Katolišk cerkven list
XIII.	V Ljubljani 12. mali travna 1860.
Pozdrav novimu škofu
Njih milosti, Prevzvisenimu. Prerastit Ijivimu
taospodn tdo§podn
Vesela bodi k rajna.	Vas prihod. Oče mili.
In tvoje meje vse:	Pastir naš prečešen !
Ker radost nekadanja	V težavni zdanji sili
Ti zopet bliža se:	Je dvakrat zaželen.
Ti solncc je prisjalo.	De varjete ovčice
Gorkoto bo dajalo.	Vse splošne zdaj krivice.
Pastirji se radujte.	Ko bode zadivjala
Povzdignite serce.	Vavihta. grom nevgnan.
K ljubezni pod b udu j te	Bo čeda pribežala
Zračene vam ovce:	Pod Va-i pastirski bran :
Žalvanje zdaj vse kmalo	\e bo za nas strašila
Od rede bo zbežalo.	V zavetji Vašga krila.
Ravnajo Skot preblagi.	O reda! glej JLRVKJA.
Pobožni in učča',	Očeta draziga.
Sc k cedi svoji dragi	Že zdaj od deleč žeja
Že dolg' osiroten'.	Ovčic zveličanja:
Jo krepčat s svetim Duham,	%ad tabo bodo kmali
Jo past z nebeškim kruham;	V Ljubljani pastirvali.
Ji celiti slabote.	Daj. Bog! Jim prav začeti:
1 žalne tolažit.	Daj milost, srečo. mir.
tltešati sirote.	De morjo čedo greti
Za nas Boga prosit,	Z modrostjo naš Pastir.
Duhovne navdilTvati,	\aj Vjiiii in nam >ad rase
V slabost1 roko podati.	Za zdaj in večne čase.
i O Knez! kako vesela —	1 sliši naše želje .
Rojaka slavniga •	ti vsemogočni Bok!
Vas čeda bo sprejela; —	Razširi tud veselje
Goreča upanja;	V škofii krog in krog.
Ji lajšali težave	De hvalo Ti bo pela
'z ljubezni bote prave.*	Za ta dar Krajaa rela.
Li»t H.

OKLIC
za iniSe darove Dolencam in ftotranjcam v njih pomanjkanji in lakoti!
Ze proti koncu leta lS59je začelo v več krajih krajn-ske dežele naj potrebniših živežev zlo zlo primanjkovati, zlasti pa je že brez tega silno ubožuo ljudstvo na Dolen-skim in Notranjskim veliko terpelo. Vedna nenavadna suša poslednjima polet ja in červ. kteri je to leto na dolgo in široko jare žita kakor tudi vse sočivja in kuho skoraj po vsi deželi spodjedal, to je storilo, dc se je tako malo pridelalo. de so kmetje z mervico svojih pridelkov tudi pri nar bolj pičlim živežu komaj do Božiča lanskiga leta izhajali. V začetku tega leta pa je bilo že vse tako pošlo, de skoraj vse hiše tih nesrečnih krajev silno veliko pomanjkanje in bridka revšina tare. iu pa tako hudo. de se je silno bati. k;ij bo do prihodnje žetve, ki je še tako dalječ. Bati se je od dne do dne toliko bolj. ker je pomanjkanje splošno in toliko, de je le prav malo bolj premožnih šc. kteri imajo še toliko žita. de morejo z njim za svoj živež kakor tudi za setev za silo izhajati. Njih nar veči število pa je pešico /.ita. ki so ga lansko leto pridelali, že davno do zerna po-vžilo. in nimajo zdaj nič žita. ne /.a živež, ne za jaro setev.
Po vsili tih (ako hudo stiskauih krajih torej že davno \ nobeni hiši več kruha nimajo, iu edini živež, s kterim si prebi\a\ei teh krajev svoje življenje prav revno ohranijo, je malo zelja in repe. Tega živeža imajo pa dostikrat komaj še za par dni, iu morajo ga zgolj na vodi kuhaniga vživati. ker je njih revšina sploh tolika, dc si šc celo za kuho tako potrebne soli in zabele ne morejo kupiti. V tacih okolišiuah je moglo že veliko ljudi malo živine, ktero so še imeli, poprodati, nekaj ker niso več imeli s čim jo prc-rediti. nekaj pa. de hi si s skupljeuim denaraui. kteriga pa \ tacih okolišiuah ni moglo veliko hiti. naj potrebuejiga živeža kupili. \l tudi to so le prehitro povzili, in nar večji mu delu teh nesrečnih ljudi druziga ne ostane, kakor si na| potrebiiišiga na posodo iskati toliko, de se prav revno prežive. ali pa se bcraškc palice lotiti, kar pa tudi nič večne more pomagati, ker se mora že tako dolgo iu ucpre-nehama ubogim deliti, zlasti ker je revšina sploh tako velika. in ker zavoljo slabe lanske letine tudi premožneji kmetovalci niso mogli veliko \ svoje hrame spraviti.
