Običaji, igre in predstave

Ročne lutke naredimo navsezadnje lahko s preprostimi gla¬
vicami iz krompirja, repe, pese itd., ki jih samo malo »priredimo«
(dodamo oči, nos, usta itd.). Glavico nataknemo na kazalec. Vso
roko malo ogrnemo s pisano ruto — in lutka je narejena. Po
»predstavi« je takšna »glava« še vedno uporabna v kuhinji!

Senčne lutke pa izrežemo iz lepenke. Igramo za zaslonom
iz prosojnega papirja. Če postavimo za njim luč, da pada senca
lutk na papirnati zaslon, se predstava lahko začne...

Naj bi naslednje vrstice vendar že enkrat utrle lutkam pot
v slovenske družine! Vzbujeno zanimanje bo lahko dobilo po¬
trebnih točnih navodil v večjih strokovnih delih.*

Ročne lutke.

Oder. — Najpreprostejši
oder nastane tako, da med
vrati obesiš prt ali lažjo
odejo in za tem zaslonom
stoje ah sede igraš (glej sli¬
ko 1). Nekaj posebnega je
tudi. če igramo poleti na
oknu v pritličju in so gle¬
dalci zbrani zunaj na vrtu
ali dvorišču.

Kdor pa hoče prirejati
bolj »zaresne« predstave, si
mora omisliti že boljši oder.
Oder mora imeti zaveso, da
se pred dejanjem odstre in
po dejanju zastre, imeti mo¬
ra ozadje itd. Možnosti za to
je nič koliko. Velikost odr¬
ske odprtine se ravna po ve¬
likosti sobe, kjer so gledalci
zbrani. Največja dopustna
mera je pač 100 cm dolžine
in 50 cm višine. Če igramo

* Opozarjamo na prvo delo te vrste pri nas: Kuret,  » Pav¬
liha «, knjiga o ročnih lutkah (Ljubljana 1942).  — Isti avtor
je pripravil v rokopisu »Čarovni zaslone:, knjigo o senčnih
lutkah.

Ročne

X. Običaji, igre in predstave  563

z ozadjem, potem bolj ustreza večja odrska odprtina. Če je
odrska odprtina prevelika, se lutka v njej izgubi, kar pa ni
prav.

Sl. 2

a) Oder med vrati. — Iz deščic od starega zaboja
redimo ogrodje (slika 2), ki se točno prilega širini vrat.
ogrodja naj bo 50 cm. Na notranji strani obeh stranic
v bližini zunanjega roba trdno žico, ki bo po njej tekel
(na sliki je zastor,
samo nakazan). Na
spodnji vodoravni le¬
tvi v pokončnem
okviru, ki tvori odr¬
sko odprtino, se bo¬
do vršile predstave;
to bo tako imenovana
»igralna polica«.

Nanjo boš polagal
med potekom igre po¬
trebne predmete, na
njej bodo lutke »spa¬
le«, nanjo se bodo
naslanjale itd. Na

si na-
Višina
pritrdi
zastor

564 X. Običaji, igre in predstave

vrhnjo desko ogrodja pritrdi dve po 30 cm dolgi letvi, in sicer
pravokotno nanjo. Na oba konca teh dveh letev pa pribij tretjo
letvo, da nastane vodoravno ležeč okvir, ki je na sliki 2 dobro
razviden. Na notranji strani tretje letve zabiješ dva žeblja.
Nanju boš obešal ozadja iz lepenke (glej sliko 3).

Tako pripravljeni okvir pritrdi nato med vrata. Višino do¬
loči vsakdo sam. Ravn& se
pač po tem, ali igra odrasel
človek ali otrok, in še po
tem, ali igra stoje ali sede.
Prostor nad »odrom« in pod
njim zakrij s papirjem ali
blagom. Potem se predstava
lahko začne (slika 4).

b) Namizni oder. — Na¬
mizni oder je iz lepenke.
Kupi si polo bele ali sive le¬
penke v velikosti 80X110 cm.
Polo si s svinčnikom in me¬
rilom razdeli, kakor kaže sli¬
ka 5; predvideti je treba dva
»stranska dela« v širini po
25 cm in pa »sprednji del« v
širini 60 cm. Ta oder bo ne¬
kakšen zaslon in ga boš po¬
stavil na rob mize. Igral boš
za njim ter pri tem sedel za
mizo. Spodnji rob odrske od¬
prtine moraš določiti po raz¬
dalji od mizne plošče do svo¬
jega zapestja (glej sliko 6).
Višino in širino odrske odpr¬
tine pa določi kar sam. Izrezati jo moraš previdno z ostrim
žepnim nožičem, ki naj teče ob zadosti dolgem — najbolje
železnem — ravnilu. Na spodnjem koncu odrske odprtine
ne pozabi na »igralno polico«. Po črti b—b boš samo na¬
rahlo potegnil z nožičem in boš nato preostali rob iz lepenke (c)
zapognil navzven, kakor je razvidno s slike 7. Ostalo obliko na¬
šega odra si izberi sam. Slika 8 kaže nekaj vzorcev. Odvečno
lepenko tudi tu odreži z nožičem. Zunanjo stran nato tudi po¬
slikaš ali pa jo s pisanim papirjem okusno prelepiš. Po prej

X. Običaji, igre in predstave  565

zarisanih robovih a—a samo enkrat potegni z nožičem in ju nato
zapogni navznoter. Tako bi bil oder z zunanje strani napravljen.

ct čL

—• — • — • — oc/nzZS

Sl. 5

— ZA.rax/ in

XA.pojni

Oglejmo si zdaj notranjščino. Slika 9 kaže, kako je treba
pribiti štiri koščke lesa, ki bodo držali dve trdni žici: prvo (nad
odrsko odprtino), ki bo po njej tekla zavesa, drugo (na skrajnem
notranjem delu odra), ki boš nanjo obešal ozadja.

Zastor narediš iz pisanih krp. Zastor naj bo dvodelen, da
se odstira na vsako stran. Marsikdo bo premišljal, kako naj na¬
mesti vrvico, da se bo zavesa z enim potegom odstrla, z drugim
pa spet zastrla. Da si ne pretegne možganov, naj si pazljivo
ogleda sliko 10.

566 X. Običaji, igre in predstave

Sl. 6, 7,  8

Začetnikom priporočamo
stalno ozadje iz blaga. Po¬
sebno priporočljivo je prav
tanko, prosojno  blago, ker
je treba vendar videti, kaj
lutke počno, in bi morali pri
neprozornem ozadju igrati kar
na slepo. Za ozadje je siva
barva najbolj priporočljiva,
ker se na njej lutke najlepše
odražajo.

Kdor pa si hoče privo¬
ščiti slikano »scenerijo«, naj
si pripravi risalnega ali za-
vojnega papirja v velikosti
ozadja, naj ga zgoraj z ro¬
bom 5 cm zapogne in obesi
na žico, kakor kaže slika 11.
Na tak kos papirja naj na¬
slika zaželeno scenerijo z
barvniki ali tekočimi barva¬
mi. Slika pa naj bo vedno na
moč preprosta in naj ne vse¬
buje podrobnosti. Takšno sli¬
kano ozadje ni za nobeno
Jgro neobhodno potrebno, pač
pa lahko poveča učinek
predstave.

Kdor igra zvečer, mora
rešiti še vprašanje razsvet¬
ljave. Najbolje je, če namestiš
žarnico v konservno škatlo.
Če položiš na odprtino škatle
rdeč, moder, rumen ali zelen
svilen papir, dobiš najrazlič¬
nejša »razpoloženja«.

Lutke. — Najprej nekaj
o oblekcah. Najpreprostejše
oblekce so različno pisani
moški žepni robci. En vogal
robca položi čez kazalec, da

X. Običaji, igre in predstave  567

568 X. Običaji, igre in predstave

ti visi na dlan. Sosednja dva vogala položi čez iztegnjeni palec
in sredinec in naj pokrijeta prvi vogal. Prstanec in mezinec
skrči in zakrij z enim izmed vogalčkom. S te¬
ma dvema prstoma drži vse tri vogalčke, da
robec ne zdrkne z roke. Iz tako nastale »ob¬
leke« gleda samo palec (ena roka!) in sre¬
dinec (druga roka!). Na kazalec se natakne
lutkovna glava. (Sl. 12 in 15.)

Kdor pa si hoče sešiti pravo oblekco, naj
položi roko na papir in naj si s svinčnikom
nariše kroj. Kazalec in palec in sredinec naj
bodo iztegnjeni, prstanec in mezinec skrčena.
Slika 13 pokaže, kakšen kroj nastane. Če ure¬
žeš dva takšna kosa in ju sešiješ, dobiš oblekco, ki bosta iz nje
skozi oba rokava gledala sredinec in palec, medtem ko ostane
kazalec skrit v posebnem »mehu«. Oblekca naj sega nekaj čez
zapestje. Oblekce naj bodo iz kar se da pisanih ostankov. Okra¬
simo jih z našitimi trakovi, obrobki itd.

Sl. 12

Sl. 13

Sl. 14

X. Običaji, igre in predstave  569

Za glavice služi sveža povrtnina: krompir,
čebula, jabolka, hruške, repa, redkev, pesa itd.

Od spodaj je treba izrezati tolikšno luknjo, da
glavica med igro trdno sedi na kazalcu (sl. 14).

»Maskiramo« jo z različnimi dodatki: s prejico, va¬
to, nitmi, papirjem, vžigalicami, lesenimi in stekle¬
nimi koraldami, gumbi vseh vrst, žeblji, bucikami,
želodom, lešniki itd. Iz vsega tega nastajajo oči,
nosovi, lasulje, brki, brade (glej sliko 16). Vse te
dodatke pritrdimo s tenkimi žebljički ali z maj-
nimi bucikami, ki jih zarinemo v mehki gomolj.

Če je treba kaj barvila, zadošča pisana kreda, barvnik ali rdeč
svinčnik. Po navadi pa je to odveč. Zlasti med krompirjem dobiš
tako čudovite »obraze«, da kar strmiš in da ti ni treba doda¬
jati niti trohice.

Namesto takih glavic si jih narediš seveda drugih na nešteto
načinov. Najpreprostejši je ta, da natakneš na prst papirnato

Sl. 15

570 X. Običaji, igre in predstave

vrečico v velikosti kakih 4X6 cm. Zlepiš si jo sam iz belega
zavojnega ali podobnega papirja. Na eno stran z barvniki narišeš
ali z vodnimi barvicami naslikaš »obraz«, na drugo stran pa
»lase«. Četverooglata oblika glave niti najmanj ne moti. — Na
tem mestu ne moremo našteti ostalih načinov, od katerih so
nekateri presenetljivo lahki.

Skrivnost, kako nastanejo porabne, učinkovite lutkovne gla¬
vice, je zelo preprosta: vse je treba pretiravati; hudobneži mo¬
rajo izredno grdo gledati, burkeži naj se prav na široko režijo . ..
Kdor to zadene, pokaže svojo domiselnost in spretnost.

Le poglej si glavice na sliki 16. Pavliha, ki je prvi v zgornji
vrsti, je prav za prav koren, ki smo mu nataknili na tanjši konec
kolobar iz lepenke in mu zataknili alumijasto pisalno pero kot
krivček za klobuk. Nos je okrogla rdeča koralda, zataknjena z
buciko. Oči tvorita dva okrogla koščka belega papirja, zataknjena
z dvema bucikama, ki imata na koncu črno porcelanasto glavico.
Zraven je huda čarovnica — repa. Usta so zarezana in namazana
z rdečim svinčnikom. Nos in oči so nastali podobno kakor pri
Pavlihi. Kraljica je iz krompirja in ima papirnato kroglico na
glavi. Parkelj je iz redkve. Dvoje rdeče pomazanih in ošiljenih
vžigalic predstavlja roge. Princesa je iz čebule. Lep rdeč trak
ji krasi frizuro, dva navadna obročka za zaveso predstavljata
uhane. Kralj je iz krompirja in ima brado iz vate. Sultan je iz
korena in ima pisano krpo ovito kot turban okoli zgornjega
konca. Vse to je le nekaj primerov, ki samo izzivajo tvojo lastno
spretnost! Izmisli si še kaj lepšega in zabavnejšega!

Igre. — Iger za ročne lutke Slovenci prav za prav še ni¬
mamo. V naslednjem boš dobil igrico, ki ti bo pokazala slog
in način  takšnega igranja. Sicer pa spisane  igre sploh niso
neobhodno potrebne. Igro si, prvič, sam izmisli, nato pa — dru¬
gič — potek  igre nakratko zabeleži na kos papirja, ga položi
predse na mizo za »oder« ali ga z risalnim žebljičkom pritrdi
na oder sam — in igraj! Dvogovor si po kratki vaji kar sam iz¬
mišljuješ — boš videl, kako imenitna reč je to! V naslednjem
boš našel tudi zgled tako zabeležene »igre« v celih petih dejanjih!

Pri sestavljanju iger le ne pozabi, da nastopi na takšnem
domačem odru pač težko več ko po dvoje oseb hkrati. Eno igraš
z levico, drugo z desnico. Najbrž boš potreboval za odrom ka¬
kega pomagača, da ti bo podajal lutke ali razne potrebščine.

Tako, zdaj pa korajžo! Poskusi! Če se boš lotil lutk z za¬
dostno ljubeznijo, boš našel v njih neizčrpen vir domače zabave.

X. Običaji, igre in predstave  571

Primer igre za ročne lutke:

PAVLIHA IN POLICAJ

Igra iz starega lutkarskega izročila. Zapisal jo je francoski lutkar
Alphonse Croziere, obnovil češki lutkar dr. Jindrich Veseli),
za slovenske lutke priredil Miklavž Kuret.

Nastopajo tele lutke:

Pavliha Tatrman — Kljukec, njegov prijatelj —
Policaj — Vrag

Pripraviti si moraš kot potrebščini: paličico, bel prtiček.

Igra en sam lutkar, ki mu morebiti kak pomagač za odrom
pomaga natikati potrebne lutke na desno (D) in na levo (L)
roko.

1. prizor.

Pavliha (D), Kljukec (L).

Pavliha  (sam):  To vam je

življenje, ljube duše, če ni kaj za
pod zob! Za zajtrk »dobro jutro*,
za južino »počakaj« in za večerjo
»lahko noč«! Ali je kaj čudnega,
če zleze človek kdaj na sosedovo
hruško ali če Kljukec kdaj izbrska
kakšen krompirček iz graščinske
njive.. .

Kljukec  (nastopi, dosledno
jecljd):  Pavliha, Pavliha!

Pavliha:  Kaj pa je, Klju¬

kec? Pa ne, da ti je policaj za
petami?

Kljukec:  Policaj ne. Nekaj
hujšega.

Pavliha:  Kaj pa je hujšega
nego je policaj za taka reveža,
kakor sva midva? Posebno naš
policaj! Sam si privošči rujno
kapljico, da ima nos kakor poto¬
nika, nad reveži je pa kakor divja zver! Če ni bil policaj -—
kaj si pa tako prestrašen?

572  X. Običaji, igre in predstave

Kljukec.

Kljukec: Bil je — Bog mi
grehe odpusti — vrag!

Pavliha: Pa menda ven¬
dar ne?

Kljukec: Pravim ti: Vrag
je bil! Na graščinski njivi sem
bil pozabil motiko, zato sem se
splazil nazaj na njivo in sem pri
sebi takole predel: No, kradel si
res, kradel, ampak graščaku se
bo to komaj poznalo, midva s
Pavlihom pa se bova vsaj en¬
krat najedla. Takole sem pre¬
mišljeval, stopal po razoru in
pri tisti priči — sam Bog ve
kako — je stal pred menoj ro¬
gati vrag.

Pavliha:  Pa kdo ti je

rekel, da je bil vrag?

Kljukec:  Ker me je hotel
odnesti, ampak jaz sem jo ta¬
koj odkuril!

Pavliha  (se smeje):  Hahahaha, ta je dobra!

Kljukec:  Kaj se mi pa smeješ?

Pavliha:  Jaz se, Kljukec, zato smejem, ker si tako otročji.
Kljukec:  Jaz — jaz otročji, jaz, tvoj prijatelj Kljukec?
Pavliha:  Ker si bojazljiv kakor samosrajčnik ali pa babje-
veren kakor stara mama. Kakšen vrag neki!

Kljukec:  Kaj pa drugega, če ne vrag?

Pavliha: Kje pa!

Kljukec:  Kakšen človek si ti! Prijatelju se rogaš, Boga
se ne bojiš, v vraga ne verjameš!

Pavliha:  Ali veš, kaj si videl?

Kljukec:  No, kaj?

Pavliha:  Čisto navadnega, pa pošteno rogatega in nepri¬
jaznega kozla.

Kljukec:  Naka, to je bil vrag.

Pavliha:  Naka, to ni bil vrag.

Kljukec:  Vrag je bil — pa mir besedi. Samo glej, da se
še tebi ne prikaže, da veš. (Odide.)

X. Običaji, igre in predstave  573

2. prizor.

Pavliha (D), policaj (L).

Pavliha (sam):  Saj imam rad
tega ubogega Kljukca, samo zdi se
mi, , da je nekam — kako se že reče
— prismuknjen.

Policaj  (nastopi in salutira):

V imenu postave . ..

Pavliha  (zase):  Sveta laž, po¬
magaj mi! (Glasno):  Kdo pa je ta
postava?

Policaj:  V imenu postave vpra¬
šam, kje je potepuh Kljukec?

Pavliha:  Jaz pa vprašam, kdo
je ta postava?

Policaj:  Vidim, da si še zelo
zabit, zato te moram poučiti. Postava
je približno isto kakor zapoved, za¬
poved pa prihaja od Boga in postava
od cesarja.

Pavliha:  Vi pa menda ne pri¬
hajate ne od Boga in ne od cesarja,
ampak se mi bolj zdi, da prihajate
od »Belega volka«!

Policaj:  Ti kujon ti nemarni! Jaz se trudim, da je povsod
rejd in mir, iz mojih ust govori postava, kjer pa govori postava,
tam utihne vse drugo!

Pavliha:  Zakaj pa vi govorite?

Policaj  (nadaljuje):  Postava ima namreč moč, da odpušča
in kaznuje. Zato mi v imenu postave povej, kje je potepuh
Kljukec!

Pavliha:  Kaj mu hočete?

Policaj:  V imenu postave — on krade graščakov krompir.

Pavliha:  Da krade krompir v imenu postave? Čemu ga
pa potem iščete?

Policaj:  V imenu postave — ukradel je tudi Fikfakovega
mačka in ga spekel.

Pavliha:  Tudi v imenu postave? Hahaha! Potem vam
pa jaz v imenu postave povem, da Kljukca ni doma.

Policaj:  V imenu postave — pridem pa pozneje. (Odide.)

Policaj.

574 X. Običaji, igre in predstave

Pavliha (kaže osle za njim):  Kar hodi v imenu postave,
bikan! Nad revežem se zadiraš, pred gospodo se pa plaziš! Zato
te tudi nihče ne mara. (Odide na desno.)

3. prizor.

Vrag (L), Pavliha (D).

Pavliha  (za odrom):  Hej, Kljukec, si slišal?

Kljukec  (za odrom):  Slišal. Prebrisan si. Ali kaj bo, ko
pride drugič?

Pavliha  (nastopi in govori za oder):  Ko pride drugič?

Vrag naj me vzame, če mu odprem!

Vrag  (se v hipu pojavi):  Tukaj sem!

Pavliha  (odskoči, pa si hitro opomore):  Ah, to je kozel.
Ampak lepe manire ima. Samo pokličeš, pa pride. Prosim vas
— kako da ste me blagovolili počastiti z lastnoročnim obiskom?

Vrag:  Ti ščurek, ti revna zemeljska uš, menda me niti ne
poznaš?

Pavliha:  Kako naj vas poznam, ko vas nisem še nikoli

videl? Vsaj spominjam se
. tega ne .. .

dkjpP Vrag  (zarjove):  Brrrr,

'w  jaz sem vrag.

£ ' ; *W*L Pavliha:  Brrr, kako da

bi moral jaz to vedeti?

Vrag:  Zaradi mojih

Pavliha:  Tudi vol ima
roge. No, krasotec ravno ni-
Zdi se, ko da se vsaj
teden dni niste umili — jej-
mene, in nohte si že en mesec
niste postrigli.

rag:  Ko bi ne bil grd,
bi se me ljudje ne bali.

Pavliha:  Saj se vas

tudi tako nihče ne boji, jaz
ne.

Vrag:  Zares?
a v 1 i h a : Zares se ne
bojim. Lahko, da se boš ti

Vragi.

X. Običaji, igre in predstave  575

bolj ustrašil. (Vzame palico.)  Poglej, ali veš, kaj je to? (Mu
maha s palico pred nosom.)

