o sova
nuraro
ŠTEV. 13/XVII	8. JULIJA 1977
Dopust — za mnoge izmed nas 15 do 20 brezskrbnih dni, v katerih si bomo nabirali novih moči za prihodnje in se vsaj začasno otresli skrbi. Najbrž mnogi izmed vas ne boste mogli na dopust bodisi zaradi majhnih otrok ali drugih razlogov. Zato tudi vsem tem in pa vsem, ki se boste odpravili na morje, v planine, k sorodnikom, prav zares veliko lepega vremena, počitka, prijetne družbe, skratka vse lepo in vrnite se zdravi, vedri in veseli, ker drugo polletje bo spet naporno.
SEJA SVETA ZSM SAVA KRANJ
V	četrtek, 16. junija 1977, je bila v prostorih nove upravne stavbe 5. redna seja sveta ZSM Sava Kranj. Na seji, ki jo je vodil predsednik mladine v Savi, so obravnavali problematiko sodelovanja z drugimi organizacijami in JLA, kadrovsko problematiko, poročilo o obiskih po osnovnih organizacijah in drugo.
V	uvodu seje je tov. Gruden opozoril na dejstvo, da sodelovanje med vojaki vojašnice Stane Žagar in savsko mladino v letoš-
Brane Pečjak
njem letu ne poteka zadovoljivo. Zato je potrebno s predstavniki vojašnice pripraviti pogovor, kako bi se sodelovanje izboljšalo. Povedal pa je tudi, da se kažejo novi znaki sodelovanja med savskimi mladinci in zamejskimi Slovenci na Koroškem. Sodelovanja
naj bi potekala preko zveze koroške mladine; o oblikah sodelovanja naj bi se dogovorili z republiškim komitejem ZSMS in občinsko konferenco ZSMS Kranj.
V nadaljevanju seje je bilo podano poročilo o srečanju gumar-jev v Kumrovcu, o karavani prijateljstva v Poreču, poročilo o konferenci ZSMS v Borovem, kjer se ravno tako ukvarjajo s podobnimi problemi kot pri nas. Na seji je bilo izrečenih veliko pripomb na račun organizacije gumijade, ki je bila v Suvi reki. Splošna ugotovitev je bila, da gu-mijada ne opravlja več poslanstva, zaradi katerega je bila ustanovljena: spoznavanja in srečanja gumarjev, sklepanje prijateljstva, spoznavanje novih krajev in navad in športnega duha v tekmovanju. Mladina je sklenila, da naj bi v bodoče hodili na športna srečanja gumarjev Sav-čani, ki nas bodo častno in dostojno zastopali, čeprav na škodo tekmovalnih rezultatov. V osrednji točki dnevnega reda je predsednik kadrovske komisije tov. Čufer povedal, da je potrebno v mladinski organizaciji prevzeti nekatera prazna mesta, ki so nastala z odhodom mladincev bodisi zaradi odhoda iz podjetja ali daljše odsotnosti. Za to so predlagali in kasneje sprejeli več mladincev in mladink, ki bodo opravljali naslednje funkcije:
predsednika ZSM Sava Kranj Eda Grudna bo v njegovi daljši odsotnosti nadomeščal Brane Pečjak, predsednik nadzornega odbora je Peter Bogataj, novi predsednik komisije za idejnopolitično delo je Tine Zaletel, Marija Žumer pa je predsednik koordinacijskega odbora organi-
(Nadaljevanje na 9. strani)
MLADINSKE DELOVNE AKCIJE
Kmalu potem, ko je za nami dan mladosti, in takoj, ko se zapro šolska vrata ožive gradbišča, kamor pride na tisoče mladih. Zgrinjajo se v brigade, rastejo naselja in prične se najbolj množična šola jugoslovanske mladine: šola bratstva in enotnosti, tovarištva, dela in življenja v kolektivu . ..
Letošnje delovne akcije bodo »pokrivale« Slovenijo od Posočja, Brkinov, Suhe krajine, Kozjansko pa do Slovenskih goric in Goričkega, in eno največjih zveznih akcij — izgradnja avtoceste Beograd—Niš.
Prav na to zadnjo je odšla tudi prva skupina mladih Savčanov, in med njimi Ivan Draškič, fotograf v oddelku za informiranje.
Dogovorili smo se, da bo v nekaj nadaljevanjih opisoval življenje mladih pri izgradnji avtoceste Beograd—Niš.
TAKO SE JE ZAČELO ...
Za soboto, 11. 6. 1977, ob 7. uri zjutraj je bil določen odhod na mladinsko delovno akcijo avtocesta Beograd—Niš. Zbralo se nas je 51 brigadirjev.
Pred odhodom smo še okrasili avtobus z zastavicami, slovensko zastavo in praporjem, nadeli pa smo si majice z napisom na hrbtu MDB JOŽE GREGORČIČ KRANJ. Potovali smo z avtobusom podjetja ALPETOUR, ki sta
(Nadaljevanje na 9. strani)
PROBLEMATIKA UVOZA V L POLLETJU 1977
Letos mineva že drugo leto, odkar naša zunanjetrgovinska menjava poteka v okviru pogojev vezave uvoza na izvoz. V okviru teh objektivnih pogojev, ki jih določajo zakoni in spremljajoči predpisi, je naša delovna organizacija že v začetku leta skušala poiskati svoje mesto oz. predvideti čim bolj natančno, kakšne so stvarne možnosti za realizacijo gospodarskega načrta za leto 1977.
Po uskladitvah prodajnih planov in proizvodnih zmogljivosti je bil izdelan dokončni plan proizvodnje in njemu ustrezna materialna bilanca, ta pa je bila osnova za izdelavo plana uvoza in izvoza po področjih za leto 1977. Pri planiranju uvoza smo naše potrebe kar se da omejili; uporabili smo vse razpoložljive domače surovine oz. vzhodnoevropske, za katere uvoznih omejitev ni. Omenjena področja nimajo nekaterih surovin, ki jih uporabljamo v naši proizvodnji, zato moramo še vedno uvažati s kon-
vertibilnega področja — približno 40 % od skupne vrednosti surovin (naravni kavčuk, specialni sintetični kavčuk, poliuretani, PVC, jeklena žica, jekleni kord, specialne kemikalije, papir za umetno usnje itd), da ne govorimo o nujno potrebnem uvozu rezervnih delov za stroje, ki so bili v pretežni večini uvoženi iz zahodne Evrope.
Za uvoz surovin in rezervnih delov s konvertibilnega področja je naša delovna organizacija dobila na razpolago enake pravice kot leta 1976, torej absolutni znesek v enaki višini 350.370.000 din in dodatni absolutni znesek za proizvodnjo jeklene pnevmatike v višini 25.000.000 din.
Ta sredstva nam lani niso zadoščala. Na ta problem smo opozorili republiške in zvezne organe že lani in z ustreznimi zahtevki zahtevali dodatna sredstva, vendar brez uspeha. Tako smo morali za višino primanjkljaja deviznih sredstev ustvariti 35 % več (Nadaljevanje na 4. strani)
24. 6. je bila v Savi večja skupina delavcev — strokovnjakov s področja inovacijske dejavnosti. S tovariši s tega področja iz Save so izmenjali mnenja, poleg tega pa so si gostje ogledali nekatere proizvodne enote. Več o tem bomo pisali v prihodnji številki.
2
KRAJEVNA SKUPNOST
Vsi že več ali manj veste, da je krajevna skupnost po novi ustavi dobila povsem novo — pomembnejšo vlogo. Pred sprejetjem tega dokumenta so bile namreč krajevne skupnosti mnogokje zanemarjene, neupoštevane ... Ponekod tudi zato, ker so bile oddaljene od občinskih središč, ponekod zato, ker med občani ni bilo zanimanja za to obliko samoupravljanja. Za krajevno skupnost Stražišče tega sicer ne trdimo, res pa je, da so se stvari po sprejetju nove ustave obrnile na boljše.
Ko ste prebrali teh nekaj uvodnih stavkov, ste se gotovo vprašali: »Kaj pa ima krajevna skupnost Stražišče skupnega s Savo?« Vezi je veliko, le opredeliti in ovrednotiti bi jih morali. Pa si oglejmo nekaj najpomembnejših! Lokacija kar dveh obratov: obrata II in obrata V je na območju te krajevne skupnosti. Od skupnega števila 5000, kolikor občanov šteje krajevna skupnost, je približno 500 zaposlenih v Savi in če prištejemo k njim še njihove domače, ugotovimo, da je približno dve petini občanov tako ali drugače vezanih na našo delovno organizacijo. In ker je to tako, preberimo, kako so praznovali letošnji krajevni praznik — 21. junij, s kakšnimi uspehi se lahko pohvalijo in ne nazadnje, kaj snujejo za bodoče.
21. junija 1943 leta je okupator kot odgovor na množično sodelovanje prebivalcev Stražišča z Osvobodilno fronto izselil iz tega kraja 40 družin s 70 družinskimi člani. Po tem dogodku je bil določen dan praznovanja krajevnega praznika.
Letošnje praznovanje je potekalo v znamenju jubilejev tov. Tita in partije tako kot po vsej naši domovini. Prav v tem jubilejnem letu je krajevna skupnost dosegla nekaj zelo lepih »delovnih zmag«.
Če takoj navedemo, da so asfaltirali skoraj celotno omrežje po-t i , ulic in cest v krajevni skupnosti, smo dovolj zgovorno zapisali, da so tukaj doma delavci — občani, ki vedo, kaj hočejo. 27.000 kv. m asfalta je veljalo nad pol milijarde starih dinarjev.
