32 32 Center za razvoj knjiţnic SLOVENSKE KNJIŢNICE V ŠTEVILKAH VISOKOŠOLSKE KNJIŢNICE Poročilo za leto 2007 Ljubljana 2008 SLOVENSKE KNJIŢNICE V ŠTEVILKAH VISOKOŠOLSKE KNJIŢNICE Poročilo za leto 2007 Podatke zbrala in predstavila Gorazd Vodeb, Damjana Tizaj Marc Urednica zbirke Eva Kodrič - Dačić Oblikovanje Petra Jager, Marija Heraković Oblikovanje naslovnice Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici Goran Bertok Izdala in založila Narodna in univerzitetna knjiţnica Za knjižnico Lenart Šetinc Tisk naslovnice Littera picta d. o. o. Naklada 90 izvodov Slovenske knjižnice v številkah (zbirka) ISSN 1580-0032 Specialne knjižnice (podzbirka) ISSN 1580-0040 Narodna in univerzitetna knjiţnica Turjaška 1 1000 Ljubljana Telefon: 386 1 200 11 10 http://www.nuk.uni-lj.si Ljubljana, 2008 VSEBINA 1. POJASNILO K PREGLEDU DEJAVNOSTI ZA LETO 2007…………………… 5 2. GIBANJA NA PODROČJU DEJAVNOSTI VISOKOŠOLSKIH KNJIŢNIC………..………………………………………………………………….. • Kazalniki dejavnosti visokošolskih knjiţnic v obdobju 1995-2007………... • Prikaz podatkov o dejavnosti visokošolskih knjiţnic v obdobju 1995-2007: absolutne vrednosti…………………………………………...……………. • Prikaz podatkov o dejavnosti visokošolskih knjiţnic v obdobju 1995-2007: indeks……………………………………………………………..…..…… • Prikaz podatkov o dejavnosti visokošolskih knjiţnic v obdobju 1995-2007: veriţni indeks …………………………………………………………..…. 7 9 10 11 12 3. PREGLED DEJAVNOSTI ZA LETO 2007………………………………………… 13 • Tabela 1: Knjiţnična mreţa………….……………………………………….. 15 • Tabela 2: Knjiţnična zbirka, prirast in odpis (inventarne enote)….……….... • Tabela 2. 1: Knjiţno gradivo – zbirka (inventarne enote)…………….…….. 17 19 • Tabela 2. 2a: Knjiţno gradivo – prirast (inventarne enote)…..…….………… 21 • Tabela 2. 2b: Knjiţno gradivo – prirast (naslovi)….……….………….…...... 23 • Tabela 2. 3: Neknjiţno gradivo na fizičnih nosilcih – zbirka in prirast…...… 25 • Tabela 2. 4: Elektronski viri, dostopni na daljavo – zbirka in prirast……..…. 27 • Tabela 2. 5: Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij………………..….. • Tabela 3: Uporabniki knjiţnice – člani in potencialni uporabniki……..…..… 29 31 • Tabela 3. 1: Uporabniki knjiţnice – obisk (št. obiskovalcev)..…………….... 33 • Tabela 3. 2: Storitve knjiţnice – bibliografska obdelava gradiva (št. zapisov). 35 • Tabela 3. 3: Storitve knjiţnice – izposoja in medknjiţnična izposoja……...... • Tabela 3. 4: Storitve knjiţnice – elektr. storitve pri izposoji (št. storitev)…… 37 39 • Tabela 3. 5: Storitve knjiţnice – usposabljanje uporabnikov in prireditve….. 41 • Tabela 4: Dostop, prostor in oprema…………..…..……….……………….... 43 • Tabela 4. 1a: Oprema knjiţnice – skupaj (št. kosov)……………………....... 45 • Tabela 4. 1b: Oprema knjiţnice – za uporabnike (št. kosov)…….…………... 47 • Tabela 4. 2: Katalogi…………………………………………………………. • Tabela 5: Prihodki ………..………………………………………………….. 49 51 • Tabela 5. 1a: Odhodki – stroški dela, dejavnosti in investicijski stroški……... 53 • Tabela 5. 1b: Odhodki – sredstva, porabljena za gradivo in izobraţevanje..… 55 • Tabela 6: Delavci – oblika zaposlitve po delovnih nalogah (št. oseb)……….. 57 • Tabela 6. 1a: Delavci – strokovna izobrazba (EPZ)………………………….. • Tabela 6. 1b: Delavci – formalna izobrazba (EPZ)……………...…………… 59 61 • Tabela 6. 2: Delavci - izobraţevanje zaposlenih..………………………….… 63 4. PRILOGE…………………………………………………………………………… 65 • Poročilo o delu visokošolske knjiţnice za leto 2007 (vprašalnik in priloga Elektronski viri v slovenskih knjiţnicah) • Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjiţnic (zakonska določila, definicije) • Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika • Seznam visokošolskih knjiţnic v letu 2007 5 1. POJASNILO K PREGLEDU DEJAVNOSTI ZA LETO 2007 V pričujočem poročilu o delu visokošolskih knjiţnic Republike Slovenije v letu 2007 so objavljeni podatki, ki jih letno zbira Center za razvoj knjiţnic pri Narodni in univerzitetni knjiţnici. Uporabljeno metodologijo določa mednarodni standard za knjiţnično statistiko ISO/DIS 2789: Information and documentation – International Library Statistics. Vprašalnik se od prejšnjega leta bistveno ni spreminjal. V Centru za razvoj knjiţnic ţe drugo leto zapored zbiramo in obdelujemo podatke s pomočjo informacijskega sistema Bibsist, ki precej olajša delo knjiţnicam in nam. Podatke je posredovalo vseh 65 visokošolskih knjiţnic. Na Univerzi v Ljubljani deluje 41 knjiţnic, vključno s pridruţenima članicama Centralno tehnično knjiţnico ter Narodno in univerzitetno knjiţnico. Od lani na ljubljanski univerzi ne beleţimo statusnih sprememb, medtem ko so se zgodile na Univerzi v Mariboru. Število knjiţnic sicer ostaja isto, vendar se je Knjiţnica Pedagoške fakultete preimenovala v Miklošičevo knjiţnico PFNM UM, ki sedaj opravlja storitve še za novoustanovljeni Filozofsko fakulteto ter Fakulteto za naravoslovje in matematiko. Na Univerzi na Primorskem ter Univerzi v Novi Gorici prav tako ni sprememb, na Univerzi na Primorskem deluje pet knjiţnic in na Univerzi Nova Gorica ena knjiţnica. V skupini samostojnih visokošolskih zavodov pa letos prvič navajamo podatke o knjiţnični dejavnosti za Evropsko pravno fakulteto v Novi Gorici in Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice. Statistične podatke objavljamo tudi v obliki datoteke za program Microsoft Office Excel na spletnem naslovu http://www.nuk.uni-lj.si (Slovenske knjiţnice v številkah) oziroma http://cezar.nuk.uni-lj.si (Statistični podatki o knjiţnicah). Datoteke zajemajo celoten nabor zbranih podatkov, omogočajo pa tudi prilagojene prikaze in analize podatkov. 7 2. GIBANJA NA PODROČJU DEJAVNOSTI VISOKOŠOLSKIH KNJIŢNIC 11 3. PREGLED DEJAVNOSTI ZA LETO 2007 Tabela 1: KNJIŽNIČNA MREŽA (2007) zap. št. KNJIŽNICA p ri p a d n o s t š t. i z p o s o je v a liš č 1 Narodna in univerzitetna knjižnica UL 2 2 Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani UL 4 3 Akademija za glasbo UL 1 4 Akademija za gledališče, radio, film in televizijo UL 3 5 Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL 2 6 BF - Centralna bioteh. knjiž. in SIC za bioteh. UL 1 7 BF - Odd. za biologijo in Nac. inšt. za biologijo UL 2 8 BF - Odd. za agronomijo UL 1 9 BF - Odd. za gozdarstvo in Gozdarski inšt. Slo. UL 1 10 BF - Odd. za lesarstvo UL 1 11 BF - Odd. za zootenihko UL 1 12 BF - Odd. za živilstvo UL 2 13 Ekonomska fakulteta v Ljubljani UL 1 14 Fakulteta za arhitekturo UL 1 15 Fakulteta za družbene vede UL 1 16 Fakulteta za elektrotehniko UL 1 17 Fakulteta za farmacijo UL 1 18 Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL 2 19 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL 20 FMF - Astronomska knjižnica UL 1 21 FMF - Fizikalna knjižnica UL 1 22 FMF - Knjižnica Katedre za meteorologijo UL 1 23 FMF - Matematična knjižnica UL 1 24 FMF - Knjižnica za mehaniko UL 1 25 Fakulteta za pomorstvo in promet UL 1 26 Fakulteta za socialno delo UL 1 27 Fakulteta za strojništvo UL 1 28 Fakulteta za šport UL 1 29 Fakulteta za upravo UL 1 30 FF - Osrednja humanistična knjižnica UL 21 31 Medicinska fakulteta UL 1 32 NTF - Odd. za geologijo UL 2 33 NTF - Odd. za geoteh. in Odd. za mate. in metal. UL 1 34 NTF - Odd. za kem. izobraž. in informatiko UL 1 35 NTF - Odd. za tekstilstvo UL 1 36 Pedagoška fakulteta v Ljubljani UL 1 37 Pravna fakulteta UL 1 38 Teološka fakulteta, enota Ljubljana UL 1 39 Teološka fakulteta, enota Maribor UL 1 40 Veterinarska fakulteta UL 1 41 Visoka šola za zdravstvo UL 1 Skupaj UL 71 42 Univerzitetna knjižnica Maribor UM 1 43 Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor UM 1 44 Fakulteta za kmetijstvo UM 1 45 Fakulteta za logistiko UM 1 46 Fakulteta za organizacijske vede Kranj UM 1 47 Fakulteta za varnostne vede UM 1 48 Knjižnica tehniških fakultet, Maribor UM 1 49 Medicinska fakulteta Maribor UM 1 50 Filozofska fakulteta Maribor UM 2 51 Pravna fakulteta Maribor UM 1 15 zap. št. KNJIŽNICA p ri p a d n o s t š t. i z p o s o je v a liš č 52 Fakulteta za zdravstvene vede UM 1 Skupaj UM 12 53 Fakulteta za humanistične študije Koper UP 1 54 Fak. za management Koper in Ped. fak. Koper UP 1 55 Turistica - Visoka šola za turizem UP 1 56 Visoka šola za zdravstvo Izola UP 1 57 Znanstveno-raziskovalno središče Koper UP 2 Skupaj UP 6 58 Univerza v Novi Gorici UNG 1 Skupaj UNG 1 59 Visoka poslovna šola Doba Maribor SVZ 1 60 Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici SVZ 61 GEA College - Visoka šola za podjetništvo SVZ 1 62 IEDC - Poslovna šola Bled SVZ 1 63 Institutum Studiorum Humanitatis SVZ 1 64 Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto SVZ 1 65 Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice SVZ 1 Skupaj SVZ 6 KNJIŽNICA p ri p a d n o s t š t. i z p o s o je v a liš č 1 Knjižnice UL z NUK in CTK UL 71 2 Knjižnice UM UM 12 3 Knjižnice UP UP 6 4 Knjižnice UNG UNG 1 5 Knjižnice SVZ SVZ 6 Skupaj Slovenija 96 Legenda: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru UP - Univerza na Primorskem UNG - Univerza v Novi Gorici SVZ - samostojni visokošolski zavodi Opomba: V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK. 16 65 4. PRILOGE Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 Poročilo o delu visokošolske knjižnice Narodna in univerzitetna knjižnica / Center za razvoj knjižnic - CeZaR Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01). Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95). Pravilnik o razvidu knjižnic (Uradni list RS, št. 105/03). Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03). Posredovanje podatkov je obvezno. 1 Uradni podatki ime knjižnice naslov knjižnice kraj knjižnice pošta in poštna številka knjižnice občina, v kateri ima knjižnica sedež telefon knjižnice telefaks knjižnice elektronski naslov knjižnice ime in priimek vodje knjižnice elektronski naslov vodje knjižnice spletna stran knjižnice (www) sigla Dodatni podatki za nesamostojne knjižnice naziv pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje poslovni naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje poslovni naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje (kraj) poslovni naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje (pošta) Stran 1/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 telefon pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje telefaks pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje elektronski naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje spletna stran (www) pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje ime in priimek direktorja (poslovodnega organa) pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje Tip knjižnice: Izposojevališča knjižnice: število izposojevališč knjižnice naziv dislocirane enote naslov dislocirane enote Stran 2/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 2 Knjižnična zbirka, prirast in odpis 2.1 Knjižno gradivo 2.1.1 Zbirka knjižnega gradiva (inv. enote): knjige, brošure disertacije, mag., dipl., razisk. nal. serijske publikacije patenti standardi drugo knjižno gradivo SKUPAJ 2.1.2 Prirast knjižnega gradiva: a) Prirast knjižnega gradiva (inv. enote): knjige, brošure disertacije,mag., dipl., razisk. nal. serijske publikacije patenti standardi drugo knjižno gradivo SKUPAJ nakup obvezni izvod po zakonu obvezni izvod ustanove (univerze, fakultete) zamena dar SKUPAJ b) Prirast knjižnega gradiva (naslovi): knjige, brošure disertacije, mag., dipl., razisk. nal. serijske publikacije patenti standardi drugo knjižno gradivo SKUPAJ nakup obvezni izvod po zakonu obvezni izvod ustanove (univerze, fakultete) zamena dar SKUPAJ 2.1.3 Odpis knjižnega gradiva (inv. enote): knjige, brošure disertacije, mag., dipl., razisk. nal. serijske publikacije patenti standardi drugo knjižno gradivo SKUPAJ Stran 3/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 2.2 Neknjižno gradivo na fizičnih nosilcih 2.2.1 Zbirka neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih (inv. enote): avdiovizualno gradivo elektronske publikacije na fizičnih nosilcih drugo neknjižno gradivo SKUPAJ 2.2.2 Prirast neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih po načinu pridobivanja (inv. enote): avdiovizualno gradivo elektronske publikacije na fizičnih nosilcih drugo neknjižno gradivo SKUPAJ nakup obvezni izvod po zakonu obvezni izvod ustanove (univerze, fakultete) zamena dar SKUPAJ 2.2.3 Odpis neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih (inv. enote): avdiovizualno gradivo elektronske publikacije na fizičnih nosilcih drugo neknjižno gradivo SKUPAJ Stran 4/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 2.3 Elektronski viri, dostopni na daljavo a) Elektronski viri, dostopni na daljavo (naslovi na dan 31.12.2007): e-knjige: diplomske, magistrske, specialistične naloge in disertacije s celimi besedili druge e-knjige naročene podatkovne zbirke lastne kreirane podatkovne zbirke SKUPAJ b) Prirast elektronskih virov, dostopnih na daljavo (število na novo naročenih naslovov v obdobju od 1.1.2007 do 31. 12.2007): e-knjige: diplomske, magistrske, specialistične naloge in disertacije s celimi besedili druge e-knjige naročene podatkovne zbirke lastne kreirane podatkovne zbirke SKUPAJ Naštejte imena lastnih kreiranih podatkovnih zbirk: Naštejte imena podatkovnih zbirk, ki ste jih samostojno naročili (glejte prilogo Elektronski viri v slovenskih knjižnicah): Naštejte imena podatkovnih zbirk, ki ste jih naročili v sodelovanju z drugimi ustanovami in pri katerih participirate pri naročnini (glejte prilogo Elektronski viri v slovenskih knjižnicah): 2.4 Tekoče naročene serijske publikacije TEKOČE NAROČENI NASLOVI SERIJSKIH PUBLIKACIJ (v vseh oblikah) (štejemo nakup, obvezni izvod, zameno, dar): časopisi, časniki druge serijske publikacije SKUPAJ Od tega: Število naslovov, ki so naročeni samo v tiskani obliki: Število naslovov, ki so naročeni samo v elektronski obliki: število naslovov, ki so naročeni v tiskani obliki, hkrati pa ste si zanje zagotovili tudi dostop na daljavo: a) Naštejte naslove zbirk elektronskih časopisov, za katere plačujete naročnino (ali delež naročnine) (glejte prilogo Elektronski viri v slovenskih knjižnicah): podatkovne zbirke elektronskih časopisov število tiskanih naslovov, ki jih naroča knjižnica in so pogoj za konzorcijski nakup elektronskih oblik knjižnica naroča samostojno knjižnica naroča v sodelovanju z drugimi (ime konzorcija ali ustanove) Stran 5/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 3 Uporaba knjižnice in uporabniki 3.1 Uporabniki knjižnice 3.1.1 Člani knjižnice: a) Število aktivnih članov knjižnice: visokošolski učitelji in sodelavci,znanstveni delavci študenti drugi uporabniki SKUPAJ b) Število pravnih oseb, ki so članice knjižnice: 3.1.2 Obisk (število obiskovalcev): visokošolski učitelji in sodelavci, znanstveni delavci študenti drugi uporabniki SKUPAJ izposoja na dom izposoja v knjižnico uporaba knjižnice obisk prireditev SKUPAJ 3.1.3 Potencialni uporabniki knjižnice: a) Število vpisanih študentov na vaši visokošolski ustanovi (stanje 31. 12. 2007): redni študij izredni študij SKUPAJ dodiplomski študij podiplomski študij (vse oblike) SKUPAJ b) Število visokošolskih učiteljev/sodelavcev ter raziskovalnih in znanstvenih delavcev visokošolskega zavoda (stanje 31.12.2007): število visokošolskih učiteljev / sodelavcev ter raziskovalnih in znanstvenih delavcev 3.2 Storitve knjižnice 3.2.1 Bibliografska obdelava gradiva (za SICRIS): število kreiranih zapisov število redaktiranih zapisov SKUPAJ članki in drugi sestavni deli monografije in druga zaključena dela izvedena dela SKUPAJ 3.2.2 Izposoja: a) Izposoja na dom in v knjižnico (fizične enote): knjige, brošure, dipl., mag. naloge, disertacije serijske publikacije neknjižno gradivo SKUPAJ na dom oz. na delovno mesto v knjižnico Stran 6/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 SKUPAJ b) Elektronske in avtomatizirane storitve pri izposoji gradiva: število storitev naročanje gradiva preko OPAC-a rezerviranje gradiva preko OPAC-a podaljšanje izposoje gradiva s pomočjo OPAC-a podaljšanje izposoje gradiva s pomočjo telefonskega odzivnika - bibliofon knjigomat 3.2.3 Medknjižnična izposoja (realizirana): pasiva - izposojeno gradivo iz drugih knjižnic aktiva - posojeno gradivo v druge knjižnice SKUPAJ število fizičnih enot število kopij dokumentov število elektronsko posredovanih dokumentov SKUPAJ Stran 7/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 3.2.4 Uporaba podatkovnih zbirk, ki jih knjižnica sama naroča (glejte prilogo Elektronski viri v slovenskih knjižnicah): a) Samostojni nakupi tujih podatkovnih zbirk, dostopnih na daljavo: ime zbirke število dostopov do servisa (do vira, zbirke) število vpogledov v dokument b) Podatkovne zbirke, ki jih knjižnica sama kreira: ime zbirke število dostopov do servisa (do vira, zbirke) število vpogledov v dokument 3.2.5 Izgradnja lastnih podatkovnih zbirk: a) Ali knjižnica gradi