UČITELJSKI LIST GLASILO ,,ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU". Izhaja L. 10. in 20. vsakega meseca. — Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Sežani na Krasu, hrvatski na naslov: Vinko Žepič, nadučitelj n Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu. Št. 30. V Trstu, dne 20. oktobra 1922. Leto III. SVETOLUCIJSKI DNEVI Mrko se je zdanil 11. september. Hlad je vel, vsečez so nebo prepregli oblaki. Čez noč so se utrnili poletni ognji, tiho smo se nagnili v jesen, v neveseli čas, ko je človek samotnejši kakor kadarkoli Čakal sem, pa sem dočakal le neprijetno poročilo: prijatelj, ki se je javil za Sv. Lucijo, je ostal doma, nerazpoložen, bolan. Dež je pričel rositi, sam sem se napravil na pot. — Ali bi ne počakal poldneva? — me je skušal tih glas. — Zvremenilo se bo, prešlo bo to neprijazno jutro! Saj itak ne bo tovarišev na tečaj, vse okoliščine so nasprotne, čas ni ugoden! Mislil sem, a nisem pomišljal. In če ne bo nikogar, ti boš storil svojo dolžnost, — je ukazovalo na pot, — takrat boš storil, kadar je treba! Šel sem, vesel železnega ukaza n nisem več gledal, ali je dež, ali je solnce. Nekaj nerazumljivega je v tem neizprosnem povelju, ki človeku določa pot. Ali tišina, ali nevihta, brezskrbno ali nevarno, greš, ker moraš iti in nihče te ne bo prepričal, da je tvoj korak nepotreben. Vsa skrivnost organizacije je tu: če bi ne bilo ljudi z radostnim, nepoboljšljivim opt'mizmom, ki se ne umikajo tudi tedaj, ko ni daleč okrog na obzorju enega samega svetlega oblačka nade, če bi ne imeli takih tovarišev in tovarišic, tudi organizacije bi ne bilo in bi ne. b lo stanu. Zakaj stan, ki je raztepen v poedince zgolj z osebnimi težnjami in cilji, ni več stan, ampak količina, ki ne šteje. Kakor imamo zakon individualizirani a, imamo v družbi zakon socializacije in .ta deluje v mnogih kot nravna, višja moč. Vsa bolna skepsa ne premore ničesar proti tej nezlomljivi sili. — Tudi svidenje s tovariši in tovarišicami na svetolucijski postaji ni bilo navduševalno, zlahka smo pregledali.... vrste. Ko bi ne bili vedno le redki, ki dajajo pogum in ki gredo- naprej, bi postalo tesno človeku. Tudi v gorah je vel hlad, saj smo se našli predvsem tisti, ki smo se shajali na Opčinah in šele počasi se je zvišalo število. Kako bo s tečajem? se je nehote oglašalo vprašanje. Kako bo s tem poskusom, kakršnega še ni napravilo slovensko -učiteljstvo? Ali se bo Zvezin eksperiment obnesel? Dež je lil, ko smo sedel' v veliki, hladni dvorani in poslušali skrbno sestavljeno, nekoliko tendenčno predavanje o liberalizmu. Predavatelj je bil svoje stvari gotov, dokazovalo je to že njegovo estetično čitanje, in dvigalo se je prvo občutje, da bo tečaj vspel. Tudi debata se je kmalu razvnela in je dosegla višek v presojanju liberalnega vpliva v naših krajih: prvi dan je bil srečno završen, čakali smo naslednjih. V torek -sta sledili predavanji o krščanskem socializmu in marksizmu, ki je bilo posebno sijajno. Ideje so zadele druga ob drugo, zanimanje je naraščalo ’n ko se je pod večer diskusija prekinila, je pri udeležencih prevladalo prepričanje, da ni škoda ne časa ne denarja, če se je kdo tečaja udeležil. V sredo predpoldne se je nadaljevala diskusija o socializmu še vedno v znamenju nasprotstev prejšnjega dne. Razpravljalo se je večinoma o principu lastnine in o političnem udejstvovanju katolicizma. Kakor se je tekom vsega tečaja diskutiralo predvsem načelno, je vendarle prišlo tu in tam do osebnih opazk, ki jih je mogoče omejiti, a nikdar ne docela izločiti. Diskusija v sredo je končala z razglasjem, ki je bilo vsem neljubo. Popoldne je dvajsetorica napravila zlet čez Volče v Tolmin, dasi je dež bolj in bolj nalival. Vzlic temu je bilo razpoloženje najlepše; tova-riševstvo, ki se je poživelo v Zvezinem zboru, je med udeleženci socialnega tečaja dobilo svoj pravi, globlji pomen. V mraku in nalivu smo se vračali, a dobre volje nam ni zadušilo. Zdaj že ni bilo nikakega dvoma več, da je vsa prireditev tečaja uspela: h koristi, ki smo jih imeli iz predavanj in diskusij, se je pridružila prijetnost skupnega bivanja v lepem gorskem kraju. Vsakdo je b:l vesel, da je prišel k Sv. Luciji. V četrtek smo imeli dve predavanji o religiji in konvertistvu ter o zvezi med verskim in socialnim principom. Vsa snov, ki se je že prej obravnavala, se je osvetila zdaj še v novi luči kr-šanske misli. Poleg lajika-politika je pristopil še duhovnik in še dotaknil najtežjih problemov, ki jih človeštvo tisočletja raziskuje in ki se strnejo v nauku, da je človekov mir samo v stremljenju k Bogu. Dan je bil plodovit in je naglo potekel. Ko se je zvečerilo, se je družba razpršila, da se navžije še nekoliko zraku in kmalu potem smo bili zopet skupaj pri večerji, navezani drug na drugega pravzaprav od jutra do noči. ■ • V petek je sledilo predavanje o zadružništvu, potem pa so prišla na vrsto še vsa vprašanja, ki jih dotlej tečaj ni mogel razrešiti. Če kaj, je pokazal ta dan kako daleč je že za