Občani so se za tako veliko investicijo zavestno odločili v decembru 1975, saj so hoteli pregnati s cest prah. Da je bila zainteresiranost za skupno reševanje tega problema resnično velika, nam pove podatek, da so bili zbori občanov pred referendumom tako dobro obiskani, kot še nikoli do takrat.
Nič manj pomemben dogodek je vsekakor položitev temeljnega kamna za izgradnjo zdravstvene postaje. Za krajane Stražišča in sploh prebivalce desnega brega Save od Podblice, Besnice do Praš in Smlednika bo to velika pridobitev. Sedanji prostori ambulante, ki domuje v preurejenem trisobnem družinskem stanovanju v bloku v Šempeterski ulici niti prostorsko niti funkcionalno ne odgovarjajo svojemu namenu.
Temeljni kamen je položil predsednik Skupščine občine Kranj tov. Tone Volčič.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Verdnik je prerezal trak in s tem simbolično izročil asfaltirane ceste v uporabo.
Prebivalci Stražišča na svečanem začetku gradnje zdravstvene postaje Stražišča.
To trditev lahko podkrepimo z dejstvom, da je v teh prostorih (okoli 70 kv. m) opravljeno dnevno 100 zdravstvenih pregledov v eni izmeni. Vrsto let so krajevni dejavniki opozarjali na ta problem. V soboto, 18. junija, je bil vzidan temeljni kamen za zdravstveno postajo, ki je v tem koncu občine več kot potrebna. Temeljni kamen so vzidali ob prisotnosti velikega števila občanov, predstavnikov političnega in javnega življenja občine in republike in tudi predstavnikov zdravstvenih delavcev. Temeljni kamen je vzidal predsednik Skupščine občine Kranj tov. Tone Volčič.
V	teku so pripravljalna dela za izgradnjo krožne ceste, ki naj bi povezovala vzhodni in zahodni del krajevne skupnosti s sodobno 11 m široko cesto, po kateri bi bila možna povezava lokalnega avtobusa s centrom mesta Kranja. Načrti so izdelani, finančna sredstva zagotovljena, z deli se je že začelo, manjši zastoj je nastal le pri trasiranju nekaterih odcepov omenjene ceste. Potrebni bodo razgovori z lastniki zemljišč, preko katerih bo cesta speljana. To so tri najaktualnejše teme — problemi, o katerih občani govorijo, razpravljajo in odločajo. Kako tudi ne, saj so to bile in so teme, ki neposredno zadevajo občana te krajevne skupnosti.
Bile pa so še druge prireditve, ki jih ne gre prezreti. Osrednja proslava v počastitev krajevnega praznika je bila v dvorani osnovne šole Lucijan Seljak v soboto, 18. 6. 1977. Slavnostni govornik je bil sekretar osnovne organizacije ZK Stražišče Milan Bajželj. Ob tej priložnosti je aktiv zveze rezervnih starešin Stražišče dobil nov prapor. Boter pri razvitju je bil tov. Filip Majcen, glavni direktor naše delovne organizacije.
V	nedeljo, 19. junija, je bila pod pokroviteljstvom kolesarskega kluba Sava kolesarska dirka po stražiških ulicah. Prireditev je lepo uspela in kaže, da prisotnost kolesarskega kluba Sava na tem območju ni zgolj naključna. To je potrdil velik obisk občanov na prireditvi.
V	sredo, 16. 6., je bila pred delavskim domom Tekstilindusa velika gasilska vaja, ki so se je udeležili tudi naši gasilci s svojim vozilom; ta je vzbujal občudovanje vseh prisotnih.
V	soboto, 25. 6., je bila najprej slavnostna seja gasilskega društva ob 75. letnici društva, nato pa koncert pevskih zborov iz Stražišča, Železne kaple, Brežic in Kontovela. Naslednjega dne pa je bila še parada in gasilska veselica. Pokrovitelj gasilskih praznovanj je bil tov. Vinko Hafner, član CK ZKS. Vzporedno s temi praznovanji so bila tudi športna tekmovanja v organizaciji športnega društva Sava.
Praznovanje je pri kraju, to pa ne pomeni, da je konec načrtov, hotenj in volje do reševanja skupnih zadev. Nasprotno. Razmišljanja in prizadevanja na tem področju so aktualna, dinamična, kot je razgibano življenje samo.
J. Jereb
3
NAŠA OBRAMBA
VAJA
SPLOŠNEGA
LJUDSKEGA
ODPORA
i-	■	—-j
Obramba naše domovine je zasnovana na splošnem ljudskem odporu, se pravi na tem, da bi v primeru agresije na naše ozemlje v obrambi sodeloval vsak državljan — razen majhnih otrok in starejših, nemočnih ljudi (to je morda
ozemlja. Čeprav je bila zasedba začasna, so na zasedenem ozemlju takoj, tisti hip organizirali obrambo. Tako so znotraj zasedenega ozemlja začele delovati teritorialna obramba, civilna zaščita in praktično vsi prebivalci, na zunanji
Slovenski družbenopolitični delavci in vojaške starešine z zanimanjem spremljajo potek akcije
v__________________________________________________________________y
poenostavljena razlaga). Prav gotovo ne bo nikoli noben Jugoslovan stopil na tuje ozemlje kot napadalec, prav gotovo pa je tudi, da se bo sleherni državljan uprl vsakomur, kdor bi iskal pri nas — kar mu ne pripada.
Kako in kdo, s čim pa bi se uprli, smo nazorno videli vsi, ki smo bili povabljeni na vajo pripadnikov teritorialne obrambe, civilne zaščite, milice, družbenopolitičnih organizacij in prebivalcev nekaterih krajev na Gorenjskem.
Naj v glavnih obrisih opišem potek vaje!
Tistega dne, ko smo v skupini Sergeja Kraigherja, Franceta Popita, Mitje Ribičiča in visokih vojaških strm kovnjakov — generalov prispeli na položaje, je minilo dva meseca, odkar so plavi (se pravi sovražniki) začasno zasedli nekatere dele našega
del pa so pričele delovati enote rdečih (naša vojska). S taktično igro so rdeči plave uničili, čeprav so se plavi poskušali obraniti celo s helikopterskim desantom. Tole je bila pravzaprav čista vojaška operacija, bistvo celotne vaje pa je bilo zasnovano na delovanju krajevnih skupnosti in vseh prebivalcev. Obiskali smo nekaj krajevnih skupnosti, kjer so imela vodstva pravkar sestanke. Obravnavali in ocenjevali so delovanje vseh dejavnikov, vsakdo, ki je bil zadolžen za določeno področje, je poročal itd. Pri tem je treba povedati, da so med vajo usklajeno delovale tudi družbenopolitične organizacije, še posebej ZK, saj so na primer v svoje vrste sprejeli več novih članov. Vodstva krajevnih skupnosti so z najboljšo oceno ocenila sodelovanje prebivalstva tako pri obveščanju, v
aktivnem sodelovanju in pripravljenosti kakor tudi popolno discipliniranost. Za splošni ljudski odpor so izrednega pomena tudi skrite bolnišnice, delavnice, tiskarne, radijske postaje...
Tudi take objekte smo si ogledali, in sicer tako dobro skrite ali maskirane — da bi jih še danes težko našel, če bi šel tja. Razumljivo je namreč, da bi v primeru agresije sovražnik napadel najprej tudi takšne objekte — hoteč s tem uničiti naš odpor. Zato pa splošni ljudski odpor predvideva v največji možni meri normalno delovanje takih ustanov tako v zaledju kakor tudi na zasedenem ozemlju. Videli smo krojaško delavnico, popravilo orožja...
Potem so nam prikazali, kako se praktično lahko vsakdo vključi v reševalne akcije prve pomoči z najbolj preprostimi pripravami od na-hrbtnega koša, lojterskega voza, lička, traktorja in preprostih nosil. Izredno zanimi-
va je bila prikazana tudi reševalna akcija s helikopterjem.
Kot med NOB so v vaji sodelovali tudi partizansko gledališče (izvedlo Prešernovo gledališče Kranj), recitatorji, pevci in folklorna skupina.
Še in še je vtisov. Se in še je stvari, ki bi jih lahko popisal. Na primer tisto, da nihče od prebivalcev ni odklonil sodelovanja, da so kmetje dali na razpolago, karkoli je bilo potrebno, da so v vaji sodelovali tudi šolarji osemletk. In tako dalje.
Saj nas ni strah, da bomo napadeni. Pripravljeni pa moramo biti. Tudi drugih ni treba biti strah, da bi jih mi napadli. Vedeti pa morajo, da bomo branili sleherno ped naše domovine tako, kot so jo branili naši očetje, bratje, sestre med NOB. Zato, ker hočemo živeti človeka dostojno življenje, v svoji domovini, v samoupravni socialistični družbi.
Jože Štular
4
PREBERI TUDI Tl
NAS
RAZGOVOR
SLOBODAN
BAJC
PREDSEDNIK KONFERENCE DELEGACIJ SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI.
Samoupravne interesne skupnosti so sestavni del skupščinega sistema, preko katerih delovni ljudje in občani na samoupraven način uresničujejo svoje skupne interese.
Koliko je interesnih skupnosti in katera področja so v njih zajeta? O tem smo se pogovarjali s tov. Slobodanom Bajcem.
Na zborih delavcev, ki so bili junija, so obravnavali predloge samoupravnih sporazumov o osnovah planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976 — 1980. S 13 sprejetimi samoupravnimi sporazumi pokrivamo skoraj vsa področja. Na samoupravne sporazume o
—	osnovah srednjeročnega plana samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Kranj
—	o združevanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih,
—	o združevanju sredstev za uresničitev in sofinanciranje programa komunalne dejavnosti,
—	o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje od leta 1978 — 1980
smo imeli pripombe.