lastne podatkovne zbirke? b) Bibliografska podatkovna zbirka: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast zapisov (število) (1.1.2007-31.12.2007) c) Bibliografska podatkovna zbirka z izvlečki in kazali: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast zapisov (število) (1.1.2007-31.12.2007) d) Podatkovna zbirka s celimi besedili: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast zapisov (število) (1.1.2007-31.12.2007) e) Število digitaliziranih strani dokumentov za gradnjo lastnih zbirk: f) Število digitalnih dokumentov, ki jih je knjižnica pripravila za zbirko: 3.2.6 Usposabljanje uporabnikov: Ali knjižnica izvaja organizirano usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice? Ali knjižnica izvaja organizirano usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice? - za študente: - za visokošolske učitelje in ostale sodelavce: Ali je usposabljanje vključeno v študijski program visokošolskega zavoda? Ali je usposabljanje vključeno v študijski program visokošolskega zavoda? b) Organizirano usposabljanje uporabnikov: skupno število vseh ur usposabljanja skupno število ur usposabljanja za uporabo elektronskih virov skupno število udeležencev usposabljanja skupno število ur usposabljanja individualnih udeležencev skupno število individualnih udeležencev usposabljanja 3.2.7 Prireditve knjižnice: Število prireditev za obiskovalce knjižnice: Stran 8/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 4 Dostop - prostor - oprema 4.1 Odprtost Letno število ur odprtosti knjižnice (vseh izposojevališč skupaj) za uporabnike: 4.2 Površina knjižnice Neto uporabna površina knjižnice v m2: 4.3 Čitalniški sedeži a) Skupno število čitalniških sedežev: b) Število čitalniških sedežev, kjer se lahko uporabniki s svojim računalnikom povežejo z omrežjem knjižnice: 4.4 Knjižnično gradivo v prostem pristopu Knjižnično gradivo v prostem pristopu (inv. enote): 4.5 Oprema knjižnice Računalniška oprema (število kosov): za zaposlene za uporabnike SKUPAJ osebni računalniki terminali tiskalniki - od tega barvni skenerji UPS LCD projektor SKUPAJ drugo (napišite vrsto opreme): 4.6 Katalogi a) Skupno število računalniških kataložnih zapisov na dan 31. 12. 2007: - od tega v sistemu COBISS (število zapisov): b) Število kataložnih zapisov, ki niso vključeni v COBISS ali katerikoli drug računalniški katalog: c) Skupno število enot neinventariziranega gradiva na dan 31. 12. 2007: Stran 9/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 5 Prihodki in odhodki knjižnice 5.1 Prihodki knjižnice znesek v EUR (brez centov) Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ARRS matična ustanova lastni prihodki iz javne službe (članarine, zamudnine, kopiranje itd.) drugi viri (lokalne skupnosti, projekti, donacije, sponzorstva, itd.) SKUPAJ prihodki 5.2 Odhodki knjižnice a) Stroški dela, dejavnosti in investicijski stroški: znesek v EUR (brez centov) a. stroški dela - skupaj od tega - bruto osebni dohodki zaposlenih in prispevki delodajalcev od tega - izplačila po pogodbi o delu od tega - izplačila po avtorskih pogodbah od tega - izplačila študentskega dela b. stroški dejavnosti - skupaj od tega - programsko materialni stroški od tega - stroški obratovanja (elektrika, voda itd.) c. investicijski stroški od tega - investicijsko vzdrževanje in nakup opreme od tega - investicije SKUPAJ (a. + b. + c.) b) Sredstva, porabljena za nakup vsega knjižničnega gradiva (v EUR, brez centov): - od tega sredstva za nakup elektronskih virov oziroma za zagotavljanje dostopa do njih (navedite višino sredstev v EUR, brez centov): c) Sredstva, porabljena za izobraževanje zaposlenih (v EUR, brez centov): Stran 10/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 6 Delavci knjižnice 6.1 Oblika zaposlitve po delovnih nalogah Oblika zaposlitve po delovnih nalogah (dejansko število oseb na dan 30.06.2007): delavci, ki opravljajo knjižničarska dela tehnični delavci in informatiki uprava, administrativni in finančni delavci redno zaposleni za nedoločen čas - od tega s krajšim delovnim časom redno zaposleni za določen čas - od tega s krajšim delovnim časom občasno, projektno zaposleni po podjemni pogodbi ali pogodbi o avtorskem delu delavci, zaposleni preko študentskega servisa prostovoljni, neplačani delavci SKUPAJ 6.2 Stopnja izobrazbe Stopnja izobrazbe (v EPZ na dan 30.6.2007) diplomirani bibliotekarji diplomirani bibliotekarji z bibliotek. izpitom diplomirani priučeni bibliotekarji priučeni knjižničarji SKUPAJ strokovni delavci drugi knjižnični delavci SKUPAJ VSI osnovnošolska izobrazba (raven 2) srednješolska izobrazba (raven 3, 4 in 5) visoka strokovna in višja izobrazba (raven 6/1 in 6/2) univerzitetna izobrazba (raven 7) magisterij (raven 8/1) doktorat (raven 8/2) SKUPAJ 6.3 Izobraževanje zaposlenih a) Skupno število ur izobraževanja vseh zaposlenih: - od tega št. ur bibliotekarskega izobraževanja: b) Število zaposlenih, ki so bili deležni izobraževanja (dejansko število oseb): - od tega št. oseb, ki so bile deležne bibliotekarskega izobraževanja: Stran 11/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 7 Novosti in posebnosti v letu 2007 Seznam publikacij, ki jih je izdala knjižnica: Nova izposojevališča (kraj): Nova izposojevališča (m2): Nove dejavnosti: Posebne zbirke: Drugo/opombe: Vaša mnenja in predlogi: Vprašalnik izpolnil: Ime in priimek: Elektronski naslov: Telefonska številka: Za pravilnost podatkov odgovarja: Ime in priimek: Elektronski naslov: Telefonska številka: Vpisni list izpolnil(a): Za pravilnost podatkov odgovarja: ime in priimek ime in priimek podpis datum podpis žig Stran 12/12 ELEKTRONSKI VIRI V SLOVENSKIH KNJIŽNICAH (2007) Naslov tip ABI/Inform Global podatkovna zbirka Academic Search Premier podatkovna zbirka ACS Journals elektronski časopisi AGRIS (AGRicultural Information System) podatkovna zbirka Aluminium Industry Abstracts (AIA) podatkovna zbirka Analytical Abstracts podatkovna zbirka Angleško slovenski poslovni slovar podatkovna zbirka Angleško slovenski slovar Password podatkovna zbirka Anglo-American Cataloguing Rules podatkovna zbirka APS Journals elektronski časopisi Arts & Humanities Citation Index podatkovna zbirka Avery Index to Architectural Periodicals podatkovna zbirka Bayerische Staatsbibliothek Katalog 1501-1840 podatkovna zbirka Bibliografia Espanola podatkovna zbirka Bibliografia Nazionale Italiana podatkovna zbirka Bibliographie nationale francaise podatkovna zbirka BIOONE elektronski časopisi Bookfind-Online podatkovna zbirka Books in Print podatkovna zbirka British National Bibliography podatkovna zbirka Business Source Premier podatkovna zbirka CAB Abstracts podatkovna zbirka Ceramic abstracts / World ceramics abstracts (WCA) podatkovna zbirka CHEM-BANK podatkovna zbirka Chemical Abstracts Services - SciFinder Scholar podatkovna zbirka Cinahl with FullText podatkovna zbirka Classification Plus podatkovna zbirka Clinical Pharmacology podatkovna zbirka Communication & Mass Media Complete podatkovna zbirka Compendex podatkovna zbirka Contemporary Authors podatkovna zbirka Copper Data Center Database (CDC) podatkovna zbirka Corrosion Abstracts podatkovna zbirka CRC CHEMnetBASE podatkovna zbirka CRC ENGnetBASE elektronske knjige CRC ENVIROnetBASE elektronske knjige CRC MATERIALSnetBASE elektronske knjige CRC POLYMERSnetBASE elektronske knjige Česka narodni bibliografie podatkovna zbirka Deutsche Biographische Enzyklopädie & Deutscher Biographischer Index podatkovna zbirka Deutsche Nationalbibliographie podatkovna zbirka DUDEN - Das grosse Wörterbuch der deutschen Sprache podatkovna zbirka Emerald Full text elektronski časopisi Emerald Management Reviews podatkovna zbirka Encyclopedia of Library and Information Science podatkovna zbirka Encyclopedia of Psychology podatkovna zbirka Engineered Materials Abstracts (EMA) podatkovna zbirka English Poetry podatkovna zbirka English Prose Drama podatkovna zbirka English Verse Drama podatkovna zbirka ERIC podatkovna zbirka Film Index International podatkovna zbirka FORS podatkovna zbirka FRANCIS podatkovna zbirka Francosko slovenski slovar podatkovna zbirka FSTA-Food Science and Technology Abstracts podatkovna zbirka Grove Dictionary of Art Online podatkovna zbirka Grove Music Online podatkovna zbirka 1 GVIN.com (Bisnode) - štejemo posamezne module npr. Arhiv člankov, podatkovna zbirka Health Source - Consumer Edition podatkovna zbirka Health Source: Nursing/Academic Edition podatkovna zbirka Iconda podatkovna zbirka IEEE Proceedings elektronske knjige IEEE Xplore elektronski časopisi Ilustrated Incunabula Short-Title Catalogue podatkovna zbirka Index Translationum podatkovna zbirka Industrieböden podatkovna zbirka Ingenta Select elektronski časopisi INIS International Nuclear Information System podatkovna zbirka Inspec podatkovna zbirka International Bibliography of Printed Music, Music Manuscripts and Recordings podatkovna zbirka ISI Science Indicators podatkovna zbirka IUS-INFO - štejemo posamezne podatkovne baze npr. REGI, ZAKO, PRED podatkovna zbirka Journal Citation Reports Science Edition podatkovna zbirka Journal Citation Reports Social Sciences Edition podatkovna zbirka Kritisches Lexikon zur deutschsprachigen Gegenwartsliteratur - KLG podatkovna zbirka Library Literature & Information Science Full Text podatkovna zbirka Library, Information Science & Technology Abstracts (LISTA) podatkovna zbirka Linguistics and Language Behavior Abstracts podatkovna zbirka LISA podatkovna zbirka Literature Resource Center podatkovna zbirka Magyar Nemzeti Bibliografia podatkovna zbirka MasterFILE Premier podatkovna zbirka Materials Business File (MATBUS) podatkovna zbirka MathSciNet podatkovna zbirka MEDLINE podatkovna zbirka METADEX podatkovna zbirka MLA International Bibliography podatkovna zbirka nature.com elektronski časopisi Naxos Music Library podatkovna zbirka Nemško slovenski poslovni slovar podatkovna zbirka NetLibrary elektronske knjige Newspaper Source podatkovna zbirka OCLC ArticleFirst podatkovna zbirka OCLC Electronic Collections Online elektronski časopisi OCLC PaperFirst podatkovna zbirka OCLC ProceedingsFirst podatkovna zbirka OCLC WorldCat podatkovna zbirka Oxford English Dictionary Online podatkovna zbirka Oxford Reference Online Premium Collection podatkovna zbirka Oxford Scholarship Online elektronske knjige Paperbase / Pira Collection podatkovna zbirka Papersinvited podatkovna zbirka Pascal Biomed podatkovna zbirka Portal e-revij Univerze v Ljubljani elektronski časopisi Proceedings of the National Academy of Sciences elektronski časopisi Proquest Computing podatkovna zbirka ProQuest Dissertations & Theses podatkovna zbirka Proquest Social Science Journals podatkovna zbirka Proquest Telecommunications podatkovna zbirka Przewodnik Bibliograficzny podatkovna zbirka PsycArticles elektronski časopisi PsycBooks elektronske knjige PsycINFO podatkovna zbirka PSYNDEX Literatur und AV-Medien podatkovna zbirka PSYNDEX Tests podatkovna zbirka Publishers' International ISBN Directory podatkovna zbirka Referex Engineering elektronske knjige RILM Abstracts of Music Literature podatkovna zbirka Romarin podatkovna zbirka 2 Rossijskaja nacional'naja bibliografija podatkovna zbirka Routledge Encyclopedia of Philosophy podatkovna zbirka SAGE Journals Online elektronski časopisi SCHADIS podatkovna zbirka Science Citation Index podatkovna zbirka Science Online elektronski časopisi ScienceDirect elektronski časopisi Scientific American elektronski časopisi Slovar slovenskega knjižnega jezika podatkovna zbirka Slovenski pravopis podatkovna zbirka Slovensko angleški poslovni slovar podatkovna zbirka Slovensko angleški slovar podatkovna zbirka Slovensko francoski slovar podatkovna zbirka Slovensko hrvaški ali srbski slovar podatkovna zbirka Slovensko nemški poslovni slovar podatkovna zbirka Social Sciences Citation Index podatkovna zbirka Social Services Abstracts podatkovna zbirka Sociological Abstracts podatkovna zbirka SpringerLink elektronski časopisi Srbsko ali hrvaško slovenski slovar podatkovna zbirka SwetScan podatkovna zbirka TEMA Technology and Management podatkovna zbirka Ulrich's Periodicals Directory podatkovna zbirka UNESCO Databases podatkovna zbirka United Nations Statistical Yearbook podatkovna zbirka Veliki angleško slovenski slovar podatkovna zbirka Veliki italijansko slovenski slovar podatkovna zbirka Veliki nemško slovenski slovar podatkovna zbirka Veliki slovensko nemški slovar podatkovna zbirka Veliki splošni leksikon podatkovna zbirka Water Resources Abstracts (WRA) podatkovna zbirka Weldasearch podatkovna zbirka Wiley Interscience elektronski časopisi World Biographical Dictionary of Artists podatkovna zbirka World Biographical Index podatkovna zbirka World Guide to Libraries podatkovna zbirka World Marketing Data and Statistics podatkovna zbirka Yearbook plus of International Organizations and Biographies podatkovna zbirka Pri opredelitvi za elektronske časopise ali podatkovne zbirke za namen vprašalnika o delu knjižnic upoštevamo najprej, da je vsebina naslova dostopna v celoti ter da je omogočeno pregledovanje po seznamih letnikov in številk s ciljem dostopa do kazala številke ter do posamičnih člankov. Knjižnica praviloma nabavlja posamezne naslove, število naslovov elektronskih časopisov mora biti določeno. Pri številu naslovov upoštevamo stanje na dan 31.12. Kot podatkovne zbirke štejemo elektronske vire, ki so običajno po nastanku sekundarni viri ter imajo pri določenemu delu bibliografskih zapisov pripeto besedilo člankov. Podobno velja za opredelitev elektronskih knjig, pri čemer je treba upoštevati definicijo ostalih podatkovnih zbirk pod točko 3.2.29 ISO standarda 2789, ki vključuje enciklopedije, slovarje itn. Pri elektronskih virih, ki so konglomerat ločenih elektronskih virov, ki jih je sicer možno nabaviti ločeno pri istem ponudniku, štejemo za potrebe vprašalnika vsak vir posebej. 3 1 Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic Zakonske osnove Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/01, 33. člen) spremlja delovanje knjižnic in zbira statistične podatke o njihovem delu. Enako dolžnost ji nalaga Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica ( UL RS, št. 46/03, člen 7). V skladu z Zakonom o državni statistiki (UL RS, št. 45/95, člen 32) deluje kot registrski organ, ki vodi uradno zbirko podatkov o knjižnicah, potrebnih za spremljanje razvoja knjižnične dejavnosti. Zaradi racionalnega izvajanja nacionalnega programa statističnih raziskovanj je dolžna posredovati podatke o nacionalni knjižnici ter splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnicah Statističnemu uradu Republike Slovenije, v skladu z letnim programom statističnih raziskovanj za leto 2007 (UL RS, št. 130/06). Podatke o šolskih knjižnicah zbira Statistični urad Republike Slovenije. Vsebina vprašalnika Namen tega vprašalnika je zbiranje najosnovnejših statističnih podatkov o slovenskih knjižnicah. Vprašalnik temelji na definicijah in klasifikacijah Priporočil Generalne konference UNESCO o standardizaciji knjižnične statistike in mednarodnem standardu za knjižnično statistiko ISO 2789. Definicije in navodila o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja, je treba pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno prebrati. Frekvenca zbiranja podatkov NUK zbira podatke o knjižnicah v skladu s programom statističnih raziskovanj vsako leto, podatke o šolskih knjižnicah pa vsaka tri leta zbere Statistični urad Republike Slovenije. Poročevalsko obdobje Poročevalsko obdobje tega vprašalnika je koledarsko leto 2007, to je obdobje od 1.1.2007 do 31.12.2007. Dostop do zbranih podatkov Posredovani podatki bodo objavljeni v publikacijah Narodne in univerzitetne knjižnice ter v Statističnem letopisu Republike Slovenije. Na medmrežju so statistični podatki dostopni na domačih straneh Centra za razvoj knjižnic pri Narodne in univerzitetne knjižnic (http://cezar.nuk.uni-lj.si/) in Statističnega urada Republike Slovenije (http://www.sigov.si/zrs/). Uporabniki statističnih podatkov morajo pri njihovi uporabi navesti vir podatkov. 