Vrag:  No, palica.

Pavliha:  Povohaj! (Ga udari s palico po hrbtu.)

Vrag  (se niti ne gane):  Ej, fantiček, jaz imam trdo kožo.

Pavliha  (tepe vraga):  Tu imaš, tu imaš!

Vrag  (se sploh ne zmeni):  Ne čutim. Nič ne čutim.

Pavliha:  To je pa čudno. Kaj naj pa storim, da boste
čutili?

Vrag:  Nič.

Pavliha:  Zapalim vam kožuh in grivo!

Vrag:  Zaman.

Pavliha:  Pa kaj bi prav za prav radi?

Vrag:  Prišel sem pote, da te bomo v peklu spekli.

Pavliha:  Tintili vantili, tintili vantili.

Vrag:  Prihajam pote v imenu ...

Pavliha  (ga prekine):  ...  v imenu postave?

Vrag:  ...  v imenu peklenske pravice.

Pavliha:  Brr — kar kurja polt me je oblila. A dovolite,
prosim, vprašanje, zakaj me je doletela ta čast?

Vrag:  Prvič si po nemarnem zaklical moje ime in drugič
si se zlagal policaju, ko si mu rekel, da Kljukca ni doma.

Pavliha:  Ali vam je policaj tako pri srcu?

Vrag:  Vidim, da imaš glavo na pravem mestu. Tvoja iskre¬
nost mi je všeč. Zato ti nekaj povem. Samo na vsakih sto let
pridem na zemljo in takrat si vedno odnesem kakšen spomin
s tega izleta.

Pavliha:  In to pot naj bom jaz ta spomin? Saj se mi
dobro zdi, gospod vrag, da me imate v takih časteh, ampak

rajši bi le videl, ko bi bili tako ljubeznivi in bi si vzeli koga

drugega za odpustek s seboj.

Vrag:  Hotel sem si vzeti tvojega prijatelja Kljukca. Ker
mi je pa odnesel pete, se vrnem v pekel s teboj.

Pavliha:  Za povabilo se prav lepo zahvalim. Zdaj mi je
pa tega dosti! Izginite, od koder ste prišli -— skozi dimnik, če
hočete, ali v tla, če vam je ljubše, samo glejte, da luknje ne

pustite za seboj. Ampak urno — ena, dve! Jaz bi rad spal!

Hitro! (Ga tira.)

Vrag:  Poslušaj, Pavliha, vidim, da si bister fant. Bister
si in prebrisan, da ti zlepa kdo ne pride blizu. Zato te ne
odnesem.

576 X. Običaji , igre in predstave

Pavliha: Do drugič, ko se spet vrnete, čez sto let?

Vrag:  Ne odnesem te, ampak...

Pavliha:  Kakšen »ampak«?

Vrag:  ...  ampak izročiti mi moraš tistega, ki ga boš do
večera imenoval prijatelja.

Pavliha:  No, to bi bil lep prijatelj, če bi prijatelja izdal
vragu! Sicer pa — moj edini prijatelj je Kljukec in preden
vam tega izdam, vas rajši živega pojem. — Veste kaj? Rajši
bi šel kar sam z vami v pekel, ampak — ampak — tudi jaz
imam svoj »ampak« — morali bi mi obljubiti, da me spustite
čez 24 ur nazaj h Kljukcu in mi daste v spomin mošnjo ce¬
kinov, da ne bi živela več v takšni revščini. Hm (premišljuje)
— hm, in če bi, recimo, kakega prijatelja do večera le iztaknil,
kaj naj storim z njim?

Vrag:  Tudi on bi te moral imeti za prijatelja, ti pa bi ga
moral pod nekako pretvezo zaviti v rjuho, da ga jaz koj najdem.
Zdaj pa dovolj. Čez eno uro bodi pripravljen ti ali tvoj prijatelj.

Pavliha:  Ušel bom!

Vrag:  Povsod te najdem.

Pavliha:  Dobre oči imate.

Vrag:  Kako si se odločil?

Pavliha:  Čez eno uro se bom sam zavil v rjuho. Saj

nimam kaj jesti. Morebiti so gospodje vragovi ljubeznivejši
kakor, na primer, naš policaj. Tako je — sam se bom zavil!

Vrag:  Vseeno je, ti ali tvoj prijatelj.

Pavliha:  Vseeno. Ko bo vse nared, bom trikrat zapiskal.
To bo znamenje, da lahko pridete.

Vrag:  Dobro. (Izgine.)

Pavliha:  Da bi si noge polomil! (Čez čas.)  Torej sem
temu hlamudrastemu vragu obljubil, da pojdem z njim v pekel.
Ah, kako bo le tam? (Joka.)  Tukaj na svetu nam je zanič,
ampak v peklu mora biti še huje!. (Joka. Čez hip gre na levo
in zavpije.)  Za božjo voljo, Kljukec vam leži tukaj na tleh,
kakor je dolg in širok! Omedlel je, ker je videl vraga! Kljukec,
vstani, poberi se s tal!

4. prizor.

Policaj (L), Pavliha (D).

Pavliha  (čez čas, za odrom):  Čas hiti, kaj naj storim?

Policaj  (nastopi, salutira):  V imenu postave, kje je po¬
tepuh Kljukec?

X. Običaji, igre in predstave  577

Pavliha (nastopi):  Prišel je in je spet šel.

Policaj:  Aha, slaba vest. Kujon! Z njim ne bova nikoli
prijatelja.

Pavliha:  Kaj pa z menoj?

Policaj:  S teboj, šema šemasta, še manj.

Pavliha:  Vi bi torej radi Kljukca zaprli? •

Policaj:  V imenu postave, da. In če se ne poboljša, se
mu bo zgodilo kakor lopovom, ki jih slečejo, jih v sode vtaknejo,
kjer polno ostrih žebljev iz dog moli, jih s sodi po vegastem
tlaku valjajo, jim nato zobe ščipljejo s kovaškimi kleščami
in jim nohte režejo s skrhanimi žagami, jim živim kožo odero,
jih na železno vreteno privežejo, nad ognjem peko, z raztop¬
ljeno smolo oblivajo, nato do kosti z ostrim strgalom oškrabajo
in jih nato slinavim glistam za krmo dajejo.

Pavliha:  In nič drugega?

Policaj:  Da, tako se zgodi tudi s tvojim prijateljem
Kljukcem, če se ne poboljša.

Pavliha:  Saj nič hudega ni storil, vi ga pa hočete za¬
preti! — Poslušajte, gospod policaj, če že hočete Kljukca v
imenu postave zapreti, morate malo počakati.

Policaj:  Ali bo dolgo trajalo? Tako me nekam v grlu
praska.

Pavliha:  Če ste žejni, skočim po vode.

Policaj:  Star vojak ne prenese vode niti v škornju, kaj
šele v želodcu.

Pavliha:  Kaj pa, če bi vam prinesel steklenko slivovke?

Policaj:  Če bi to storil, bi pa bil moj najboljši prijatelj,
Slivovka je namreč moja najljubša pijača.

Pavliha:  Saj to vsak na prvi pogled vidi. No, če hočete,
počakajte! (Odhiti.)

Policaj:  Vidi ali ne vidi, prija mi, pa je. Ko bi bil le
že tu s svojo zelenko!

Pavliha  (se vrne z veliko steklenico):  Pa se napijte, go¬
spod policaj! (Mu izroči steklenico.)

Policaj:  Kdo bi si bil mislil, da je Pavliha tako po-
strežljiv! (Pije, da mu kar v grlu klokoče.)  Midva bova pa
res prijatelja!

Pavliha:  Le pijte, gospod policaj, le pijte!

Policaj:  Ej, prijateljček moj, kako si mi ustregel!

Pavliha:  Torej sem res vaš prijatelj?

578 X. Običaji, igre in predstave

Policaj:  Seveda. In ostaneš zmeraj moj prijatelj. Ampak
poslušaj, prijatelj, pomagati mi moraš, da primem tvojega pri¬
jatelja Kljukca.

Pavliha:  Hm, če bi to radi, potem bi se morali skriti.

Policaj:  Tako? Zakaj pa?

Pavliha:  Ko pride Kljukec domov, pogleda zmeraj naj¬
prej skozi okno ali skozi ključavnico. Če vas zagleda, jo takoj
spet pobriše.

Policaj  (je že pijan):  Ta-ta-ta-ko ? Za-a-a-akaj pa?

Pavliha:  I, sam se vam vendar ne bo metal v naročje!

Policaj:  Ka-ka-kaj na-naj torej s-s-s-sto-o-orim? (Seže po
steklenici, pa vidi, da je prazna.)  Vsaj ki-ki-kihniti m-m-m-mo-
ram! (Kihne.)

Pavliha:  Bog pomagaj. - Pridite z menoj, jaz vas skrijem.

Policaj:  No, p-p-pa po-o-o-ojva, p-p-prijateljček! (Odideta.)

5. prizor.

Policaj (L), Vrag (D).

Policaj  (čez hip nastopi sam, zavit je v belo rjuho):
Zda-zdaj pa p-p-po-po-o-oozor! Po-po s-s-slivovki s-se mi zme-
eraj j-j-je-jezik z-z-zaple-zapleta! N-e vi-vidim sicer n-n-n-nič,
n-nak, p-prav n-n-nič n-n-ne v-v-vidim, a-a-ampak do-do-dobro
s-s-slišim! Ko bo Kljukec vprašal: Pa-pa-pavliha, si do-do-doma?,
bom odgrnil rjuho, z-zgra-zgrabil pe-pe-pendrek i-i-in rekel: V
ime-e-e-enu po-po-postave... (Sliši se trikraten žvižg.)  Po-po-
pozor, to je znamenje, da pri-pri-prihaja!

Vrag  (se pojavi in zakliče):  Pavliha, si doma?

Policaj:  V ime-e-enu po-po-postave...

Vrag:  Tak pa pojdiva! (Odnese policaja.)

6. prizor.

Pavliha (D), Kljukec (L).

Pavliha  (nastopi in oponaša policaja):  V ime-e-enu po-
po-postave je v pe-pe-peklu! Pa srečno pot in veliko zabave!

Kljukec  (za odrom):  Pavliha, ali je zrak čist?

Pavliha:  Je že čist, že. Policaja ne bo več pdte, ker ga
je odnesel vrag.

X. Običaji, igre in predstave  579

Kljukec (nastopi):  Hvala Bogu!

Pavliha: Vrag se pa tudi vrne šele čez sto let!
Kljukec:  Če je pa taka, pa lahko zapojeva.
Pavliha:  Pa dajva, vsak malo.

Pavliha:




=1=

=t


Jaz bur-kež sem Pa - vli - ha, po - vsod me vse po-
Kljukec:


zna. In jaz sem sta - ri Klju-kec, vse ra - do me i-
Pavliha; Klju-

-t-



ma. Pri - šla sva da - nes ma - lo v vas, da
kec: Pavliha:

t

eJee i

mmi


«-


bi vam bil bolj kra-tek čas.

Kljukec:

Slo - vo zdaj zo-pet



*

3=^-

-T-

da - va vam, ker mo - ra - va dru - gam.
(Poklonita se.  — Zastor.)

Primer predloge za prosto (improvizirano) lutkovno igro:

PAVLIHA REŠITELJ

Pravljična igra v treh dejanjih.

Lutke: Pavliha — divji mož — vrag — vila — čarovnica
— zmaj — kača — kraljična Marjetica — kraljevič Rožencvet.
Potrebščine: Tenak korenček ali peteršiljeva korenina.

580  X. Običaji, igre in predstave

PRVO DEJANJE.

(Pri divjem možu.)

1. prizor:

najprej divji mož sam, potem vrag.

Divji mož se je postaral in bi se rad pomladil ter dobil
kraljično Marjetico za ženo. Marjetica ga namreč ni marala,
ker je ljubila kraljeviča Rožencveta. Zato jo je izročil divji
mož zmaju v varstvo, kraljeviča Rožencveta pa je spremenil
v kačo. Pokliče vraga. Vrag mu pove, da mora najti korčn-
lečen. Z njim se bo pomladil in bo tudi premagal zmaja ter
prišel do kraljične. Koren-lečen pa hrani čarovnica in dobi ga
samo čist in nedolžen fant. Kje ga dobiti? To bodi divjega
moža skrb, pravi vrag in izgine.

2. prizor:
divji mož, vila.

Vila se prikaže in zagrozi divjemu možu, naj se odpove
kraljični, sicer ga bo pogubila. Divji mož se ji posmehuje,
vila izgine.

3. prizor:

divji mož, Pavliha.

Pavliha pripoje. Divji mož ga ustavi in ga pregovori, naj
pojde zanj po koren-lečen, ki da ga hrani čarovnica. Obljubi
mu prstan: če ga zasuče na levo, ga tajna sila postavi takoj
na kraj, kamor si želi priti, če ga pa zavrti na desno, doseže
vse, kar hoče. Pavliha vpraša, zakaj potem sam ne poišče
korena. Divji mož pravi, da prstana sam ne more rabiti, ker
je že prestar. Pavliha pristane in vesel odide.

DRUGO DEJANJE.

(Pri čarovnici.)

Najprej čarovnica sama, nato Pavliha.

Čarovnica se hvali, da nihče ne ve za koren-lečen, ki da
ga ima skritega pod ruto na glavi. Pavliha je prisluškoval in
nato nastopi. Laska se čarovnici in jo pripravi do tega, da

X. Običaji, igre in predstave  581

sname ruto. Brž ji vzame koren-lečen (tenak korenček ali ko¬
renino peteršilja!)  in zbeži. Čarovnica prepozno spozna, da je
ob zaklad. Steče za Pavliho.

TRETJE DEJANJE.

(V gozdu.)

1. prizor:

najprej Pavliha, nato vila.

Pavliha priteče, pohvali se, da ga je prstan že daleč po¬
stavil in da ga čarovnica sploh ne more doiti. Prikaže se mu
vila. Pojasni mu, da bo služil grehu, če bo divjemu možu
izročil koren-lečen. Pove mu, kaj je divji mož zakrivil. Pavliha
se razhudi nad divjim možem. A kaj naj stori? Vila mu na¬
roči, naj počaka v gozdu in reši kraljično in kraljeviča. Nato
izgine. Pavliha se zboji in hoče zbežati.

2. prizor:

Pavliha, zmaj.

Pojavi se zmaj in hoče požreti Pavliho. Ta se umika, na¬
zadnje pa da zmaju povohati koren-lečen. Zmaj zbeži.

3. prizor:

Pavliha, kraljična Marjetica.

Kraljična prihiti, Pavliha jo je odrešil, zmaj je ob svojo
moč. Kraljična bi rada do svojega kraljeviča. Pavliha ji pove,
da ga je divji mož menda spremenil v kačo. Kraljična odide,
da ga poišče.

4. prizor:

Pavliha, kača.

Privali se kača, Pavliha se ji umika, nazadnje ji ponudi
koren. Kača ga popade in požre, nato se splazi stran. Pavliha
se je grozno prestrašil, nato se pa huduje, kaj bo zdaj brez
korena.

582 X. Običaji, igre in -predstave

5.  prizor:

Pavliha, kraljevič Rožencvet.

Kraljevič prihiti ves vesel, pravi, da je on bil kača in da
je zdaj odrešen. Pavlihi obljubi plačilo. Sprašuje po kraljični.
Pavliha mu pove, kaj se je zgodilo. Kraljevič presrečen odhiti
za kraljično in vabi Pavliho v grad.

6. prizor:

Pavliha, vila.

Vila se prikaže in pohvali Pavliho. Divjega moža da je
tačas že vrag odnesel v pekel in čarovni prstan Pavlihov je
izgubil moč. Naj ga obdrži za spomin. Pač pa ga čakata odre¬
šena kraljevič in kraljična v gradu, da ga kraljevsko poplačata.
Vila izgine. Pavliha se vesel odpravi v grad. Krivica je dobila
zasluženo kazen, pravica se je izkazala, dobro delo prejme

P lačil °' Konec,

*

Pojasnila.

Predloga je samo ogrodje. Od igralca zavisi, kako bo to
ogrodje obdal z lastnimi domislicami, vpletel vanj dovtipe in
šale, navezoval vmes stik z gledalci itd.

Zmaj je v skrajni sili lahko večji koren, kača pa debe¬
lejša vrv, ki smo ji en konec ovili s pisano krpo, da pred¬
stavlja glavo. Požiranje korena je kajpak za gledalce nevidno!
Kar je težko resnično prikazati, naj vselej Pavliha nazorno
opiše. Če bo spreten, nihče ne bo opazil »pomanjkljivosti«!

Zgornja predloga naj bo pobuda za lastno sestavljanje iger
v tem smislu. Več ali manj lahko v vsako znano pravljico vple¬
temo nujno potrebno vlogo šaljivca Pavlihe. On imej vedno
vse niti igre v rokah!

Senčne lutke.

Oder. — Senčni oder za domači krog je iz lepenke. Polo
lepenke razdeli kakor za oder z ročnimi lutkami na tri dele
(glej sliko l), od katerih bosta levi in desni del stranici, srednji
del pa pravi oder, v katerega bomo zarisali in iz njega nato

X. Običaji , igre in predstave  583

izrezali odrsko odprtino. Igralna polica je nepotrebna. Velikost
odrške odprtine obsegaj največ 60 cm v dolžino in 40 cm v
višino (razmerje dolžine in višine 3:2!).  Senčni oder na zunaj
ne potrebuje posebnih okraskov kakor oder za ročne lutke. Saj
zunanjosti v temi, v kateri se predstave vršijo, niti ne vidimo.

Sl. 1

Odrsko odprtino prelepimo v celoti z gladko, nepreganjeno
in nezmečkano polo prosojnega papirja, kakršnega uporabljajo
naše matere in sestre za prerisavanje ročnih del, pergamina ali
pa pergamenta. To bo zaslon.  Na tem prosojnem zaslonu
se bodo prikazovale slike. Papir prelepimo na notranji strani.
Ce ga poprej narahlo ovlažimo, bo pozneje lepo napet.

Na notranjo stran

deščico, kakor je raz¬
vidno s slike 2. Pritrdimo jo s sponko za vzorec, da se prosto
vrti. Pod odrsko odprtino in tik ob spodnjem robu pa pritrdimo
prav tenko letvico v vsej dolžini sprednjega dela, nanjo pa
pritrdimo nekoliko širši trak lepenke. Tako nastane ob spod¬
njem robu odrske odprtine nekakšen žleb. Obe te dve napravi,
zapirnici zgoraj in pravkar opisani žleb spodaj, bosta služili za
nameščanje scenerije  (gl. sl, 2).

Z nožičem nato zarežemo po črtah a-a in b-b (glej sliko l)
ter obe stranici zapognemo nekoliko naprej.

S tem je oder pripravljen in ga lahko postavimo na mizo.

Sl. J

Sl. 4

Scenerija. — Iz ne predebele, toda nikakor ne prosojne le¬
penke naredimo scenerijo. Scenerija je lahko dvojna. Ali jo
izrežemo iz enega kosa, ki ga nato vtaknemo v opisani žleb
in pritrdimo zgoraj z obema zapirnicama, ali pa jo sestavimo
iz različnih delov, ki jih vtikamo samo v imenovani žleb. Sliki
3 in 4 kažeta primere za oboje.

Lutke. — Ločiti nam je nepregibne in
pregibne lutke. Nepregibne lutke sicer lahko
primikamo drugo k drugi ali odmikamo dru¬
go od druge, ne morejo pa ne hoditi, ne
premikati nog, trupa, glave. Z njimi de¬
lamo prav za prav črno-bele slikanice, pri
katerih je svetloba poseben čar. Za po¬
vprečne namene domačega senčnega odra
povsem zadoščajo nepregibne lutke.

Nepregibne lutke izrežemo kakor sce¬
nerijo iz ne predebele lepenke. Po navadi se
izrezujejo obrisi posameznih oseb v profilu,
to je »od strani«, da je viden obris nosu,
brade itd. Slika 5 kaže, kako se da z okras¬
nimi vbodljaji z iglo poživiti sicer enolična
temna ploskev lutke. Kakšno daljšo potezo
izrežemo iz nje z ostrim nožičem.

Lutko pritrdimo na košček lesene le¬
tvice (slika 6). Za ta košček lesa držimo
lutke pri gri in jih premikamo tik ob za¬
slonu oziroma ob sceneriji sem in tja.