— Posebno v zadnjem obdobju ugotavljamo, da samoupravne 'interesne skupnosti Se niso zaživele in da še ne opravljajo svoje funkcije. Kje so vzroki oz. pomanjkljivosti?
Netočna bi bila trditev, da še niso zaživele. Ne smemo prezreti, da je to šele začetek tega načina dela in da delegatom pošiljajo ogromno gradiva. Naši delegati pa so zaposleni na svojih delovnih mestih, kjer bi jih obdelava tako obsežnega gradiva ovirala pri opravljanju rednega dela, mnogi delajo v proizvodnji za
stroji, kjer morajo ostati ves delovni čas, prenekateri pa imajo družinske obveznosti. Opažamo pa tudi, da smo prav aktivne delegate izvolili v več samoupravnih skupnosti in da imajo še druge družbenopolitične funkcije. Zato so preobremenjeni zaradi tistih, ki so tudi izvoljeni, a so nedelavni. Današnja neaktivnost izhaja bolj iz nepoznavanja problematike. V bodoče bomo delali bolj načrtno, materiali bodo zgoščeni in obdelani in rezultati boljši. Do sedaj smo bili vajeni, da so vse zadeve vodili centralno, ljudje so skrbeli bolj za lastni standard v mišljenju, da bo za družbenega skrbel nekdo drug. Ljudje se niti ne zavedajo, koliko lahko vplivajo na spremembe v svoji sredini. V tem mišljenju se obnašajo pasivno in so na sestankih tiho. Eden od vzrokov za neaktivnost je tudi v izboru delegatov za posamezne samoupravne interesne skupnosti. Delegate bomo morali izbirati na podlagi predhodnih razgovorov, da bi se odločil za tisto interesno skupnost, ki mu najbolj leži in jo morda obravnava že ob svojem delu na delovnem mestu ali poklicu.
— Znano je, da je samo iz Save skoraj 300 delegatov v samoupravnih interesnih skupnostih. Kakšne težave imajo pri svojem delu?
Število je preveliko, saj pride v samoupravne interesne skupnosti skoro 9 % vseh zaposlenih ali kar 22 delegatov v eno interesno skupnost. Ko sklicujemo seje, pride na sestanek le 7 do 12 delegatov. Ostali so zadržani zaradi tro-izmenskega dela, v proizvodnji težko dobijo nadomestilo, težko je zaustaviti stroj. Če bi gledali na sklepčnost prisotnih, bi bili velikokrat nesklepčni, tako pa gre le za usklajevanje mnenj med posameznimi skupnostmi tozd-dov, službami in družbenopolitičnimi organizacijami ob oblikovanju enotnega mnenja oz. stališča, ki ga posreduje delovna organizacija.
— Kaj bi bilo po vašem mnenju treba storiti, da bi delo samoupravnih interesnih skupnosti potekalo bolj organizirano in bi bilo bolj učinkovito?
Lažje je organizirati delo, če je število delegatov manjše. Po reorganizaciji naše delovne organizacije bo to tudi storjeno. Tozdi ne bodo več tako majhni, kot so bili, tudi delegate bomo izbirali za področja, ki jih sami najbolj poznajo. Dosedanja praksa pa je tudi pokazala, da potrebujemo delavca, ki bi se ukvarjal samo z delom samoupravnih interesnih skupnosti. Moj predlog je, da bi imela vsaka interesna skupnost enega predsednika delegacije, ki bi tudi vodil delo te delegacije. Dosedanje delo predsednika pa naj bi bilo usklajevanje med delegacijami.
Pogrešamo enotno nastopanje delovnih organizacij v pri-
meru obravnavanja potreb krajevnih skupnosti. Splošno znano je, da se vsaka krajevna skupnost poteguje za svoje interese in potrebe, želja pa je veliko več kot možnosti.
— Mislite, da smo o delu in tudi o sklepih samoupravnih interesnih skupnosti dovolj seznanjeni?
Ob tem, ko je prva informacija o predlogih za samoupravne interesne skupnosti že dokaj dobro vpeljana, pa še nimamo povratne informacije delegatov; to je tudi eden od vzrokov, da interesne skupnosti ne pridejo toliko do izraza. Povratna informacija bi prav tako morala biti objavljena v sredstvih informiranja. Tako npr. sklepamo o odvedbi denarja za posamezne interesne skupnosti, nismo pa obveščeni, kaj je bilo narejenega s tem denarjem, zakaj še ni narejeno. Če bi poskrbeli tudi za to obveščanje, bi lahko govorili tudi o bolj življenjskem delu naših delegatov.
— Sodelujete pri vašem delu tudi s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami?
V glavnem je nosilec vseh akcij sindikat, pri oblikovanju predlogov pa sodelujeta tudi organizaciji ZK in ZSM. Kadar gre za konkretno sprejemanje
kakih določil, zakonov, sporazumov, obravnavajo zadeve zbori delavcev, vendar že pred tem oblikujejo predloge sindikalne skupine. Tako usklajene posredujejo v potrditev zborom delavcem. Zbori delavcev pa obravnavajo vse tisto, kar neposredno zadeva odvajanje denarnih sredstev.
— Ali lahko navedete kakšen primer učinkovitega reševanja skupnih interesov in za primerjavo tudi takšnega, kjer se stvari urejajo prepočasi?
Najbolj učinkovito reševanje posameznih vprašanj in zahtev je v tistih samoupravnih interesnih skupnostih, kjer imamo svoje delegate v izvršnih odborih skupščin posameznih interesnih skupnosti (stanovanjska, otroško varstvo, socialno skrbstvo itd.).
Dogaja pa se tudi, da na nekatera vprašanja ne dobimo odgovora ali pa ga dobimo po daljšem času.
Tako je npr. konferenca delegacij preko svojega delegata marca 1976 v skupščini občinske zdravstvene skupnosti postavila vprašanje, kje so glavni viri izgub v letu 1975 in kakšne akcije so predvidene za izboljšanje stanja. Odgovor smo dobili šele po enem letu, to je marca 1977.
PROBLEMATIKA UVOZA V L POLLETJU 1977
deviznega priliva z izvozom naših izdelkov, kot pa bi bilo potrebno, če bi dobili odobrena dodatna sredstva za uvoz.
Letos je primanjkljaj deviznih sredstev za uvoz še toliko večji, saj so zaradi
—	povečanega obsega proizvodnje
—	spremenjene strukture proizvodnje,
—	višjih cen surovin,
—	pomanjkljive ponudbe nekaterih domačih surovin potrebe po uvozu veliko večje.
Zato smo že v začetku leta začeli vse potrebne akcije na zvezni in republiški ravni, da bi čim prej zagotovili manjkajoči del deviznih sredstev, in s tem zagotovili potrebne surovine za celoletno proizvodnjo. Predvsem smo opozorili, da nam morajo dodatna sredstva zagotoviti pravočasno, če hočemo glede na dobavne roke nekaterih surovin (naravni kavčuk, žica, sintetični kavčuk, najlon in velo kord) zagotoviti nemoteno proizvodnjo. Prav tako ni mogoče pričakovati od našega izvoznega oddelka, da bo konec leta ustvaril za 1/3 večji de-vizpi priliv oz. izvoz, ki bi ga potrebovali, če ne bomo pravočasno dobili ustreznih
deviznih sredstev. Te akcije, ki potekajo delno preko nas samih, delno preko poslovnega združenja »Guma«, so v teku in pričakujemo določene rezultate.
Prvo polovico leta smo poslovali dokaj v redu, saj smo pravočasno zagotovili vse potrebne uvozne surovine. Ravno tako je dobro posloval tudi naš izvozni oddelek, saj je bila dinamika izvoza v skladu s planom, ki je bil potrjen z gospodarskim načrtom. V prvem polletju smo z izvozom naših izdelkov na Zahod realizirali priliv v skupni višini 91.000.000 din, kar je za 52 % več kot v enakem obdobju lani.
Žal pa se je v zadnjih mesecih zunanjetrgovinska bilanca Jugoslavije zelo poslabšala zaradi velikega razkoraka med močno povečanim uvozom in premajhnim izvozom na konvertibilno področje, zato v drugi polovici leta pričakujemo nove omejitve pri uvozu. Kakšne bodo te omejitve, še ne vemo, upamo pa, da bomo tudi te težave uspešno prebrodili in z rednimi dobavami zagotovili vse surovine za nemoteno proizvodnjo.