2 DEFINICIJE Avdio gradivo je zvočni posnetek na kakršnemkoli nosilcu zapisa. To so gramofonske plošče, CD-plošče, cederomi, zvočne kasete, magnetofonski trakovi, zvočne knjige in podobno. Avdiovizualno gradivo je neknjižno gradivo na kakršnemkoli nosilcu zapisa in vključuje zvok in sliko ter za reproduciranje potrebuje posebno opremo. To so plošče, magnetofonski trakovi, zvočne kasete, cederomi, diapozitivi, prosojnice, videoposnetki in podobno. Brošura je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija, ki ima od 5 do 48 strani. Cederom Medij za hranjenje informacij in poizvedovanje po njih s pomočjo računalnika, zasnovan na laserski tehnologiji, ki vsebuje podatke v tekstovni in/ali multimedijski obliki. Cederomi hranijo podatkovne zbirke, digitalne dokumente, elektronske serijske publikacije, avdiovizualne dokumente ali elektronske patente. Časnik je serijska publikacija, ki izhaja v določenih in pogostih intervalih, navadno dnevno, tedensko ali poltedensko in prinaša poročila o tekočih dogodkih in splošnih temah. Časopis je serijska publikacija, ki izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih in prinaša znanstvene, strokovne in poljudne članke različnih avtorjev. Čitalniški sedež je delovni prostor, namenjen za delo uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno gradivo. Za čitalniške sedeže ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah. Član knjižnice je uporabnik (oseba ali ustanova), ki se včlani v knjižnico, da bi v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali izven njih uporabljal knjižnično gradivo in storitve knjižnice. Kot člane štejemo le tiste vpisane osebe, ki so knjižnico obiskali vsaj enkrat v letu (poročevalskem obdobju) ali so se njenih storitev posluževali na daljavo. Digitalizirana stran dokumenta Kot digitalizirano stran dokumenta za potrebe tega vprašalnika štejemo vsako digitalizirano 3 stran dokumenta oziroma vsak posamičen postopek pretvorbe analognega dokumenta ali dela dokumenta v digitalno obliko. Digitalni dokument je informacijska enota z določeno vsebino, ki ga je digitalizirala knjižnica ali ga je pridobila v digitalni obliki. Sem sodijo e-knjige, elektronski patenti, online dostopni AV in drugi digitalni dokumenti, kot so na primer poročila, kartografski dokumenti, itd. Podatkovnih zbirk in elektronskih serijskih publikacij ne prištevamo med digitalne dokumente, prav tako ne dokumentov, ki so deli podatkovnih zbirk. Digitalni dokument se lahko sestoji iz ene ali več datotek. Dokument Zapisana informacija ali predmet, ki ga lahko obravnavamo kot enoto v dokumentacijskem procesu, ne glede na njegovo fizično obliko in značilnosti. Domoznanska zbirka vključuje knjižnično gradivo, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih kriterijev, ki se navezujejo na območje, ki ga knjižnica s svojo domoznansko dejavnostjo pokriva: gradivo se po svoji vsebini nanaša na to območje, avtor gradiva je živel in deloval oziroma živi in deluje na tem območju ali iz njega izhaja, gradivo je nastalo na tem območju, torej je bilo na tem območju napisano, natisnjeno ali razmnoženo oziroma založeno. Del domoznanske zbirke so lahko tudi zasebne knjižnice pomembnih osebnosti oziroma zbiralcev, ki izhajajo iz tega območja. Za potrebe tega vprašalnika štejemo le domoznansko gradivo, ki ga je knjižnica inventarizirala in označila kot del posebne, to je domoznanske zbirke. Pri štetju knjižničnega gradiva, ki je vključeno v domoznansko zbirko, ne upoštevamo uradnih publikacij lokalnih oblasti. Dostop na daljavo Način uporabe elektronskega vira, pri katerem knjižnica ne poseduje fizičnega nosilca vira, temveč zagotavlja le dostop do njega. Viri so shranjeni v obsežnih pomnilniških napravah, ki jih vzdržujejo strojno ali s pomočjo računalniških operaterjev. Dostop Možnost dosega in uporabe knjižnice, njenih storitev ali opreme. Drobni tisk je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Ponavadi obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže. 4 Drugi knjižnični delavci so vsi zaposleni delavci, ne glede na stopnjo izobrazbe, ki se ne ukvarjajo s knjižničarsko stroko, a so pomembni za nemoteno delovanje knjižnice. Sem spadajo delavci v upravi, administraciji, finančnem sektorju, ravno tako delavci, ki opravljajo računalniške storitve, delavci v knjižničnih skladiščih, manipulanti, vratarji ipd. Sem štejemo tudi delavce, ki opravljajo knjižničarsko delo brez ustrezne strokovne izobrazbe. Drugo knjižnično gradivo Med drugo knjižnično gradivo uvrščamo gradivo, ki ni niti elektronski vir niti knjižno gradivo ali rokopisno gradivo, mikrooblika, kartografsko gradivo, glasbeni tisk, avdiovizualno gradivo, itd. Sem štejemo igre, igrače in drugo tridimenzionalno gradivo. Publikacije v Braillovi pisavi uvrščamo med knjižno gradivo. Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) je prikaz števila polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s skrajšanim delovnim časom. Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1). Elektronska knjiga (e-knjiga) Digitalni dokument, ki je primerljiv s klasično tiskano knjigo in v katerem prevladuje besedilo, po katerem lahko poizvedujemo. Uporabo e-knjige praviloma omogoča posebna programska oprema. E-knjige lahko knjižnica posoja uporabnikom na prenosnih napravah (čitalcih e-knjig) ali s časovno omejenim prenosom na uporabnikov osebni računalnik. Za potrebe tega vprašalnika štejemo kot e-knjige tudi doktorske disertacije v elektronski obliki. Elektronska publikacija je publikacija, ki jo lahko uporabljamo le s pomočjo računalnika. Ločimo elektronske publikacije dostopne na daljavo (podatkovne baze, domače strani...) in tiste, ki jih imamo na fizičnem nosilcu (cederom, disketa...). Elektronske publikacije so lahko monografske ali serijske. Med elektronske publikacije na fizičnih nosilcih uvrščamo za potrebe vprašalnika monografske (disertacije, podatkovne zbirke...) in serijske publikacije (elektronski časopisi...) na disketah, cederomih, DVDjih in podobno. Mednje ne štejemo avdiovizualnih publikacij na elektronskih medijih, ker so te zajete v posebni rubriki. Elektronska serijska publikacija Serijska publikacija, ki je izdana samo v elektronski obliki ali pa hkrati v elektronski in še kakšni drugi obliki. Za namen tega vprašalnika elektronske serijske publikacije vključujejo 5 serijske publikacije, ki so dostopne lokalno in na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Za potrebe tega vprašalnika štejemo tudi vse naslove elektronskih serijskih publikacij, ki jih zagotavljajo servisi kot so Emerald Fulltext, ScienceDirect in podobni (glej Prilogo). Elektronska storitev Storitev, ki jo knjižnica nudi na lokalnih strežnikih oziroma je dostopna s pomočjo računalniških omrežij. Za namen tega vprašalnika elektronska storitev zajema poizvedovanje po računalniških katalogih, podaljšanje roka izposoje gradiva s pomočjo OPAC-a, podaljšanje roka izposoje gradiva s pomočjo telefonskega odzivnika, dostop do spletnih strani knjižnice, do elektronskih virov, posredovanje referenčnih informacij, elektronsko posredovanje dokumentov in omogočanje dostopa do medmrežja v knjižnici. Elektronski vir Gradivo (podatki in/ali programi), prirejeno za upravljanje z računalnikom. Za to gradivo potrebujemo bodisi periferno enoto, ki je neposredno priključena na računalnik (npr. gonilnik za cederom) ali pa povezavo z računalniškim omrežjem (npr. medmrežje). Elektronske vire, ki so brezplačno dosegljivi na medmrežju, štejemo za potrebe tega vprašalnika le, če jih je knjižnica inventarizirala oz. si je pridobila pravico do dostopa. Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu (npr. Word, Excel in podobno), za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. Za potrebe vprašalnika štejemo pri elektronskih virih, dostopnih na daljavo, v rubriki "diplomske, magistrske, specialistične naloge in disertacije s celim besedilom" tudi vse raziskovalne in seminarske naloge oziroma vse publikacije, ki nastajajo v okviru izobraževalnih, študijskih in raziskovalnih procesov. Elektronsko posredovanje dokumentov Elektronski prenos dokumenta ali dela dokumenta, ki ga knjižnica iz lastne zbirke posreduje uporabniku, prenos lahko poteka neposredno uporabniku, brez posredovanja druge knjižnice. Pri tem ne upoštevamo dokumentov, ki jih pošljemo po telefaksu. Fizična enota gradiva (kos) je fizično zaključena in samostojno uporabljiva celota gradiva v eni vezavi, ne glede na število bibliografskih enot v njej in ne glede na njen obseg. Fizični nosilec Fizični medij, na katerem so lahko shranjeni podatki, zvok, slike, programi in tako dalje. Pri nekaterih vrstah gradiv je fizični nosilec sestavljen iz pomnilniškega medija (na primer trak, film), zaprtega v plastičnem, kovinskem ali drugačnem ohišju (na primer kaseta), ki je sestavni del enote. 