Zaradi nagle izmenjave lutk med igro
priporočamo praktične podstavke s slik 7 in 8.
Na košček lesene letvice pribij kos močnejše

si. 5

X. Običaji, igre in predstave  585

lepenke, ki naj sega do spodnjega roba odrske odprtine. Na
zgornji konec te lepenke nalepi trak iz močnejšega (na primer
risalnega) papirja in sicer tako,' da prilepiš oba konca traku
na zadnjo stran lepenke, medtem ko ostane na sprednji strani
nekakšen razporek, ki vanj lahko zatakneš lutko. Lutko izreži
s podaljškom (ročajem), kakor kaže slika 7, da v razporku trdno

&

Sl. 7

obtiči in ne zdrsne navzdol. Še preprostejši je košček lesa, ki nanj
prilepiš košček traku ali zavojnega papirja za oba konca in ročaj
lutke zatakneš za njim (glej sliko 8).

Če hočemo, da bo lutka izrazitejša, jo naredimo pregibno.
Slika 9 nam pokaže primer take lutke. Ena roka in ena noga
sta izrezani posebej in pritrjeni k trupu s
pomočjo vrvice, ki jo na vsaki strani za¬
vozlamo, ali s tenko cvetlično žico, ki jo
na vsaki strani spiralasto zavijemo. S slike
je razvidno, na katerih mestih noge ali roke
je treba pritrditi tenko žico, ki za njo vlečeš,
da se noga in roka premikata. Malo pre¬
misleka in poskušanja povesta pri vsaki lut¬
ki, kaj je treba izrezati posebej in kako je
treba pritrditi vodilne žice, da se bodo po¬
samezni deli v redu premikali. Takšne lutke
pritrdiš na lesene letvice kakor nepregibne
lutke in igraš z njimi kakor z onimi, le da
jih o potrebi primerno in zmerno  pregib-
lješ ter tako ustvarjaš na naslonu dojem ži¬
vih senc...

Veselja dom III

5

586 X. Običaji, igre in predstave

Luč. — Luč naj bo (kakor je razvidno s slike 10) pri¬
trjena nad lutkarjem, vendar tako, da lutkar sam ne meče
sence na zaslon. Zadošča tudi, če postavi lutkar navadno luč z
nočne omarice tik predse na mizo. Luč ne sme biti premočna,
5 do 10 wattna žarnica docela zadošča. Najlepše slike da petro¬
lejka, poseben čar daje utripajoča svetloba sveče.

Gledalci sedijo seveda na oni strani zaslona, tako so jim
lutkar, lutke, luč in vse druge priprave nevidne. Gledajo samo
slike, ki nastajajo na belem zaslonu. Ako zagrnemo luč z rde¬
čim, zelenim itd. svilenim papirjem, ustvarjamo posebna občutja
svetlobe in učinek slik še povečamo.

Igre. — Senčni oder dopušča dva načina »iger«. Prvi način
prav za prav ne obsega prave igre, ampak le predočuje (ilu¬
strira) zgodbo, ki jo kdo hkrati pripoveduje (ali bere).

Za ta najobičajnejši način sta torej potrebna dva sode¬
lavca: pripovedovalec in »igralec«. Včasih se združita oba v isti
osebi. Zgodbo je treba tako premisliti in pripraviti, da ostaja
vmes dovolj časa za morebitno izmenjavo pozorišč (scenerije)
in lutk, ne da bi se tok pripovedovanja pretrgal. V naslednjem
bomo podali primer take »predstave«, ki je torej resnično po¬
sebne vrste »slikanica«. — Za ta način zadoščajo nepregibne
lutke.

Za drugi način je treba spraviti zgodbo v dvogovore. Tudi
pri senčnem gledališču je koristno, če nastopata v vsakem pri-

X. Običaji, igre in predstave 587

zoru le po dve osebi in sicer druga proti drugi. Za ta način
so priporočljive pregibne lutke.

Kadar se pozorišča (scenerije) menjavajo, se luč zakrije, da
se iluzija ne pretrga.

Za senčno gledališče so najprimernejše čiste pravljične
in pa nabožne  snovi, ker edino one do kraja izčrpajo prav¬
ljični značaj svetlobe in sence na zaslonu. Burkaste igre v
načinu ročnih lutk so v senčnem gledališču nemogoče.

Zlasti v zimskih popoldnevih in večerih so senčne pred¬
stave prelepa družinska zabava. Prav posebno pa je treba pod¬
črtati, da vrši senčno gledališče lahko tudi dobršen del verske
vzgoje v družini, ker se zlasti skrivnosti raznih praznikov s
senčnimi predstavami najlepše ponazarjajo.

Primer senčne predstave z nepregibnimi lutkami ob zgolj
pripovedovanju:

PETER KLEPEC

Ljudska pripovedka. Zapisal Matevž Ravnikar-Poženčan.

Za senčno predstavo priredil Miklavž Kuret.

Lutke in sceno zasnoval in zrisal akad. slikar France Godec.

Lutke:  Peter Klepec — cesar -— turški velikan.

Pripravi si trojno scenerijo: 1. Pokrajino na paši.  Naš
slikar si je zamislil dvodelno scenerijo za to sliko. Sprednji črni
del, ki predstavlja travnik s čredo in tremi drevesi (hoja, breza,
grm), je izrezan iz lepenke; hoja, breza in grm so izrezani lahko
vsak zase in zataknjeni v pripravljene zareze. Zadnji prosojni
del je izrezan iz pergamenta (ali pergamina); naznačene bele lise,
ki predstavljajo oblake in megle, izrežeš kar iz ploskve, ki tvori
gorsko panoramo. Oba dela položi drugega na drugega in ju
pritrdi k zaslonu. — 2. Cesarsko sobano.  Tudi to scenerijo
si je zamislil slikar dvodelno. Sprednji del s stopnicami in ce¬
sarjem na prestolu ter s prvo vrsto slopov in stebrov izrežeš iz
lepenke, zadnji del z ostalimi vrstami slopov in stebrov pa iz
enega kosa pergamenta (ali pergamina). Oba dela položiš spet
drugega na drugega in pritisneš k zaslonu. — 3. Polje pred
mestom.  Obrise mesta izrežeš iz lepenke ali iz pergamenta

5 *

588 X Običaji, igre in predstave

(oziroma pergamina). Za to sliko zadošča samo ta scenski del,
ki ga pritrdiš k spodnjemu robu zaslona.

Kdor bi ne hotel delati dvojne scenerije (iz lepenke in iz
pergamenta ali pergamina), se lahko zadovolji samo s tistim
delom, ki ga je treba izrezati iz lepenke. Scena sicer ne bo tako
slikovita, .vendar bo skromnim zahtevam zadoščala. Načrte naj
vsakdo za svoj »oder« primerno preriše. Nikjer ni rečeno, da se
je predlog treba suženjsko držati. Ravno lastno ustvarjanje je
pri vsem tem delu največ vredno !

Lutke so objavljene v naravni velikosti. Lahko jih samo pre¬
neseš na lepenko in izrežeš. Vse so negibne, samo Turku smo
pustili pregibno eno roko in eno nogo. Na mestih, zaznamovanih
s križcem (X),  je treba lepenko na obeh delih predreti, potegniti
skozi obe luknji konček drete ali tenke žice in napraviti »pregib«
ali »sklep«, kakor smo ga opisali,zgoraj. Turek s pregibno roko
in nogo nam bo olajšal svoj stav pred spopadom in potem, ko
mora ležati na tleh. Pojasnila k podobam glej na strani 597.

Potek igre je v naslednjem natanko razložen. Med izmenja¬
vami naj bralec kar nadaljuje z branjem, tako da ni nikakih
vrzeli. Lutkar za »odrom« mora biti toliko spreten, da izvrši vse
spremembe pravočasno. — Lepše nego branje učinkuje prosta
pripoved, ki jo toplo priporočamo!

*

Bralec (začne) : Peter Klepec je bil doma v Gabru.

1. Zaslon se osvetli. Scenerija: pokrajina na paši. Peter
Klepec stoji sredi ovac. Razpostavljeni so grm, breza in hoja.

Bralec (nadaljuje): Ker je bil šibkega in slabotnega telesa,
so mu poredni tovariši pogostoma nagajali. To mu je delo zelo
težko in želel je, da bi bil močnejši od njih, in sicer tako močan,
da bi bil kos vsakemu.

Zaslon se stemni. Izmenjaj lutko Petra Klepca. Postavi lutko,
ki predstavlja klečečega Petra Klepca.

Bralec (je nadaljeval ob temnem zaslonu): Nekega dne, ko
je pasel ovce na zeleni grivi, povzdigne oči k nebu ter moli
in prosi Boga . . .

2. Zaslon se osvetli.

Bralec (nadaljuje): ... da bi mu dal moči zoper hudobne
tovariše. Še preden odmoli, sliši glas:  » Peter, moč ti je dana;
primi za grm in izderi ga!« Peter prime za grm in ga izdere
s korenino vred. In zopet se čuje glas: >Peter, primi za brezo

X. Običaji, igre in predstave  589

590 X. Običaji, igre in predstave

X. Običaji, igre in predstave  591

in izderi jo!« Peter, vesel, zgrabi za brezo
in breza gre iz tal kakor izpodgrizeno žito.
In tretjič se čuje glas:  » Peter, izderi hojo!«
Peter stori to in stara debela hoja leži pred
njim kakor slamnata bilka.

Zaslon se stemni. Izmenjaj spet Klep-
čevo lutko in jo nadomesti s tretjo, ki pred¬
stavlja Klepca, kako izteza roke. Odstrani
grm, brezo in hojo.

Bralec (je nadaljeval): Za pridobljeno
moč je bil Peter Bogu zelo hvaležen. Nje¬
govi tovariši, ki so ga poprej zaničevali, so
se ga odslej bali in mu niso več nagajali.

3. Zaslon se osvetli.

Bralec (nadaljuje): Zdaj bi se bil lahko
maščeval nad njimi, a ker je bil usmilje¬
nega srca, jim je odpustil vse razžalitve in
ni storil nikomur nič žalega.  — Peter je
doraščal in z njim je rasla tudi njegova moč.

Zaslon se stemni. — Odstrani vse lutke,
izmenjaj scenerijo: cesarska dvorana. Na¬
mesti lutko sedečega cesarja in Klepca pred
njim.

Bralec (kar nadaljuje): Prihajali so
hudi časi. Ošabni Turek je gnal svoje čete
nad kristjane. Cesar mu je šel naproti in
hi ga bil rad pregovoril ter odvrnil hudo
vojsko. Ali zaman. Ošabni Turek se ne vda
lepim besedam; vendar toliko odneha: ako
eesar noče velike vojne, naj bi se posa¬
mezno udarila dva, en Turek in en ce¬
sarski podložnik. Imel pa je turški sultan
grozovitega orjaka v vojski; na tega se je
zanašal.  — Po vseh svojih deželah pošilja
cesar pisma in išče človeka, ki bi se šel
merit s Turkom. Pride že večer pred dnem,
za boj napovedanim. Cesar je bil v veliki
zadregi.

4. Zaslon se osvetli.

Bralec (nadaljuje). Zamišljen sedi v
svoji sobi in ne ve, kako bi si pomagal.

K)

592 X. Običaji, igre  m predstave

Primi lutko Petra Klepca in jo počasi primikaj k cesarju.

Bralec (nadaljuje): Kar stopi v zlato sobo mladenič, ki je
bil borno oblečen. Nekako boječ se približa cesarju in mu reče:
» Dovolite, svetli cesar, da govorim z vami! Peter Klepec sem,
iz Gabra, in sem prišel semkaj, da se poskusim s turškim orja¬
kom; ako Bog da in sreča junaška, oprostim vas in svojo lepo
domovino .« Toda cesar se bridko zasmeje in zmaje z glavo, češ
tako mlad in tako šibak mladenič, kakor je bil Klepec na videz,
kako bi ta premagal orjaškega Turčina! Povprašuje ga dalje in
vrli junak mu dobro odgovarja. Peter mu tudi povč, da je močan
in kako je prejel svojo čudno moč. Cesar ga je bil vesel in ga
je povabil k večerji.

Zaslon se stemni. — Odstrani obe lutki in izmenjaj sce¬
nerijo: polje pred mestom. Pripravi na eni strani lutko Petra
Klepca, na drugi strani Turka. Ko se bo zaslon osvetlil, lutki
še ne bosta vidni.

Bralec (je nadaljeval): Pri večerji se cesarski služabniki po¬
smehujejo bornemu mladeniču in ne morejo verjeti, da bi bil
kaj junaški, a še manj, da bi šel nad turškega orjaka. Prineso mu
konjsko podkev in mu rečejo, naj jo zlomi, ako je res tako
močan, da si upa nad Turka. Klepec pa jim veli, naj prineso
sedem novih podkev, in ko jih prime, zdrobi vse v eni roki kakor
kos kruha.  — Ko so zjutraj v turškem taboru zvedeli, da je
cesar dobil bojevalca, gre turški borilec brž svojemu nasprotniku
naproti.

Zaslon se osvetli. — Klepec in Turek se počasi primikata
drug proti drugemu.

Bralec (nadaljuje): Snideta se na planjavi blizu turškega
tabora. Ko Turek ugleda mladega Klepca, se mu zaničljivo za¬
smeje. >Dobro jutro, oče!* mu pravi Klepec ter mu ponudi
desnico. Turek seže Klepcu rahlo v roko. Klepec prime za Tur¬
kovo desnico  —

Zaslon se stemni. — Brž primi Turkovo lutko in jo položi
v žleb, da bo videti, kakor da leži na tleh.

Bralec (nadaljuje): — in mu jo odtrga. Turek zatuli in udari
po Klepcu z drugo roko. Toda urni Klepec se mu umakne iu
poči prvi Turka. Turek se zvrne  —-

6. Zaslon se osvetli.

Bralec (nadaljuje): — pa ne vstane več. Sultan, videč, da
je zmagan, ukaže vojakom, naj potolčejo Klepca.

594

X. Običaji, igre in predstave

596 X. Običaji, igre in predstave

13. Zaslon se
stemni'. — Brž za¬
menjaj Klepčevo
lutko z lutko št. 6
(str. 593), ki kaže
Klepca zmagovite¬
ga. Turek naj kar
ostane na tleh.

Bralec (nada¬
ljuje) : A Klepec
izdere prvo bliž¬
nje drevo pa ople¬
ta in treska z njim
po Turkih ter jih
pometa kot smeti
po planjavi.

7. Zaslon se
osvetli.

Bralec (nada-
juje): Pobil je vse,
kar mu jih ni
zbežalo.  •— Tako
je mogočni Kle¬
pec naklepal Tur¬
ke na tešče zju¬
traj zarana. In
T urki od tistega
časa niso več pri¬
šli na slovensko
zemljo.

S tem je pa
predstava konča¬
na. Zaslon se
stemni.

X. Običaji, igre in predstave  597

POJASNILA
K PODOBAM:

1 (str. 589):
Scena za prvo,
drugo in tretjo
sliko (>na paši*).

— 2  (str. 590):

Scena za četrto
sliko (»v cesar¬
skem gradu«).  —
3 (str. 591): Edini
kulisni del za peto
sliko (  »pred cesar¬
skim mestom*). -
A, 5, 6 (str. 593):
Klepec v prvi (A),
drugi (5) in tretji
(6) sliki.  — 7,8
(str. 59A): Lutki

za četrto sliko
(cesar, Klepec).  —
9, 10 (str. 595):
Klepec v peti (9)
in v šesti (10) sli¬
ki.  •— 11 (stran
596): Lutka tur¬
škega velikana.  —
12 (stran 597):
Turški velikan  —
načrt za izdelavo.

— 13, 1A (stran

598): Dve drugi

možnosti za sceno
četrte slike (»v ce¬
sarskem gradu*);
druga (1A) je
skrajno preprosta,
obe pa sta enojni.

12

598 X. Običaji, igre in predstave

X. Običaji, igre in predstave  599

Primer senčne predstave s pregibnimi lutkami ob odrskem
dvogovoru:

TRDOGLAV IN MARJETICA

Senčna igra v 5 slikah. Po narodni pesmi napisal Miklavž Kuret.
Lutke in sceno zasnoval in zrisal akad. slikar France Godec.
Lutke:  Boter  — botrica  — Trdoglav  — Marjetica kot dete ■—
Marjetica kot deklica  — grofič  — menih.

Tudi za to predstavo je potrebna trojna scenerija: 1. Na
križpotu pred gostilno.  Slikar si jo je zamislil brez težav
za izrezovalca. Tvori jo en sam del iz lepenke. — 2. Pred Pu¬
stim gradom.  Tu se slikar ni mogel izogniti dvodelni sceneriji:
prednji del iz lepenke predstavlja tratino in tisti del Pustega
gradu, kjer se v lini prikazuje Marjetica in od koder se spusti
Marjetica na tla. Za obsežnost Pustega gradu pa je važen tudi
zadnji, prosojni del, ki ga izrežeš iz pergamenta ali pergamina.
Oba dela položiš drugega na drugega in pritrdiš na zaslon. ■—
3. Na grofičevem gradu.  Tudi to scenerijo si je zamislil
slikar iz dveh delov, vendar zadnji, prosojni del z delom gradu
ni neobhodno potreben. Zadošča tudi sam sprednji del z obema
slopoma, osrednjim stebrom in ograjo.

Lutke so pripravljene tako, da jih je mogoče pregibati. Pre-
gibnost sicer ni popolna, vendar skromnim zahtevam zadošča.
Risbe, ki kažejo, kateri deli sestavljajo posamezne lutke, so ob¬
javljene v naravni velikosti in jih je treba kar prenesti na lepenko
ter izrezati. Opozarjamo, da je treba posebej narisati gibljive roke
oziroma noge, jih izrezati ter potem na že znani način gibljivo
pritrditi na trup. Pri lutkah ne pozabimo na spodnji ročaj. Lg
nekatere lutke ga nimajo: Trdoglav frči rajši po zraku (obesimo
ga na nit) in tudi Marjetica naj bo pripravljena v dveh primerkih;
eden brez ročaja bo služil v četrti sliki, drugi z ročajem pa
pozneje.

Poleg lutk, ki smo jih že priredili za uporabo, jih objavljamo
še nekaj v pomanjšanem merilu in kot zgolj sence. Slikar je v
njih pokazal, koliko je možnosti za zasnutke. Ob njih bo po¬
skušal ta ali oni ustvarjati kaj samostojnega! — Pojasnila k
posameznim podobam glej na strani 612!

Igrica je pisana tako, da nastopata po možnosti vedno le po
dve lutki. Daši stoji vsaka na svojem stojalcu, se more en lutkar

600  X. Običaji, igre in predstave

X, Običaji, igre in predstave  601

602 X. Običaji, igre in predstave

X. Običaji, igre in predstave  603

redoma ukvarjati le s po eno lutko. Želeti je zatorej, da sta za
»odrom« po dva lutkarja, moški in ženska, ki tudi govorita vsak
določeno vlogo (moški vse moške, ženska vse ženske vloge).
Kdor igra (to je: premika lutke), naj tudi govori!

Prva slika.

(Na križpotu pred gostilno.)

Boter in botrica; botrica drži dete v naročju. Prihajata od desne
in se v sredini zaslona ustavita.

604 X. Običaji, igre in predstave

Botrica:

Le brž domu, le brž domu,
da dolgčas materi ne bo.

Bo čakala, bo jokala,
če skor’ ne bodeva doma.

Boter:

Ej, kaj ti pravim, botrica:
bo mati že počakala!

Še dete se umirilo je,
čeprav pri krstu vpilo je.

Botrica:

Oj dete, dete majceno,
bilč si pravkar krščeno.
Poprej bila si ajdinja,
zdaj mala si Marjetica.

Boter:

Lepo ime Marjetica,
kot ti si lepa, botrica!

Sva se za botrstvo sešla —
poveseliva se sama!

Botrica:

Oj, boter zapeljivi ti,
ne veš, da se domov mudi,
da starši komaj čakajo
to dete svoje krščeno?

Boter:

Doma botrinja se ravna ■—
prezgodaj bi lahko prišla.
Pustiva, da bo vse nared!
Bog ve, kdaj se dobiva spet.
Glej, v vratih že stoji krčmar!

Botrica:

Otroka, ti ni prav nič mar?

Boter:

Pod lipo sem na klop ga daj!
(Oglase se orglice s poskoč¬
no polko.)

Čuj, v hiši vabijo na raj!

Saj vidiš, da prav pridno spi,
lahko si čisto brez skrbi!

Botrica:

Ej, botrček, kako to znaš!
Kako lahkd me pretentaš!

Boter:

Le nuj, le nuj, oj botrica,
saj všeč ti je rozoljica,
saj rajati prav dobro znam!
Nikogar ni! Kaj te bo sram!

Botrica:

Samo pol urice, da veš!
Muditi dalje me ne smeš.
Otrok sicer se prebudi
in bo doma preveč skrbi!