NABAVNI SEKTOR
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
5
DELEGATI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
Za otroško varstvo:
Tovarna avtopnevmatike:
Ceglar Stane	Polizdelki
Habjan Milena	Konfekcija
Likar Anica	Avtozračnice
Perko Pepca	Strokovne službe TAP
Prvanja Rajko	Vulkanizacija
Tovarna tehničnih izdelkov:
Mahne Ludvik	Velopnevmatika
Levstik Marija	Cevarna
Cej Stane	Ročna konfekcija in kemični izdelki
Šmid Marija	Prevleke
Blatnik Slavka	Stiskani izdelki
Oman Milka	Valjarna
Sitar Franc	Strokovne službe TTI
Kovinska, energetska in transportna dejavnost:
Medič Janez	Vzdrževanje
Lakotič Zdravko	Orodjarna
Cankar Marija	Lovski material in embalaža
Murovec Darko	Energetika
Smogavec Rozka	Transport
Grm Marjana	Strokovne službe KET
Useničnik Marlena	Umetno usnje
Pivk Terezija	Izobraževalni center
Tottill Pavla	Prodajna organizacija	Sava
Hace Marica	Skupni sektorji
Za zaposlovanje:
Crnojevič Zdravko Kovačevič Arif Mladenovič Dragan Novic Dragiša Žlogar Mirko
Tovarna avtopnevmatike:
Polizdelki
Konfekcija
Vulkanizacija
Avtozračnice
Strokovne službe TAP
Gramc Franc Jezeršek Franc Šilar Marija Voglar Stane Lamovšek Albina Likozar Zdenka Klemenčič Anton Belehar Janko Tottill Pavla Pavlovič Anamarija
Kovinska, energetska in transportna dejavnost:
Vzdrževanje
Orodjarna
Lovski material in embalaža
Energetika
Transport
Strokovne službe KET Umetno usnje Izobraževalni center Prodajna organizacija Save Skupni sektorji
Za invalidsko pokojninsko zavarovanje:
Krek Pavel Čemaž Janez Čufar Viktor Lončar Ivanka Šmajd Anton
Tovarna avtopnevmatake:
Polizdelki
Konfekcija
Vulkanizacija
Avtozračnice
Strokovne službe TAP
Hozjan Slavko Prestor Ana Belehar Franc Drinovec Adolf Kokalj Alojz Tudjina Milan Petelinšek Ivo
Tovarna tehničnih izdelkov:
V elopnevmatika Cevarna
Ročna konfekcija in kemični izdelki
Prevleke
Stiskani izdelki
Valjarna
Strokovne službe TTI
Konjar Vinko Lakotič Zdravko Potočnik Štefan Zemljič Adolf Štucin Marija Klemenčič Anton Šavs Julka Beber Jure Hace Marica
Za zdravstvo:
Gašperšič Brane Gornik Jože Gorjanc Franc Josifov Aleksander Nograšek Anica
Kovinska, energetska in transportna dejavnost:
Vzdrževanje
Orodjarna
Lovski material in embalaža Energetika
Strokovne službe KET Umetno usnje Izobraževalni center Prodajna organizacija Save Skupni sektorji
Tovarna avtopnevmatike:
Polizdelki
Konfekcija
Vulkanizacija
Avtozračnice
Strokovne službe TAP
Kraljič Neda Onišak Anton Lipoglavšek Sonja Globočnik Janez Lavrenčič Ivanka Bračič Anton Šajn Darja
Tovarna tehničnih izdelkov:
Velopnevmatika
Cevarna
Ročna konfekcija in kemični izdelki
Prevleke
Stiskani izdelki
Valjarna
Strokovne službe TTI
Podlogar Alojz Onišak Anton Vidmar Cveto Marn Angela Klemenčič Janez Natlačen Alojz Štefe Peter
Tovarna tehničnih izdelkov:
Velopnevmatika Cevarna 1
Ročna konfekcija in kemični izdelki
Prevleke
Stiskani izdelki
Valjarna
Strokovne službe TTI
Jeram Vinko Toni Miro Mišanovič Savica Košnjek Vinko Škrjanc Avgust Vilfan Franc Kuri Konrad Šavs Julka Prah Milan Lužan Vili
Za socialno skrbstvo:
Erman Jure Kalan Franc Galjot Anton Galjot Franc Mubi Franc
Kastigar Rezka Zupan Rezka Jurjevec Brigita Bela Janez Grmič Francka Barič Pero Sitar Franc
Kovinska, energetska in transportna dejavnost:
Vzdrževanje
Orodjarna
Lovski material in embalaža
Energetika
Transport
Strokovne službe KET Umetno usnje Izobraževalni center Prodajna organizacije Save Skupni sektorji
Konjar Vinko Žan Franc Delavec Cilka Mežek Mirko Pintar Ivan Šink Franc Planinc Leopoldina Valenčič Andrej Beber Jure Šepic Jože
Kovinska, energetska in transportna dejavnost:
Vzdrževanje
Orodjarna
Lovski material in embalaža
Energetika
Transport
Strokovne službe KET Umetno usnje Izobraževalni center Prodajna organizacija Save Skupni sektorji
Tovarna avtopnevmatike:
Polizdelki
Konfekcija
Vulkanizacija
Avtozračnice
Strokovne službe TAP
Tovarna tehnačnih izdelkov:
Velopnevmatika
Cevarna
Ročna konfekcija in kemični izdelki
Prevleke
Stiskani izdelki
Valjarna
Strokovne službe TTI
Za izobraževanje:
Tovarna avtopnevmatike: Puhan Jože	Polizdelki
Dominko Ciril	Konfekcija
Andjelkovič Slobodan Vulkanizacija Belehar Franc	Avtozračnice
Jereb Andrej	Strokovne službe TAP
Petreš Nedeljka Dimitrov Grozdan Belehar Franc Pogačnik Alojz Čefarin Franc Natlačen Alojz Rasberger Daniela
Tovarna tehničnih izdelkov
Velopnevmatika
Cevarna
Ročna konfekcija in kemični izdelki
Prevleke
Stiskani izdelki
Valjarna
Strokovne službe TTI
(Nadaljevanje na 6. strani)
6
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
(Nadaljevanje s 5. strani)
Jeram Vinko Jenko Tine Križaj Jana Štravs Vitomir Džavrič Miodrag Aleš Ivanka Kepic Mirko Kajin Jože Toplak Majda Šepic Jože
Kovinska, energetska in transportna dejavnost
Vzdrževanje
Orodjarna
Lovski material in embalaža
Energetika
Transport
Strokovne službe KET Umetno usnje Izobraževalni center Prodajna organizacija Save Skupni sektorji
Stanovanjske:
Babnik Jože Horvat Anton Dominko Ciril Štefe Vinko Lončar Ivanka
Aljančič Andrej Flander Franc Namestnik Alojz Bela Janez Klemenčič Janez Bračič Anton Petelinšek Ivo
Štravs Vitomir Randželovič Zdene Džavrič Miodrag Žun Franc Mišanovič Savica Rupar Ivan Krašovec Martin Repina Dragica Kavšek Dragica Pavlovič Anamarija
Tovarna avtopnevmatike:
Strokovne službe TAP
Polizdelki
Konfekcija
Vulkanizacija
Avtozračnice
Tovarna tehničnih izdelkov:
Velopnevmatika
Cevarna
Ročna konfekcija in kemični izdelki
Prevleke
Stiskani izdelki
Valjarna
Strokovne službe TTI
Kovinska, energetska in transportna dejavnost:
Energetika
Vzdrževanje
Transport
Orodjarna
Lovski material in embalaža Strokovne službe KET Umetno usnje Izobraževalni center Prodajna organizacija Save Skupni sektorji
Znanosti in raziskovanja:
Tomplak Ivan Jauh Martin Lavrenčič Aldo Belehar Franc Jovanovič Milorad
Tovarna avtopnevmatike:
Polizdelki
Konfekcija
Vulkanizacija
Avtozračnice
Strokovne službe TAP
Aljančič Andrej Flander Franc Komovec Alojz Gogala Matija Kociper Ferdo Rotar Stane Grozi Zofija
Ovin Albin Potočnik Alojz Gladek Janez Sušnik Janez Rupar Ivan Golob Janez Gričar Bojan Petek Mihael Košič Andrej Munih Pavel
Tovarna tehničnih izdelkov:
Velopnevmatika
Cevarna
Ročna konfekcija in kemični izdelki
Prevleke
Stiskani izdelki
Valjarna
Strokovne službe TTI
Kovinska energetska in transportna dejavnost:
Vzdrževanje
Orodjarna
Lovski material in embalaža Transport
Strokovne službe KET Energetika Umetno usnje Izobraževalni center Prodajna organizacija Save Skupni sektorji
Za telesno kulturo:
Horvat Anton Dominko Ciril Kosec Jože Kalan Franc Babnik Jože
Tovarna avtopnevmatike:
Polizdelki
Konfekcija
Vulkanizacija
Avtozračnice
Strokovne službe TAP
Tovarna tehničnih izdelkov:
Žun Draga	Velopnevmatika
Zupan Franc	Cevarna
Džordževič Draga Ročna konfekcija in kemični izdelki
Benedičič Janez Zore Pavla Rotar Stane Finžgar Brane
Žumer Drago Krive Marjan Petrovič Milica Kapitan Alfonz Džavrič Miodrag Komac Miro Kokalj Franc Feher Franc Zajc Ema Jereb Janez
Za kulturo:
Horvat Anton Jež Marjan Štefe Vinko Rudolf Jerneja Kveder Dušan
Horvat Štefka Globočnik Anica Klavžar Mihael Žgalin Martin Novak Marjan Valančič Janez Oman Tine
Rozman Jože Eržen Aleš Križaj Jana Bajželj Janez Kovič Anton Oman Viljem Krašovec Martin Robar Janez Kokalj Jana Kambič Beba
Prevleke Stiskani izdelki Valjarna
Strokovne službe TTI
Kovinska energetska in transportna dejavnost:
Vzdrževanje
Orodjarna
Lovski material in embalaža Transport
Strokovne službe KET Energetika Umetno usnje Izobraževalni center Prodajna organizacija Save Skupni sektorji
Tovarna avtopnevmatike:
Polizdelki Konfekcija Vulkanizacija Avtozračnice Strokovne službe TAP
Tovarna tehničnih izdelkov:
Velopnevmatika
Cevarna
