Naša politika. Te vrstice pišemo neposredno pred zaupnim shodom v Miriboru. Ne vemo še, kako se bo obnesel shod, tudi ne vemo, kaj bo vse prišlo na dnevni red, — na razposlanih povabilih to ni povedano. Vendar nam silijo ob tej priliki nekatere misli v pero, ki se tičejo naše slovensko-Stajerske politike. Rodoljubi vseh stanov čutijo, da so sedanje razmere na Štajerskem za Slovence sila hude, da treba nekaj storiti in sicer storiti hitro, odločno in premišljeno. Naša politika je bila doslej večkrat podobna ladiji brez vesla; posamezni časnikarji in politiki so tavali večkrat sem >n tje, dočim so naši močni nasprotniki delali vstrajno, složno, po gotovem načrtu in za gotove cilje. Najsetorejnašipolitiki enkratdoloči gotov načrt in prav e c. Vodilo pri tem pa ne smejo biti kake časnikarske sanjarije, našemu Ijudstvu tuje m ekodljivo misli, ampak pravec" baši politiki se mora povzeti iz mišljenja in čutenja, iz mesa in krvi, iz dejanskih razmer našega ljudstva. NaSe ljudstvo je pa v svojem jedru avesto udano krščansko-katoliški veri. Neovržno dejstvo je, da na Štajerskem ravno tam gineva stara slovenska poštenost, gmotno blagostanje in narodnost, kjer ljudje zapuSčajo zdrava krSčanska načela. Razuzdanost, zapravljivost, narodno odpadništvo raste tem bolj, čim bolj se ljudje odtujujejo krščanstvu. Zatorej naša politika mora spoštovati krščansko misljenie in poStenost našega ljudstva, ne pa razdirati te najtrdnejše podlage. NaSa politika mora iti dalje za tem, da Slovenec ostane gospodar na svojem domu. Ni dovolj, da se tu in tam izposluje kaka podpora pri ministru, ampak naše gospodarstvo samo se mora povzdigniti. Z modro gospodarsko organizaeijo naj se uči ljudstvo umnega kmetijstva, varCnosti, vzajemnosti, podjetnosti. Isto velja tudi za obrtni in trgovski stan. Naša politika ne sme biti samo za eden ali drug stan, ampak primerno za vse skupaj. Vsakemu svoje! Za naSo gospodarsko organizacijo je treba enotnega načrta in zanesljivega vodstva, da ne bodemo kakor muha brez glave. Naši izobraženi rodoljubi naj nesebično in resno proučavajo razne stroke narodnega gospodarstva, ne pa da s surovimi dopisi ščuvajo stan proti stanu. Veliko dela, vstrajnosti in požrtvovalnosti tirja naša polilika v narodnostnem oziru. V narodnem oziru nam je zlobni nasprotnik zadnji čas da! ob« iHivih udareev. S političnimi- druStvi, s poiji !«imi sprei in shodi bo treba buditi naSe ljudstvo, da se zave svojih političnih in narodnih pravic. Pa tudi naši inteligenci ali razvjmništvu moramo tu povedati trdo resnico. Mnogokrat je najti več narodnega navdušenja in prepriCanja v borni kmetski hiSi kakor pa v gospodskem domu omikanih Slovencev. Ko bi zadnjih 50 let vsi naSi omikani rodoljubi storili pri svojih ženah in otrokih svojo narodno dolžnost, ne bi imeli danes toliko odpadnikov in ljutih sovražnikov ravno med tistimi, ki so sinovi navdušenih slovenskih narodnjakov. Odločno pa moramo obsojati ono Sčuvanje, ki zadnii čas sem iz Kranjskega sika svoj gadji strup. Naravno je, da so ljudje različnega mišljenja, in pri vseh narodih so bile in še so različne politične stranke, toda vsaka stranka mora v svojem boju ostati v mejah resnice, poštenja, dostojnosti ter ljudski blagor višje ceniti kakor svoje strankarstvo. V stari rimski državi sta se kavsali raed seboj ljudska in plemenitaška ali patricijska stranka, pa kjer je šlo za skupni blagor domovine in kjer je bila nevarnost, so bili edini kakor eden mož. Na Slovenskem pa se dobijo Ijudje, ki so vrgli od sebe vse poštenje, katerim je paganstvo (ajdovstvo) ljubše kakor krščanstvo, ljudje, ki niso za narod nič storili in nič trpeli, ki pa hočejo razdreti vse, prodati slovensko ljudstvo tudi najhujšemu sovragu, ki bi se zvezali ludi s Turkom zoper lastne brate, ako ae gre vse po njihovi sprijeni volji. Zalostno je, pa resnica, da med tistimi slovenskimi sinovi, ki prisegajo na k.rsn{ski -N«rod» »a na «Rodoljuba> in pa med naSimi narodaini. sovvažniki že obstoji zveza. Nemški listi pišajo sovražno zoper naše zaslužne rodoljube, in ravno tako tudi «Narod» in «Rodoljub». Ptujski «Štajerc» ponatiskuje članke iz «Rodoljuba* in «Narod» hvali «Štajerca» kot izvrsten list; ravno tako «Celiska vahta» zajema iz «Naroda», «Narod pa iz nje. Zagrizeni nemški listi nimajo nikdar žale besede zoper liberalce pri «Narodu» in «Rodoljubu», pač pa izlivajo svoj srd na slovensko duhovščino, na naše poslance in druge zaslužoe može. V ogromni večini je slovensko štajer- sko ljudstvo odobrilo izstop iz graškega dež. zbora. In kdo je zdaj proti temu? Nemški listi pa «Narod» in «Rodoljub». Ce bi pa bili naSi poslanci sli v Gradec, potem bi «Narodu» zopet ne bilo prav in bi jim gotovo očital izdajstvo. Nemški listi srdito napadajo naše duhovništvo, da dela za slovenSčino, «Narod» pa in «Rodoljub» enkrat pišeta, da v politiki nič ne delajo duhovniki, drugokrat, da se ne smejo mešati v politiko, tretjikrat da bi morali delati, potem pa zopet, da preveč delajo. Vsak pošten človek mora naSi duhovščini spričevanje dati, da je svoio narodno dolžnost vedno izpolnjevala. S tem izpolnjuje le svojo dolžnost, ker vsak pošten človek mora za svoje ljudstvo delati in trpeti. Duhovščina zato ne pričakuje nikakSnega plačila in ga tudi nima, razven grdo psovanje in obrekovanje od vseh strani. Slovenska duhovščina bo pa tudi naprej nesebično sodelovala vzajemno z drugimi stanovi v prospeh našega tlačenega naroda, ker to zahteva večna in nepodkupljiva pravica. Tudi duhovnik je človek, je državljan, in se je več šolal, kakor kak propadli kričač ali «Narodov» dopisun. Tu se ne gre za nadvlado ali gospodstvo, ampak kdor bo več delal in več trpel za narod, temu čast! Edino trezna in zdrava bo naša politika, ako složno primejo za delo vsi, kateregakoli stanu so, katerim je res do dela in do blaginje slovenskega ljudstva. «Slov. Narod» v St. 188 naSe staro geslo «Vse za vero, dom, cesarja» zaničljivo imenuje »plesnjivi žegen*. A mi štajerski Slovenci smo to geslo sprejeli od naSega SlomSeka in odločno protestiramo, da bi se kak «Narodov» kilavec norčeval iz tega. Vkljub jezi «Narodovi> mi pričakujemo od shoda, da nam poda novih sredstev za narodno delo pod starira, dobro izkušenim nesebičnim geslom: Vse za vero, dom, cesarja!