nami gospodarski liberalizem, kako žive nove generacije v povsem drugem ozračju kot je vladalo še tik pred svetovnim požarjem. Spet se je razpravljalo do večera, spet so se oglasile disonance in dan ni bil brez dramatičn;h momentov. Toda šlo je mimo, zakaj udeleženci tečaja so že bili zrastli v eno samo veliko rodbino, ki je prež:-vela svetolucijske dni v idealni harmoniji, kakršne že leta nismo videli na naših stanovskih sestankih. Vzlic slabemu vremenu, vzlic sabotiranju Imarsikaterega izmed mlajših tovarišev, se je tečaj najlepše obnesel. Zato je bil zadnji večer pravi jp/aznik, ko se je med petjem, smehom in govori poslavljala vsa ta velika, skladna rodbina, da se razzgubi in razprši na razne strani, kamor jo kliče dolžnost. V vsej naši težki stanovski borbi je švetolu-cijski tečaj svetel žarek, ki nam kaže, da je naša organizacija živa, da ima vkljub razmeram kvišku stremečih duhov in delavnih rok. Na svoji trnjevi poti ne omahujemo, ne izgubljamo ciljev izpred oči, zato se tudi sodbe ne bojimo. Največje zadoščenje nam je, da ne klonimo tilnika pred težavami in ovirami, da se ne oziramo ne na desno ne na levo, če vemo, da nas kliče delo. In ko bi delo tudi najdrobnejšega sadu ne obrodilo, ostane v srcu zavest storjene dolnosti in lep spomin. K. DELOVNA ŠOLA 7. Odmori. ^ Kakor se otroci delovne šole od ene strani vzgajajo k delu, tako se jim po drugi strani nudijo tudi pogosti odmori. Slab bi bil tak vzgojitelj, ki bi vedno le mislil kako naj nepretrgoma otroka zaposluje; otroška duša naj se ne obremenjuje preveč, sicer odpove. Res je, da moramo otroka odvajati od vsakega lenuharjenja, a večkrat, ko dozdevno otrok nič ne dela in topo predse gleda, je njegova duša morda ravno takrat najbolj zaposlena z urejevanjem in meditacijo novo pridobljenih utisov. Odmore naj vzgojitelj vporabi v to, da se z otroci pogovarja, toda popolnoma naravno, brez afakcije in predpriprav, snov se razvija sproti in sama ob sebi. Od takih skupnih pogovorov imajo otroci globok užitek, čutijo se tako srečne kot mi, če bi nam bila dana prilika vsak dan se pogovarjati s kako modro osebo. Odmori se uporabljajo nadalje tudi za pripovedovanje raznih pravljic. Otrokom je na prosto dano, če jih hočejo poslušati, privabiti jih mora vzgojitelj s svojim zanimivim nastopom. Končno naj pojejo in učitelj z njimi. Umevno, da ti odmori niso odmerjeni na pet ali 10 minut, kakor pri naši šoli. 8. Telesna vzgoja. Delovna šola skrbi tudi za telesno vzgojo otrok. Prostori morajo biti svetli, na vsakega otroka 20 m3 zraku, temperatura 14° C, oprema enostavna, a čedno sestavljena iz stolov in miz. Obed je točno ob določeni uri; majhen zajtrk pred poukom, ob 12. kosilo in mala južina ob odhodu iz šole (pri tem je paziti, da otroci jedi dobro grizejo), umivanje rok pred jedjo, umivanje ust po jedi. Med dnevom eno uro spanja na navadnih žimnicah (najbolje od 1—2), umivanje pri prihodu in odhodu, večkratno striženje las, tedensko 1 gorka kopelj. Otroci so kolikor mogoče na prostem — tudi po zimi —, obleka je enostavna in redno zdravniško preiskovanje otrok. Sedaj, ko imamo že nekak vpogled v delovno šolo, si bo marsikateri stavil važno vprašanje; kakšni bodo rezultati take vzgoje? Drugi pa bi si želel že izgotovljen program, katerega bi trebalo le prepisati in se po njem ravnati. Slednje je sicer komod-neje, a ne najboljše.. Delovna šola je še-le v preizkušnji, radi tega ne more imeti že v naprej določenega programa in so do sedaj dana le nekaka navodila, po katerih nam je hoditi. Končni program pa bodo določili in sestavili vzgojitelji teh-le šol še le pozneje, po večletni praksi, po skrbno sestavljeni lastni sodbi, ki si jo bodo pridobili na podlagi pazljivega, ljubeznivega in treznega opazovanja otroške duše. Toda že iz dosedanjih smernic si lahko napravimo gotove sklepe o rezultatih take šole. Vsekako je vsakemu otrcku dana prilika, da razvije svoje duševne zmožnostma podlagi sledečih opazovanj: 1) opazovanje svojega okoliša in družabnega življenja (vedenje* napram součencem in urejevanje v šoli),' 2} opazovanje orodij in mehanizmov (posnemalne igre). 3) razvoj tehničnih, stavbinskih zmožnosti (zidanje in modeliranje), 4) razvoj umetno-slikarskih, dramatičnih in glas-beno-muzikaličnih zmožnosti (risanje, dramatiziranje pravljic in petje), 5) razvoj negovanja narave (dela na vrtu in negovanje dom. živali). Glavni momenti delovne šole pa so: 1) otroci se vzgajajo do samostojnosti in samostojnega ustvarjanja, 2) vzgaja se neprisiljeno, odkrito in ljubeznipolno zbližanje mlajših otrck do starejših in obratno, 3) vzgajajo in vtrjujejo se socialni vtiski pojmov: «ne smem® in «moram». K zaključku naj podam kot nekak pregled še sliko, kako se prebije dan v delovni šoli. Naj se pa ne misli, da je to obligaten urnik, po katerem se imajo strogo držati vsi otroci: Od 9—10 zbiranje otrok, snaženje in urejevanje obleke, urejevanje sobe, majhen prigrizek, medsebojno izmenjavanje misli. Od 10—11- zidanje v zvezi z