GDK: 907.1 Gozdna romantika Lado ELERŠEK* 1. ZA UVOD LE NEKAJ ASOCIACIJ Medtem ko politika in gospodarstvo ljudi praviloma razdvajata (in grupirata) na ume- ten, to je prestižen način, estetika ljudi združuje (ali ločuje) po naravni poti. Po vojni nas je politika razdelila v prvorazredne in drugorazredne državljane, v zadnjem času pa ravno v obratnem smislu. V odveč­ nem razredu naj bi se znašla množica odvečne administracije, kulturnikov, žele- zarjev, rudarjev in tudi gozdarjev. V primerjavi z nekaterimi drugimi dobri- nami je estetika gozda tako rekoč vsem na razpolago, ne glede na lastništvo, starost, spol, narodno pripadnost, versko opredelje- nost, strankarsko usmerjenost in finančno težo . Celo slepi in slabovidni prav radi zahajajo v gozd (EICHEL 1987). Izvor estetskih doživetij je v vidnih, zvočnih in drugih zaznavah. Estetiko gozda lahko opredelimo kot nauk o vseh vidikih lepega, povezanega z gozdom (ANKO 1985). Zato prištevam o med estetske dobrine tudi ptičje petje in vonj gozdnega zraka, kar doživljajo še močneje tisti, ki so prikrajšani za vidne zazna ve. Gozdna estetika je odprta za vse, ki imajo zanjo smisel in zaprta za tiste (navadno bolj materialistično naravnane), ki je niso sposobni zaznavati. Delitev v ti skupini je naravna in izhaja iz naše narave, vzgoje in okolja. 2. DANAŠNJI ČAS IN ROMANTIKA Pod pojmom romantika verjetno nimamo vsi iste predstave. Verbinčev slovar ta po- jem pojasnjuje: romantika je umetnostna smer, nastala v začetku 19. stoletja, ki v nasprotju s klasicizmom, postavlja v ospre- dje čustva, fantazijo, iracionalno in poudarja človekovo osebnost. Romantika lahko po- * L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in resno gospodarstvo, 61 ooo Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija. 412 G. v. 9-10/91 meni tudi romantičnost, kar pomeni nekaj pustolovskega, fantastičnega, čudovitega in nagnjenost k takim rečem (VERBINC, 1987). V današnjem času, ko nam teče življenje v veliki meri v betonski in pločevi­ nasti ekološki niši, si moramo postaviti vprašanje, če smo še zmožni takega načina dojemanja in doživljanja lepe narave, ki je bil značilen za prejšnje stoletje? Odgovor je verjetno za večino pritrdilen. Človekova narava se namreč v nasprotju s hitrim tehničnim razvojem spreminja le neopazno. Človek je razvijal svojo kulturo in odnos do okolja dolga tisočletja in tako pripada tudi vsem preteklim obdobjem. Prav zato še vedno občudujemo pesnika prejšnjega sto- letja Franceta Prešerna in njegove verze: Koder se nebo razpenja, grad je pevca brez vratarja, v njem zfatnina čista zarja, srebrnina rosa trave, Lepota mrtvega drevesa Vse kaže, da se človek tudi v prihodnje ne bo zadovoljil le z razumskim dojema- njem okolja, ampak bo še vedno imel ču­ stveno dojemanje za nujno življenjsko obli- ko. Tako kot je človek del kozmosa, izhaja iz kozmosa tudi lepota, ki jo zaznavamo. Željo in hrepenenje po čustvenem doživlja- nju sveta pa pripisuje človek predvsem sebi. Za ilustracijo, s kakšnimi občutki posa- mezni ljudje dojemajo drevje, gozd in drugo naravno okolje, navajam misli nekaterih mož preteklega in današnjega časa: Robert Bourdu (profesor rastlinske fizio- logije): V vseh tradicijah in verstvih je drevo vez med dvema različnima svetovoma: na eni strani svet zemeljskih globin, ki pred- stavljajo področje skrivnostnega, na drugi strani pa nadzemeljskega sveta, h kate- remu teži naša duša. Jean Jacques Rousseau: Nazaj k nara- vi! Ljudem svetujem naj bi začeli živeti preprosto. Ciril Kosmač: Vsako drevo v vetru dru- gače zapoje. Sv. Bernard: Vse moje znanje in moje Goščava krošnje razumevanje Svetega pisma, globoko pro- diranje v njegov večkrat tako skriti pomen sem si pridobil večji del v gozdovih in na poljih. Tu nisem imel nobenega drugega učitelja kot hraste in bukve. Jože Pučnik: Veseli me, če vidim, da kje kaj poganja, veseli me kakšna lepa skrivljena veja, korenina, kakšen čuden kamen. Sploh sem nekoč še kot dijak in potem študent postavil teorijo, da umetnost sploh ne more dohitevati vse te razno- vrstnosti v naravi in da bi bilo bolj koristno, ko bi - namesto da se zavestno ukvarjamo z