Ročna konfekcija in kemični izdelki
Prevleke
Stiskani izdelki
Valjarna
Strokovne službe TTI
Kovinska, energetska in transportna dejavnost:
Vzdrževanje
Orodjarna
Lovski material in embalaža
Energetika
Transport
Strokovne službe KET Umetno usnje Izobraževalni center Prodajna organizacija Save Skupni sektorji
Za vodno gospodarstvo:
Nedeljko Venčeslav Dolenc Janez Mlakar Franc Škerjanc Ivan Perko Pepca
Tovarna avtopnevmatike:
Polizdelki
Konfekcija
Vulkanizacija
Avtozračnice
Strokovne službe TAP
Knez Stane Jezeršek Peter Lipoglavšek Sonja Križnar Štefka Osterman Peter Oblak Peter Štefe Peter
Tovarna tehničnih izdelkov:
V elopnevmatika Cevarna
Ročna konfekcija in kemični izdelki
Prevleke
Stiskani izdelki
Valjarna
Strokovne službe TTI
Golob Marjan Žun Franc Posedi Branka Voglar Stane Viharnik Jože Bučinel Milena Kosem Ferdo Kovačič Lucijan Perčič Franci Prosen Niko
Kovinska, energetska in transportna dejavnost:
Vzdrževanje
Orodjarna
Lovski material in embalaža
Energetika
Transport
Strokovne službe KET Umetno usnje Izobraževalni center Prodajna organizacija Save Skupni sektorji
Za železniški in luški promet:
Skvarča Franc Sukič Jože Čufar Viktor Kalan Franc Roženberger Ivan
Tovarna avtopnevmatike:
Polizdelki
Konfekcija
Vulkanizacija
Avtozračnice
Strokovne službe TAP
Tovarna tehničnih izdelkov:
Likozar Jože	Velopnevmatika
Košnjek Janez	Cevarna
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
7
Horvat Ivanka	Ročna konfekcija in kemični izdelki	Košnjek Jernej
Globočnik Janez	Prevleke	Jezeršek Peter
Cefarin Franc	Stiskani izdelki	Namestnik Alojz
Lamovec Igor	Valjarna	Marn Angela Oman Valentin
	Kovinska, energetska in transportna dejvnost: Vzdrževanje	
Randželovič Zdene		
Krive Marjan	Orodjarna	Markun Marjan
Vakaričič Jelka	Lovski material in embalaža	Eržen Aleš
Mežek Mirko	Energetika	Petrovič Milica
Kos Vjekoslav	Transport	Košnjek Vinko
Vilfan Franc	Strokovne službe KET	Pintar Ivan
Bratina Janko	Umetno usnje	Aleš Ivana
Kovačič Lucijan	Izobraževalni center	Kosem Ferdo
Barle Minka	Prodajna organizacija Save	Lončar Marica
Petrič Jože	Skupni sektorji	Miloš Pelko Mattevveber Gabrijel
Za elektrogospodarstvo:
Tomplak Ivan Koreni Janko Štefe Vinko Galjot Franc Mubi Franc
Knez Stane Globočnik Anica Gej Stane Gogala Matija Novak Marjan Osojnik Štefan Finžgar Brane
Markun Marjan Potočnik Alojz Gladek Janez Jereb Franc Viharnik Jože Oman Viljem Kokalj Franc Kovačič Lucijan Perčič Franci Bajc Slobodan
Tovarna avtopnevmatike:
Polizdelki Konfekcija Vulkanizacija Avtozračnice Strokovne službe TAP
Tovarna tehničnih izdelkov:
Velopnevmatika
Cevarna
Ročna konfekcija in kemični izdelki
Prevleke
Stiskani izdelki
Valjarna
Strokovne službe TTI
Kovinska, energetska in transportna dejavnost:
Vzdrževanje
Orodjarna
Lovski material in embalaža
Energetika
Transport
Strokovne službe KET Umetno usnje Izobraževalni center Prodajna organizacija Save Skupni sektorji
Komunalne interesne skupnosti:
Za požarno varstvo:
Krek Pavle Jež Marjan Lavrenčič Aldo Gašpirc Mirko Jereb Andrej
Osojnik Štefan Mahne Ludvik Toplak Jernej Dimitrov Grozdan Vidmar Cveto Globočnik Janez Finžgar Brane
Ovin Albin Toni Miro Šilar Marica Murovec Darko Viharnik Jože Komac Miro Kepic Miro Nemec Ferdo Bevc Rudi Bajc Slobodan
Stiskani izdelki Cevarna
Ročna konfekcija in kemični izdelki Prevleke
Strokovne službe TTI
Kovinska, energetska in transportna dejavnost:
Vzdrževanje
Orodjarna
Lovski material in embalaža
Energetika
Transport
Strokovne službe KET Umetno usnje Prodajna organizacija Save Izobraževalni center SKupni sektorji
Tovarna avtopnevmatike:
Polizdelki Konfekcija Vulkanizacija Avtozračnice Strokovne službe TAP
Tovarna tehničnih izdelkov:
Valjarna Velopnevmatika Stiskani izdelki Cevarna
Ročna konfekcija in kemični izdelki Prevleke
Strokovne službe TTI
Kovinska, energetska in transportna dejavnost:
Vzdrževanje
Orodjarna
Lovski material in embalaža
Energetika
Transport
Strokovne službe KET Umetno usnje Prodajna organizacija Save Izobraževalni center Skupni sektorji
Puhan Jože Čemažar Jože Štefe Vinko Belehar Franc Babnik Jože
Lamovec Igor Likozar Jože Blatnik Slavka Košnjek Janez Klavžar Miha Žgalin Martin Gantar Zvone
Jeram Vinko Maček Vinko Vakaričič Jelka Kapitan Alfonz Sušnik Janez Vilfan Franc Klemenčič Anton Beber Jure Jereb Anica Prosen Niko
Za varstvo zraka:
Ceglar Sane Čemas Janez Gorjanc Franc Galjot Franc Jovanovič Milorad
Tovarna avtopnevmatike:
Polizdelki Konfekcija Vulkanizacija Avtozračnice Strokovne službe TAP
Tovarna tehničnih izdelkov:
V elopnevmatika Cevarna
Ročna konfekcija in kemični izdelki
Prevleke
Stiskani izdelki
Valjarna
Strokovne službe TTI
Kovinska, energetska in transportna dejavnost:
Vzdrževanje
Orodjarna
Lovski material in embalaža
Energetika
Transport
Strokovne službe KET Umetno usnje Izobraževalni center Prodajna organizacija Save Skupni sektorji
Za PTT promet:
Horvat Tone Gornik Jože Kopač Ludvik Kalan Franc Mubi Franc
Bračič Anton Horvat Štefka Zore Pavla Zupan Franc Jurjevec Brigita Benedičič Janez Šajn Darja
Medič Janez Jenko Tine Posedi Branka Jereb Franc Kovič Franc Oman Viljem Planinc Leopoldina Mikulič Branko Niko Slapar Kejžar Anton
Tovarna avtopnevmatike:
Polizdelki Konfekcija Vulkanizacija Avtozračnice Strokovne službe TAP
Tovarna tehničnih izdelkov:
Valjarna V elopnevmatika Stiskani izdelki Cevarna
Ročna konfekcija in kemični izdelki Prevleke
Strokovne službe TTI
Kovinska, energetska in transportna dejavnost:
Vzdrževanje
Orodjarna
Lovski material in embalaža
Energetika
Transport
Strokovne službe KET Umetno usnje Prodajna organizacija Save Izobraževalni center Skupni sektorji
Tovarna avtopnevmatike:
Polizdelki
Konfekcija
Vulkanizacija
Avtozračnice
Strokovne službe TAP
Delegati zbora izvajalcev področnih raziskovalnih skupnosti:
Ferdih Nada	kemija, kemijska tehnologija, biokemija
Šušteršič Zoran	računalništvo, informatika
Repič Alenka	računalništvo, informatika
Skaza Branko	matematika in fizika
Tovarna tehničnih izdelkov:
Valančič Janez	Valjarna
Podlogar Alojz	Velopnevmatika
Delegat področne raziskovalne skupnosti vzgoje in izobraževanja:	petek Mihael
8
AKTUALNO
OSNOVNI KAZALCI GOSPODARJENJA KEMIČNE IN GUMARSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE
V prvem tromesečju 1977 so bile v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta dosežene naslednje stopnje rasti.
Industrija Proizvodnja
in rudar- baznih ke- Predelava Prede-
stvo	mičnih kemičnih lava
	skupaj	izdelkov	izdelkov	kavčuka
Količinska proizvodnja	+ 9,5	- 8,0	+ 14,7	+ 5,2
Zaposlenost	+ 3,2	+ 5,8	+ 3,5	+ 3,7
Produktivnost	+ 6,1	- 13,1	+ 10,8	+ 1,5
Uvoz	+ 18,0	+ 32,0	+ 29,0	+ 14,0
Izvoz	+ 16,0	+ 77,0	+ 32,0	+ 55,0
Cene (obe kemiji skupaj)	+ 9,8	+ 5	+ 5,9	+ 11,9
Delitev dohodka v letu 1976 in v I. tromesečju 1977
Kemična industrija Gumarska industrija
	v letu 1976	v I. trom. 1977	v letu 1976	v I. trom. 1977
Celotni dohodek Za proizvodnjo porabljena	100,-	100,-	100,-	100,-
sredstva (brez amortizacije) Amortizacija — po	74,20	76,79	77,88	80,85
predpisani stopnji Amortizacija — nad	3,74	3,55	3,27	2,69
predpisano stopnjo	1,82	1,62	0,71	0,90
Pogodbene obveznosti	2,12	1,88	2,22	2,59
Zakonske obveznosti	3,07	2,92	2,48	2,17
Osebni dohodki — bruto	11,57	10,95	12,90	10,56
Ostanek dohodka	4,34	3,87	0,67	1,27
Izguba pri materialu Izguba zaradi nedoseženega	0,26	0,36	—	—
dohodka	0,61	1,24	0,12	1,03
RAZVOJ PROIZVODNJE AKUMULATORSKIH POSOD
Nekaj let zatem, ko je v Rumi stekla proizvodnja regenerata, se je porodila zamisel o izdelavi izdelka, za katerega bi porabili večje količine regenerata. Predlagali so izdelovanje akumulatorskih posod. Tudi zato, ker je tedaj naraščala proizvodnja akumulatorjev, v zvezi s tem pa je naraščalo. tudi povpraševanje po akumulatorskih posodah.