6 Glasbeni tiski (sin. notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije) so publikacije oziroma dokumenti, katerih vsebina je tiskan zapis glasbe. Lahko so v knjižni obliki ali kot samostojni listi. Honorarni delavci so vsi tisti delavci, ki delajo v knjižnici preko študentskega servisa, po pogodbi o delu, v okviru javnih del. Informacijski specialist je strokovnjak na nekem področju znanosti, čigar edino opravilo je znanstveno informacijsko delo. Znanstveno informacijsko delo je oskrbovanje znanstvenikov in drugih uporabnikov z vsemi informacijami, ki jih potrebujejo, in sicer z zbiranjem, analitično-sintetično in logično obdelavo, hranjenjem, iskanjem in diseminacijo znanstvenih informacij. Inventarna enota je enota knjižničnega gradiva, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko. To je: pri monografskih publikacijah knjigoveška enota ali fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo torej vsak zvezek posebej); pri serijskih publikacijah je enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo; pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm in tako dalje...). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni tisk. Mape z grafičnimi listi in plošče v skupnih ovitkih štejemo kot inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto. Elektronske publikacije inventariziramo kot vse ostalo knjižnično gradivo. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje število kosov), lahko pa tudi po fizičnih enotah. Izposoja Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva iz lastne zbirke uporabnikom na dom ali za uporabo v knjižnici. Enota štetja je fizična enota gradiva. Kot novo izposojo štejemo tudi vsako podaljšanje izposoje. Izposoja vključuje tudi kopije dokumentov (posredovane tudi po telefaksu) in izpise elektronskih dokumentov, ki jih osebje knjižnice natisne za uporabnika ter 7 izposojo dokumentov na daljavo v fizični obliki (na primer izposoja uporabniku na dom, po pošti). Medknjižnično izposojo beležimo posebej. Izposojevališče je knjižnica ali del knjižnice, ki je na določeni lokaciji namenjena neposrednemu delu z uporabniki, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del večje upravne enote. Kraji, kjer ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevališče, pač pa kot izposojevališče štejemo bibliobus. Prav tako kot izposojevališča ne štejemo postajališč premičnih zbirk. Kartografsko gradivo so dvo- ali tridimenzionalne karte, atlasi, globusi, načrti, topografski modeli, karte za slepe, zračne reprodukcije oziroma posnetki in podobno. Sem ne prištevamo kartografskega gradiva v mikro, avdiovizualni ali elektronski obliki. Knjiga je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija v obliki zvezka, ki ima 49 strani in več. Knjižnica je vsaka organizirana zbirka monografskih in serijskih publikacij ter drugega knjižničnega gradiva, kjer zaposleni uporabnikom omogočajo uporabo gradiva ter jim pri tem pomagajo. Knjižnica zadovoljuje informacijske, raziskovalne, izobraževalne in sprostitvene potrebe uporabnikov. Ločimo naslednje vrste knjižnic: nacionalne, visokošolske, šolske, splošne in specialne. Knjižnična zbirka (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga, knjižnični fond). Število enot knjižničnega gradiva oziroma dokumentov določene vrste (na primer knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske serijske publikacije), ki jih knjižnica hrani in tistih, ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo stanje ob koncu poročevalskega obdobja. Knjižno gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani. Lastni prihodki so tisti prihodki knjižnice, ki jih je knjižnica pridobila sama v skladu s poslovnikom (članarina, zamudnina) ali na drug način (na primer sponzorstvo). 8 Lokalni dostop Način doseganja elektronskega vira z uporabo fizičnega nosilca, na primer diska, diskete, kasete, ki ga mora uporabnik vstaviti v periferno napravo računalnika, navadno osebnega. Medknjižnična izposoja je izposoja in posoja knjižničnega gradiva v fizični obliki oziroma kopij tega gradiva med knjižnicami, ki niso pod isto upravo. Prenos dokumenta v elektronski obliki štejemo kot elektronsko posredovanje dokumenta. Medmrežje (Internet) Obsežno omrežje, sestavljeno iz velikega števila med seboj povezanih manjših omrežij, ki uporabljajo Internet Protokol (IP) in druge podobne protokole. Storitve medmrežja obsegajo prenos datotek, elektronsko pošto, logični vstop v oddaljene sisteme, novice in drugo. Mikrooblike so vse oblike mikrozapisov na mikrofiših, filmskem zvitku ali na drugih mikrofilmskih medijih. Nacionalna knjižnica je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in hranjenje vseh pomembnih dokumentov, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: zbira, obdeluje, hrani in predstavlja obvezni izvod; izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; hrani in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; deluje kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnic, ki imajo ta naziv, pa ne opravljajo teh funkcij, ne uvrščamo v to kategorijo. Naslov je publikacija, ki predstavlja vsebinsko celoto, ne glede na to ali izide v enem ali več kosih, na enem ali več različnih nosilcih zapisov. Neknjižno gradivo so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko gradivo, slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, elektronske vire, drobne tiske in drugo. Za potrebe vprašalnika uvrščamo med drugo neknjižno gradivo rokopisno gradivo, 9 glasbene tiske, kartografsko gradivo, dvodimenzionalno slikovno gradivo, tri-dimenzionalne izdelke in predmete, mikrooblike in drobne tiske. Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za opravljanje knjižničnih dejavnosti. Vključuje prostore čitalnic, skladišč in drugih prostorov za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in delovne prostore osebja. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva, prostorov varnostne službe in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Talna površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police, je vključena v neto seštevek kvadratnih metrov. Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo. Obisk Za obisk v knjižnici štejemo vsakega uporabnika, ki je obiskal knjižnico, posamezen oddelek ali delovno mesto, da bi si izposodil, vrnil, poiskal ali rezerviral gradivo, podaljšal izposojo ali dobil informacije. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca tolikokrat, kolikorkrat je obiskal knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Če je vse postopke opravil na enem mestu naenkrat, štejemo to kot en obisk. Obiskovalce prireditev, ki jih je organizirala knjižnica, prikazujemo ločeno. Obvezni izvod je način pridobivanja gradiva, ki zagotavlja knjižnici dotok določenega gradiva na osnovi zakonskega predpisa ali kakega drugega formalnega sporazuma. Odpisano gradivo je knjižnično gradivo, ki je trajno odstranjeno in izbrisano iz knjižnične zbirke v določenem poročevalskem obdobju. Elektronske vire, ki so dostopni na daljavo, odpišemo tako, da evidentiramo prekinitev licenčne pogodbe. Odpis knjižničnega gradiva je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki so bile v določenem obdobju izločene iz knjižničnega fonda. Odpis mora biti evidentiran po predpisanih pravilih. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo odpis v poročevalskem obdobju. Odprtost knjižnice je čas, ko je knjižnica odprta za uporabnike. Zbiramo podatke o številu ur odprtosti v enem letu. Če se število ur odprtosti med letom spreminja, je treba navesti podatke za najbolj tipično obdobje. Če ima knjižnica enote, za čas odprtosti navedemo št. ur odprtosti tiste knjižnice, ki je najdlje odprta. 