Boter:

Seveda, lepa botrica!

Le dušo si preveževa,
vsak kupico pokusiva
in vkup en raj zarajava.
(Botrica odlaga otroka na
klop, boter stopi proti krč¬
mi.)  [klet

Krčmar, le s poličem brž v
in, godec, le zapiskaj spet —-
sva boter in pa botrica,
vesela rada bi bila!

(Zaslon se stemni, preden
se botra utegne obrniti in
slediti botru.)

X. Običaji, igre in predstave  605

X

£

X. Običaji , igre in predstave  607

Druga slika.

(Isto prizorišče kot v prvi sliki.)

Na klopi pod lipo leži dete; iz gostilne orglice; Trdoglav pritaca
od desne. Orglice so utihnile.

Trdoglav:

Kar na križpotu kdaj leži,
to vselej Trdoglav dobi,
če ni bilo pokrižano
in v božje varstvo stavljeno.

(Se skloni nad dete.)

Ej, dete, detece mlado,
pri svetem krstu krščeno,
ej, deklica Marjetica,

ti moja boš nevestica!
Odnesem te v svoj Pusti grad,
tam zrasteš in boš moj zaklad,
najlepši, kar jih svet pozna,
najzalši, kar jih svet ima.
Zahvaljeni, oj botri vi,
mladi in pa nespametni!
(Popade dete in zleti z njim
v zrak.)

(Zaslon se stemni.)

Tretja slika.

(Pred Trdoglavovim Pustim gradom.)
Grofic pride od desne in se ustavi pod gradom.

Grofič:

Saj nisem prvič šel na lov —
ne vem, kam sem danes zašel!
Kako je čuden tale grad,
ko nima oken, nima vrat,
le eno samo linico.

V njej gledam lepo deklico,
rumene češe si lase,
iz njih žlahtni kamenci lete.
Neznan je meni čudni grad,
kdo je dekle, bi zvedel rad.
Kaj delaš, lepa deklica,
tam gori v linah zgoranjih?

Marjetica:

Sem deklica ubožica,
nekoč s križpota ukradena.

Grofič:

Neznan je meni tale grad
in zate slišim prvikrat.

Ko ti bila bi krščena,
gotovo moja bi bila!

Marjetica:

O, saj sem, saj sem krščena,
ime mi je Marjetica.

Po krstu botri pit so šli,
mene pa nič pokrižali,
na križpot položili me
in tamkaj pozabili me.

Prišel je divji Trdoglav,
nevesto me s seboj jemal,
me nesel v tale Pusti grad,
da sem le-tu že sedem let,
oj sedem let, osmega pol.

608 X. Običaji, igre in predstave

Grofič:

Oj revica Marjetica,
ti moja boš nevestica!

Če rešim te — bi šla z mend?

Marjetica:

Ti rešil bi me prav lahko.

Le pridi danes osmi dan,
ko Trdoglav ne bo doma,
ker pojde tja na Ogrsko,
da dušico si ulovil bo.

Prinesi s sabo žegne tri:
tri kaplje žegnane vode,
tri zrna žegnane soli
in svečico Marijino.

Grofič:

Marjetica, Marjetica,
ti moja boš nevestica!

Prišel bom danes osmi dan,
z menoj boš šla v moj rodni
grad!

(Zaslon se stemni.)

Četrta slika.

(Isto prizorišče kot v tretji sliki.)

Grofič  (nastopi kakor v
prejšnji sliki):

Marjetica, nevestica,
ali je Trdoglav doma?

Marjetica:

Ej, ni ga, ni ga, grčfič mlad,
le pridi, pridi sem pod grad!

Grofič:

Prinesel sem ti žegne tri:
tri kaplje žegnane vode,
tri zrna žegnane soli
in svečico Marijino.

Marjetica:

Do lin jih vrzi zgoranjih,
da trdno k sebi stisnem jih.

Grofič  (zažene zavojček
kvišku):

Oj, kaj bo zdaj, Marjetica,
kako do mene boš prišla?

Marjetica:

Verigo vrgla bom pred grad,
^spustila bodem se po nji.
(Spusti verigo skozi lino,
da prosto zaniha.)

Grofič:

Veriga zlata se mi zdi,
tako se bliska in zvenčf!

Le brž, le brž, Marjetica,
da bodeva čimprej domd.
(Marjetica se spusti na tla.)

Oj ljubica Marjetica,
zdaj moja si nevestica!

Marjetica:

Oj grofič mladi, ženin moj,
le Trdoglava zdaj se boj:
veriga zazvenčala je,
do njega glas poslala je.
Togoten bo ko piš zdivjal
in bo za nama privihral.

X. Običaji, igre in predstave  609

Grofic:

Pod hrastom čaka moj konjič, Nikomur jaz te več ne dam,

bo zdirjal ko v viharju ptič. še Bog, da vidim te, imam!

Peta slika.

(Na grofičevem gradu.)

1. prizor: Trdoglav in grofič.

Trdoglav  (prileti od leve):
Marjetica, Marjetica,
zakaj od mene si ušla?

Prav nič ti sile ni bilo,
daj, vrni zopet se domov!

Grofič  (nastopi od desne):
Nemara si sam Trdoglav?

Ne boš Marjetice jemal!
Marjetice imel ne boš,
bo moja žena, jaz njen mož!

Trdoglav:

Saj rad ti dam, kar mi veliš,
če le Marjetico spustiš!

Grofič:

Rad zlate bi skodelice,
skodelice in žličice,
oj žličice in vilice,
vse iz rumenega zlata.

Če  to mi daš, pa naj velja.

Trdoglav:

Vse Trdoglav ti rad stori,
da le Marjetico dobi.

(Zleti in izgine ter se vrne
z zavojem.)

Grofič:

To bo premalo, Trdoglav.
Boš še kaj drugega pridal.

Trdoglav:

Saj rad ti dam, kar mi veliš,
če le Marjetico spustiš!

Grofič:

Prinesi zlato kokljico,
pod kokljo zlata piščeta.

Trdoglav:

Vse Trdoglav ti rad stori,
da le Marjetico dobi.

(Spet zleti, izgine in se vr¬
ne s kurnikom.)

Grofič:

To bo premalo, Trdoglav.

Boš še kaj drugega pridal.

Trdoglav:

Saj rad ti dam, kar mi veliš,
če le Marjetico spustiš!

Grofič:

Kepo prinesi mi zlatu,
kolikor takle grad velja.

610 X. Običaji, igre in predstave
Trdoglav:

Vse Trdoglav ti rad stori,
da le Marjetico dobi.

(Spet zleti, izgine in se vr¬
ne s kepo.)

Daj, grofič, mi Marjetico,
zdaj je po tvojem vse bilo.

Grofič:

Še ti ne dam Marjetice,
če ne prebredeš križne vode.

Trdoglav  (zacepeta):

Marjetica, z menoj domov,
saj ti ne bo nič več hudo!

Grofič:

Pridi, menih, s križno vodo
in oblij hudobo z njo!

2. prizor: Trdoglav, grofič, menih.

Menih  (nastopi, v roki
ima kropilo in kropi):

Bčži, hudoba, proč od mene,
križna voda naj te prežene!

Trdoglav:

Križna voda — te ne vzdržim!
Kam naj se skrijem, kam zbežim?

Menih:

Izgini, hudoba, čez tri vode,
izgini mi čez sedem gora,
izgini čez devet dežela,
naj te ne bo nikoli nazaj
ne zdaj in ne na vekomaj!

Trdoglav (zatuli, izgine).

3. prizor: grofič, menih, Marjetica.

Grofič:

Zbežal je kruti Trdoglav —
le pridi zdaj, Marjetica,
do zdaj moja nevestica,
a posihmal žena moja.

Marjetica  (nastopi od le¬
ve; menih je zdaj v sredi
med obema):

Zahvaljen bodi, grofič mlad,
da rešil si me na svoj grad.

Menih:

Zahvaljena še božja moč,
naj bode vselej nam v pomoč.

Grofič:

Da, hvala naj Bogu velja,
ki meni tebe v zakon da.
Zdaj pridi, pridi, sveti mož,
za vselej naju zvezal boš.
Zaslon se stemni.

Konec.

X. Običaji, igre in predstave  611

612 X. Običaji, igre in predstave

POJASNILA K PODOBAM

1 (str. 600): Scena za prvo in drugo sliko (»na križpotu pred
gostilno«).  — 2 (str. 601): Scena za tretjo in četrto sliko (»pred
Trdoglavovim Pustim gradom«),  — 3 (str. 602): Scena za peto
sliko (»na grofičevem gradu«).  — 4, 5, 6, 1, 8, 9 (str. 603):
Lutke za igro (v pomanjšanem merilu), in sicer boter (4), botrica
(5), menih (6), grofič (7), Marjetica (8), Trdoglav (9).  — 10, 11,
12 (str. 605): Način izdelave za lutke botra (10), botrice (11),
Trdoglava (12), v .naravni velikosti.  — 13, 14, 15 (str. 606):
Način izdelave za lutke grofiča (13), Marjetice (14), meniha (15).
— 16 (str. 611): Nekaj drugih osnutkov za lutke obeh iger (1
Marjetica, 2 turški velikan, 3 menih, 4—6 grofič,  7 —8 Marjetica,
9 Trdoglav, 10 cesar na prestolu, 11 grofič).

Kino.

Ne mislimo pisati o pravem kinu, ki ni tako poceni stvar
in si ga lahko privošči doma komaj vsaka stota družina ali pa
še tista ne. Pač pa bomo opisali preprost »kino«, ki ga zmore
vsaka družina.

Senčni kino

Prvi je v neposredni
zvezi s senčnim gledali¬
ščem, samo da v njem ne
nastopajo lutke, ampak ži¬
vi ljudje. V sobi ali poleti
zvečer na prostem napni¬
mo vrv in pritrdimo nanjo
rjuho. Na mizo postavimo
luč, vmes pa se spravijo
igralci. Z raznimi pravimi
ali samo iz lepenke izre¬
zanimi rekviziti se dado
uprizoriti neverjetni prizori. Zlasti priljubljen je, na primer, pri¬
zor pri zobozdravniku. Zobozdravnik izvleče iz pacijentovih ust
neverjetne reči. Tudi trebušna operacija je lahko na moč za¬
bavna.

X. Običaji, igre in predstave  613

V tej obliki se da pripraviti tudi zanimiva družabna igra.
Gledalci ugibajo, kdo je za rjuho. Z različnimi pokrivali, tudi z
različnimi, iz lepenke izrezanimi dodatki si lahko vsak svojo
senco »maskira«.

Krožni kino.

Krožni kino zahteva že nekaj priprav in spretnosti. Gotovo
imate doma kakšno staro pločevinasto škatlo. Če moreš in hočeš
žrtvovati njen pokrov  za krožni kino, je stvar preprosta. Pre¬

skrbi si kos lepenke, ki naj bo tako dolg kakor je obseg pokrova.
v  zgornji dve tretjini lepenke naredi po vsej dolžini tesno dru¬
gega ob drugem ozke, podolgovati ureze. Ko je to narejeno, zlepi
°ba konca lepenke, da nastane obod, ki se bo točno prilegal
notranjščini pokrova. Točno v sredino zunanje strani pokrova

614 X. Običaji, igre in predstave

pritrdi polovico tulca za sukanec. V ta namen prebij pločevino
na dveh mestih, zavrtaj v tulec v isti razdalji dve luknji in nato

potisni dva drobna vijaka
skozi. V odprtino tulca potis¬
neš paličico, ki jo na spod¬
njem koncu postaviš v cel
tulec. Pokrov naj se na pa¬
lici prosto vrti.

Sedaj sledi izdelava fil¬
ma. Film naj meri v višino
eno tretjino višine oboda iz
lepenke, po dolžini pa naj
ustreza obsegu oboda. Spod¬
nja slika kaže primer »fil¬
ma«. Glavna stvar je, da na¬
rišeš posamezne gibe  v nji¬
hovih sestavnih delih.  Če
film vložiš v obod in nato
vse skupaj zavrtiš, se posa¬
mezne slike filma strnejo v
eno samo sliko, ki se pre¬
mika, ako so bili gibi na
filmu pravilno razčlenjeni!



XI.

VOŠČILA

V naslednjem podajamo le majhen izbor voščil za družine,
kjer si ne morejo omisliti ali preskrbeti katere izmed ooščilnih
knjig, ki jih imamo Slovenci.

Edina knjižica, ki se trenutno dobi na knjižnem trgu, je
zbirka Cvetka Golarja:  Voščila dragim srcem. (Ljubljana 1942.)

Po knjižnicah ali pri znancih pa bodo dostopne naslednje
(na knjižnem trgu razprodane) zbirke:

Stegnar:  Čestitke mladine. (Maribor 1920.)

S. K.: Voščilna knjižica. (Ljubljana 1922.)

M. Groši jeva:  Mladi rod za god. (Ljubljana 1928.)

Materi za god.

1 .

Najlepša pesem ptičice, Saj za tvoj (vaš) god, o mamica,

najslajše strune glas bi voščil rad lepd!

ti (vam) ne pove, ne dopove,; Ker ni besed, naj govori
kar čutim v srcu jaz. iskren poljub samo!

2 .

Kaj želim naj mamici,
ko svoj ljubi god slavi?

Polno sonca, zdravja cvet
in veliko srečnih let!

Očetu za god.

1 .

Ti (vi) nad nami, Bog nad
tabo (vami),
očka naš premili,
naj podpira te (vas), tolaži
On v skrbeh in sili!

2 .

Ljubi očka, za tvoj (vaš) god
naj usliši me Gospod:
sreče ti (vam) na svetu daj,
in po smrti sveti raj!

Naj povem, predragi očka,
za današnji god,
da hvaležno mislim nate
(da na vas hvaležno mislim)
zmeraj in povsod.

Stari materi za god.

1 .

Ko svoj god vezuješ spet,
ljuba stara mama,
jaz želim ti od srca,

Kar želiš si sama.

Veselja dom III

2 .

Ljuba naša stara mati,
kaj za god ti (vam) hočem dati,
ko otrok sem majhen sam?
Srce svoje v dar ti (vam) dam!

6

618 XI. Voščila

Staremu

1 .

Stari očka ljubi moj,
to želim za god ti tvoj:
da bi bil še dolgo zdrav,
brez skrbi in brez težav!

očetu za god.

2 .

Ljubi stari oče ti (vi),
kar si ti (vam) srce želi,
to želim ti (vam) od srca,
ljubi Bog pa naj ti (vam) da!

Teti za god.

1 .

Naj po smrti sprejme
te (vas) v svoj sveti raj.
To želim iskreno,
ljubi Bog ti (vam) daj!

2 .

Preprosto vezilo,
o tetka, imam:
za tvojo rešitev
svoj srček ti dam!

Stricu za god.

1 .

Strička rad imam. Bog jo rad ima,

Kaj za god mu dam? varoval te bode

Dam molitev svojo — vsakršnega zla!

2 .

Le goduj, predragi striček,
mi vesel in zdrav!

Naj bo zdravje, dobra volja
s tabo posihmal!

Tetka moja mila,
danes je tvoj (vaš) god.
Naj ti (vam) rožic siplje
ljubi Bog na pot.

Razna voščila.

1 .

En poljub na vsako stran
sprejmi za godovni dan,
srček moj ti pa želi
dosti še godovnih dni!

2 .

Veseli vaš god vezujemo
in vašega patrona.

Naj vas pripelje varno nekoč
do nebeškega trona!

XI. Voščila  619

3 .

Voščiti ne znam,
le šopek podam.
Naj šopek pove,
kar čuti srce.

4 .

Naj svetlo sonce, cvetja kras
do konca bo s teboj.

Naj Bog te čuva — za tvoj god
želi ti srček moj!

5 .

Veselja dan praznuješ
(Veselja dan slavite),
dan svojega godu.

Rad bi ti (vam) dal vezilo —
premajhen (premajhna) sem za to.
Naj bodo ti (vam) vezilo
prisrčne vse želje,
ki zate jih občuti
(ki jih za vas občuti)
to majceno srce!

6.

Patrono vašo vsi častimo,
vaš god veseli z njo slavimo.
Naj božji blagoslov izprosi
in cvetja vam na pot natrosi!

7 .

Naj živi naš godovnjak!
to želi med nami vsak.

Smo se v krog zdaj ustopili
vsi s prisrčnimi voščili!

8 .

Živela godovnjakinja —
želi zdaj zbrana družba vsa.
Še mnogo let živeti
ji Bog daj na tem sveti!

9 .

Za mnoge dobrote storjene,
ki bil sem doslej jih deležen,
poslušaj čestitke iskrene,
izrekam jih danes hvaležen:
z a god naj bi večno plačilo
ti milo nebo podelilo!

10 .

Kratko moje je voščilo,
samo, da bi se spolnilo:
Brez težave, brez trpljenja
dnevi vašega (tvojega)
življenja

naj potekajo lepo —
tudi zame sreča bo!

6 *

620  XI. Voščila

11 .

Čeravno deklica sem mala,
voščilce majhno pa bom znala:
Naj čuva Bog te, atek (stri¬
ček, dedek) moj,
in sreča hodi naj s teboj!

Čustev danes mi z izrazi
razodeti moči ni,
rad pa spričal bi z dokazi,
da srce za vas gori.

Vaše zdaj skrbi dobrotne
komaj prav ceniti vem,

Ljubi mi roditelji,
skrbni ste voditelji,
angeli v življenju blagi,
moji zvesti in predragi!

Kaj v zahvalo naj vam dam?
Dolg kako naj poravnam

12 .

Kar dobrega poznam in vem,
slovesno danes vam povem:
Bog mili naj ohrani vas
in blagoslovi vsaki čas!

13 .

zmožnosti imam slabotne,
kar pa čutim, to povem:

Bog nebeški naj imetje
vam naklada polnih rok;
venča naj pomladno cvetje
vašega življenja tok!

14 .

za dobrote mi storjene,
z dnevom vsakim podeljene?
Bog naj srečo vam deli,
v raj vam svet naj spremeni!
Brani milo zla vas vsega,
milost daj, ki svet presega!

15 .

Vse, kar le vaše srce poželi,
to naj preljubi vam Bog
podeli!

Svojo dobroto mi še ohranite,
hvalo vam vedel vse žive bom
dni!

(Voščila št. 9—15 v zadnjem odstavku so vzeta iz Stegnai-
jevih  »Čestitk mladine«..)

XII.

SAMOTARSKE IGRE

1. Skakalnice in premikalnice.

Kozel.

To igro poznajo pastirji in ima menda različna imena. Za
samotnega pastirja ima dragoceno lastnost: igra jo en sam člo¬
vek. Če jih je kaj več, so kajpak gledalci in pomagači.

S palico zavrtaš v tla
45 lukenj ali jamic, in
sicer tako, da jih po 9
tvori eno skupino in da 5
takih skupin tvori križ, kj
spominja na igralno plo¬
skev »volka«.

V vsako jamico ali
luknjo, ki jih na naši
risbi označujejo mali kro¬
gi, položiš po en bel ka¬
menček. Nato začneš igro
tako, da vzameš iz katere
koli luknje en kamenček.

Tako postane ena luknja
prazna in prosta. Zdaj pa skočiš z drugim kamenčkom v to
luknjo. Smeš pa skakati le preko kakega drugega kamenčka, ki
je še v luknji. Skočiš lahko naravnost ali pa poševno (v diago¬
nali), kakor kažejo črte, ki vežejo v zgornji risbi posamezne
luknje med seboj. Na paši seveda teh črt ni! Kamenček, ki si
ga preskočil, vzameš iz njegove luknje in ga položiš ob stran.
Tako sta prosti in prazni dve luknji. S preskakovanjem in je¬
manjem kamenčkov iz lukenj tako dolgo nadaljuješ, da pre¬
ostane en sam kamenček. V tem grmu pa tiči zajec! To je
treba znati! Zgodi se namreč, da ti ostanejo trije, štirje ka¬
menčki v svojih luknjah, a jih ne moreš preskočiti, ker so pre¬
daleč vsaksebi. Naloga postane še težja, če si vnaprej določiš

624 XII.  Samotarske igre

tisti kamenček, ki naj ostane zadnji. Človek ne bi verjel, kako
zanimiva je ta igra. Poštena igralska strast se te poloti ob njej,
da ne moreš odnehati.