Vernil sim se domu iz tih tako žalostno zadetih krajev naše dežele. po kterih sim popotval in se v svojo žalost prepričal, kako \elika je sila in revšina ondotnih prebivavcov. ki |ih tolika lakota iu tako hudo pomanjkanje tolikanj neusmiljeno tare. Obernem se torej do dobrotnih iu usmiljenih sere vsili prebivavcov krajn«ke dežele iu njeniga lepiga glavniga mesta, ki so sc v vsih cnacih priložnostih vselej tako hlagosercnc skazali: prosim milo in zaupljivo, pomagajte svojim nesrečnim bratam po svoji zmožnosti in podajte jim mili dar. de bi sc jim v njih silni revšini. kolikor je moč. pomagalo, iu se otmejo smerti za lakoto, ktera jim žuga. S tem se bo pa tudi obvarovalo, de po takim stradanji legar ali vročinska bolezen ne vstane, ktera v tacih okoljnostih \ začetku ljudi le po samem napada, pa sc b* prerada iu naglo kužno razširi, in je strašno nalezljiva iu morivua. Potolaženi hvaležni reveži bodo dobrot-nikam obilen blagoslov pridobili. Darove bodo prejemali: v Ljubljani deželno predsedništvo. mestni magistrat in vred-ništvo Ijubljaiiskiga časnik«. na deželi pa vse kantonske gosposke in častitljivi gospouje fajmoštri. De se bodo pa prav delili, varovali in obračali, bom vestno skerbel, ko bom po odborih za potrebue. ki so po vsih kantonih postavljeni. dobival naznanila, kolika de je sila iu potreba.
V Ljubljani 30. marca lHt>0.
Gustav Grof C/iorinsky s. r.. c. k. deželni poglavar.
po Božjim usmiljenji in po milosti svetiga apostol s k i g a Sedeža vikši škof Goriški, d o h t a r svetiga pisma itd.
castitimu duhovstvu in vernim Goriške škofije
pozdravljenje in blagoslov od Gospoda našiga Jezusa Kristusa.
(Konec.)
Pa tudi je ni druge reči, ktera bi na in v smertni uri pokoj dala. Stopimo v duhu k umirajočimi! človeku, kteri je v svojim življenji vsega dosti imel, kar koli zamore svet svojim Ijubljcncam dati. On jc bil bogat, imel je, kar je le želel, vžival je vsako veselje, ki se da z denaram pripraviti. Becite. kaj ima zdaj od vsega tega na smertno uro? Ce je vse Božje dari nemarno zapravljal , če je z njimi Boga razžalil; če vidi, kolikanj dobriga bi bil z njimi lahko storil za večnost, in je le za ta svet živel: če pomisli, de jc tega ali uniga v greli zipeljal, dc je ubožčke neusmiljeno deri, de je pobožne ljudi zaničeval in se jim posmehoval — oh, kaj mislite, kako vest peče takiga posvetnjaka na smertni postelji !
Vse drugači pa je o smertni uri človeku, kteri je vselej skerbel pred vsim drugim za svoje zveličanje. Njegovo serce ni navezano na nobeno stvar tega sveta, zakaj njegov zaklad je bil vedno v nebesih. Kad zapusti vse posvetno iu minljivo, de zadohi neminljivo nebeško veselje. Iu če ga tudi kak greh straši, si je vender svest, de akoravno ni popolnama čist, ni veuder nikoli pozabil na Boga ali na večnost; ve tudi, de mu bo Odrešenik milosti v, in in tako čaka neprestrašen na svojo smert, ko bo Gospod prišel in veliko plačilo z njim. kolika dobrota, je imeti o smertni uri dobro vest, vidimo nad pobožnim Kzehijam kraljem. Bil je smertno obolel, prerok Izaija stopi k njemu, in mu reče, kakor mu je Bog ukazal: „l.jubi moj kralj, os ker bi svojo hišo, zakaj umeri boš." kako se zdaj kralj tolaži? on govori takole: ..Prosim. Gospod! s p o 111 u i se vsaj, kako sim pred teboj h o d i I v r e s n i c i, de sim si p r i z a d e v a I s v oj e serce nedolžno ohraniti, i n d e s i in vselej to storil, kar tebi d o pade." Tako se je umirajoči Kzehija tolažil; pogleda na svojo dušo. ktero je v nedolžnosti ohianil. na svojiga Boga. kterimu je zvesto služil, iu ua svojo kraljevsko službo, ktero je vselej vredno opravljal. —In tako, bratje preljubeznjivi ! nc bomo mi na suiertni postelji iskali miru pri svetu in pri posvetnih veselicah, in ga tudi ne bomo dobili, temuč bomo vse ure svojiga življenja preiskavah, iu samo to nas bo tolažilo in pokojilo, kar smo za svoje zveličanje in za večnost storili. Kdor hoče tadaj mirno , srečno umreti, naj že zdaj pred vsim drugim za zveličanje svoje duše skerbi.