modeliranjem, risanjem, vrtno delo, negovanje dom. živali. Od 11—12 gibalne igre, izprehajanje, opazovanje starejših pri delu. Od 12—1 obed, pospravljanje sobe, počitek. Od 1—2 posnemalne igre, izdelovanje orodja in mehanizmov, pripovedovanje in dramatiziranje. Od 2—3 zidanje, vrtno delo, gibalne igre. Od 3—4 majhen, prigrizek, odmor, pospravljanje sobe, odhod. Pedagoški predsodki o delovni šoli. Glavna ovira v novi šoli so predsodki učiteljev iz stare šole. Oglejmo si le glavne. Prvi predsodek so učne ure, katerih se tako trdovratno drže. Je-Lj res •potrebno, da se mora dnevno poučevati kak predmet ravno 50 minut in ne več, ne manj? Ali bi ne kazalo boljše včasi pečati se le 15, 20, 30 minut ali pa celo uro in še več? Mi vsi iz prakse vemo, kako nam je kakšenkrat po urniku določena ura prekratka, a za drugi predmet pel ure predolga. Učna ura se navadno izpolni z razlaganjem in vprašanji učitelja in z odgovori učencev. Še dandanes se namreč ne moremo sprijazniti z mislijo, ki jo je izrekel Kcmensky pred tristo leti: «Učitelj naj manj poučuje, a učenec naj se več uči!» Današnje učenje je le nekako «biflanje» na pamet in vse učenčevo znanje je podobno papirnati stavbi, ki se podere, kakor hitro vpletemo vmes kako drugo vprašanje. Drugi predsodek so: Učni predmeti. Ločitev predmetov po urah je po mnenju učitelja iz stare šole neobhodno potrebna. Zakaj bi ne bilo mogoče n. pr. učne ure iz pisanja ali čitanja združiti tudi z drugimi predmeti? Učenci naj se ne uče abstraktnih ved iz računstva, prirodopisja, zemljepisja i. t. d., temveč spoznavanje živega sveta in življenja. Vsekako pa je za učitelja pri računstvu lažje vzeti n. pr. račune od tu do tu, kakor prispodobiti vtise in spoznanje življenja, ki učenca obkrožuje. Tretji predsodek so: Razredi ozir. šolska leta, brez katerih bi po mnenju starega učitelja sploh ne obstojala šola. Tako se porazdele učenci na podlagi starosti v razrede in šolska leta neglede na njihovo naklonjenost ali odklonjenost, zmožnost ali nezmožnost do enega ali drugega predmeta. Posledica temu je, da sta tepena toliko učitelj kakor učenec. Učitelj, ker porabi mnogo več energije za vzdrževanje tiste -potrebne discipline in zanimanja pri učencih za vsak predmet, učenci pa, ker se dolgočasijo pri predmetu, do katerega imajo nadarjenost in sicer za to, ker se vse prepočasi napreduje, a pri drugem, ker nimajo naklonjenosti in ne zanimanja. Na tak način je učenec obsojen na pasivnost. Vzemimo primer iz šole: Nek učenec nima posebnih ali nikakih zmožnosti za čitanje,- zemljepis in spisje, a drugače je prav dober v drugih predmetih; posledica temu, je, da mora letnike ponavljati ali pa naj se učitelj žrtvuje in ga pusti naprej, toda v veliko škodo za disciplino. In to vse radi onega kitajskega zidu, ki tako striktno loči razrede ozir. šolska leta. Četrti predsodek je: Nezaupnost do otroka in do življenja. Učitelj iz stare šole je namreč trdno prepričan, da se učenec le tedaj uči, če ga on uči in da vedno le greši, če ni vedno pod njegovim nadzorstvom in vse se mora ravno tako izvršiti, kakor on zahteva. Tak učitelj pozablja, da je življenje tudi šola in da je delo ona gonilna sila, ki otroka prisili k razmišljanju in do rešitve raznih problemov. Pozabiti ne smemo tudi, da energija učitelja ubije večkrat energijo učenca. Poleg teh glavnih predsodkov je še mnogo drugih manjše vrednosti in nedvomno je, da bo imela bojevati nova šola hud boj, predno se bo povsod uveljavila. A po popolni .pridobitvi bo človeštvo lahko praznovalo svojo največjo zmago. Razlika med staro in novo šolo tiči tudi v tem, da vspeva stara šola najbolje takrat, ko je vse mrtvo okrog nje t. j. po zimi. Nova šola, šola življenja, pa je najživahnejša tedaj, ko je tudi v naravi življenje v polni bujnosti. Kot prehod iz otroškega vrtca v delovno šolo se priporoča, naj bi otroci prebili ljf-2 meseca v naravi pravo Robinzonovo življenje. Preživeti nekaj časa tako življenje je ne-le izvrstna, ampak zelo vabljiva delovna šola za otroka. Koliko pridobi otrok s tem na spretnosti, značaju in poetičnosti, na znanju iz kraljestva narave in na polju kulture! Kako pa naj se priredi taka robinzonada? Učitelj čita ob zaključku leta'knjigo Robinzon ml. Ta knjiga bo dobro navodilo za učitelja, a v otrocih vzbudi veliko zanimanje za Robinzona. Otroci se presele iz mesta v bližnjo šol. naselbino ali če te ni, v kak bližnji gozd ali vilo z vrtom. Otroci so tam golih rok in brez vsakega orodja; skrbeti pa jim je za hrano in stanovanje. Kaj tedaj? Začeti morajo kot prvotni človek svoj boj za obstanek — s kamnom in palico, s katerim si napravijo sekiro, lopato i. t. d. Ležišče si napravijo iz šotorov ali bajt, katere si pokrijejo z vejami in travo. Za kuhanje in pripravljanje hrane je treba ognja, katerega si napravijo s trenjem ali kresilnikoin in gobo. Za hrano si bodo kolikor mogoče skrbeli sami (divjačina, ribe) in če bi to ne zadostovalo, iz zaloge, ki so jo prinesli s seboj. Za. peč si napravijo