Kozla pa lahko prenesemo tudi na dom. Seveda: preskrbeti
si 45 ploščic, ni ravno lahka stvar; s kamenčki ni nič, s fižoli
še manj. Zato svetujemo sledeče: Dobodi si kak poldrug centi¬
meter debelo deščico v obliki kvadrata s stranico 20 cm. Nanjo
nariši križ, kakor ga kaže zgornja risba. Posamezne luknje naj
bodo 18 mm vsaksebi, vsaka luknja pa naj ima kakih 6 do 7 mm
v premeru. Luknje izvrtaj s svedrom. Ko se ti sveder na eni
strani pokaže iz deske, ga izderi in ga zavrtaj še z one strani.
Ko so luknje lepo čedno izvrtane in očiščene, pribij na deščico
kos lepenke, ki naj bo za spoznanje manjša kakor je deščica
sama. Lepenka bo tvorila spodnjo stran »igralne ploskve«. Zdaj
si pa nareži 45 lesenih klinčkov v dolžini po 3.5 cm. Ti klinčki
ti bodo nadomeščali kamenčke; vtikal jih boš brez skrbi v
luknje, ne bo se ti treba bati, da bi se kaj zmedlo. Klinčki
naj ne bodo več kot 5 mm debeli, saj jim lepenka spodaj brani,
da ne morejo pasti skozi, če ravno hočeš desko kam premakniti.

Ko zasadiš vseh 45 klinčkov v luknje in odstraniš enega,
lahko začneš. Toda ne pozabi: preskakovati smeš samo po en
klinček hkrati v kateri koli smeri in na koncu mora ostati
en sam klinček na igralni ploskvi!

Petnajsternik.

Ta duhovita samotarska igra je pri nas skoraj neznana,
medtem ko so jo poznali drugod po svetu kot vsakdanjo za¬
bavo zlasti proti koncu prejšnjega stoletja, ko je bila prav taka
moda kot so dandanes križanke. Danes je po krivici pozabljena.
Angleži jo imenujejo »Boss-Puzzle«, Francozi »Jeu du taquin«,
Nemci »Fiinfzehnerspiel«. Nastala je 1. 1878. v Ameriki.

Petnajsternik je kvadratasta škatlica, v kateri je 15 kock.
ki so označene s tekočimi številkami od 1 do 15. Mesto za
16. kocko je prazno. Kocke je treba premešati in jih razpostaviti
v zmešanem vrstnem redu, nato pa jih je treba spraviti v pra¬
vilni vrstni red, in sicer tako, da premaknemo po eno kocko
na vsakokratno prazno mesto ter da izvršimo nalogo v čim
manjšem številu potez. Preskakovanje ni dovoljeno, tudi ne po¬
mikanje v diagonali. Še manj smeš jemati posamezne številke
z njihovih mest in jih prestavljati, kakor bi se ti zdelo.

XII.  Samotarske igre  625

Tak »petnajsternik« si narediš kratko in malo sam. Kvadrat
z včrtanimi polji narišeš na papir, 15 kvadratov s številkami
od 1 do 15 pa si izrežeš iz lepenke. Kvadratke zmešaš, jih
poljubno razpostaviš po narisanem kvadratu in začneš premi¬
kati, dokler ne dobiš razpostave po sliki 1.

Zgodilo se ti bo, da boš številke 1—12 po večjem ali manj¬
šem trudu lepo uvrstil v njihov pravi vrstni red. Samo 13, 14
in 15 se ne bodo dale urediti.

Sl. 1 Sl. 2

To naj te ne vznemirja. So primeri, ko se te tri številke
sploh ne dado uvrstiti v pravi vrstni red. To bi se dalo le takrat,
če bi hoteli uvrščati vse skupaj tako, da bi ostalo prvo polje
prazno, ne pa zadnje. Torej tako, kakor kaže slika 2.

Ako pa naj ostane zadnje  polje prazno, se dado zadnje
tri številke v takih primerih le tedaj uvrstiti v pravi vrstni red,
če jih razpostaviš ob začetku igre takole:

ali 15 — 13 — 14, ali pa 14 — 15—13.

Ham-Ham.

Zanimiva premikalnica je »Ham-Ham«. Slika ti kaže osnov¬
no ploskev dveh inačic — eno s številkami, drugo s črkami. —
Osnovno ploskev si v povečanem merilu preriši na belo lepenko
in si jo izreži.

K igri spada 12 ploščic iz lepenke, ki nanje napišeš iste
številke (oziroma črke), kot so napisane na osnovni ploskvi, in
sicer: črke A, B, C, D, E, F, G, H, I ter tri pomišljaje (—);
oziroma številke od 1 do 9 in tri ničle. Položi ploščice s po-

626 XII. Samotarske igre

mišljajem (oziroma z ničlo) na ustrezajoča polja na osnovni
ploskvi, ostale pa razpostavi poljubno.

Naloga se glasi: Z zgolj premikanjem čez osrednje prazno
polje je treba spraviti črke oziroma številke v vrstni red, kot
ga zahteva osnovna ploskev. A mora priti na A itd. (oziroma
1 mora priti na 1 itd.). Ploščice s pomišljaji (oziroma z ničlami)
naj pridejo spet na svoja mesta, ker jih boš v teku premikanja
najbrž kam premaknil. Premikanje čez vrh kakega trikotnika
ni dovoljeno.

Naloga je na prvi pogled lahka, toda zadnje črke (oziroma
številke) ti bodo zadale dosti brige!

Črkovna premikalnica.

Na osem lesenih kock ali ploščic iz
lepenke napiši črke od A do G (ABCD-
EFG). Nariši nato kvadrat primerne ve¬
likosti in ga razdeli v 9 polj. Polja naj
bodo tolikšna, da lahko polagaš nanje
ploščice ozir. kocke. Za kocke je naj-
prikladnejša plitva škatlica.

Spravi črke s premikanjem v pravi
abecedni red!

Vzemimo si primer, da so postavljene kakor kaže slika.
Uredi jih v 19 potezah!

Rešitev glej zadaj!

XII. Samotarske igre  627

Preklicane ploščice.

To je ena izmed najzanimivejših inačic slavnega petnajster-
nika. Naša slika kaže igro, pripravljeno za reševanje. Številke
so važne samo za rešitev, ki jo najdeš zadaj. Pri pravi igri ni
številk, pač pa si naredimo posamezne ploščice v izmerah, ki
jih kaže slika, iz lepenke in prelepimo vsako z drugače bar¬
vanim papirjem.

V celoti vidimo 9 ploščic kvadratne in pravokotne oblike.
Na sredi je prazno polje, ki je na sliki črno. Naloga zahteva,
da s premikanjem posameznih ploščic spravimo kvadrat 1, ki je
največji med vsemi 9 ploščicami, v spodnji desni vogal.

Naloga se nam bo zdela na prvi
pogled nerešljiva, zakaj kvadrat 1 je
vendar dvakrat tolikšen kakor prazni
črni prostor, preko katerega bi ga mo¬
rali premikati. Toda pomirimo se; saj
so vendar nekatere ploščice zelo majhne,
poskusimo najprej z njimi... Če pa že
obupujemo, si oglejmo rešitev zadaj!

»Preklicane ploščice« lahko nosiš v
listnici s seboj in marsikoga z njimi spra¬
viš v zadrego.

Potovanje po zvezdi.

Nariši si osmerokrako zvezdo,
kakor jo vidiš na sliki. Vsako
oglišče zaznamuj s številko. Potem
si dohodi štiri zamaške: da ju boš
ločil, naj bosta dva stara in dva
nova (na sliki sta stara zamaška
označena s črno barvo). Na roglja
1 in 3 postavi oba nova zamaška,
na roglja 6 in 8 pa oba stara.

Naloga se glasi: V 16 potezah
— pri katerih premikaš kateri koli
zamašek — spravi oba stara zama¬
ška na roglja 1 in 3, oba nova pa
na roglja 6 in 8. Poteze gredo po
označenih črtah.

Rešitev glej zadaj!

628 XII. Samotarske igre

Moderni promet.

Preriši si figure na papir, jih izreži, si jih nalepi na koščke
lepenke ter pripravi okvir z 12 polji, kakor kaže slika. Po

XII.  Samotarske igre  629

vzorcu razpostavi vse slike in jih zgolj s premikanjem razvrsti
takole: v 1. vodoravno vrsto naj pridejo od 1 do 3 letala, v
2. vrsto avtomobili, v 3. vrsto kolesa, v kvadrata 10 in 11 pa
obe lokomotivi. Premikati smeš samo z enega polja na drugo.
Preskakovanje ni dopustno.

Rešitev glej zadaj!

Venec.

Na sliki vidiš številke od
1 do 10, ki so razmetane v
vencu. Kakor po navadi v
vsaki premikalnici, je tudi
tukaj eno polje prazno in ga
porabljamo pri premikanju
kot prehod. Številke je treba
spraviti v tekoči vrstni red.
1 pride torej na polje, kjer
je zdaj 4; 2 na polje, kjer je
zdaj 6, itd. Pogoji so nasled¬
nji: Premikaš lahko v poljub¬
ni smeri, lahko tudi skočiš
čez kakšno številko, če je z a njo polje prazno. V vsem moraš
izvesti 26 potez ali skokov.

Venec si preriši na papir, številke od 1 do 10 napiši na
primerno velike koščke lepenke, ki jih razpoloži po vencu, kakor
kaže risba.

Poskušaj sam! — Rešitev dobiš zadaj.

Zamenjalnica.

Preriši si naslednjo sliko v
povečani obliki na papir, izreži
si iz lepenke primerno velike
ploščice, napiši nanje črke, kot
jih vidiš na sliki, in jih tako
tudi razpostavi po svoji risbi.

Naloga se glasi: Zamenjaj
te črke med seboj, da dobiš
vrstni red abecede. Zamenjavati
smeš samo v tistih smereh, ki
jih kažejo črte. G torej, na

630 XII.  Samotarske igre

primer, ne moreš zamenjati naravnost z B, ampak le s C ali
z J, ki sta s črtama neposredno zvezani z G.

Rešitev glej zadaj!

Muhaste trojke.

Preriši si tole sliko
na papir. Iz lepenke si
izreži devet ploščic: tri
označi z A, tri z B in
tri s C, nato jih pa po¬
loži na risbo, kakor ka¬
že slika. Polje 10 osta¬
ne prazno in služi v
pomoč pri premikanju.
Naloga se glasi: Uredi

črke tako, da bo na
vsakem trikotniku in v
vsaki ravni zaporedni
vrsti trojka A—B—C.
Rešitev glej zadaj!

Zamenjani vrsti.

Preriši si na papir načrt z 19 polji, ki ga kaže slika. V
velikosti posameznih polj si nareži devet ploščic iz lepenke, na¬
piši nanje številke od 1 do 9 ter jih razpostavi po načrtu, kakor
vidiš na sliki.

Naloga se glasi: Čez prazno vmesno polje spravi s premi¬
kanjem ploščice na spodnjo vrsto tako, da bodo postavljene v
obratnem redu kakor zgoraj, to je: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9.
Rešitev dobiš zadaj.

XII.  Samotarske igre  631

Garaža.

Recimo, da predstavlja slika garažo, v kateri je spravljenih
v narisanem vrstnem redu osem avtomobilov. V stranskem hod¬
niku je star avto.

OMCOMOMŠS

Naloga se glasi: S premikanjem je treba spraviti vozove v
obratni vrstni red. Nazadnje pa mora stati stari avto spet v
stranskem hodniku.

Narišimo si načrt po vzorcu te slike na papir, izrežimo si
»avtomobile« iz lepenke, jih opremimo s številkami in jih po¬
stavimo, kakor zahteva načrt. Poskusimo ugotoviti, koliko potez
je treba, da se naloga izvede.

Lahko pa si tudi naredimo majhno žepno igro. Iz lepenke
izrežemo pravokotnik v pravšni velikosti; služil nam bo kot
osnova. Nato pa izrežemo načrt iz drugega kosa lepenke in ga
nalepimo na osnovo. Tako nastane tam, kjer je »garaža«, ne¬
kakšen žleb, ki po njem lahko ponpkamo ploščice, katere pred¬
stavljajo avtomobile. Če si omislimo zraven še pokrov, lahko
nosimo igro s seboj in pozabavamo ali sebe ali pa kakšno
družbo z njo. Igro spravimo lahko tudi v primerno plitvo
škatlico iz lepenke ali pločevine.

Rešitev glej zadaj!

Zamotana pot.

Številke od 1 do 16 so
zvezane med seboj. Zveze
so preračunane. Izhodišče
je številka 1. Od nje je
treba na pot. Spotoma je
treba po enkrat obiskati
vsako številko in se potem
vrniti nazaj k 1. Poskusi!

Rešitev je zadaj!

632 XII. Samotarske igre

Ključ.

Tudi za to premikalnico si narediš sam risbo po tejle sliki.
Izrežeš si še osem ploščic iz lepenke, jih opremiš s tekočimi
številkami od 1 do 8 in položiš na risbo, kakor kaže slika. Naloga
se glasi: S premikanjem preko petih prostih polj uvrsti številke
od 1 do 8 v kvadratu okoli črnega polja v sredini.

Naloga je lahka in ima
več rešitev, zato rešitve ne
podajamo. Ena je, na primer,
tale:

Preskakovanje z novci.

oooooooooo

123456789  10

Položi deset novcev v vrsto in skoči nato vedno z enim
preko dveh drugih, tako da preostane na koncu pet kupčkov,
katerih vsak ima po dva novca!

Potrpljenjska igra.

Iz tanke deščice ali vezane plošče si izžagaj šest okroglih
ploščic razne velikosti. Največja naj ima premer 40 mm, ostale

XII.  Samotarske igre  633

imajo vedno za 5 mm manjši premer. Vsako ploščico v sredini
prevrtaj; luknja naj ima premer 2 mm. Potrebuješ še osnovno
deščico. Zadošča velikost 120 X 45 mm. Vanjo zapiči tri že¬
lezne paličice, ki jih odščipni od navadne pletilke; vsaka naj
meri v višino po 35 mm. Zapičiti jih je treba v deščico navpično
po 40 mm vsaksebi. Ploščice zdaj natakni na eno izmed stran¬
skih paličic in sicer tako, da je manjša ploščica zmeraj na
večji in največja na dnu.

Zdaj se igra začne. Na¬
loga se namreč glasi: Plo¬
ščice moraš spraviti v isti
vrstni red na srednjo  pali¬
čico, pri čemer se smeš po-
služiti v pomoč tretje, stran¬
ske paličice, ki je sicer praz¬
na. Paziti moraš samo, da nikdar ne položiš večje ploščice na
manjšo.

Igrica je zelo zabavna, ker spočetka misliš, da boš nalogo
rešil mimogrede, a potem spoznaš, da ni tako preprosta.

Rešitve ne podajamo.

Muhasto prekladanje.

Slika ti kaže, kaj moraš narediti. Iz lepenke izreži štiri
ploščice, ki so druga manjša od druge. Najmanjša naj bo črna,
naslednja bela, tretja modra in največja rdeča. Vse štiri ploščice
postavi na kupček, tako da je najmanjša na vrhu. Na papir si
zariši tri polja, polje a, b in c.

Naloga se glasi: Kupček prenesi s polja a na polje c in
sicer pod pogojem, da preložiš vsakokrat le po eno ploščico
in da deneš vedno le manjšo ploščico na večjo — razen če
dobi kakšna ploščica med prekladanjem mesto sama zase. Po
petnajstih prekladanjih naj stoji kupček v prvotnem redu na
polju c. — Rešitev glej zadaj!

364 XII.  Samotarske igre

Fižol in grah.

Fižol in grah nista bi¬
stvene važnosti. Lahko sta
tudi dva bakrena in dva
nikljasta novca, lahko dva
stara in dva nova zamaška
— kar je pač pri roki. Važna
je samo mreža, ki si jo na¬
riši na kos papirja po vzorcu,
ki ga vidiš na sliki. Po en
fižol položi na polji 1 in 2,
po en grah pa na polje 9 in
10. Fižola in graha naj s premiki zamenjajo svoja mesta. Pri
tem gredo lahko v poljubnih smereh po mreži, samo preskako¬
vati se ne smejo, ena poteza pa lahko obsega dve polji.

Kako je treba vleči? — Rešitev dobiš zadaj.

Potovanje okoli sveta.

Ta igra se je pojavila
okoli srede prejšnjega sto¬
letja in je danes že precej
pozabljena. Lik, ki ga pred¬
stavlja slika, sestoji iz 20 tri¬
kotnikov. Najbolje je, če jih
pobarvamo z različnimi bar¬
vami ali prelepimo vsakega z
drugače barvanim papirjem.

Naloge, ki si jih zasta¬
vimo, so lahko različne:

1. V šestih potezah pre¬
hodi vso mrežo.

2. Vso mrežo prehodi v
eni potezi, dovoljeno ti je, da greš po 5 stranicah dvakrat.

3. Obišči vseh 20 ploskev, a smeš stopiti le po enkrat na
vsako; z ene na drugo smeš le preko skupne stranice.

Nalog se lotiš tako, da položiš prav tenak papir čez risbo
in s svinčnikom rišeš »pot« ali pa, da jo zasleduješ na načrtu
samem z zobotrebcem v roki. — Rešitve 1. in 2. naloge dobiš
na koncu.

XII.  Samotarske igre  635

Premikalnica v črti.

Nariši na papir igralno ploskev, ki jo tvori sedem polj.
Na črtkana polja položi tri odlomljene glavice vžigalic, na bela
polja pa preostale tri konce vžigalic. Osrednje črno polje ostane

12  3  4  5  6  7

prazno. Glavice in konce premikaj izmenoma, pri čemer smeš
skočiti tudi čez zasedeno polje. Na koncu igre morajo biti gla¬
vice na poljih 5, 6, 7, konci pa na poljih 1, 2, 3. Vse skupaj
se mora izvršiti s 14 potezami! Nobena poteza se ne sme izvr¬
šiti nazaj.

Rešitev glej zadaj!

Drugo potovanje.

Drugo obliko »Poto¬
vanja okoli sveta« kaže
tale slika.

Prehoditi je treba vse
tri kroge, a iti le enkrat
čez vsak prehod. Vrniti se
je treba k tisti točki, od
katere se je »potovanje«
začelo.

Opozarjamo, da je
možnosti veliko. Eno boš
našel med rešitvami.

Sedmero zamaškov.

Sedem zamaškov postavi tako na mizo, da nastanejo po vrsti
tri figure. V vsaki figuri naj bo po pet vrst in na vsaki vrsti naj
stoje po trije zamaški. Kako boš to naredil?

636 XII.  Samotarske igre

Ranžirni problem.

Dva vlaka se srečata na enotirni progi. Vsak vlak tvori po
osem vagonov in ena lokomotiva. Na razpolago je izogibalni

tir, na katerem pa ima prostora samo lokomotiva s štirimi va¬
goni. Kako prideta oba vlaka drug mimo drugega?

Rešitev dobiš zadaj.

Ozka cesta.

Na sliki vidiš prav ozko gorsko cesto z izogibališčem. Na
tej cesti se srečajo štirje avtomobili, dva od ene, dva od druge

smeri. V izogibališču je prostora samo za en avto. Kako pri¬
dejo vsi štirje avtomobili drug mimo drugega?

Rešitev glej zadaj!

Kamenček izštevati.

Razpostavi v krog 18 fižolov in en kamenček, vsega skupaj
torej 19. Pri poljubnem fižolu začni izštevati, in sicer odstrani
iz kroga vsak šesti fižol. Štej v smeri urnega kazalca. Ce si prav
začel, mora ostati nazadnje kamenček sam.

Rešitev dobiš zadaj.

a.

'1

\ _r

2. Zlagalnice in sestavljalnice.

Kakšna črka je to?

Tale čudna kljuka naj bo črka.
Seveda, razrezati jo je treba in pra¬
vilno sestaviti. Preriši si jo na pa¬
pir in poskusi svojo srečo!

Rešitev glej zadaj!

XII.  Samotarske igre 637

Velika zlagalnica.

Risbo, kakor jo vidiš na sliki,
prenesi na lepenko in jo hkrati po¬
večaj. Razreži jo, kakor kažejo črte.
Tako dobiš sestavne dele za zlagal-
nico, ki z njimi lahko
različnejše like in

Zloži, na primer, takegale
, ptiča!

Ali pa takole ljubeznivo
veverico!

Ali pa tegale rokokojskega
gizdalina s kito na lasulji!

Ali pa tegale starega
vojščaka!

683 XII. Samotarske igre

In takšnole
Rešitve dobiš zadaj!

Goslač.

Sestavi iz naslednjih glasbenih znamenj goslača!

it JlJJ

Rešitev glej zadaj!

1

Dva križa.

Preriši si figuro na desni, jo razreži v njene naznačene dele
in sestavi iz njih pravilen križ! — Stori isto z delci na levi, ki
naj dado križ, kakršnega poznaš s kart. — Rešitev za oboje
glej zadaj.

XII. Samotarske igre  639

Drugi kvadrat.