V začetku je bila ta proizvodnja majhna, imeli smo le dva stroja, sicer sodobna, njihovo vzdrževanje pa je bilo drago. Ker so tudi kalupi zelo dragi, se je proizvodnja novega izdelka razvijala zelo počasi in tudi rezultati so bili slabi. Iz leta v leto so bile izgube, proizvodnja ni mogla izpolnjevati naročil, zato so začeli proizvajalci akumulatorjev sami izdelovati posode. K vsemu temu je svoje prispeval tudi prost uvoz iz evropskih držav.
Ob združitvi s Savo smo problematiko proizvodnje akumulatorskih posod temeljito analizirali, določili bomo smernice hitrejšega razvoja in razširitev asortimana. Zaradi velike proizvodnje akumulatorjev se je povpraševanje zopet povečalo in še narašča.
Po programu razvoja bomo proizvodnjo akumulatorskih po-
sod raznih dimenzij povečali s sedanjih 350.000 komadov na 600.000 v letu 1980.
Za uresničitev tega načrta bo treba vložiti določena sredstva za nabavo stiskalnic in orodja. V postopku je že nakup petih stiskalnic z 250 ton pritiska, tri orodja za posode in eno za pokrove. S temi dodatnimi zmogljivostmi in s povečano produktivnostjo bo povsem mogoče doseči cilj, ki bo omogočil čisto drugačno rentabilnost in ekonomičnost. Serijska proizvodnja bo toliko zmanjšala režijske stroške na enoto proizvoda, da bodo celo sedanje (zelo nizke) cene sprejemljive in zadovoljujoče.
Tako velika naloga je pravi iziv delavcem Rume, še posebej pa delavcem tozda Ebonit. Spodbudno pri tem pa je, da so delavci Ebonita s svojim delom v prvem tromesečju '77 pokazali vso pripravljenost izpolniti še večje naloge. Namreč v prvih treh mesecih so izpolnili vsak plan. Takšno razumevanje nalog pomaga odpravljati subjektivne slabosti v tozdu, delovni ljudje in družbenopolitične organizacije pa morajo taka prizadevanja podpirati.
Borivoje Mitič
Detajl iz proizvodnje akumulatorskih posod — tozd Ebonit.
35 MILIJONOV IZGUBLJENIH DELOVNIH DNI
Čeprav je na področju varstva pri delu in delovnega okolja nedvomno dosežen velik napredek — še posebej v proizvodnji, kjer so bili pogoji dela zares težki — sindikat z razmerami nikakor ni zadovoljen.
V razpravi o tej problematiki je zvezni odbor ob koncu aprila ugotovil, da je bilo leta 1976 v industriji in rudarstvu izgubljenih nič manj in nič več kot 35 milijonov delovnih dni — zaradi poškodb, poklicnih in drugih obolenj.
Sindikat ocenjuje, da so vzroki za tolikšno škodo v pogojih dela, v tehniki, tehnologiji in materialih, s katerimi delavec dela. Zaradi tega niti najbolje organizirana zaščita ne more zagotoviti boljših rezultatov. Če ta zaščita ni sestavni del razvojne oziroma poslovne politike vsake organizacije združenega dela.
Stališče zveznega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva je, da morajo sindikalne organizacije bolj tvorno in energično delovati pri izboru in uvajanju nove tehnike in tehnologije. Posebej je njihova vloga pomembna pri zaščiti delavcev, ki delajo v težkih pogojih, na zdravju škodljivih delovnih mestih, pri reševanju vprašanj skrajšane delovne dobe, pri reševanju problemov delovnih invalidov ter žena. Sindikalne organizacije bi več morale narediti tudi za humanizacijo dela in odnosov.
Zvezni odbor sindikata je sprejel usmeritev, da je treba aktualna in specifična vprašanja pogojev dela v posameznih vejah gospodarstva urediti s samoupravnim sporazumevanjem, in to na širši razredni osnovi. S tem bi med drugim prispevali k hitrejšemu prenašanju pristojnosti na organizacije združenega dela, ki doslej na to niso mogle vplivati.	„ ,	.
Informator za organizacije združenega dela
KOLIKO ČLANOV ŠTEJE ZVEZA SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
V Zvezi sindikatov Jugoslavije je bilo lani včlanjenih 4,599.622 delavk in delavcev. To je 6 % ali 260.000 več kot v letu 1975. Zadnja leta število članov sindikata stalno narašča.
Leto	Število članov sindikata	Primerjava s prejšnjim letom	Verižni indeks
1967	3.279.726	65.577	98
1968	3.255.283	24.443	99
1969	3.335.840	80.557	103
1970	3.448.072	112.232	103
1971	3.581.553	133.481	104
1972	3.721.020	139.467	104
1973	3.911.180	190.168	105
1974	4.109.344	198.164	105
1975	4.338.695	229.351	106
1976	4.599.622	260.927	106
Od leta 1969 do 1976 število članov sindikata zelo hitro narašča, medtem ko jih je bilo v letih 1967 in 1968 manj kot prejšnja leta.
Naraščanje števila članstva je zelo pomembno — je pa odraz stalnega povečevanja števila zaposlenih.
Po Informatorju
MLADINA
g
MLADINSKE DELOVNE AKCIJE
(Nadaljevanje s 1. strani) ga izmenično vozila dva šoferja. Na celotni poti smo se ustavili le trikrat: na Otočcu, v Novski in Slavonskem Brodu, kjer smo tudi kosili. Na cilj smo prispeli ob 17.30 uri. Postavili smo se v kolono po dva in dva in krenili v tabor. Tu nas je pozdravil komandant celotne mladinske delovne brigade, nam zaželel dobrodošlico in dal prva navodila našemu komandantu Silvu Sajovcu ter komandirjem.
Nato pa smo se soočili s prvim, obenem pa tudi največjim problemom: kje bomo spali — kako bomo spali. Odpeljali so nas v dve sobi. V eni je bilo še nekaj brigadirjev iz druge brigade, druga pa je bila rezervirana za nas. Do tu je bilo še vse v redu. Prva nejevolja se nas je lotila, ko smo začeli sestavljati postelje.
Brigade, ki so prispele pred nami, so namreč pobrale večino uporabnih postelj. Tako smo potem pač razbijali in kombinirali, kakor smo vedeli in znali. Nasploh, naenkrat so se začeli vrstiti problemi eden za drugim, vendar pa mi kot brigadirji — prostovoljci nismo obupali, temveč smo z vsem elanom poprijeli za delo, dokler ni bilo sestavljenih toliko postelj, kot so dopuščale razmere. Na koncu se nam je le nasmehnila sreča, da smo do 23. ure dobili še posteljnino. Glede prenočitve je bilo torej urejeno, tako da so komandirji lahko dali prve zadolžitve.
Splošen vtis, ki smo ga dobili ob vstopu v tabor, je bil (upam, da za vse) dosti dober: tu so ravnali zemljišče, tam igrali nogomet, naprej spet košarko. Od vsepovsod petje, smeh, razposajeni klici. Ko smo šli na večerjo in čakali v vrsti, so nam vzklikali in naklonili brigadirski pozdrav. Glede na pozno uro našega prihoda in obilico dela, ki nas je čakalo še ta večer, je bil vsak trenutek bogato izpolnjen z novimi vtisi. Le tisti mladinec, ki to doživi, lahko razume, kje tiči magnet, ki vedno znova vleče stare brigadirje v brigado.
DVANAJST BRIGAD -ČEZ NORMO
Avtocesta bratstva in enotnosti je postala zopet veliko mladinsko delovišče. To leto imajo roke mladink in mladincev novo nalogo: razširiti obstoječo staro cesto in napraviti dvakrat širšo hrbtenico naše države. Mladi s tem zagotavljajo razmere za varnejšo in udobnejšo vožnjo.
Po tromesečnem delu, kolikor je predvideno, bodo mladi naši družbi predali prvi del moderne in razširjene avtoceste. To pomeni 30 km nove ceste — to pa je razdalja od Bubanj potoka do Umčara.
Mladinsko naselje Bratstvo-jedinstvo, nastanjeno v Umčar-jih, je postalo akcijsko oporišče; svečana otvoritev je bila 12. 6. Delovišče mladih je odprl Dušan
Ckrebič, predsednik izvršnega sveta SR Srbije. Slavnosti so se udeležili še številni drugi ugledni družbenopolitični delavci in tudi predstavniki podjetij, ki sodelujejo pri gradnji odseka, na katerem delajo brigadirji. Za še vedrejše razpoloženje pa so poskrbeli člani kulturnoumetniškega društva Zikica Jovanovič iz Beograda.
ZARADI 630 DEKLET IN FANTOV
V	prvo izmeno delovne akcije avtocesta je prišlo 630 deklet in fantov. Razvrščeni smo v 12 brigad, in sicer: Dragan Mauzer iz beograjske občine Cukarica, Rafko Pavlovič-Čičko iz Niša, Vera Blagojevič iz Šabca. Sedem sekretarjev SKOJ iz Kraljeva, Užička republika iz Titovih Užic, Toza Dragovič iz Kragujevca, Heroji Kosova iz občine Grahovca, Dimitar Berovski in Berova, Fric Pavlih iz Bosanskog broda, Deset heroja iz občine Gliva iz Gliva, Dorde Zličič-Ciga iz Novega Sada in Jože Gregorčič iz Kranja.