10 Omrežje Več računalnikov, ki so med seboj povezani, navadno s pomočjo računalniškega strežnika in ki omogočajo dostop do informacijskih virov in storitev več uporabnikom hkrati. Patent je dokument, s katerim se izumiteljem zagotavlja varstvo izuma. Patent zagotavlja izumitelju oziroma njegovim pravnim naslednikom v skladu z zakonom pravico izkoriščati izum. Podatkovna zbirka Zbirka podatkov ali zapisov, shranjenih v elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje po teh podatkih in njihovo upravljanje. Podatkovne zbirke se delijo na tri vrste: podatkovne zbirke s celimi besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter na druge podatkovne zbirke. Podatki ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo. Podatkovna zbirka je lahko na cederomu, disketi, trdem disku ali drugače neposredno dostopna, lahko pa je dostopna s pomočjo klicnih linij ali medmrežja (glej Prilogo). Podatkovna zbirka s celimi besedili Zbirka izvornih besedil (monografij, poročil, člankov itd.), glasbenih tiskov (notno gradivo), kartografskih ali slikovnih dokumentov. Za potrebe tega vprašalnika med podatkovne zbirke s celimi besedili ne prištevamo patentov in elektronskih serijskih publikacij. Podatkovno zbirko, ki poleg celih besedil vsebuje tudi druge vrste podatkov, štejemo kot podatkovno zbirko s celimi besedili. Primeri: IUS-Info, Library Literature, Academic Search Premier, itd. Podatkovna zbirka z izvlečki in kazali Zbirka bibliografskih podatkov, ki tekoče analizira in predstavlja naslove periodičnih in/ali drugih publikacij, navadno s področja določene stroke ali vede oziroma z določenega geografskega področja. Podatkovne zbirke z besedili niso vključene. Primeri: Inspec, ERIC, SCI, itd. Posebna zbirka je zbirka knjižničnega gradiva, zbrana v knjižnici, ki ima sicer vsebinsko širši spekter gradiva. Gradivo posebne zbirke obravnava posebno temo (lokalno zgodovino, znamenitosti, osebnosti itd.) ali pa je zbrano na osnovi formalnih značilnosti (slikovno, kartografsko, rokopisno gradivo). Posebna zbirka mora biti jasno opredeljena v nabavni politiki knjižnice, publikacije, ki so uvrščene vanjo pa posebej označene. Posredovanje dokumentov iz zunanjih virov Dokument ali del dokumenta v klasični ali elektronski obliki, ki ga knjižnica za svoje uporabnike pridobi pri dobaviteljih, ki niso knjižnice (izven sistema medknjižnične izposoje), pri čemer knjižnica sodeluje pri naročilu in/ali plačilu. Pri tem ni pomembno, če je potrebno plačati vsako naročilo posebej ali pa se določeno število naročil plača vnaprej. 11 Potencialni uporabniki knjižnice so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Glede na vrste knjižnic so to: nacionalna knjižnica: število prebivalstva države na začetku poročevalskega obdobja; visokošolska knjižnica: skupno število študentov in učnega osebja visokošolske ustanove, v okviru katere knjižnica deluje; specialna knjižnica: skupno število zaposlenih v matični ustanovi oziroma v ustanovah, ki uporabljajo storitve knjižnice; splošna knjižnica: skupno število prebivalcev območja, ki mu knjižnica služi; šolska knjižnica: skupno število učencev in strokovnih delavcev šole, v okviru katere knjižnica deluje. Pravica dostopa Pravica dostopa ali uporabe storitve ali opreme. Pri elektronskih virih to pomeni, da knjižnica uporabnikom zagotavlja dostop do njih s sklenitvijo licenčne ali kakšne druge pogodbe. Prirast knjižničnega gradiva je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju inventarizirala knjižnica. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo prirast v poročevalskem obdobju. Prireditev je posebna, ciljna oblika knjižnične dejavnosti, s katero želi knjižnica motivirati skupino posameznikov za obisk knjižnice in uporabo njenih storitev, spodbuditi uporabo knjižničnega gradiva, razvijati bralno kulturo, informacijsko opismenjevati, se vključevati v vseživljenjsko učenje in kulturno ponudbo. K prireditvi povabljena skupina se šteje samo enkrat, ne glede na število uporabljenih oblik znotraj prireditve (npr. razred na obisku se šteje kot ena prireditev in število udeležencev tudi enkrat, čeprav se je znotraj obiska izvajal ogled knjižnice in ura pravljic). Štejejo pa se ponovitve prireditve. Prireditve so različne oblike motivacijskih, propagandnih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, ki jih organizira knjižnica. Štejemo vsako prireditev, torej tudi njihove ponovitve. Prostovoljci so vsi, ki v knjižnici brezplačno opravljajo dela. Za svoje delo lahko prejemajo le nadomestilo stroškov, na primer za prevoz na delo ali malico. Publikacija je vsak zapis informacije na kateremkoli mediju, ki je razmnožen in namenjen javnosti. 12 Računalniški kataložni zapis je zapis v računalniškem katalogu (vzajemni katalog, lokalna baza...), ki je neposredno ali s pomočjo knjižničarja dosegljiv uporabnikom. Računalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjižnici, ki je namenjeno izključno uporabnikom knjižnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali več naslednjih dejavnosti: uporablja računalniški katalog knjižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasti knjižnice oziroma do katerih knjižnica omogoča dostop, se vključuje v medmrežje ali pa uporablja računalnik za druge potrebe (na primer pisanje). Rokopisno gradivo je vsak dokument, napisan ročno ali natipkan. Serijska publikacija je publikacija, ki izhaja v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, ki se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), zbornike, razprave itd. raznih združenj in knjižne zbirke. Ta definicija ne vključuje publikacij v več delih s predvidenim zaključkom izhajanja po določenem času. Za namen tega vprašalnika serijske publikacije delimo glede na obliko na elektronske serijske publikacije in tiste, ki niso v elektronski obliki (so v tiskani obliki ali mikroobliki). Za potrebe tega vprašalnika knjižnih zbirk ne prištevamo med serijske publikacije. Slikovno gradivo je gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki, tehnične risbe in podobno. Sem ne prištevamo takega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki ali v elektronski obliki. Specialna knjižnica je organizacijska enota v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojimi zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno področje. Spletna stran knjižnice Predstavitev knjižnice oziroma njenih storitev na medmrežju, ki lahko vsebuje tudi zbirko izvornih digitalnih dokumentov in digitaliziranih dokumentov. 13 Splošna knjižnica je namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Standard je dokument, ki navaja splošna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov. Strokovni delavci v knjižnici so vsi tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved (diplomirani bibliotekarji) ter tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij in opravljen bibliotekarski izpit (diplomirani priučeni bibliotekarji). Diplomirani bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved; diplomirani priučeni bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) ter opravljen bibliotekarski izpit; priučeni bibliotekarji so vsi tisti strokovni delavci, ki imajo srednješolsko izobrazbo ter opravljen bibliotekarski izpit. Uporaba knjižnice na daljavo pomeni uporabo gradiva in storitev knjižnice v primeru, ko uporabnik sam fizično ne obišče knjižnice (uporaba službe za dostavo gradiva, dostop do knjižničnih katalogov ali drugih podatkovnih zbirk, ki jih izdeluje knjižnica, uporaba knjižničnih storitev preko medmrežja, telefona, telefaksa oziroma drugih poštnih storitev in naročanje knjižničnih storitev). Uporabnik knjižnice je fizična ali pravna oseba, ki uporablja gradiva in storitve knjižnice. Uporabniki knjižnice so torej vsi, ki izkoriščajo usluge knjižnice: iščejo informacije po katalogih, priročnikih, bibliografijah, kopirajo gradivo, oziroma uporabljajo knjižnico na daljavo. Upravna enota knjižnice je vsaka knjižnica ali skupina knjižnic, ki delujejo pod enotnim vodstvom oziroma pod isto upravo. Uradne publikacije so vse publikacije, ki jih izdajajo upravni organi na državni oziroma lokalni ravni in so povezane z izvajanjem njihovih upravnih funkcij ter publikacije mednarodnih organizacij, kot 14 so na primer Evropska unija, Svet Evrope, UNESCO in podobno. Za potrebe tega vprašalnika štejemo publikacije, ki jih ima knjižnica v svojem fondu oziroma omogoča uporabnikom dostop do njih. Če so uradne publikacije del domoznanske ali kakšne druge podobne zbirke jih za potrebe tega vprašalnika štejemo le enkrat in sicer v rubriki uradne publikacije. Video gradivo je projicirno gradivo (diafilmi, laserske plošče, diapozitivi, prosojnice...) ter videoposnetki in film (videokasete, filmski trakovi...). Visokošolska knjižnica je namenjena študentom in učnemu osebju organizacij visokega šolstva, lahko pa služi tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice delimo na univerzitetne knjižnice in knjižnice fakultet, akademij, inštitutov ter knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso sestavni deli univerz. Zaposleni delavci so vse osebe, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko različnih servisov in prostovoljci. Zbirka referenčnega gradiva je zbirka knjižničnega gradiva, ki ga praviloma ne izposojamo na dom in je postavljeno v prostem pristopu. Vključuje referenčno gradivo, ki je namenjeno predvsem za hitro informiranje. To so na primer slovarji, enciklopedije, leksikoni, almanahi, bibliografije, atlasi in podobno. Za potrebe tega vprašalnika štejemo le tisto referenčno gradivo, ki je del zbirke referenčnega gradiva, ne pa vsega referenčnega gradiva, ki ga knjižnica hrani. Zbirka v prostem pristopu zajema tisto knjižnično gradivo, ki je dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja. 15 Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika 1. Vprašalnik izpolnite v predpisanem roku: do 31. marca 2008. 