Nariši si na lepenko kvadrat s
stranico 12 cm. Prevleci ga nato s
pisanim papirjem. Označi s svinč¬
nikom črte po vzorcu in po merah,
ki jih kaže slika, nato pa ves
kvadrat po teh črtah razreži.

Naloga se glasi: Sestavi iz vseh
teh delov v drugačni sestavi nov
kvadrat!

Rešitev glej zadaj!

Še en kvadrat.

Izreži teh osem figur iz
lista papirja, kamor si jih
prerisal, in jih sestavi tako,
da bodo tvorile kvadrat!
Rešitev glej zadaj!

3. Razno kratkočasje.

a) BLODNJAKI.

Presneta spirala.

Dobro si oglej to spiralo,
ki jo je nekdo naredil iz dol¬
ge vrvice, katere oba konca
je zavozlal. Recimo, da hočeš
od sredine ven — kje je pravo
izhodišče, pri a ali pri b ?
Zasleduj pot samo z očesom!

Rešitev glej zadaj!

640 XII.  Samotarske igre

Kako pridejo do južine?

Pes, petelin, konj in maček bi prišli radi vsak do svoje
južine. Nobeden pa ne sme prekrižati drugemu poti. S svinčnikom

poskusi začrtati vsakemu njegovo pot, a pazi, da še razne črte
ne bodo sekale med seboj. Seveda ne boš risal po listu samem-
ampak po tenkem papirju, ki ga boš položil na sliko.

Rešitve ne objavljamo.

XII.  Samotarske igre  641

Maček in ptič.

Ptiček je ušel iz kletke. Maček preži nanj. Prišel bo do
njega, če bo našel pravo pot skozi kletko. Poišči jo! — Položi

prosojen papir na sliko in zasleduj pot s svinčnikovo konico!
— Še preprosteje bo, če iščeš kar po sliki z zobotrebčevo konico.
Posebne rešitve ne objavljamo.

642  XII.  Samotarske igre

Piščanček v nevarnosti.

Neubogljiv piščanček je ušel koklji. Zavohala sta ga lisica
in sova. Ubogi piščanček! Če se mu ne posreči najti pravo pot
nazaj k materi, ga bo pograbila lisica ali odnesla sova.

Položi prosojen papir na risbo in poskusi zarisati s svinčni¬
kom rešilno pot ali pa jo poišči kar z zobotrebcem v roki! —-
Rešitve ne objavljamo.

XII.  Samotarske igre  643

Veverici na poti k večerji.

Veveriček in Veverička sta bratec in sestrica. Odpravljata
se domov, kjer ju čaka mama z večerjo. Dve poti vodita domov;
začetek vsake označuje zvezdica. Ena je za Veverička, druga za
Veveričko. Po poti bosta pobirala orehe za večerjo.

Eden izmed navzočih naj s svinčnikom v roki sledi Veve-
ričkovi, drugi pa Veveričini poti. Na sliko sta seveda položila prav
prosojen papir. Pot lahko iščeta tudi z zobotrebcem. Spotoma
naj šteje vsak orehe, kolikor jih lahko pobere. Bomo videli,
kateri bo imel obilnejšo večerjo. Rešitve ne objavljamo.

644 XII.  Samotarske igre

poti in da ne priteče ravno risu v žrelo! Stopaj previdno za njo!
(Z zobotrebcem v roki zasleduj pot ali pa položi prosojen papir
na sliko in zasleduj pot s svinčnikovo konico!) — Rešitve ne
objavljamo.

Mala Indijanka.

Mala Indijanka se je igrala s svojim psičkom in se je od¬
daljila od svojega domačega šotora. Že zasliši risa, ki se ji bliža.
Mala Indijanka beži, beži. Ali paziti mora, da ne zgreši prave

XII. Samotarske igre  545

Lovec v zadregi.

Lovec je v zadregi. Če ubere eno pot, bo naletel na zajca.
Če krene po drugi, bo srečal lisico. Če jo mahne po tretji, bo
videl srnjaka.

Poišči vsa tri pota z zobotrebcem v roki. Ali pa položi
prav prosojen papir na sliko in poskusi s svinčnikom v roki
slediti vsem trem potem.

Rešitve ne objavljamo.

646 XII.  Samotarske igre

Ubežna žabica.

Žabica je ušla z doma in zdaj čepi sredi mlake in reglja. Oče
in mati sta v skrbeh zanjo in poskušata priti do nje. Le kako?

Z zobotrebčevo konico poišči pravo pot. Ali pa položi prav
prosojen list papirja na sliko in poskušaj s svinčnikom zarisati
pot od očeta Žabona in od matere Žabe k poredni žabici!
Rešitve ne objavljamo.

XII.  Samotarske igre  647

Okrogel blodnjak.

Z zobotrebcem v roki si
pokaži pot iz tegale blodnja¬
ka. Lahko storiš tudi tako, da
položiš prav prosojen papir
na blodnjak in rišeš s svinč¬
nikom pot iz njega.

Če rišeš po prosojnem
papirju pravo pot s svinčni¬
kom, bo nastala slika neke
živali!

Rešitev je zadaj!

Dva obrtnika v zadregi.

Mizar in zidar sta obupana obstala. Nekdo jima je zmešal
orodje in zdaj ne vesta, kako bi si ga oddelila. Pa vendar ni
težko. Z eno samo potezo, ki jo zastavi pri točki A in končaj
pri točki B, lahko razdeliš obojno orodje, da bo imel spet vsak
vse skupaj.

Položi prav prosojen papir na sliko, vzemi svinčnik v roke
in poskušaj. — Rešitve ne objavljamo.

648  XII. Samotarske igre

b) NAPAKE V RISBAH.

Na lovu.

Kdor si pozorno ogleda ta prizor z lova, bo odkril osem
napak.

Kdor jih ne najde na sliki, jih najde naštete na koncu med
rešitvami.

XII.  Samotarske igre  649

Na kmetih.

Risar, ki je narisal to sliko, je zagrešil 12 napak. Ugotovi
jih. Primerjaj nato dobljene napake s seznamom, ki ga boš našel
zadaj med rešitvami!

c) OPTIČNE PREVARE

1. Katera izmed obeh črt na levi je nadaljevanje črte na desni?

2. Katera črta je daljša, navpična ali vodoravna?

Veselja dom III

7

650 XII.  Samotarske igre

3. Ali je črta, ki seka raženj, ravna ali pretrgana?

//////  NS^S^

4. Ali so te črte med seboj vzporedne?

. ->b  c|- |d

> - <

5. Katera od teh treh daljic je najdaljša? Ali pa so vse tri
enako dolge?

*<—i-<

«1

6. To puščico seka premica c—d. Ali sta oba dela enaka ali
neenaka?

XII.  Samotarske igre  651

7. Ali je sedem ali šest kock?

8. Ali so ti trije možje enako ali različno veliki?

652  XII.  Samotarske igre

Prijateljici papigi.

Te dve papigi ne prestaneta druga brez druge. Postavi po-
setko navpično na vmesno črto, približaj se ji z nosom, pa
boš videl, da sta papigi skupaj!

Mačka in pes.

Mačka in pes sta smrtna sovražnika. Postavi na vmesno
črto navpično posetko, približaj ji nos in že boš videl, kako
sta se spopadla!

XII.  Samotarske igre  653

Preprost kino.

Odreži si kakih 10 cm dolgo in kaka 2 cm široko tablico
iz lepenke, kot jo vidiš na sliki. Slika kaže sicer obe strani

tablice hkrati, kar naj te ne moti. Na vsaki strani pusti majhen
polkrog, ki ga prebodi in skozi luknjico na vsaki strani potegni
močnejšo nit, ki jo zaveži. Nato razdeli tablico na obeh straneh
na deset enakih delov. Dele označi narahlo s svinčnikom. Na
eno stran vnesi črke, kot jih vidiš razporejene na zgornjem delu
slike, na drugo stran pa tako, kot so označene na spodnjem
delu slike. Če primeš zdaj z vsako roko za en konec niti, nit
zviješ, nato pa obe niti nategneš, se bo tablica zavrtela in bral
boš lepo razločno:

LJUBO DOMA


REŠITVE

GS%

Rešitve k poglavju
VI. UGANKE IN ZANKE:

1. Zastavice.

1. Potrpljenje.

2. Bolezen.

3. Šivanka.

4. Zvon.

5. Nobena, vsaka gori krajše.

6. Moker prt, ki se suši.

7. Beraška palica.

8. Brada.

9. Ogenj.

10. Skrivnost.

11. Prijaznost mogočnih ljudi.

12. Čevelj.

13. Čas, voda, sonce.

14. Živo apno.

15. Rakev.

16. Češnja.

17. V gostilni.

18. Senca.

19. V cerkvi pri orglah in v
kovačnici pri mehu.

20. Kranjska klobasa.

21. Ušesom.

22. Hči.

23. Kjer nič ni.

24. Zvon.

25. Kateri še živi.

26. Palica po hrbtu.

27. Konjsko.

28. Za vrat.

29. V polnega.

30. Na kurje oko.

31. Ogenj.

32. Polž.

33. Gosenica.

34. Kladivo.

35. Rak.

36. V štirinajstem letu.

37. Nič.

38. Koprivo.

39. K prvemu.

40. Omela, ki ji je brada
zrasla.

41. Konjski gobec, ki grize
brzdo.

42. Želodi, hrast.

43. V drugo leto.

44. Senco.

45. Laž.

46. Senca.

47. Slamnata streha.

48. Brana.

49. Če ji rečeš, da je grda.

50. Če misli, da je najbolj
pameten.

51. Druge ljudi grajati.

52. Na jeziku.

658 Rešitve

53. Kadar te opravljivec
ugrizne.

54. Glave bucik.

55. Laž.

56. Mlinarji.

57. Šivanka z nitjo.

58. Noga v škornju.

59. Perje na ptičih.

60. Vreteno na kolovratu.

61. Prsti, ki predejo.

62. Sraka.

63. Zobje v ustih.

64. Zeljnata glava.

65. Mravljišče.

66. Streha nad prižnico.

67. Eva.

68. Adam.

69. Mokrih.

70. Kjer imajo svetniki roka¬
vice na rokah.

71. Kralj v kartah.

72. Kralj pri kegljih.

73. Zlomljeni.

74. Naslikani.

75. Jezik.

76. Na štoru.

77. Kdor ničesar ne potrebuje.

78. Usta.

79. Vino.

80. Eva.

81. Mesec.

82. Mlinar.

83. Duh — hud.

84. Jezik.

85. Prazne želje.

86. Sito.

87. Denar.

88. Knjižni molj.

89. Svetloba.

90. Čebela.

91. Blazina.

92. Hruške peči.

93. Zvon.

94. Kovaški meh.

95. Lakomnik svoj denar.

96. Jajce.

97. Iz Noetove barke.

98. Pismo.

99. Mesar pravi: Kje stoji
živina? Konjederec pa
pravi: Kje leži  živina?

100. Kuharica je ženskega,
valpet pa moškega spo¬
la. (Zastavica je iz »No¬
ve Krajnske Pratike na
tu lejtu 1799«!)

101. Rak.

102. Tvoje ime.

103. Meh v kovačnici.

104. Zakonska.

105. Črko A.

106. Brado.

107. Šivanka.

108. Led.

109. Sviloprejka (v Pratiki iz
leta 1800: »Zidni červ<).

110. Dimnikar.

111. Senca.

112. Čas.

113. Kadar se eno stare.

114. Nočni čuvaj.

115. Nobenega.

116. Čebela.

117. Breja volkulja.

118. Ženske solze.

119. Potreba.

120. Čas, ki vse spametuje-

121. Upanje.

122. Tisti, ki imajo zaprte
bukve v rokah.

123. Sv. Peter, ker jih ima
tudi na ključih.

ReHtve  659

124. Netopir.

125. Leto, 12 mescev, 30 dni.

126. Dan in noč.

127. K skledi.

128. Danes.

129. Ker so starejši.

130. Mlinski.

131. Odvetniku in zdravniku.

132. Mrlič.

133. Hudič, ki se je v kačo
prelevil.

134. /Mrtvih ni več.

135. Senco.

136. Na šivu.

137. Sebi enakega.

138. Sir, lukenj.

139. Piškav oreh.

140. Da bi zadnja plat zobe
imela; potem bi nihče
cel okoli ne hodil...

141. Na kosmato.

142. V gostilni.

143. Žebelj na podplatih.

144. Da mlinar ne pove, ko¬
liko je vzel.

145. Škarje.

146. Kožuh.

147. Plešasto glavo.

148. Zvon in kembelj.

149. Troje: velike, srednje,
male.

150. Ko ne bo vojne.

151. Berač, ko se mu o de¬
narju sanja.

152. Kadar ga pes popade.

153. Metla.

154. Adam.

155. Elija.

156. Angel.

157. Človek, ki je že umrl.

158. Lotova žena.

159. Mesec.

160. Brus.

161. Breja krava.

162. Jajce.

163. Do sredine; potem teče
že i z hoste.

164. Ker ne more teči pod
potom.

165. Na pragu.

166. Če je sama; če jih je
več, so koze.

167. Tam, kamor z repom
mahne.

168. Oreh.

169. Mokrih.

170. Svečan (februar).

171. Eno; ker potem nisi več
tešč.

172. Star.

173. Da se z njimi pokrijejo.

174. Pri krznarju.

175. Oba je treba mazati.

176. Ti sam.

177. Volkulja.

178. Ker bi jih brivec ne
mogel briti, ko ne znajo
molčati.

179. Deni polno vrečo v
prazno.

180. Če mu postaviš svečo
na glavo.

181. Poleti; pozimi ji hrbet
kažemo.

182. Kadar mu je zmanjka.

183. Odmev.

184. Če je zmrznjena.

185. V polne.

186. Kadar skozi okno gleda.

187. Nobeden, treba ga je
vsuti vanj.

188. S črko »nf.

660 Rešitve

189. Voda, ker mline žene.

190. Ker je noč vmes.

191. Jezdec na konju.

192. Osla osedlaš in ga za¬
jahaš . ..

193. Nič.

194. Da ne dobi večerje.

195. Zrno, žito.

196. Slika.

197. Bele, ker jih je več.

198. Pred brivcem, če naj ga
ostriže.

199. V vojski.

200. Toplo vreme.

201. Par.

202. Tam, kjer na drugi stra¬
ni ceste ni hiš.

203. Besedo: napak.

204. Luknjo.

205. Sedlo.

206. Samo štirje: vsak maček
sedi na svojem repu,
pred seboj pa ima osta¬
le tri mačke.

207. Niso bili kvartopirci,
ampak — muzikanti.

208. Ker zna svojo pesem
na pamet.

209. Ker gospodar meso pojč.

210. Ker ga takrat še po¬
znali niso.

211. Nekdo, ki je v petek šel
na smreko, ujel veverico,
padel na tla, se ubil in
so ga šele v nedeljo našli.

212. Spovednik, spoved.

213. Rokavica in roka.

214. Glas.

215. Ladja.

216. Škaf.

217. Repa.

218. Krtove.

219. Krt.

220. Na strnišču.

221. Zvon.

222. Ajda.

223. Kravje vime.

224. Sedem postnih nedelj,
štirideset postnih dni,
velika noč.

225. Metla.

226. Kašelj.

227. Ogenj, ki ga ukrešeš.

228. Lovec divjačino.

229. Besedica »inc.

230. Roke odmakne.

231. Brata.

232. Zapah.

233. Spila pri klobasi.

234. Brivec, ker človeku vse
od ust vzame.

235. O kresu, ker je takrat
najdaljši dan.

236. Sneg.

237. Šipe na oknih.

238. Tkavec, ker dela z vse¬
mi štirimi.

239. Krtača.

240. Pismo.

241. Kozolec.

242. Mir

243. Jež.

244. Mleko.

245. Če dvanajstim parom
škornjev štembale od¬
režeš.

246. Če muha nanj sede.

247. Črka »m«.

248. Dolg.

249. Čoln.

250. Uganka.

Rešitve  661

2. Računski orehi.

1. Kadi je rekel: »Če ste pojedli kruh skupaj v enakih

delih, potem ste pojedli 3 X 8 — 24 delov in pride na vsakega
po 8 delov. Tisti, ki je imel pet hlebcev, je imel 15 delov; dal
jih je 7 in jih je pojedel sam 8. Tisti, ki je imel tri hlebce,
je imel 9 delov in je prepustil bogatinu samo en del, ker je
tudi sam pojedel 8 delov. Torej je treba razdeliti denar v raz¬
merju 7:1.  Prvi dobi 7 cekinov, drugi samo enega. <

2. Algebraična rešitev je preprosta:

[(x + x — 10). 2 — 10]. 2 — 10 = 0.

Tudi s sklepanjem prideš do cilja, le da je treba pričeti od
zadaj. — Romarju je ostalo po tretjem reku 0 funtov. Tretji
rek je veljal 10 funtov. S tretjim rekom se je bil denar po¬
dvojil, torej je imel romar poprej 5 funtov. — Drugi rek je
veljal 10 funtov, ki jih je posedoval romar poleg poprejšnjih

5 funtov. Torej je imel 15 funtov. Drugi rek je bil denar

podvojil, torej je imel poprej 7.50 funtov. — Prvi rek je veljal

10 funtov, ki jih je posedoval poleg prejšnjih 7.50 funtov. Torej

je imel 17.50 funtov. S prvim rekom se je bil prvotni znesek
podvojil, torej je imel spočetka 8.75 funtov. — Pri znesku pod
10 funti je moral romar izgubiti. Če bi bil imel več, bi bil dobil.

3. Mož je imel 6 lir pri sebi. Po podvojitvi je imel 12 lir
in je dal 8 lir. Ostanek 4 lir mu je blagajnik spet podvojil, tako
je dobil 8 lir in s temi je ravno še poravnal svojo obveznost,
potem pa je ostal suh.

4. Premisli: Ker je seštevek obeh manjkajočih številk 8, ga
lahko dado naslednje številke: 0 + 8, 1 + 7, 2 + 6 itd. Če na¬
pišeš po vrsti vse te možnosti, opaziš že pri 3 + 5, da dasta, če
ju zamenjamo, zahtevano razliko. Ker pa je leto iznajdbe za 18
višje, mora biti letnica 1753.

5. Oba vlaka sta tisti hip, ko se srečata, od postaje B enako
oddaljena. Vlak, ki prihaja iz B, je opravil pot od B do kri¬
žišča, oni, ki prihaja iz A, pa mora še opraviti pot od kri¬
žišča do B.

662 Rešitve

6 . Ker je moral dobiti vsak sin eno sedmino nekega števila
kamnov, mora biti osnova, neka sedmica. Skupno število vseh
kamnov je sedmerna številka + 1  kamen (to je tisti, ki ga
vzame prvi sin najprej). V poštev torej prihajajo naslednje
številke: 8 , 15, 22, 29, 36, 43 itd. — Če preskusimo, na primer,
29, dobimo:

prvi sin 29— 1 = 28, V 7  = 4, 28 — 4 =24;

drugi sin 24 — 2 = 22; 22 pa ni deljivo s 7, torej 29 ne
prihaja v poštev.

Če poskusimo isto s 36, pa vidimo, da smo zadeli pravo.
Bilo je šest sinov in vsak je dobil šest demantov.

7. Najmanjše število ni 11, ampak %, S U, i U  itd. do e /».
Vsak izmed ulomkov izraža eno celo.

8. Vsak ti bo odgovoril takole: Trije čiki dado novo ciga¬
reto —- torej bo naredil tri nove cigarete. To pa ni res. Zakaj
te tri nove cigarete dado spet tri čike, iz katerih bo naredil
še četrto novo cigareto!

9. Osel je nosil pet, mula pa sedem vreč.

10. v 12 /ss dneva, to je v 11 urah, 31 minutah in 12 se¬
kundah bo vodnjak poln.

11. Deček je nehal biti s 14 leti, pri 21 letih mu je zrasla
brada. Oženil se je s 33 leti in dobil je sina, ko mu je bilo
38 let. V starosti 84 let je umrl in preživel za 4 leta svojega
sina, ki je umrl v starosti 42 let.

12. Bambus se je prelomil 4 “/20  čevlja nad zemljo. —
Kdor zna matematiko, bo rešil nalogo po Pitagorovem izreku:
x 2  + 3 2  = (10 —x) 2 .

13. Ribnik je 6 čevljev globok. — Matematik bo naredil
enačbo s pomočjo Pitagorovega izreka: (x + V 2) 2  = x 2  + (2^) 2 -

14. Števil, ki jih lahko na glavo postaviš in kljub temu
še bereš, je precej. V našem primeru gre za številko 68. Ce
postaviš to številko na glavo, dobiš 89. Razlika med obema
je res 21.