Predel od Bubanj potoka do Umčara gradijo brigadirji skupaj s štirimi beograjskimi podjetji: Avtoput, Partizanski put, Beograd put in Planum. Posebna pozornost je naklonjena združevanju brigadirjev z delovnimi ljudmi teh podjetij in prebivalci Umčara v popoldanskih prostih aktivnostih. V kulturnih in zabavnih manifestacijah so zastopani tako delovni ljudje kakor tudi prebivalci Umčara.
V	torek, 14. junija, je bil brezplačni koncert pevke narodnih pesmi Esme Redžepove. Z njo je nastopil tudi ansambel Steve Teodosijevskog. Naj poudarim, da so umetniki nastopili zastonj. Po koncertu je Esma izjavila: Brigadirska uniforma in vzkliki mladih so zame največji poklon — to je več vredno kot vsak honorar.
Brigadirji so v popoldanskem času zelo aktivni. Med drugim nekateri delajo tudi statistiko. Najmlajši brigadir je Saša Ral-povski — fant ima 10 let in je iz Makedonije. Akcijski volk pa je Bržica Petkovič iz Niša, ki je od najmlajšega petkrat starejša, sicer pa je poprečna starost brigadirjev 20 let.
ČEZ NORMO
V	prvih dveh dneh smo delali z velikim veseljem, tako da je bila norma presežena za več kot 60 %. Brigadirji so to komentirali takole: »To je bilo samo ogrevanje!«
Vrednost del, ki jih bodo opravili brigadirji, bo čez staro milijardo dinarjev. Če pa bosta nadaljevali s takim veseljem še druga in tretja izmena, se lahko vrednost teh del podvoji.
»Prišli smo, da podvojimo sedanji enojni trak avtoceste. Zato se bomo trudili, da naredimo dvakrat več od norme,« pravijo brigadirji.	Ivan Draškič
Skupina mladih iz Niša na obisku v Savi.
SEJA SVETA ZSM SAVA KRANJ
(Nadaljevanje s 1. strani) zacije skupnih služb. V komisiji za mednarodno in medobčinsko sodelovanje sta Vida Lončar in Boris Jotič.
Tov. Čufar je povedal še, da je potrebno evidentirati mladince za delo v sindikalni organizaciji, ZK, pri tem pa moramo paziti, da bodo ti mladinci aktivni in da ne bo eden v vseh organizacijah.
Predsednik mladine je opozoril na porazno udeležbo mladine na skupni seji sveta ZSM, ZK in sindikata, na kateri so razpravljali o osnutkih samoupravnih sporazumov in temeljnih planov samoupravnih interesnih skupnosti. Izrazil je upanje, da se kaj takega ne bo več ponovilo; prisotne je na kratko informiral o tem sestanku.
Tov. Novič je poročal o obiskih po osnovnih organizacijah v tovarni, kjer se je pogovarjal o problemih mladih po osnovnih orga-
nizacijah. Opozoril je na slab odziv in pri tem poudaril, da se marsikje niso sestanka udeležili povabljeni vodje tozdov, predstavnik ZK in sindikata, kar kaže na neresnost in omalovaževanje dela mladine. Naša mladinska organizacija je prevzela pokroviteljstvo nad mladinsko delovno brigado »NIŠ 77«; v ta namen ji je poklonila dve torbici prve pomoči. V brigadi je tudi 9 Savčanov. Upajmo, da torbic ne bo treba uporabiti.
Na seji so predlagali mladince, ki bodo v avgustu obiskali pobrateno mesto La Ciotat v Franciji v okviru izmenjave pobratenih mest Kranja in La Ciotat.
Mladinci so se razšli v upanju, da na prihodnji seji ne bodo obravnavali problemov, ki bi metali slabo luč na delo mladinske organizacije.
Jože Vratarič
Z----------------------------------------------	\
OBISK GRANIČARJEV Z JEZERSKEGA
Že nekaj let lahko opazujemo, da naš kolektiv redno obiskujejo graničarji, ki živijo in delajo v karavli, s katero ima naša delovna organizacija in njene družbenopolitične organizacije redne stike.
V lepem zgodnjem jutru 23. 6. so se ponovno oglasili v naši delovni organizaciji »novi« vojaki z omenjene karavle.
Ob pogledu naše tovarne oz. proizvodnje avtopnevmatike jih je predvsem zanimalo, kakšne težave imamo, ko moramo kupiti toliko surovin v tujini. Zato so bili pozorni na stroje, za
osebni dohodki in
način oblikovanja osebnega dohodka.
Predstavnik družbenopolitičnih organizacij tov. Jože An-tolin jim je v razgovoru v sejni sobi predstavil razvoj naše delovne organizacije, tekoče naloge in probleme, s katerimi se srečujemo ob delu, ter jim prikazal naše želje in hotenja za prihodnost. Predstavil jim je tudi skrb delovne organizacije za slehernega delavca med delovnim in prostim časom. Pri tem je omenil delovanje športnega društva Gumar in kultur-no-umetniškega društva Sava Kranj ter ostale aktivnosti, ki jih gojijo naši delavci.
Ob zaključku obiska se je komandir karavle, za nas Sav-čane že stari znanec, zahvalil za prijateljski sprejem ter povabil naš kolektiv, naj ob dogovorjeni priliki obišče karavlo na Jezerskem.
Dogovorili smo se tudi, da bo že meseca avgusta Kulturno umetniško društvo Sava s svojim programom obiskalo karavlo.
Zaželeli smo jim, naj srečno preživijo vojaške dni na Jezerskem in naj vestno ter zanesljivo čuvajo našo državno mejo.	Zvone Gantar
katere pravijo, da verjetno niso poceni. Zanimali so jih tudi delovni pogoji,
10
AKCIJA
Ta dokument smo vzeli iz odprte omare
Pravilnik o poslovni tajnosti, ki ga je 15. 9. 1975 sprejel delavski svet delovne organizacije Sava ima med drugim tudi naslednja določila:
2.	člen
Vsi, ki delajo v delovni organizaciji, so dolžni varovati kot zaupne vse zadeve delovne organizacije v zvezi z njenim poslovanjem, s katerimi bi se lahko neopravičeno okoristile osebe ali druge delovne organizacije in bi lahko škodovale delovni organizaciji, če bi izvedele zanje.
Poslovno tajnost so dolžni varovati še zlasti:
—	delavci na vodilnih in vodstvenih oz. strokovnih delovnih mestih, ki po naravi dela dobijo na vpogled takšno dokumentacijo, vodijo tehnološki ali proizvodni proces, opravljajo raziskave oz. delajo na finančnem ali komercialnem področju,
—	člani organov upravljanja, ki zvedo za podatke pri opravljanju samoupravne funkcije,
—	vsi člani delovne organizacije, ki so seznanjeni s podatki o poslovanju oz. gospodarjenju.
4. člen
Poslovna tajnost so vsi pomembni podatki in dokumenti, ki bi glede na svojo naravo in pomen škodovali interesom delovne organizacije, če bi jih kdo sporočil nepoklicani osebi.
5. člen
Poslovna tajnost so naslednji podatki in dokumenti:
a)	v zvezi s tehnološkim postopkom:
—	recepture, specifikacije, tehnološki predpisi in podobno,
—	podatki in rezultati raz voj-noraziskovalnega dela,
—	zmogljivosti strojev in proizvodnih linij, ozkih grl,
—	posamezni deli proizvodnje,
Saj je res, da ponekod primanjkuje opreme za varno shranjevanje dokumentacije. Toda, ali je res samo ta razlog ...
—	vsi dokumenti in podatki drugih partnerjev;
b)	v zvezi s komercialnimi posli:
—	plani prodaje in nabave, podatki o realizaciji teh planov,
—	kalkulacije,
—	programi osvajanja tržišč in tržne analize,
—	struktura cene proizvodov,
—	pogodbe o sodelovanju, kooperaciji, financiranju in druge komercialne pogodbe delovne organizacije doma in v tujini ter vsa korespondenca v zvezi s tem,
—	podatki o zalogah blaga itd.;
c)	v zvezi s finančnim poslovanjem:
—	finančni plani,
—	krediti,
—	vsi finančni podatki, ki jih odgovorni strokovni delavec v finančni službi označi kot poslovno tajnost;
d)	tehnični podatki:
—	investicijski projekti,
—	tehnološka razporeditev opreme,
—	sestavni načrti tehnoloških strojev,
—	ponudbe od izbire ponudnika,
—	sklenjene pogodbe za nabavo opreme;
e)	splošni podatki
—	vsa poročila, načrti, zapisniki in drugi dokumenti, ki so označeni s štampiljko POSLOVNA TAJNOST,
—	vse zadeve, ki jih Kazenski zakonik v 218. členu navaja pod naslovom Izdaja in neupravičena pridobitev poslovne tajnosti.
12. člen
Kdor namenoma ali zaradi malomarnosti povzroči, da nepoklicana oseba izve podatke, ki so poslovna tajnost, s tem hudo krši delovno dolžnost, zato se praviloma kaznuje z izključitvijo iz delovne organizacije, za posledice pa je tudi kazensko odgovoren.
15. člen
Direktorji skupnosti tozdov, vodje tozdov, direktorji strokovnih sektorjev in vodje strokovnih služb so na svojem delovnem področju odgovorni za varovanje poslovne tajnosti in za nadzor nad izvajanjem tega pravilnika.
Ti so dolžni zagotoviti:
—	da vodijo evidenco uporabni-
kov dokumentacije, ki je poslovna tajnost,
—	da so dokumenti zavarovani tako, da niso dostopni nepoklicanim osebam,
—	da delavci dokumente po končanem delu — izmeni shranijo na ustrezen način, da niso dostopni nepoklicanim osebam,
—	da vsak delavec dobi le tisti del dokumentacije, ki se nanaša na delovno nalogo oz. je to potrebno za njegovo delo,
—	dokumentacija, ki je poslovna tajnost mora biti označena s štampiljko POSLOVNA TAJNOST,
—	odgovorni strokovni delavec mora zagotoviti, da delavec s podpisom potrdi prevzem zaupne dokumentacije.