2. Opremljen mora biti z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe, ki prevzema odgovornost za pravilnost podatkov. Pred pošiljanjem spnite vprašalnik samo v levem zgornjem kotu in ga pošljite v NUK. 3. Izpolnjen mora biti čitljivo in z neizbrisnim črnilom. 4. Pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberite definicije, navodila in opombe o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja. 5. Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: - z besedo, potrjenim odgovorom ali z vnesenim številčnim podatkom od 0 naprej (če na primer, nimate glasbenih tiskov, vpišite v okence številko 0), - s pomišljajem (-), če podatkov ne zbirate (če na primer, ne zbirate podatkov o glasbenih tiskih, vpišite v okence pomišljaj (-)), - če je podatek vaša ocena, to pojasnite v opombah (Drugo/opombe) na koncu vprašalnika, - če podatek zahteva pojasnilo, to pojasnite v opombah (Drugo/opombe) na koncu vprašalnika. 6. V primeru, da ne zbirate podatkov, ki jih zahtevamo že več let, vas prosimo, da nam pojasnite zakaj. Objektivne razloge bomo upoštevali, po potrebi vam bomo nudili dodatne informacije oziroma spremenili naša vprašanja. 7. Poročajte nam o novostih in posebnostih (novi prostori, nova dejavnost in podobno), ki so se v poročevalskem letu zgodile v knjižnici. 8. Prosimo, da priložite tudi poslovnik in cenik, ki sta bila na voljo uporabnikom knjižnice v poročevalskem letu. 9. Pred odpošiljanjem preverite točnost podatkov in seštevkov in primerjajte ujemanje podatkov v različnih rubrikah. 10. Pri navajanju numeričnih podatkov označite tisočice s piko. Finančne podatke vpisujte v SIT brez stotinov. 11. Napačno izpolnjene vprašalnike bomo zavrnili. 1 Seznam visokošolskih knjižnic v letu 2007 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŢNICA Turjaška 1 1000 Ljubljana CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŢNICA UNIVERZE V LJUBLJANI Trg republike 3 1000 Ljubljana AKADEMIJA ZA GLASBO Knjiţnica Akademije za glasbo Stari trg 34 1000 Ljubljana AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO Knjiţnica Centra za teatrologijo in filmologijo Nazorjeva 3 1000 Ljubljana AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST Knjiţnica Erjavčeva 23 1000 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Centralna biotehniška knjiţnica in SIC za biotehniko Jamnikarjeva 101 1111 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Oddelek za biologijo in Nacionalni inštitut za biologijo Biološka knjiţnica Večna pot 111 1000 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Knjiţnica Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE in Gozdarski inštitut Slovenije Gozdarska knjiţnica in INDOK dejavnost Večna pot 2 1000 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO INDOK sluţba in knjiţnica Roţna dolina cesta VIII/34 1111 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO INDOK in knjiţnica za ţivinorejo Groblje 3 1230 Domţale BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ŢIVILSTVO Knjiţnica in INDOK Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI Centralna ekonomska knjiţnica Kardeljeva ploščad 17 1001 Ljubljana FAKULTETA ZA ARHITEKTURO Knjiţnica Zoisova 12 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Osrednja druţboslovna knjiţnica Joţeta Goričarja Kardeljeva ploščad 5 1109 Ljubljana FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Knjiţnica Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za računalništvo in informatiko Trţaška 25 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA FARMACIJO Knjiţnica Aškerčeva 7 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO Knjiţnica Jamova 2 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Knjiţnica Aškerčeva 5 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO Astronomska knjiţnica Pot na Golovec 25 1000 Ljubljana 2 FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO Fizikalna knjiţnica Jadranska 19 1111 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO Knjiţnica Katedre za meteorologijo Jadranska 19 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO Matematična knjiţnica Jadranska 19 1111 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO Knjiţnica za mehaniko Lepi pot 11 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET Knjiţnica Pot pomorščakov 4 6320 Portoroţ FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO Knjiţnica Topniška 33 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Knjiţnica/INDOK sluţba Aškerčeva 6 1101 Ljubljana FAKULTETA ZA ŠPORT Knjiţnica Fakultete za šport Gortanova 22 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA UPRAVO Knjiţnica Gosarjeva 5 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA OSREDNJA HUMANISTIČNA KNJIŢNICA Aškerčeva 2 1000 Ljubljana MEDICINSKA FAKULTETA Centralna medicinska knjiţnica Vrazov trg 2 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOLOGIJO Knjiţnica Oddelka za geologijo Aškerčeva 12 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA Knjiţnica Oddelka za geotehnologijo in Oddelka za materiale in metalurgijo Aškerčeva 12 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA KEMIJSKO IZOBRAŢEVANJE IN INFORMATIKO SIC za kemijo in knjiţnica Vegova 4 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA TEKSTILSTVO Knjiţnica Oddelka za tekstilstvo Sneţniška 5 1000 Ljubljana PEDAGOŠKA FAKULTETA V LJUBLJANI Knjiţnica Kardeljeva ploščad 16 1000 Ljubljana PRAVNA FAKULTETA Knjiţnica Pravne fakultete Poljanski nasip 2 1000 Ljubljana TEOLOŠKA FAKULTETA Knjiţnica Poljanska 4, p. p. 2007 1001 Ljubljana TEOLOŠKA FAKULTETA Enota Maribor Teološka knjiţnica Maribor Slomškov trg 20 2000 Maribor VETERINARSKA FAKULTETA Center za informatiko in knjiţnica Cesta v mestni log 47 1000 Ljubljana VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO Knjiţnica Poljanska cesta 26 a 1104 Ljubljana 3 FAKULTETA ZA VARNOSTNE VEDE Knjiţnica Kotnikova 8 1000 Ljubljana UNIVERZITETNA KNJIŢNICA MARIBOR Gospejna 10 2000 Maribor EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR Knjiţnica Razlagova 14 2000 Maribor FAKULTETA ZA KMETIJSTVO Knjiţnica Vrbanska 30 2000 Maribor FAKULTETA ZA LOGISTIKO Mariborska cesta 2 3000 Celje FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ Knjiţnica FOV Kidričeva 55 a 4000 Kranj KNJIŢNICA TEHNIŠKIH FAKULTET Smetanova 17 2000 Maribor MEDICINSKA FAKULTETA Knjiţnica Medicinske fakultete Univerze v Mariboru Slomškov trg 15 2000 Maribor FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR Knjiţnica Koroška c. 160 2000 Maribor PRAVNA FAKULTETA MARIBOR Knjiţnica Mladinska 9 2000 Maribor FAKULTETA ZA ZADRAVSTVENE VEDE Knjiţnica Ţitna ulica 15 2000 Maribor FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE Knjiţnica Glagoljaška 8 6000 Koper FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER IN PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER Knjiţnica Cankarjeva 5 6000 Koper TURISTICA – VISOKA ŠOLA ZA TURIZEM Knjiţnica Obala 29, p. p. 121 6320 Portoroţ VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO Polje ON 6310 Izola ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE KOPER Garibaldijeva 18 6000 Koper UNIVERZA V NOVI GORICI Knjiţnica Vipavska 13 5001 Nova Gorica FAKULTETA ZA PODIPLOMSKI HUMANISTIČNI ŠTUDIJ Knjiţnica ISH Breg 12 1000 Ljubljana VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR Knjiţnica Prešernova ulica 1 2000 Maribor EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI Knjiţnica Franceta Bevka Nova Gorica Trg Edvarda Kardelja 4 5000 Nova Gorica GEA College VISOKA ŠOLA ZA PODJETNIŠTVO Knjiţnica Kidričevo nabreţje 2 6330 Piran IEDC – POSLOVNA ŠOLA BLED IEDC – Knjiţnica in informacijski center Prešernova 33 4260 Bled VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE NOVO MESTO Na Loko 2 8000 Novo mesto 4 VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVENO NEGO JESENICE Knjiţnica Cesta Maršala Tita 78/a 4270 Jesenice