Rešitve  663

15. Fant je star 12 let.

kar je bilo 83.886.08 kron.

18. Številka je 6. — Dokaz: 6X6 = 36. 36:7 = 5, ostane 1.

19. Razmerje velikosti jabolk je 6: 9:12. Od tretjega jabolka
je treba vzeti četrtino in jo dodati drugemu.

20. Bila sta dva.

21. Vseh je: 3 ženske in 4 moški (s trgovcem vred).

22. V treh dneh. Tretji dan namreč, ko prileze na vrh, ne
zleze več nazaj.

664 Rešitve

23. Gre za števili 5 in 7. — Takole:

5+1=6 5—1=4

7 — 1=  6 7 + 1=  8

24. Po 420 dneh.

25. Dokaz, da se krijeta samo 11 krat:

Prvič: ob enih in 5 5 /n minute,
drugič: ob 2 in 10 10 /u minute,
tretjič: ob 3 in 16 4 /u minute,
četrtič: ob 4 in 21 9 /n minute,
petič: ob 5 in 27 3 /n minute,
šestič: ob 6 in 32 8 /n minute,
sedmič: ob 7 in 38 2 /n minute,
osmič: ob 8 in 43 7 /n minute,
devetič: ob 9 in 49Vn minute,
desetič: ob 10 in 54 6 /ii minute,
enajstič: ob 11 in 59 1: 7ii minute.

Urni kazalec potrebuje 5 5 /n minute, da prvič in tudi dru¬
gič pride točno pod minutni kazalec; 60:5 5 /n = ll, zato se
sestaneta oba kazalca v 12 urah 11 krat!

26. 12 gostov lahko 478,001.600 krat menja svoj prostor!

Prosim:

2 gosta

3 gosti

4 gosti

5 gostov

6 gostov

7 gostov

8 gostov

9 gostov

10 gostov

11 gostov

12 gostov :

2 krat
6 krat
24 krat
120 krat
720 krat
5.040 krat
40.320 krat
362.880 krat
3,628.800 krat
39,916.800 krat
478,001.600 krat

27. Hlapec je star 36 let, Janezek jih pa ima 12. Pred šti¬
rimi leti je bil star Janezek 8, hlapec pa 32 let.

Rešitve  665

28. Čisto mogoče. Mož je prišel na svet, ko je bil njegov oče
star 70 let. To je bilo leta 1867. Njegov oče pa je bil dvakrat
poročen. Prvič se je poročil, ko mu je bilo 20 let. Istega leta —
torej nekako leta 1817. — se mu je rodil otrok, ki je kmalu za
tem umrl. Naš možak pa je otrok iz drugega zakona. Zato so
podatki čisto verjetni in točni.

29. Ker je pri tvojem odhodu že 7 parnikov odplulo z na¬
sprotnega brega ter so potemtakem na poti, srečaš dnevno dva
parnika in med vso potjo 13 parnikov. Štirinajsti parnik je rav¬
no priplul, ko je tvoj parnik odrinil od brega, in petnajsti parnik
odplove, ko ti prispeš na ono stran.

30. Samo 29 krat, ker dobi pri 29. rezu 2 rezini!

31. Prodajalec je imel sedem balončkov. Prvi kupec je vzel
polovico vseh balonov in še pol balona, torej tri in pol in pol je
štiri balone. Od ostalih treh balonov je vzel drugi kupec prav
tako polovico in še pol balona, to je: poldrug balon in še pol
balona je dva balona. Ostal je en balon za strica...

32. Prva jih je imela 10, druga 14.

33. Vseh 17 krav je postavil v vrsto in svojo kravo je dodal,
da je laglje delil. Tako je bilo 18 krav. Najstarejši je dobil polo¬
vico krav, torej 9. Drugi je dobil tretjino = 6. Najmlajši pa je
dobil devetino = 2. Skupaj: 17 krav. Svojo kravo je župan od¬
gnal spet domov, ker ni bila več potrebna ...

34. Janez je imel ndjmanj denarja, zato smatrajo njegov
denar kot en del. Miha je imel tri dele, Tomaž pa 4 X 3 = 12
delov. Prijatelji so imeli torej 1 + 3 + 12 = skupaj 16 delov.
V denarju je bilo to 160 lir. Na en del pride potemtakem 10 lir.
Janez je imel torej 10, Miha 30 in Tomaž 120 lir. Krčmar pa je
naštel na mizo 5 lir.

35. Bilo jih je 36.

36. Najprej je natočila petlitrski lonec. Potem je odtočila
mleko iz tega lonca v trilitrski lonec, da je bil poln. To mleko
je odtočila spet v svoj glavni lonec in zlila tisto mleko, ki je

666 Reiitve

bilo preostalo v petlitrskem loncu, v zdaj prazni trilitrski lonec;
bila sta ga ravno dva litra. Nato je napolnila petlitrski lonec
drugič iz svoje velike posode in nalila zdaj trilitrski lonec, ki je
bilo v njem dva litra mleka, da je bil do vrha poln. Vanj je šel
en liter mleka. Torej so ostali v petlitrskem loncu štirje litri
mleka.

37. Eden jih je imel pet, drugi pa sedem.

38. Prebrisani Jožef se je postavil na 31., njegov prijatelj
pa na 16. mesto — in oba sta ostale preživela. Verjeti je treba,
da 39. ni opazil prevare ...

39. Vrstni red dobiš sam s poskušanjem. — Črnci so bili
peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, dvanajsti, šestnajsti, osemnajsti,
devetnajsti, dvaindvajseti, triindvajseti štiriindvajseti, šestindvaj¬
seti, sedemindvajseti in trideseti mož.

41.

3 1 2

1 2 3

2 3 1

42. Slika kaže rešitev. Pazi, kako je treba zapisati 7 (če jo
obrneš, mora biti podobna 2), 1 ostane 1, 9 se spremeni v 6.
Številk 3, 4, 5 zato nikjer ni, ker jih ni mogoče narobe brati.. ■



Čudovito, kaj ne?

Rešitve  667

3. Pasti za domišljavce.

1. 1 ura 20 minut = 80 minut!

2. En kilometer (1000 gramov = 1 kila, 100 cm = meter)!

3. Če osmico razrežeš vodoravno, dobiš dve ničli. Polovica
od 8 je torej 0 . ..

4. Nobeden, ker so od strahu vsi odleteli.

5. Bili so trije: stari oče, oče in sin.

6. 1X7 = 7...

7. Treba je seštevati: 12 3 4

8 7 6 5

9 9 9 9

8. Če število 45 spremenimo in ga smatramo za vsoto šte¬
vilk od 1 do 9, potem lahko napišemo število 45 tudi takole:
1+2 + 3 + 4 + 5 + 6+ 7 + 8 + 9 = 45. Zapišimo to
vrsto v obratnem redu:

9 + 8 + 7+ 6 + 5 + 4 + 3 + 2 + 1 =45
— (l+2 + 3 + 4 + 5+ 6 + 7+ 8 + 9)=45

ostane

8 + 6 + 4 + 1+9 + 7 + 5 + 3 + 2 =»45

9. Napisati mora: 12.111!

668  Rešitve

10. 9X8 = 72 + 7 = 79 + 6 = 85 + 5 = 90 + 4 =
94 + 3 = 97 + 2 = 99 + 1 = 100.

11 .

8  + 2  = 10

12 — 2 = 10

5 X 2 = 10

20 : 2 = 10

45

12. Mišljene so rimske številke, ki jih z vodoravno črto
razpolovimo!

13. 100 lahko napišeš:

S 4 deveticami: 99 + "/# = 100.

S 5 trojkami: 3 X 33 + 3 /3 = 100.

S 5 peticami: (5X5X5) — (5X5)  = 100.

S 5 enicami: 111 — 11 = 100.

14. 999 e /9.

15. Celota je beseda »polki, ki jo tvorijo štiri črke. Če
odvzameš črko »k« (= Yi),  ostane »poli.

16. Razdeli rimsko številko XII vodoravno v dve polovici,
pa dobiš zgoraj rimsko VII!

17.

(6 X 6) —6 = 30
(5 X 5) + 5 = 30
3 3  + 3 = 30

18. 6 + Ve = 7.

19. 11 +“/11  = 12.

20 .

7 + 7

+ 7

7 + 7

=2+7—2=7

7

7

Rešitve  669

4. Težavne delitve.

Odrezati je treba tiste
dele, ki so črtkani. Nato
izpolnimo z dobljenimi de¬
li kote a.

3.

2 .

Mizar je razdelil kvadrat s stranico 24 cm v višino na štiri
dele po 6 cm, v širino pa na tri dele po 8 cm. Po tej razdelitvi
je razžagal desko v dva stopničasta, enako velika dela, ki dajeta
sestavljena potrebni pravokotnik.

4.

Po trije urezi od vsake
strani. Del a  se dostavi spo¬
daj.

5.

Klobaso je treba prere¬
zati najprej po dolgem (od
a do a) v dve polovici, nato
pa še počez, kakor kažeta b
in c.

670  Rešitve

7. Ribnik bo treba takole povečati:

8. Starši obdrže zase kvadrat v sredi ( 4 /i« = 1 U),  otroci pa
dobe tiste dele po s /io, ki so njihovim hišam najbližji.

Reiitve  671

10. Svoje vojake je razpostavil takole okoli trdnjave:
250 500 250

500

250

500 250

5. Za bistre možgane.

1. Da dospe od prve strani prvega zvezka do zadnje strani
tretjega zvezka, mora prezreti samo štiri ovitke in natisnjene
strani enega zvezka, za kar potrebuje sedem dni.

2. Vse skupaj je potegavščina: ono z vato in železom kakor
tudi to z lepenko in novcem. Če bi hoteli, da bi oboje hkrati padlo
na tla, bi moralo biti oboje enako težko! — Kljub temu se da
pri lepenki, ki je točno tako velika kakor novec, doseči, da bo
padla kljub fizikalnim zakonom — ali ravno zaradi njih —
hkrati z novcem na tla. Položiti jo je treba na novec, držati
novec vodoravno, tako da je lepenka zgoraj, in spustiti oboje
na tla. Lepenka bo dospela do tal v istem času kakor novec.

672 Rešitve

3. Tudi to je potegavščina: kolesa se sploh ne morejo pre¬
mikati, ker drug drugega v tem stavu ustavljajo!

4. Razdreti bi bil moral en cel del, to je, samo tri člene.
Z njimi bi bil lahko združil preostale štiri dele!

5. Napake so naslednje:

a) Severni tečaj je edina točka na zemlji, kjer piha lahko
samo jug, torej nikdar severozahodnik.

b) Severni tečaj lahko zapustiš samo v južni smeri; kakor
koli se od severnega tečaja premakneš, kreneš na jug.

c) Med sončnim zahodom in sončnim vzhodom na severnem
tečaju ni nekaj ur, ampak čas od pomladi do jeseni, zakaj
tam sonce vsako leto samo enkrat vzide in samo enkrat zaide.

6. Risba ne upošteva lomljenja, ki ga povzroči voda. Pri
pravilni risbi bi morala biti palica na videz nalomljena.

7. Žice ne bo dovolj, ker se žica med drogovi povesi. Zato
bo treba žice več.

8. Take črke so: X, I, H. O.

9.

f

10. Mati je dala edini pravi odgovor. Zakaj če bi bila rekla:
»Ti mi boš otroka vrnil!« bi bila ob vse argumente, če bi ji
krokodil otroka ne nameraval vrniti, in tako bi se bil spor na
kratko končal. — Sicer pa je dogovor sam dvoumen in ima
krokodil na koncu prerekanja lahko zmeraj prav, ker prej ni
povedal zaupni tretji osebi, kakšna je prav za prav njegova
prava namera z otrokom. Spor se sploh ne da poravnati, zakaj

Rešitve  673

mati lahko ugiblje tako ali drugače — krokodil lahko zmeraj
trdi, da je napak.

11. Učenec utemeljuje svoje mnenje takole: Če so sodniki
zame, mi ni treba plačati. Če pa so proti meni, mi po dogovoru
tudi ni treba plačati, ker bom svojo prvo pravdo s tem izgubil.
Tako ali drugače — Protagora je ostal z dolgim nosom.

12. Če se šesterokotna vrtavka zares vrti, kotov ni videti,
ampak se razloči samo nejasno okrogla ploskev!

13. Če sta se oženila dva brata z dvema sestrama, so to
najmanj štiri osebe.

14.

672 Rešitve

3. Tudi to je potegavščina: kolesa se sploh ne morejo pre¬
mikati, ker drug drugega v tem stavu ustavljajo!

4. Razdreti bi bil moral en cel del, to je, samo tri člene.
Z njimi bi bil lahko združil preostale štiri dele!

5. Napake so naslednje:

a) Severni tečaj je edina točka na zemlji, kjer piha lahko
samo jug, torej nikdar severozahodnik.

b) Severni tečaj lahko zapustiš samo v južni smeri; kakor
koli se od severnega tečaja premakneš, kreneš na jug.

c) Med sončnim zahodom in sončnim vzhodom na severnem
tečaju ni nekaj ur, ampak čas od pomladi do jeseni, zakaj
tam sonce vsako leto samo enkrat vzide in samo enkrat zaide.

6. Risba ne upošteva lomljenja, ki ga povzroči voda. Pri
pravilni risbi bi morala biti palica na videz nalomljena.

7. Žice ne bo dovolj, ker se žica med drogovi povesi. Zato
bo treba žice več.

8. Take črke so: X, I, H. O.

9.

f  o ) l 1

10. Mati je dala edini pravi odgovor. Zakaj če bi bila rekla:
»Ti mi boš otroka vrnil!« bi bila ob vse argumente, če bi ji
krokodil otroka ne nameraval vrniti, in tako bi se bil spor na
kratko končal. — Sicer pa je dogovor sam dvoumen in ima
krokodil na koncu prerekanja lahko zmeraj prav, ker prej ni
povedal zaupni tretji osebi, kakšna je prav za prav njegova
prava namera z otrokom. Spor se sploh ne da poravnati, zakaj

Rešitve  673

mati lahko ugiblje tako ali drugače — krokodil lahko zmeraj
trdi, da je napak.

11. Učenec utemeljuje svoje mnenje takole: Če so sodniki
zame, mi ni treba plačati. Če pa so proti meni, mi po dogovoru
tudi ni treba plačati, ker bom svojo prvo pravdo s tem izgubil.
Tako ali drugače — Protagora je ostal z dolgim nosom.

12. Če se šesterokotna vrtavka zares vrti, kotov ni videti,
ampak se razloči samo nejasno okrogla ploskev!

13. Če sta se oženila dva brata z dvema sestrama, so to
najmanj štiri osebe.

14.

15.

16.

674  Rešitve

17. Mostove moraš prehoditi v vrstnem redu, ki ga povedo
številke na tej sliki:

18. Ekspedicija mora točno proti jugu in jo čaka 100 km
poti, da pride do južnega tečaja. — Pri tem si namreč ne smemo
predstavljati obeh lOOkm-skih prog kot stranici trikotnika na
ravnini, marveč moramo pomisliti, da ima zemlja obliko krogle.

19. Dva zakonca.

20. Kadar se mali psiček tako nažre, da bo enako težak
kakor veliki, se pač ona stran tehtnice ne bo dvignila kvišku,
marveč bo sploh obstala v ravnotežju. Večji tako sploh ne pride
do klobas!

22. Tri gosi. 23. Samo dvoje.

24. Rešitev se glasi: 2, 78, 156, 39, 4. — Zanjo je treba,
da premaknemo samo tri sode. Pri drugih rešitvah je treba
premakniti več sodov.

25. Zaboj s štev. 8069 je postavil fant narobe na kup, zato
bere 6908!

26. Posodila jima je svojo gumijasto kopalno čepico.

Rešitve 675

27. Oba sta raztrgala bankovec na dva dela in vsak je
obdržal eno polovico. Ena polovica sama zase je bila brez
vrednosti. Pomočnik pa je imel jamstvo, da se bo sel po oprav¬
ljenem naročilu zglasil pri njem, da dobi še preostalo polovico,
sčl pa je tudi vedel, da je pomočnik pripravljen, dati mu ob¬
ljubljeno nagrado.

28. Priča se je oženil z vdovo, ki je imela odraslo pa¬
storko. Oče priče se je nato oženil s to pastorko. Iz obeh zakonov
se je rodil po en sin. Navedbe priče so bile torej popolnoma
pravilne. Le premisli!

I

29. Najprej sta se prepeljala oba sinova. Eden je priveslal
s čolnom nazaj. Potem se je prepeljal oče. Nazaj je priveslal
drugi sin. Vrnila sta se spet oba sinova in spet se je eden vrnil.
Potem je preveslala reko mati. Potem je drugi sin spravil čoln
nazaj in sta preveslala spet oba sinova na drugi breg.

6. Naloge z vžigalicami.

1. Tako, da sestaviš iz po štirih vžigalic po eno rimsko V:

V V V

2. Najprej položi na mizo tri vžigalice, potem jih pa raz¬
postavi še šest (= pol tucata)!

3. Takole:

676 Rešitve

4. Naloga je zahtevala, da sestavi tri četverokotnike. Ne
naroča pa, da sestavi tri kvadrate. Evo ti rešitve!

0

5.

6 .

RirFti

c b1j D a

i—i

T_I

9.

Rešitve k poglavju
VII. NAMIZNE IGRE

Premikalnica v pravokotniku  (str. 325).
Označimo si polja s številkami:

Glavice

V poštev prihajajo tele poteze:

Konci

Rešitve k poglavju
IX. ZA SPRETNE ROKE:

2. Sestavljalnice (str. 378—380).

Rešitve  679

12. Risarske spretnosti (str. 498).

Med risbami z eno potezo:

1. Začni pri A in nadaljuj pot v smeri puščic!

Rešitve k poglavju
XII. SAMOTARSKE IGRE:

1. Skakalnice in premikalnice.

Črkovna premikalnica  (str. 626).

Z 19 potezami naloge ni mogoče rešiti, pač pa s 23. Pre¬
mikati moraš naslednje črke v temle vrstnem redu: A B F E
CABFECABDHGABDHGD  E F.

Preklicane ploščice  (str. 627).

Premikaj: 4 k 5, potem 1,-2, 3, 4 na 5, 1, 6, 7, 8 in 9,
5 na desni spodnji vogal, 4 k njej, 1, 6, 7, 8 in 9, 4 zraven 5,
1, 3, 2, 6 in 7* 8 in 9, 4 in 5, 1.

680  Rešitve

Potovanje po zvezdi (str. 627).

Poteze so naslednje: 1—5, 3—7, 7—1, 8—4, 4—3, 3—7,

6—2, 2—8, 8—4, 4—3, 5—6, 6—2, 2—8, 1—5, 5—6; 7—1.

Moderni promet  (str. 628).

Letalo 2 pride s 4 na 1, letalo 1 na 4, letalo 3 na 5, avto
1 na 8, kolo 2 na 11, lokomotiva 2 na 12, kolo 3 na 9, letalo 3
na 6, avto 3 na 5, kolo 1 na 2, letalo 3 na 3, avto 3 na 6, kolo 1
na 5, letalo 2 na 2, letalo 1 na 1, avto 2 na 4, avto 1 na 7,
kolo 1 na 8, avto 2 na 5, avto 1 na 4, kolo 1 na 7, kolo 2 na 8,
lokomotiva 2 na 11.

Venec  (str. 629).

5 — 4 — 6—5— 2 —1—4—6—8—10—5—2—1—9—7—4—6—8
—10—3—5—4—6—8—1.

Zamenjalnica  (str. 629).

Zamenjaj: H—K, H—E, H—C, H—A, I—L, I—F, I—D,
K—L, G—J, J—A, F—K, L—E, D—K, E—F, E—D, E—D,
E—B, B—K.

Muhaste trojke  (str. 630).

Premikaj: 9—10, 6—9, 5—6, 2—5, 1—2, 7—1, 8—7, 9—8,
10—9.

Zamenjani vrsti  (str. 630).

Pomakni: 5 na desno spodaj, 4, 3, 2 zraven; 1 na levo
spodaj, 2, 3, 4 zraven; 5 na desno gor, 6, 7, 8 zraven; 9 na
desno spodaj, 8, 7, 6 zraven 9, 5 v sredino.

Garaža  (str. 631).

Brez izdelane igre pred seboj boš rešitev težko zasledoval.
Rešitev razdelimo v štiri dele.

Najprej pomaknemo vrsto 1—7 na levo, tako da se odpre
dohod v zgornji hodnik.