17. člen
Delavec je dolžan dokumentacijo pazljivo varovati in jo ustrezno shranjevati po navodilih odgovornega strokovnega delavca. Ce delavec dokumentacijo izgubi, uniči ali poškoduje, je dolžan takoj o tem obvestiti odgovorno osebo, vodjo tozda oz. strokovnega delavca, ki mu je dokumentacijo izročil.
Z namenom, da bi ugotovili kakšno je dejansko varovanje poslovne tajnosti, koliko se držimo določil pravilnika o poslovni tajnosti, smo se 27. junija po drugi uri napotili po nekaterih pisarnah na lokaciji Kranja. Kaj smo videli, je dosledno zabeležil fotoaparat. Komentar skoraj ni potreben, zapisati pa moramo, da je ravnanje nekaterih delavcev neodgovorno. Razne dokumente smo dobili tam, kjer ne bi smeli biti. To lahko v določenih okoliščinah povzroči delovni organizaciji veliko materialno škodo, zato tudi imamo predpis o varovanju poslovne tajnosti.
Naj na koncu tega kritičnega zapisa poudarimo, da je namen akcije opozoriti na pomanjkljivosti, ki se pojavljajo, opozoriti pa tudi odgovorne sodelavce, da store vse, da do takega ravnanja ne bo več prihajalo.
RAZNO
H
UCENCI iz vulkana
NA PRAKSI V SAVI
V	juniju je bilo na počitniški praksi v Savi 20 učencev 3-letne gumarske šole iz Vulkana. Namen njihovega obiska je bil spoznavanje strojnega parka, predvsem v TTI, spoznavanje dela in življenja v naši delovni organizaciji.
V	prostem času pa so si učenci ogledali nekatere zgodovinske in turistične zanimivosti v Sloveniji.
RAZPIS
— Za počitniške dni smo vam pripravili nagradno skandinavsko križanko. Rešitev pošljite v uredništvo do 15 avgusta.
Nagrade bodo naslednje:
1.	100,00 din
2.	80,00	din
3.	60,00 din
4.	40,00 din
5.	20,00 din
SODCIWUrOA5
Sava, glasilo delavcev delovne organizacije industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. Glasilo izdaja odbor za informiranje, izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik slovenske izdaje Jože Štular, tehnični urednik Peter Bogataj, fotografije Ivan Draškič in Janez Jereb. Naslov uredništva: Kranj, Škofjeloška 6, telefon 25-461, interno 482 ali 282. Tisk GP Gorenjski tisk Kranj.
Glasilo je oproščeno temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 421-1/72 z dne 27. marca 1973.
PISMO VOJAKA
Veliko delovnih uspehov vsemu delovnemu kolektivu, posebno še sodelavcem tehnološke priprave proizvodnje želi
Pitomac Jurij Misjak V. P.2270/2 370022 Kru Seva c
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem sodelavkam in sodelavcem iz. stiskanih izdelkov za zelo lepo darilo ob odhodu v pokoj.
Karel Beguš
ZAHVALA
Za vence in izraze sožalja ob smrti moje mame, se zahvaljujem kolektivu POS in posebej tov. Mutaveliču in kolektivu prodajaln Mostar in Sarajevo.
Branko Mikulič
ZAHVALA
Sodelavkam in sodelavcem ter vodstvu tozda Cevarna se iskreno zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj.
MARIJA LEVSTEK
Služim vojaški rok in bi rad preko časopisa pozdravil vse sodelavce in sodelavke. Vesel bom, če mi boste pisali!
Klemenc Vinko V. P. 1427-4 66230 Postojna
OBJAVA
Slikajte, slikajte in še enkrat slikajte! Kjerkoli boste — ob morju, v planinah, doma, na polju. Ko boste uzrli prizor, vreden vašega zanimanja — pritisnite na sprožilec fotoaparata. Po dopustu enkrat se dobimo (povabili vas bomo preko časopisa in Informatorja). Pregledali bomo najboljše prispevke, jih nagradili in pripravili razstavo!
^A/VWVN/WWWWWW^VWVWčW
POPRAVEK:
V 12. številki Save na strani 7 - informacija iz To tre smo v zadnjem odstavku pohvalili delavce pri izdelavi drenaž-nega stenja. Po naši krivdi pa smo pozabili pohvaliti tudi delavce, ki so naredili orodje za to delo.
/VV'\/V'WV'VW/V'VW'VV/V-WV'WA/W'V,V'
Foto filmska sekcija Sava Kranj organizira foto filmski krožek. Krožek bo vodil tov. Ivo Jereb, fotograf iz oddelka za informiranje.
Vsi, ki se zanimate za tovrstno dejavnost, izpolnite prijavnico in jo pošljite do 15. avgusta tov. Ivu Juriču, TTI -Stiskani izdelki. Pri njem dobite tudi vse informacije.
Podpisani
Tozd ..................................
se prijavljam za sodelovanje v fotu krožku.
Podpis
PRIZNANJA KRVODAJALCEM
V čast dvojnega jubileja tovariša Tita je imela občinska organizacija rdečega križa svečano sejo skupščine. Seja je bila posvečena 11. maju — dnevu prostovoljnih krvodajalcev Jugoslavije.
Referat o pomenu prostovoljnega dajanja krvi je imel Branko Radič, predsednik občinske konference SZDL in predsednik koordinacijskega odbora za zbiranje krvi.
Mešani pevski zbor Branimir Markovič iz Rume je zapel revolucionarne skladbe.
Ob tej priložnosti so podelili zahvale in značke večkratnim prostovoljnim krvodajalcem ter zlate in srebrne značke dolgoletnim aktivistom rdečega križa.
Med številnimi dobitniki priznanj za humana dejanja je bilo tudi več delavcev iz delovne organizacije Ruma.
— Mirko Stojič, ki je že preje dobil plaketo, je dal kri 28-krat, — Branko Zec je dobil zlati znak, ker je dal kri 19-krat,
— Lazar Vukovac je dobil pozlačen znak za trinajstkratno dajanje.
— Naša sodelavca Sretko Ga-vrič in Sima Stojakovič pa sta dobila srebrna znaka in zahvale.
V naši delovni sredini je že več prostovoljnih krvodajalcev, ki bodo že prihodnje leto dobili visoka priznanja.
Po slovesnosti je bilo tovariško srečanje, zakuska ter razgovor s prostovoljnimi krvodajalci.
Zora Turčinovič
Prostovoljni krvodajalci iz Rume: stoje Mirko Stojič, Srečo Gavrič in Simo Kreševič. Čepijo: Simo Stojakovič in Janko Milako.
12
ZA RAZVEDRILO
NAGRADNA KRIŽANKA
REKA V SLAV/J!
NEDE-LA/EN' LEU
VEZMI K
PESTU ER
Ah. FlL h. M AS RAD A
PUŠKA 803. LADJA
LU S! TANI JA (OKPAJ.)
P/hSKA
MADLliuA
ŽUŽELKA
INTPI-
SjAMT
UČITELJ
MA
VMIVER2-I
DESNI P P IT D K DONAVE
BRODNIK V Q,R.
H'TOL .
SENO
OKUSE
KOŠNJE
1
NAUK O LASTNIH IMENIH
LAHTAN
REKA V AVSTRIJI
DUŠIK
nikalni-
ca
POKO-
STEHJČ
Q,ENEB.AT.
z.A I2.ME-NlZbtl JOK
STOLPEC*
V
ČASNIKU
VRTAVKA
IBSNOvA
DKAhA
TROPSKI
VETER
(fLAVNO
MESTO
^RČ/JET
noviteta
LOJZE
POTOKAR
TA L/SOVA 08AN2ADA
E$ IRTOV-SK /
bomba!
H}8A S KA ATAMI
AVSTRIJA
NA ZEMLJ.
označena
nadme.
VIŠINA
E 8^ AR. VONČINA
PRILETNA
(JOSPA
0)8. SOH VOJNE
SjRAD NA DOLENJ.
AVTO koto ZVEZA
JUZNOA -
MERlŠKI
prežve-
kovalec
TOVARNA V SARAJ.
TUKAJ
qRŠKA
bO/J/NJA
MAŠČE-
VANJA
8E0T/JCI
PRVA
Črka
ABECEDE
KONICA
AKTERKA
VODJA V KET-U ( JOČE)
MOŠTVO,
DRUŽINA
08 NO-v/telj
NIKOLA
TESLA
majhna
JAMA
POUDAREK
RAZ-ZE-
OANJE
ARABSKI
ŽREBEC
BRISAČA
MADŽARI
čreslovina
severnoatlantski PAKT
PHEVARA'
ZVIJAČA
VISOK
GORSKI
VRH
(DVOJ.)

URAN
OS.ZA 'M.
IZVIR (hNOŽ.)
AVAR!
... kotorska
/TAL. MOŠKO /ME
VZKLIK PR' BIKOBORBI
OSEBA /z SAMORASTNIKOV
ono/na
(FONET.)
RADKO
POLIC
POLNE R
ZMRZNJ.
VODA
KOLESARSKI K L U&
OBNO-
VITEV
STA NE MARKELJ
PRVI
PREVOD
BiBLUE
K/SlK
SKANDINAVSKO ZENSKO /ME
liter
JAPONSKI
TELOVAD.
ELA
Černe
samogl.
amper
SESTAV/LA:
JELKA
ŠTULAR
gora V INDIJI
C lOES' M J
morska
RIBA