luknjo v zemljo, obdano s kamenjem; v loncih, ki so jih sami napravili, se pa kuha. Pri vsem tem delu bo treba noža, katerega si napravijo iz kakega trdega in ostrega kamena. Tako bode otrok na lastne oči in z lastnimi rokami spoznal razvoj primitivnega življenja. S tem smo dosegli: 1) da zmoremo že z golimi rokami mnogo narediti in 2) da sta kamen in palica pradeda današnjih strojev. Otroci bodo imeli priliko opazovati naravo, vzljubiti jo. Živeti prosto življenje ob potokih, na polju, kjer se bodo poljubno naskakali, opazovanje zvezdnega sistema s pripovedovanjem primernih pravljic; so to dogodki, ki bodo ostali marsikateremu otroku nezbrisni celo življenje. Poleg drugih poslov se bodo otroci seznanili s pojmi koša stva in predilstva. Otrok si bo gotovo zaželel tudi železnega orodja in železnih priprav, a prepričal se bo, da je to mnogo težavneje, celo nemogoče. Dana mu bo prilika spoznati, kak velikanski napredek je prehod iz ka-menite dobe v železno. Na ta način se vzbudi v otroški duši ona naklonjenost in spoznavanje železnega orodja in zlasti stroja, ki je triumf zmage človeštva nad naravo. S tem hočemo doseči: 1) da se v otroku globoko vcepi pomen in važnost železnega stoletja in 2) da * spozna v železnem orodju nadomestilo prejšnjega orodja, kar je velike važnosti za poznejše razumevanje strojev. Končno si bodo ob povratku v mesto ogledali v historičnem muzeju zbirko iz kamenite dobe in bodo nedvomno umevali in pojmili napore prvotnega človeka in dolgo pot razvoja do današnje kulture. Menda bo vsak prepričan, kako srčen, duševno čil in razvit bo otrok, ki je dve leti prebil v otroškem vrtcu in prestal tako robinzonado. Šola bo lahko dolgo časa razvijala pojme in vtise, ki jih je otrok prinesel s seboj. In tako stopimo tudi mi z otrokom v šolo in 'oglejmo si, kako se tam uči. Samovladje: Delovna šola je šola samovladja, kjer sodelujejo mlajši in starejši otroci za njeno vposta-vitev. To samovladje si motajo otroci samj urediti, s pomočjo starejših, kateri jim bodo stali ob strani kot tovariši, svetovalci in pomočniki. Nič ne de, če bo od začetka nastal majhen nered, ker ravno ta jih bo prisilil misliti, kako ga odpraviti. Otroci se tako polagoma vpeljejo v samostojno socialno delovanje. Delo bo otroke organiziralo, jih prisililo, da se združijo in da se navadijo vladati sami sebe. Oi-ganizacija dela je prva naloga vzgojitelja in učenca. Prvi teden v delovni šoli. (Opis je vzet iz ruskih šol v mestih. Omenim že v naprej, da mi bo mogoče podati le kako sliko iz delovne šole in ne celote.) Dan sprejema novih učencev je prazničen dan. Starejši učenci so že v prejšnjih dneh okrasili šolo in ja dali praznično lice. Novodcšle otroke sprejmejo učitelji in učenci, katerih vsa,k ima že naprej določeno nalogo. Mali se le s kazanjem takoj pouče, kako imajo priti v šolo (oblačilo, snaga, red). Nato se sestavijo liste novih učencev (izpolnjene z dati) in končno se porazdele v skupine. Nato se seznanijo s šolo; starejši jim pokažejo, s primerno razlago, svoja dela i. t. d. To zavzame ves dan. Otroci se pošljejo nato domov in starejši jih zopet pouče, kako imajo zapustiti šolo. Spoznavanje črk se prične takoj v začetku in sicer po Montessorijevi metodi. V šoli pa nimamo ne črk ne knjig, imamo pa starejše učence, ki bodo vse to preskrbeli. Črke bodo izrezali iz hrapavega papirja, katere pritrde na zeleno lepenko. Nadalje izrežejo ravno tako črke iz navadnega papirja. Razen črk dobe še druge pripomočke iz lepenke: kvadrate. kroge, trikote i. t. d.; črke in pripomočke shranijo v škatlo, ki jo tudi napravijo starejši učenci. Pripravljanje črk in pripomočkov bo zavzelo par dni. Učitelj pri tem le opazuje in nadzira. Ko imajo mali vsa potrebna učila, se pričnejo vaje in sicer jih obrišejo s svinčnikom, s senčenjem izpolnijo dobljene črke, kroge, trikote i. t. d. Dobro je, da se pri tem vporabljajo barvani svinčniki. Senčenje se vadi 5—6 dni, dokler otrok popolnoma ne obvlada svinčnik, t. j. da dela ravne črte od roba do roba. Popoldanski čas se vporablja za pripovedovanje pravljic, neprisiljene skupne pogovore, ekskurzije i. t. d. Koj nato se preide k čitanju črk in sicer najprvo sc vzamejo samoglasniki. Postopa se sledeče: 1) Učitelj pokaže hrapavo črko in reče — to je a; 2) otroci potipljejo črko in pišejo čez njo s prstom — večkrat — in končno z zaprtimi očmi (vaja spomina očesnega živca); 3) otroci pokažejo črko, ki jo vpraša učiteljica; 4) učitelj vzame črko in vpraša: kaj je to? Računstvo: v I. š. 1. je v glavnem vaja v štetju in merjenju na vseh mogočih predmetih. Postopa se zelo počasi, zlasti do štev. 5 in nadalje v obsegu do 10. Učenci se seznanijo tudi z rimskimi številkami in sicer radi tega, ker so te štev zelo praktične pri seštevanju čez desetico. Na primer VIII + VII=rV + V + III + ll. Za prvo leto veljaj pravilo: ne mnogo, ampak malo, ne z učnimi urami, temveč z življenjem, ne ob določenih urah, marveč ob vsaki priliki. Razvijanje duševnih sposobnosti v