umetnostjo - raje vzgajali umetnost za- znavanja, da bi znali videti, kaj vse se dogaja okrog nas. ln v naravi bi našli že vse to narejeno. če greš skozi gozd, vidiš najlepše stvari. France Vodnik: Človek se je oddaljil od narave in s tem tudi od samega sebe ... Razbohotila se je tako imenovana porabni- ška miselnost. Pozornost je obrnjena k gmotnim dobrinam in le redko najde kdo še čas za bogatitev svoje notranjosti in svojega duhovnega sveta. Narava je kakor Enonogi samotar G. V. 9-10/91 413 velika odprta knjiga, iz katere zajemamo hkrati modrost in lepoto življenja. Tomo Križnar: Najlažje je enostavno pobegniti v harmonijo narave ali pa se opiti z deli človeške umetnosti, ki jih prav tako -lahko inspirira narava iz svojega globokega vodnjaka, s katero smo kot s popkovine povezani z bitjo stvarnosti. Iztok Geister: Borov gozd je, v nasprotju s prazgodovinskimi izkušnjami opredeljeno predstavo o gozdu, gozd svetlobe in topli- ne, kjer popotnika na vsakem koraku spremlja nezasenčeno nebo, neskončna modrina in bližina oblakov, in človek ima prijeten občutek, da druguje z vsem, kar utriplje in se pretaka. Borov gozd je gozd poezije. 3. ZAZNATI, PONUDITI, PRIBLIŽATI, PRIDOBITI Pomen gozda za skupnost se v kultur- nem svetu že skozi stoletja spreminja, v zadnjem času pa se je pri nas predvsem bistveno spremenila vloga gozdarjev v dru- žbi. Gozdarji izgubljamo vlogo lesnih trgov- cev in >>davčnih« izterjevalcev. Hkrati se nam odpira nova vloga krepitve nematerial- nih funkcij gozda, kamor spada tudi njegova estetska funkcija. Vidike, kako bi bilo mo- GDK :902 Pomen gozdne kronike Marsikaj od gozdarskih zgodovinskih do- kumentov iz druge polovice prejšnjega in začetka tega stoletja je postalo žrtev po- vojne kulturne revolucije. Nekaj se jih je ohranilo, predvsem po zaslugi razgledanih in uvidevnih posameznikov, ki so rešili, kar se je rešiti dalo. Tako se moramo zahvaliti kolegu inž. M. Pustoslemšku, da se je na gozdnem obratu Kostanjevica na Krki med drugim ohranilo tudi navodilo za pisanje gozdnih kronik iz leta 1890. To navodilo je bilo verjetno del obširnejših navodil za se- stavljanje in revizijo gozdnogospodarskih načrtov, ki jih je izdalo takratno c. k. kmetij- sko in gozdarsko ministrstvo na Dunaju. Pisano je seveda v nemščini. 414 G. V. 9·10/91 goče intenzivneje predstaviti te funkcije, sem že predlagal v sestavku: »Nekaj misli o estetskem doživljanju gozda. Tudi po- buda gozdnim gospodarstvom za osnova- nje gozdnih gajev" (ELERŠEK 1989). Pri- bližati izraznost gozda javnosti je koristno in potrebno ne le za javnost, ampak tudi za gozdarske vrste. Pridobimo si lahko kultur- nejše obiskovalce gozdov in večjo mero medsebojnega razumevanja. Hvalevreden korak v tej smeri pa pomeni gotovo tudi ustanovitev našega nacionalnega stanov- skega društva Foto Forum Silve. Pričaku­ jemo lahko, da ne bo zbudil razmišljanja in delovanja le med gozdarji, ampak tudi v širšem krogu. LITERATURA 1. Anko, B., 1985. Perspektive našega razvoja na področju splošnokoristnih funkcij gozda. Spo- minski zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, s. 19-30. 2. Eichel, C. , 1978. Der Blindenwanderpfad des Forstamtes Kassel in Naturpark Habichswald. Allg . Forstz., Munchen, 34, 33-34. 3. Eleršek, L., 1989. Nekaj misli o estetskem doživljanju gozda. Tudi pobuda gozdnim gospo- darstvom za osnovanje gozdnih gajev. Gozd. vest.; Ljubljana, 47, s. 230--234. 4. Verbinc, F., 1987. Slovar tujk. Ljubljana, Cankarjeva založba, s. 625. Gozdne kronike, ki jih za vsako leto pišejo gozdni upravitelji, nam povejo marsi- kaj, kar nam tabele in preglednice gospo- darskih načrtov ne morejo povedati. Danes, ko skušamo razvozljati uganko propadanja gozdov, so nam zelo dobrodošli zgodovin- ski viri o stanju gozda iz časa pred letom 1950, ko onesnaževanje okolja še zdaleč ni bil tak problem, kot je danes. ln če danes morda še pišemo gozdne kronike, nam bodo zanje gotovo hvaležni tisti, ki pridejo za nami. Ob vsej dolgoročno­ sti, ki spremlja gozd in gozdarstvo, tudi celih 40 službenih let oz. eno poklicno življenje ne pomeni mnogo. Pomagati si moramo z izkušnjami in opažanji predhod-