Sledi: 7, 6, 8 gor; 5 na desno spodaj; 8, 6, 7 spet nazaj
na levo spodaj; 5 gor zraven črnega;. 7 na desno; 6 gor, 7 in
8 gor. Tako nastane naslednja postava:

Zgoraj: 0 5 6 7 8

Spodaj: 12 3 4

Rešitve  681

Potem: 4 na desno spodaj; 8 in 7 na sredo spodaj.

Zgoraj: 0 5 6

Spodaj: 1 2 3 8 7 4

Dalje: 1 in 2 na levo ven, 3 čisto na levo, 1 in 2 na
sredo spodaj; 3 naprej v ospredje; črni (0) na levo spodaj.

Zgoraj: 5 6

Spodaj: 0 3 1 2 8 7 4

4 k 6, 7 k 4, 8 k 7 (1, 2, 3 čisto na desno), 5, C, 4 spo¬
daj levo naprej; 0 navzgor; 4 čisto na levo; 5 in 6 gor; 4 k 3,
5 in 6 k 4; 0 spodaj čisto na levo; 7 k 6, 2 gor, 3 do 7 na
desno; 8 k 7, 0 gor, potem vrini 2.

Zgoraj: 0

Spodaj: 8 7 6 5 4 3 2 1

Naloga ni lahka, pa vendar ta rešitev ni edina, dasi za¬
hteva najmanj potez.

Zamotana  pot  (str. 631).

1—9—5—14—8—4—15—6—10—2—13—7—3—11—16—12—1.

Preskakovanje z novci  (str. 632).

Postavi 4 na 1, 7 na 3, 5 na 9, 2 na 6, 8 na 10!

Muhasto prekladanje  (str. 633).

Prekladaj v temle redu (Č = črno, B = belo, M = mo¬
dro, R = rdeče): 1. Č na b. — 2. B na c. — 3. Č na B. —

4. M na b. — 5. Č na R (a). — 6. B na M (b). — 7. Č na

B (b). — 8. R na c. — 9. Č na R (c). — 10. B na a. —

11. C na B (a). — 12. M na R (c). — 13. C na b. — 14. B

na M (c).  — 15. Č na B (c).

Fižol in grah  (str. 634).

Naslednje poteze so potrebne: 1 na 3, 10 na 5, 9 na 7,
3 na 8, 5 na 1, 7 na 4, 8 na 6, 4 na 9, 6 na 10, 1 na 4, 2 na
0, 6 na 5, 4 na 3, 9 na 8, 5 na 7, 3 na 1, 8 na 2, 7 na 9.

Veselja dom III

8

682 Rešitve

Potovanje okoli sveta (str. 634).

1. Šel bi takole: N—H—I—K—S—I—E—S—G—K—D—H—
A—N—B—A—E—F—B—C—G—D—N—C—F—S. Ostalih 5 po¬
tez dobiš sam.

2. N—H—I—A—I—K—H—K—S—I—E—S—G—F—G—K—
D—C—D—H—A—N—B—E—B—A—E—F—B—C—G—D—N—C
—F—S. Stranice K—H, F—G, C—D, E—B, I—A premeriš tja
in nazaj, torej dvakrat, kakor dopušča naloga.

Izvršiti je treba naslednje skoke in premike: 5 na 4, 3 na
5, 2 na 3, 4 na 2, 6 na 4, 7 na 6, 5 na 7, 3 na 5, 1 na 3 (
2 na 1, 4 na 2, 6 na 4, 5 na 6, 3 na 5.

Primer »potovanja«: Izhodišče 20, preko 17 na 19, potem
od 13 preko 9 na 6, potem od 1 preko 3 na 5 in končno še
zadnji točki do izhodišča. Drugih možnosti je še mnogo.

Premikali bomo takole: lokomotiva in 4 vagoni vlaka 1

zapeljejo na a; vlak 2 vozi naravnost mimo a; lokomotiva in
4 vagoni vlaka 1 odpeljejo z a; lokomotiva vlaka 2 se pri¬
ključi preostalim vagonom vlaka 1 in potegne vse za a, da
jih tam potisne ven; potem vozi lokomotiva vlaka 2 naprej
in lokomotiva vlaka 1 gre po ostale 4 vagone na a.

Ozka cesta  (str. 636).

Avto 2 zavozi na izogibališče, 3 in 4 peljeta mimo, pri
čemer se 1 nekoliko umakne, 2 pelje naprej na desno, 4 za-

Premikalnica v črti  (str. 635).

Drugo potovanje  (str. 635).

Sedmero zamaškov  (str. 635).

Ranžirni problem  (str. 636).

Rešitve  683

vozi na izogibališče, 1 in 3 vozita mimo na desno; 4 pelje
proti levi iz .izogibališča in 1 zapelje na izogibališče; 3 pelje
mimo in 1 zapelje iz izogibališča na desno.

Kamenček izštevati  (str. 636).

Začni z izštevanjem pri sedmem  fižolu pred  kamenčkom!

2. Zlagalnice in sestavljalnice.

Kakšna črka  je  to?  (str. 636).

Velika zlagalnica  (str. 637).

8 *

684  Rešitve

Rešitve  685

3. Bazno kratkočasje.

a) Blodnjaki.

Presneta spirala (str. 639).

Če greš od a,  prideš do vozla; če greš od b,  prideš na prosto!

Okrogel blodnjak  (str. 647).

Če greš po pravi poti, dobiš sliko slona!

b) Napake v risbah.

Na lovu  (str. 648).

1. Hruška ne raste v močvirju. 2. Race ne čepijo na drevju.
3. Veslača veslata drug proti drugemu. 4. Pes je čuvaj in ne
lovski pes. 5. Buldogi imajo odsekan rep. 6. Lovec ima škorenj
samo na eni nogi. 7. Lovec je zatisnil napačno oko. 8. Na
puški je kopito narobe. 9. Lovec ima pas z naboji narobe
pripet.

Na kmetih  (str. 649).

1. Vola sta narobe vprežena. 2. Vol ima konjski rep.
3. Vola nimata ušes. 4. Vol ima konjsko kopito. 5. Vola imata
skupaj samo 7 nog. 6. Lopata se uporablja kakor motika.

686  Rešitve

7. Srajca ima ovratnik samo po eni strani. 8. Rokava na srajci
nista enaka. 9. Kmet je obut samo na eno nogo. 10. Leva noga
ima samo štiri prste. 11. Grozdje in češnje hkrati.

c) Optične prevaret  (str. 649—651).

1. Zgornja.

2. Obe sta enako dolgi.

3. Ravna.

4. Da.

5. Vse tri so enako dolge.

6. Oba dela sta enaka.

7. Kakor pogledaš.

8. Enako veliki so.

POPRAVKI IN DODATKI

(Navadne tiskovne pogreške naj blagovoli popraviti bralec sam.
Navajamo popravke samo za tiste napake, ki motijo ali spre¬
minjajo smisel.)

Prva knjiga.

Str. 39. — Opisu igre »Lonec razbijati« dodaj na koncu: Za vsak
»zadetek« se lahko določi dobitek ali pa se šteje točka v dobro.

Str. 61. — Zaporedno številko 6. popravi v: 7. Igre s frnikolami.
Str. 117. — V 7. vrstici od spodaj navzgor beri pravilno: Po-
čezna palica naj bo...

Str. 118. — Slika 2. je postavljena na glavo. Misli si jo obrnjeno!
Str. 128. — V opisu igre »Ljubeznivi sosed« beri v 3. vrstici
namesto »v noč« pravilno: »v n o s«.

Str. 137. — Zaporedno oznako B) popravi v: c) Liki za enega.
Str. 142. — Zaporedno oznako c) popravi v: č) Umetnije.

Str. 149. — V uvodu (1. Kdo bo prvi?) moti smisel izpadla
vejica v 5. vrstici. Beri pravilno: » ... z žrebanjem, s slepo mišjo ...«

Druga knjiga.

Str. 219. — Popravi 7. »zastavico«, ki se glasi pravilno: »Kateri
les je najtežji?«

Str. 240. — Namesto vrhnjih dveh vrstic beri pravilno: »Pa se
da napisati tudi s 4 deveticami ali s 5 trojkami ali s 5 peticami ali
s 5 enicami.«

Str. 268. — V vrstici pred »Opombo« (na sredini strani) dodaj:
»Na naši sliki pomenijo debelejše črte poteze z navadnim, tanjše črte
poteze z rdečim, pikčaste črte pa poteze z modrim svinčnikom.« ^

Str. 269. — Na koncu vrhnjega odstavka (opis igre »Črteži«)
dodaj: »Na naši sliki pomenijo debelejše črte poteze z navadnim,
tanjše črte poteze z rdečim, pikčaste črte pa poteze z modrim svinč¬
nikom in dvojne črte poteze s polnilnim peresom.

Str. 277. — V 9. vrstici od zgoraj navzdol beri namesto »ob
žlebljičke« pravilno: »ob žebljičke«.

Str. 329. — V 9. vrstici (od spodaj navzgor) začeti stavek: »Tako
bi smela ovca...« naj se glasi: »Tako bi smela ovca po tem načinu
s točke 31 samo na prazne točke 23, 30 ali 27, nikakor pa ne na

688

prazno točko 17.« Temu stavku dodaj še: »S točke 27 bi smela ovca
na prazne točke 31, 23, 26, 5 ali 32, nikakor pa ne na prazne točke
17, 28 ali 11.«

Str. 331. — Tiskarski škrat se je poigral z vrstico 21. (»obeh
kock, to je, za sedem oči«), ki bi se morala pravilno glasiti: »Po
vsakem pašu je dovoljen še en met.«

Str. 338. — V 16. vrstici (od spodaj navzgor) je odveč 4. Vrstica
se zato pravilno glasi: ».,. porazdelil fižolčke na kroge 9, 10, 11,
12, 1, 2, 3. Tako se igra ...«

Str. 336. — V 9. vrstici (od spodaj navzgor) moti »k«, ki naj se
glasi pravilno »s«. Stavek beri zato takole: »Kegeljčki se premikajo
s potezami.«

Str. 342. — V 5. vrstici zgoraj beri pravilno: (ska-)kač (ne: ska¬
kači).

Str. 349. — 37. poteza črnega ni 1/10, ampak i/10.

Str. 365. — Prvemu odstavku dodaj: »Lika hamburk in libek
sta enaka.«

Str. 435. — V 7. vrstici od spodaj navzgor beri namesto »čeblji-
ček« pravilno »žebljiček«.

Tretja knjiga.

Str. 545. — Zaporedno oznako c) popravi v: b) Pevske igre.

Str. 551. — Zaporedno oznako č) popravi v: c) Zborske igre.

Str. 557. — Zaporedno oznako d) popravi v: č) Igra z vlogami.

Str. 570. — V 19. vrstici (od zgoraj navzdol) beri namesto »kro¬

glico« pravilno »kronico«.

Str. 597. — V 3. vrstici (od spodaj navzgor) beri namesto »druga
(14)« pravilno: »prva (13)«.

Str. 603. — Na koncu vrhnjega dostavka dodaj: »Dete« izrežeš iz
lepenke in ga pritrdiš v 1. sliki botrici v naročje, v 2. sliki ga pri¬
trdiš na klop; najpreprostejša oblika zanj je »punčka iz lecta«. »Za¬
vojček« za 4. sliko je prav tako izrezan iz lepenke in pritrjen na nit:
ko ga grofič »zažene« kvišku, ga potegneš za nit k »linam«. »Veri¬
žica« v isti sliki je lahko prava drobna verižica, ki jo spustiš tik ob
zaslonu iz »line« navzdol.

Str. 604. — V 13. vrstici drugega stolpca (od spodaj navzgor)
beri namesto »preveževa« pravilno: »priveževa«.

VIRI

Balmer: Mein Gemusetheater.  — Bern 1928.

Basteln und Bauen.  Jahrbuch fur Handfertigkeit, Spiel und Arbeit.
Vlil—XII. — Stuttgart 1927—1931.

Bourset: Belnstigungen im Freien. —  Miihlhausen i. Thiir. 1927.

Eliiiesen: Heim- und Zeltspiele.  — Stuttgart. 1933 (18. izd.).

Fuxloch: Das Soziologische im Spiel des Kindes.  — Leipzig 1930.

Giostra, La.  Giioehi, scherzi, dndovinelli, aiguzzadngegni, fiabe, novel le
per bainbjai eh e non si voglion annod&re. — Firenze 1940 {2. izd.).

Goldbanm: Allerlei aus Ziindholzschachteln.  <Wie beschaftige ioh mei»
Kind, III.) — Leipzig 1921.

Gtoldbanm: Lustiger Zeitvertreib.  (Wie beschaftige ieh mein Kind. VII.)
— Leipzig 1922.

Goldbaum: Papierarbeiten.  <Wie beschaftige ieh mein Kind. I.) —
Leipzig 1922.

Goldbaum: Spiele im Freien.  (Wie beschaftige ieh mein Kind, IX.) —
Leipzig 1927.

Goldbaum-Rhaydt: Kartonarbeiten.  (Wie beschaftige ieh mein Kind,
II.) — Leipzig-1921.

»Heim und Kleid «. — Niirnberg 1934—1938.

Herrmann: Der kleine Tausendkunstler.  — Reutlimgen (brez letnice).

Hetzer: Bas volkstiimliche Kinder spiel.  — Wien 1927.

Ivers: Heitere Spiele fur die deutsche Jugend.  — Miihlhausen i. Thiir.
(brez letnice).

Ivers: Lustige Kampf- und Ulk-Bewegungsspiele.  — Miihlhausen i. Thiir.
(brez letnice).

Kartoffeltheater, Das fidele.  — Miihlhausen i. Thiir. (brez letnice).

Kattentid/t: Fadenspiele aus aller Welt.  — Lindau 1911 ( 2 . izd.).

Kegljevič: Športno kegljanje.  — Ljubljana 1936.

Kelemina: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva.  — Celje 1930.

Kermavner: Odbojka. —  Ljubljana 1932.

Kern: Selbst ist der Mann.  — Stuttgart (brez letnice).

»Kinderwelt «. (Beiblatt der »Frau und Mutter«.) XXVI—XXX. —
Wien 1936—1940.

» Kleine Kindert.  — Dresden 1933—1940.

Klier: Alles mal nachdenken.  — Stuttgart 1933.

Kossak: Selbstverfertigtes Spielzeug.  — Leipzig (brez letnice).

Kuerten: Drachen, die am besten fliegen.  Anleitungen zum Draehen-
bau. — Leipzig (brez letnice).

Kuret: Čarovni zaslon.  Knjiga o senčnih lutkah. — (Rokopis.)

Kuret: Pavliha.  Knjiga o nočnih lutkah. — Ljubljana 1942-XX.

690

Lacht mil!  Ein lustdges Jugend jahnbuch. — Stuttgart {brez letnice).
Lasker: Brettspiele der Volker.  — Berlin 1031.

Lavrenčič: Telovadne igre in raznoterosti za društva in šole.  — Ma¬
ribor 1934).

Luke: Alte und neue Schreibspiele.  — Leipzig 1927.

Marolt: Tri obredja, iz Bele Krajine.  (Slovenske narodoslovne študije
II.) — Ljubljana 1936.

Mayser: Kegelspiele fiir s Zimmer.  — Ravensburg (brez letnice).
^Mladika c XV—XIX. —  Celje 1934—1938.

Navratil I.: Slovenske narodne vraže in prazne vere.  {Letopis Matice
iSlovenske.) — Ljubljana 1087, 160 sl.

Neunundneunzig Tummelspiele.  — Stuttgart 1033 i(32. izd.).

Nitzsche: Das Laubsagebuch.  — Dresden 1020.

»Obisk« I.  — Ljubljana 1940.

» Oesterreichs deutsche Jugend « XXXIV—XXXV. — Reichenberg 1917-18.
Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar I — II.  — Ljubljana 1894—1895.
Pratike: razne slovenske pratike do srede 19. stoletja.

Rossetjti: II trucco c’č ... ma non si vede.  ,— Milano 1ML-XX.

Riiger: Was spielen tvirf  — Leipzig {brez letnice).

Sperling: Denkspiele fiir kluge Kopfe.  — Ziirich 1940.

Sperling: Tausend kleine Wunder. —  Ziiricli 1030 (2. izd.).

Sperling: Wurfelspiele.  — Leipzig (brez letnice).

Sašelj: Bisernice iz slovenskega narodnega zaklada I—^II.  — Novo
mesto 1906 oz. 1909.

Strekelj: Slovenske narodne pesmi I — IV.  — Ljubljana 1&O0—1023.
Vidmar: Sah.  — Ljubljana 1923.

*Das VolksspieU.  Blatter fiir Laienspiel und Volkstum, VIII. —
Berlin 1031.

Wia!endy: Die Ilerold-Spielkiste.  — Stuttgart 1040.

Weinliold: Selbsverfertigte Unterhaltungsspiele.  — Leipzig {brez let¬
nice).

* * *

Urednik je porabil tudi lastno zbirko zapiskov predvsem slovenskih,
pa tudi tujih iger. Pomagali so mu tudi nekateri sodelavci, ki jih deloma
navaja z imenom in jim izreka svojo zahvalo.

Y Ljubljani, junija 1942-XX.

M. K.

KJE JE KAJ

Prva knjiga•

Geslo . 5

Na pot. 7

I. Igre na prostem . 9

1. Igre brez pripomočkov.11

A. Rajalne in druge igre.11

B. Lovilne igre.21

C. Skrivanje. 25

Č. Igre moči.20

D. Šaljive igre.30

2. Samonoge igre.  31

3. Igre s »slepo mišjot.35

4. Igre z žogo.40

5. Igre z vrvjo.48

6. Igre z raznimi pripomočki.50

7. Igre s frnikolami .   61

II. Otroški verzi .63

III. Igre v sobi .77

1. Igre z najmlajšimi.79

2. Igre s slepo mišjo.83

3. Ugibanje in iskanje.88

4. Igre za pazljive ljudi.94

5. Igre za bistre glave.99

692

6. Igre za spretne ljudi.109

7. Pevske igre.119

8. Razne šale.121

9. Spretnosti z nitjo ali vrvico.131

A. Vozli.132

B. Liki za dva.133

C. Liki za enega.137

Č. Umetnije.142

IV. Določanje prvega in odkup kazni .147

1. Kdo bo prvi?.149

2. Kazni.152

V. Domači čarodej .155

1. Potegavščine.157

2. Nedolžna »hipnoza« in »telepatija«.174

3. Računske čarovnije.178

4. Fizikalne »čarovnije«.200

5. Kemične čarovnije.212

6. Umetnije z rastlinami.215

Druga knjiga.

VI. Uganke in zanke .217

1. Zastavice.219

2. Računski orehi.  226

3. Pasti za domišljavce.238

4. Težavne delitve.241

5. Za bistre možgane.244

6. Naloge z vžigalicami.254

VII. Namizne igre .257

1. Pisalne igre.259

2. Spretnostne igre . ... • 269

3. Igre s srečo.  281

4. Miselne igre ..319

693

VIII. Športne igre . 353

Namizni tenis.355

Balinanje.360

Odbojka.362

Kegljanje. .363

Pa še nekaj za telovadce.368

IX. Za spretne roke  . . .'.371

1. Zlagalnice.373

2. Sestavljalnice .378

3. Zidalnice.385

4. Razno iz papirja.386

A. Gubanje.386

B. Izrezovalnice.402

C. Druge zabave.409

5. Igrače iz vžigaličnih škatel.412

6. Iz kostanja, želoda in drugih dobrot ....  416

A. Iz želoda.416

B. Iz kostanja.419

C. Iz orehovih lupin.420

Č. Iz jabolk.420

D. Iz krompirja.421

E. Iz jajčne lupine.423

7. Gnetila. 423

8. Milni mehurčki.425

9. Različne zabave.427

10. Piščali.439

11. Samogibi.442

A. Samogibi na toploto.442

B. Samogibi na vodo.446

C. Samogibi na pesek.448

Č. Samogibi na veter (»klopotci«) ....  450

12. Leteče naprave.455

A. Zmaj.455

694

Tretja knjiga.

B. Leteči modeli.  461

C. Škatlasti zmaj.497

13. Risarske spretnosti.498

14. Zajčki na steni.505

X. Običaji, igre in predstave .509

1. Običaji.511

2. Igre.541

A. Gibalne igre.543

B. Pevske igre.545

C. Zborske igre.551

C.'Igra  z vlogami . .■.557

3. Predstave.561

Ročne lutke.  562 *

Senčne lutke .   582

Kino.612

XI. Voščila .615

XII. Samotarske igre .621

1. Skakalnice in premikalnice.623

2. Zlagalnice in sestavljalnice.636

3. Razno kratkočasje.639

A. Blodnjaki.639

B. Napake v risbah.648

C. Optične prevare.649

Rešitve
Popravki
Viri . .


. 655

. 687

. 689

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJI2NICA