I. š.l. Metoda je razvijanje težkih nalog iz življenja. N. pr. Učitelj reče: Mi nimamo knjig, kje jih dobimo? Kako izvemo to? Kako dobimo prodajalno po danem naslovu? Drugo vprašanje: V šoli je mrzlo. Na koga naj se obrnemo za kurivo? Kdo naj gre tja, ker smo mi še majhni? i. t. d. Taka vprašanja iz življenja, ki se stavijo otrokom zelo pogostoma, zbude v njili celo vrsto duševnih zaposlenosti. Druga važna duševna spretnost je pravilno imenovanje raznih predmetov in njih funkcij. Učna snov za L š. 1. bo nadalje JeloUorno življenje iz učenčeve okolice. V šoli nimamo še ničesar, zato sestavimo s starejšimi učenci listo, kar rabimo: 1) kulturne reči: knjige, papir, peresa i. t. d. 2) živila: kruh, sol, krompir, meso i. t. d.; 3) vsakdanje potrebščine: žeblje, usnje, škarje i. f. d. Na tak način smo si sestavili celo vrsto nalog, ka.kor sledi: spoznavanje ^trgovin v našem delu mesta; orientacija: glavna, "stranska ulica, naravnost, desno, levo, kaj nam je napraviti, da se ne izgubimo? Na tak način sestavijo otroci nekak shematičen načrt svojega predmestja. Zgornje naloge nam nudijo razne izprehode po našem delu mesta in tako se seznanimo s trgovino jestvin, zelenjave, mesnico, lekarno i. t. d. V šoli stavimo sledeča vprašanja: Kje lahko kupimo to ali ono? v kateri ulici, štacuni? kaj še lahko kupimo tam? itd. Vedenje v trgovini: Imate, prosim, ono? Kaj imate še? Prosim, pokažite še to! Koliko stane? Za odrasle otroke se nudi ob takih prilikah nešteto računskih nalog. Ko smo pri kraju z našim delom mesta, se bližamo polagoma središču mesta, kjer se nam bo nudilo nebroj novih nalog in vtisov potom naših ekskurzij. Seznanimo se poleg drugega tudi z raznimi uradi in tako nastanejo vprašanja, kakor: kakšne funkcije opravljajo te ali one socialne inštitucije n. pr. zadruge, delavske zadruge, gospodarski odbor, zaloga učil, muzej, knjižnice itd. Spoznavanje centra in delov mesta bo zavzelo par mesecev. Seveda, da se vse to vrši le potom ekskurzij. V naslednjih mesecih se bodo obravnavali temati z etičnega stališča. 1) Nevarna dela: krovec, zrakoplovec, gasilec itd., 2) težka dela: tovornik, kamenclomec, rudar itd., 3) zdravju škodljiva dela: delo v tobačnih tovarnah, tiskar, barvar itd. itd. V naslednjih mesecih se seznanimo z raznimi poklici kakor: pek, mesar, krojač, kovač, knjigovez, lekarnar, zdravnik itd. Nadalje seznanimo naše male z opravili za obči blagor: 1) javno zdravstvo (javni vrti, snaga ulic, kanalizacija, bolnišnica, bolniške blagajne, zavarovalnice proti nezgodam itd.) 2) varnostne odredbe (milica, vojska, sodišče itd.), 3) udobnostne naprave (železnice, tramvaji, klopi ob cestah, razne zabave, informacijski uradi, pošta itd.). Med tem smo stopili v pomladanska meseca marec in april, v katerih bomo s pogostimi izpre-hodi v naravo poglobili do sedaj vzeto tvarino in jo razširili z novimi pojmi. Da dosežejo z leti svoj namen, so potrebna ta-le pravila: 1) predpriprava in pogovori o tozadevnih problemih, organizacija in porazdelitev vlog, 2) obravnava po zletu (reprodukcija tega, kar smo videli, povečanje besednega zaklada), 3) zleti naj bodo kratki in ne utrudljivi za dušo in telo. Že slišim opazko, da to niso nikaki učenci, ampak cestni otroci. Res je, učenec iz delovne šole je pravi cestni poba, toda s to razliko od današnjega, da je pod nadzorstvom in da se bo sistematično in metodično seznanil z vsemi dobrinami in važnostmi za življenje, ki jih nudi ulica, in ne kakor dandanes, zavržen in zapuščen, namazan z vsemi žavbami, ki jih nudi ulica, samemu sebi in drugim v pravo nadlego in nadlogo. Naš cestni «pcstopač» bodi ne-le bistroviden, on mora biti tudi dober; zato se imajo na zletih pridobljeni pojmi združiti s socialno-altruistično delavnostjo otroka. Otrok ni le opazovalec, on je tudi po-snemalec in te naravne nagibe pravilno razvijali je naloga delovne šole. (Dalje,) NE ZNAM PISATI ni 1 Takav čujemo obično odgovor od lica, pa i uči-'telja,- koje se nuka da zagrabe za pero u novinarske svrhe. Čudimo se ovokom odgovoru, osobito sa strane učitelja. Ovaj odgovor istovjetan je drugomu: — Hajdmo se kupati! — Ne znani plivati! Mi čemo reči na svoj odgovor: pa idi u vodu, koprcaj se u njoj, bezbrižno se zabavljaj igrajuči se u njoj, pak češ tako igranjem i zabavljanjem po-stignuti vještinu u plivanju. Idi dakle u vodu; ako iza par godina kupanja ne budeš ni tada umio plivati, e onda zbilja — pokaraj sebe! Pa napokom imade plivača vrlo vještih, vještih i manje vještih. Zar ovi zadnji ne če nikada u more, pa ni započeti da zaplivaju, ,kad ne mogu biti baš najizavrsniji plivači?! To bi bilo naivno, čak i smješno! Kako mi polazimo u vodu u dvije ili tri svrhe: da se kupanjem pozabavimo, da si tijeio jačamo i zdravimo, a napokom da plivamo; tako se netko bavi pisanjem, da se pozabavi, da se naobrazuje i da naobrazbu širi. Tko se bavi pisanjem, taj mora sam čitati, učiti, misliti i promišljati duboko i široko, kako mu to vec dopušta inteligencija i razum. On mora dakle napredovati. A učitelj mora napredovati! Sto če ponukati učitelja na selu da napreduje? Dvoje: škola i pisanje za javnost. Mnogi pa učitelji drže, da im nije več potrebno mnogo učiti iza položenih ispiia. Za ovakove je potrebno, da se bave pisanjem, pa da budu primorani primiti knjigu u ruke. Inače dnevice če nazadovati intelektualno i moralno. Nazat.kom če dotle napredovati, da ne če znati gdje se nalazi i kada živi: postat če naime nesavremen. Biti učiteljem uzgajateljem pa nesavremen! Kontrast! Mi čemo cdabrati bolji i savršeniji put, što nas vodi uz vodu u kulturnu atmosferu... Mi moramo to htjeti i željeti! Naše priprave za škclu nas doista usavršavaju i unapredjuju, ali ne u dostatnoj mjeri. Mi učitelji, to zahtjeva od nas vrijeme i položaj, valja da sletimo nešto dalje u dalj, nešto više uvis. . Zato se moramo zainteresovati. Pisanjem u staleško glasilo i tvoju političku no-vinu bit češ prinukan zahvatiti mnoge knjige, što ih inače ne bi nikada ni vidio! TUDI SOCIALNO DELOVANJE Večina nas toži, da ni opažati pri ljudstvu zadostne ljubezni do šole in tudi ni zaupanja do učiteljstva, se slednjega ogiba z nkim strahom in nezaupanjem. Prvi korak do uspešnega učiteljevega delovanja je pa menda zaupljivost v njegovo osebo samo. Kjer tega ni, ne pomaga nobena beseda. Dobro bo, ako si začenjamo malce izpraševati svojo vest. Po mojem skromnem mnenju se močno osovražimo pri ljudstvu vsled našega presuhoparn ga obravnavanja šol. zamud. Opažam, da gotov učenec ne prihaja redno v šolo in koncem meseca znaša minus že nekaj poldni. Sedem in ga naznanim'Sz. predlagam v kaznovanje. Ne •— tovariš, počakaj malo! Odloži pero in pusti vse paragrafe pri miru ter razmišljuj! Ladju tjera rijeka niz vodu; pisanje tjera pisatelja naprijed, dalje, pa i nehotice i nepažljivo. A jezik? Kako i gdje da ga naučimo? Nama u Istri stoje u tu 'vrhu n?, raspolaganje je-dino naša knjiga i pisanje. Čisto i pravilno govoriti naš srpsko-hrvatski jezik nemarno mnogo zgode i ponuke; osobito ne u sadašnje doba. Jedino pisanjem možemo se usavršiti u jeziku, pravopisu i u načinu izražavanja. A ovo troje je vrlo potrebno za svakog učitelja več i s toga, da bude — dobar učitelj. Molim! Zar ti kolego nisi prinužden diktovati i sastaviti sastavke za djecu, česa nema u čitankama? Jesi svakako, inače loš si učitelj. Valja ti okratko napisati sadržaj štiva, pjesmu u prozi, list i druge poslovne sastavke; opisati dogodjaje (putopis, izlet, požar....) Tu treba da posjeduješ i ti neku vještinu u pisanju, inače nijesi dorasao svcme zvanju. I ti, kolego, valja da zarana zapcčmeš baviti se sastavcima. Tko če ti ih ispravlajti? To je teško na selu; aii ako ti dobri kolega, vrsniji od tebe na peru, ispravi dobro si uradio, a da nijesi time ponizio sebe, a drugoga povisio. — Drug drugu kao brat bratu! U torne če ti pomoči i urednik novine. Ne raz-ljuti se nanj, ako ti je malko prekrojio tvoj spis i ti ga jezično i stilistički ispravio. Zadovoljan budi, da je i takav dcšao u list. Ako ti je sastavak čak bacio u koš, opet se ne buni proti njemu. Sve ovo je zate škola, dobra škola, ti se samo time okoristi te neprestani pisati ogorčen možda i uvrijedjen. Kupaj se i kupaj, i naučit češ plivati! — Piši i piši često u novine svakog mjeseca u godini, svakog čedna u mjesecu, i cpazit češ sam, da napreduješ u jeziku i inače. Trsit češ se, da ugodiš uredniku i urednicima, da ih svladaš, dok konačno ti ne budu sve tvoje sastavke uvrštavao u list nepromijenjenp. Ti si time i tako sebe usavršio; napredovao si svestrano. No prije negoli staneš pisati u novine, dobro moraš poznati njihcvu tendenciju, svrhu, metodu pisanja, — njihovu politiku; al pazi ujedno, da budeš savremen. Dogodit če ti se inače, da ti dodje tvoj rifkopis u koš — bez uvrijede. Sve ovo če poučno na te 'djelovati, samo nemoj smalaksati i gubiti pouzdanje u sebe. Drži se one: Ubung macht den Meister. — Zato, kolego, dnevno nek ti je pero u ruci, pa iza desetak godina u stal-nog novinarskog rada slobodno reci — ne znam pisati! Pretresi čisto mirno vse okoliščine, katere so otroka morda dovedle do nerednega zahajanja v šolo! Dobro, našel si že nekaj opravičljivega in — si ra poti poboljšanja! Suhoparni paragrafi bežijo od tebe. Podaš se v uborno hišo, odpreš srce, porazgovoriš se po človeško s stariši in zveza z domom in šolo postaja trdnejša. Ko prideš v uradno pisarno, zamrziš tiste suhoparne pole, ki nas tolikokrat oklepajo s svojo brezsrčnostjo ter navajajo k temu, da delamo oz. učimo vsepreveč za zunanji bi sk, za nadzornika — ali kar po domače: ugajati hočemo oblastvom, katera itak rada vihtijo svoj bič nad ubornim našim ljudstvom. Težko je res spojiti v nas dve osebnosti: učitelja in uradnika. Toda kdor se zaveda, da se pedagogika ne meri na vatle, ta bo koj vedel, kam se mu je obrniti. So pa slučaji upornosti, surovosti. No, dobro, v takem položaju je upravičeno bolj trdo postopanje, ako si opazil, da si našel gluha ušesa. Je pa še drugi, zelo važen pripomoček do rednega šol. obiska in sicer — dober, vesten učitelj, Aj, to veselje otrok, ki imajo učitelja veselega obličja in odpuščajočega! Vsaka njegova 'urica je otrokom naravnost raj! Ni si mogoče misliti, da ne bi v tem slučaju otroci radi zahajali v šolo, nasprotno — iz lastnega opazovanja znam, da se morajo s starši še celo spreti, samo da lahko gredo v šolo. Pa to spada že v drugo poglavje, v poglavje o učit! Ijevi osebnosti namreč. Pa te nesrečne kazni le ne nočejo nehati! Kaj zdaj z denarjem? Vsi vemo, da se stekajo pri okr. šol. svetih lepe vsotice ter da baje služijo lepim, koristnim namenom. Sem pa never n Tomaž in temu ne IZ ORGANIZACIJE. I. seja šol. pol. odseka v Ajdovščini dne 12.-10 t. 1. 1) Razpošljejo se vsem okr. učit. društvom resolucije glede avtonomije šolstva. j 2) Pozovejo se vsa okr. učit. društ., da določijo stalnega in vestnega poročevalca, ki bo sporočal redno vsaj vsak drugi mesec o vseh važnih zadevah glede šolstva in učiteljev v okraju šol. političnemu odseku. 3) Ponovno se pozovejo vsa o,kr. uč. dr,, da do-pošljejo statistične podatke o šolstvu, upravi, nadzorstvu i. t. d. temu odseku. 4) Pozivajo se vsa učit. društva, da dopošljejo poročila o ustanovitvi in delovanju šol. Zadrug. NB. Tozadevna okrožnica se dostavi vsem učit. društvom pravočasno. 5) Sklene stopiti v dogovor z organiz. odsekom, da bi se na prih. socialnem počitn. tečaju uvrstila tudi pedagogična predavanja. „Goriško učiteljsko društvo" ima svoj letni občni zbor v Gorici dne 2. novembra t. 1. v „Trgovskcm domu“ od 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1.)Pozdrav predsednika, 2.) Poročilo : a) tajnika, b) blagajnika, d.) volitev novega odbora, 4. predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi Odbor. Zvezin zbor. V novembru se začnejo spet vaje pri posameznih učiteljskih društvih. Zastopniki zbora za Gorico, Istro, Postojno in Tolmin, naj takoj sporočijo pevovodji v Skedenj, dan, kraj in uro prve posamezne vaje v novembru. Pevovodja je prost ves dan ob četrtkih in nedeljah in eventualno tudi ob sobotah zvečer. Pevci postojnskega okraja naj se sporazumejo zaradi kraja, kjer naj bi se vršile vaje. V slučaju, da je v Vipavi dovolj pevcev, bi se, z ozirom na slabe komunikacijske zveze Vipave s Postojno verjamem, kakor tudi še marsikdo drugi ne. tudi ljudstvo ^e upira iz enostavnega razloga, češ, kaj bom jaz borni človek basal žepe gospodi. In učitelj je zopet očrnjen, ker menijo, da je on priganjač teh «škri-cev». Imamo domače potr be, imamo sklad za ubožne učence. Čemu ne bi romale te kazni v domačo blagajno? Ako je oblasti res le za uspešen in reden šol. obisk in torej deluje brez egoizma, bo pač brez vsega dovolila, da ostane denar lepo v domači občini. Recimo, da je Utno v najboljšem slučaju 10 do 20 kaznovanj (a 10 L), to znese kaj lepo vsotico v korist ljudstva. Pod učiteljevo kontrolo naj bi se ta denar uporabljal izključno v šolske namene, za učila. Ljudstvo ne bo več skeptično napram uporabi denarja, ker ostane vse doma in se torej lahko na licu mesta prepriča o njegovi uporabi. Herman Kmet. in Št. Petrom, imelo posamezne vaje tudi v V ipavi. Tudi Istrani naj se odločijo ali bodo imeli posamezne vaje skupno s Sežanci in Tržačani v Prstu ali pa sami v Kozini, kar bi bilo dobro zaradi Opatijcev in Pazincev. — Zastopniki zbora naj skušajo ustanoviti v svojih okrajih samostojne zbore, najboljši materjal teh zborov pa naj pošiljajo v Zvezin zbor. Pevci naj ponavljajo stare zbore in naj se na novo učijo sledeče: «Ples kralja Matjaža» (iz prvega Lajovčevega zvezka v H-molu in iz drugega v E-duru) «Zeleni Jurij» (I. zvezek), «Kro-parji» (II. zvezek). Zupančič-Lajovčev «Ciciban», kakor tudi Adamičeve mladinske skladbe, ki se bodo pele na koncertu za mladino. Vsakdo naj tudi dobro naštudira Kogojevo «Barčico» in tri Koporčeve zbore. Zbor si je pridob i več rokopisov naših najboljših skladateljev: Adamiča, Kogoja, Mirka, Premrla, Ravnika. Tudi Lajovic nam je dal svojo še nenatisnjeno «Begunko» (samospev) in je obljubil, da nam pripravi tudi skladbo za velik zbor. Izven omenjenih rokopisov bo zbor vadil letos tudi skladbe naših starejših skladateljev, posebno velike zbore J. Gallusa in pa jugoslovanske ljudske pesmi. Naj prihajajo vsi člani zbora točno in redno k posameznim in skupnim vajam in kar je najpoglavitnejše — dobro pripravljeni. Žrtve, ki jih doprinaša vsak pevec n Zveza za zbor, so tako velike, da moramo vsi z veliko resnostjo, vstraj-nostjo, marljivostjo, discipliniranostjo in z ljubeznijo izvrševati nalogo, katero smo sprejeli na delegacijskem zborovanju. Stanovski list, Novi rod, izobraževalne akcije, tiskarna in zbor so stebri in kit naše Zveze — ž njimi ostanemo ali pademo. ŠOLSKE VESTI. Reforma penz.ijskega zakona. «Scuola Italiana Moderna* piše o tem vprašanju v svoji zadnji številki sledeče: — Ta trnjeva zadeva je v nevarnosti, — če učiteljstvo ne parira pravočasno — da ne bo rešena niti v tekočem letu. V Palači Madama veje v tem oziru zelo neugodna sapa »kajti zdi se, da hočejo gospodje senatorji tirati svoje skrbi za vsodo erarja do absurdnih pretiranosti in da hočejo varčevati tudi z onim, kar bi država morala dovoliti svojemu učiteljstvu. Minister Anile, učiteljske organizacije in ona skupina senatorjev, ki pripadajo ljudski stranki, se trudijo, da bi izločili težkoče, odpravili nezaupanje in pojasnili sporne točke; toda nasprotnikov je To je kratka lamentacija «Scuole Italiane Moderne*, glasila krščaiisko-.iiisleče učiteljske organizacije Nicolo Tomaseo. Vse italijanske učiteljske organizacije kličejo svoje člane na krov proti zavla-Čevanju te reforme od strani senata. Tudi naša or-ganizacija. ne sme v tem momentu držati rok ^križem. Ribari,i' TREtA ČITANKA «Na rodjenoj j*rudi». Prof. Cronia. Buduči da je to prva naša «Treča čitanka«, koja je izašla u našoj novoj državi, te da naše škole os,e-čaju pomanjkanje čitaneka za viša godista, odlucio sam da upoznam več na početku ove sk. god kolege s tom novom čitankom, u koliko je joste ne poznaju. Prva i bitna pogreška te nove čitanke je la, što nije podijeljena u di jelo ve. a ni gradivo joj mje raz-dijeljeno, što zadava nastavmku poteskoca izabrati si prigodno štivo ili pjesmicu za dotično doba tekom šk. god. Naravno, da si može učitelj pomoči time, da si to sam porazdijeli. U tom je pogledu nas kol. Rajčič sa svojom «Drugom čitankom« potpuno uspio. Sadržaj je u knjiži porazbrkan. Treba ga srediti. A k torne jošte nije nijedno štivo numenrano, vec je samo ozgor naznačen broj stranice. Na str. 19. do-lazi zagonetka o snijegu, a na koncu te zagonetke je pitanje: Što pada zimi? To bi bilo dobro, kada ne bi slijedilo iza toga prvo štivo »Jesen«. Zgodni,e bi bilo, a mislim i pravilnije, buduči da dolazi zima iza jeseni da bi bilo to tako i u knjiži poredano Veoma lijepa,' a i ganutljiva je pjesma na str. 27 «Nad oce-vim pepelom« od St. Buzoliča, koja je na pravome mjestu iza «Dušnog dana«. Veoma dobro dolaze za učenike, a iza učitelja štiva. u kojima je metodicki, t j. zgodnim dialogom rastumačeno pojmovanje nekih riječi. Takovo se tumačenje nalazi uz drugih štiva i u štivu na str. 49 «Imena i nadimci.« Ne mogu mimoiči toga štiva. a da ne spomenetn, kako sin D;ta oca: «A zašto neke ulice imaju imena, kao n. pr. Mazzini, Ljudevit Gaj, Preradovič? A otac mu odgovor: «Jer su ova imena slavnih ljudi, koje svako mora da štuje i ljubi«. Samo za sebe m bi to bilo m-šta osobita, ali kada se sječamo na nedavnu pro-šlost, gdje su nam u staro, «Prvo, citanci« od kol. Bafa promijenili staru i nevinu recemcu: «Marko Kraljevič bio je največi junak u Hrvata«, u novu: «Marko Kraljevič bio je največi nepnjatel, Turaka«. Tu se dakle očito išlo, da naše ime «Hrvat« izgine, te da se ga nadomijesti pa makar i s imenom «lu-rak«, što se i učinilo, premda se nije postiglo svrhu, 'buduči da djeca nisu jošte poznala vehkog slova 1. Učinilo se je «manje zlo«, da se izbjegne «vecemu«. Tu je u novoj trečoj čitanci. kako se jasno vidi, prot. Cronia nepristran. Škola nije, ili barem ne bi smjela biti političko polje. Držimo se one naše stare P°slo-% vice: «Tudje poštuj, a svojim se dici«. lo je bez dvojbe pokazao i prof. Cronia, gdje je uz slavnog i neumrlog Mazzinija uvrstio i slavnog i neumrlog Ljudevit Gaja i Preradoviča. U glavnome su estetično-etična štiva dobra i po-stižu u svakome obziru svrhu. A drukčije je sa zem-ljopisnim gradivom, gdje ima premald materijala. U tu svrhu putuje mali Miladin svojim aeroplanom na-okolo. Tom prilikom vidi Miladin Zadar (sa slikom u knjiži), Rijeku (sa sl.),.Mali Lošinj (sa sl.), polu-otck Istru, a u Istri gradove: Opatiju, Pazin (sa^ sl.), Labin, gdje se vadi ugljen, Rovinj (sa sl.), Poreč- (sa sl.), Piran (sa sl.), Pulu (sa sl.) i Kopar (sa sl.) A uz to se spominje u štivu «More» na str. 121 uz drnjSn. Mi imamo i svoje more, koje se zove «Jadransko more«. Ono se proteže uz apeninski poluotok s jedne strane, a uz Istru i Dalmaciju s druge strane. Naravno, da je to premalo za zemlj. zavičajnu obu-ku. U tom je pogledu Nazor u svojo, III. (trecoj) čitanci, što se upotrebljava za 4. godište potpuno uspio. Dijete je po toj čitanci došlo skoro u svako istarsko selo. a putovalo je na svome.znanstvenome putovanju automobilom, željeznicom i parobrodom, da može lakše promatrati našu pokrajinu. Dakle zemljopisna je obuka previše površna. Što se trne pak povijesnog gradiva, još je lošije. Tu se soominje: 8. siječanj 1873., kao rodjendan kraljice Jelene. _io je štivo potpuno. Onda se spominje Kornelija i nje-zina dva sina, kao najmiliji nakit. I napokon stivo «Naša domovina u staro doba«. Naravno je, da ta štiva ne zadovoljavaju, pa da se iscrpe sva povjesna štiva, te se ne če udovoljiti. Razne znanosti — životinjstvo četveronožne ži-votinje (divlje i domače), te ptice i ribe opisane su dovoljno u za to zgodnim štivima. Pcele (njihov život i rad), opisane su dobro. Od drugih kukaca sp_o-minju se samo po opčem imenu ««leptiri», <