Skerb za naše zveličanje je poslednjič tudi edina, ki razsodi čez našo večno srečo ali nesrečo. To je sama večna resnica izgovoriia: „Kar človek seje, to bo žel." Vsakter bo po svojim delu tudi svoje plačilo dobil. O preljubeznjivi! prišel bo tadaj veliki dan žetve, kjer bomo želi, kar smo sejali. Prišel bo veliki dan povračila , ko bo človek za svoje zmage čez hudobije čast zadobil. ko bo za storjeno delo plačilo prejel. Kako hočeš, o kristjan! venec zmage doseči, plačilo za delo prejeti, ako se ne bojuješ, ako se ne trudiš? Kako hočeš v večno zveličanje priti, če nisi vse svoje žive dni zanj maral ?
Resnično, večno zveličanje ali pa večno pogubljenje je na to skerb navezano. Večnost, ta je pomenivna beseda; če jo resno premislimo in pretresemo, presune z nekakim straham naše serce in naše kosti. Večno srečuiot biti ali večno pogubljenim biti, to je naša velika skerb na tem svetu. Ko bi imelo terpljenje na unim svetu le st«
let terpeti, ali pa tudi ko bi imelo terpeti samo tavžent let. bi ga bilo vsaj enkrat konec, in s tim bi se mi se l;:hko tolažili in ga zanemarjali. Ali na vekomaj srečnim, na vekomaj nesrečnim biti, oh! čiga serce, ki je kadaj občutilo žalost ali veselje, zamore pri teh mislih neobčutljivo ostati ? In ravno čez to našo večno srečo ali večno nesrečo razsodi naše sedanje življenje, to je, ako si prizadevamo ali ne za večno zveličanje. Kako tadaj. ali ne bo ta skerb za naše zveličanje v prihodnje naša prava skerb, preljubeznjivi v Kristusu?
In vender, kako se vedejo Kristjani, kterim je vse to dobro znano, glede na zveličanje svojih neumerjočih duš? Oh! veliko jih je, kakor govori nek svet učenik, kteri nar poprej skerbe za tisto, kar bi imelo biti njih poslednja skerb. in kar bi imeli nar poprej poskerbeti. za listo nar pozneje poskerbe. Kaj? ali ne vidimo, kali, nespremišljene mladosti obojiga spola hlepeti le po veselji in skerbeti samo za to, kar jih zdaj mika? Igre, plesi, veselice, lepe obleke, ne-čimurnost, to so reči. za ktere dihajo, in živijo, ter skerbe za vse drugo, samo za eno potrebno ne, za zveličanje svojih duš.
Naša dežela je uboga dežela, nekaj let sem jo Bog še posebno tepe, ker terta skoraj več ne rodi. Slabe letine pritiskajo ena za drugo. Lansko leto je k tim nesrečam se še vojska pridružila, in še zdaj čutimo v živo njene žalostne nasledke. Kaj bo pa v prihodnje, sam Bog ve, mi vsaj si ne moremo nič veseliga obljubovati. Vse te nesreče bi nam imele biti opomiujevanje Božje, s kterim nas budi k pokori in k poboljšanju našiga življenja; ali, koliko jih je. de bi si to očitno opomiujevanje Božje k sercu vzeli? Vsaj vidimo, de plesi še zmirain ne prejenjajo. V marsi-kteri hiši nimajo kaj jesti, ne s čim se pošteno oblačiti, pa navadnima plesu ne sme manjkati, akoravno ta nesrečni ples pogostokrat rele družine in posamezne ljudi časno in večno nesrečne stori. Kolikrat se posebno na kmetih pri plesu skregajo, stepejo, nevarno ali tudi smertno ranijo! Kdo pa zamore našteti, v koliko grehov padajo plesavci in ple-savke ? Oh, koliko mladih ljudi, posebno pa deklet, mora obstati, de je ples vzrok, de so zgubile svojo nedolžnost ! — Zatorej povzdignem svoj glas, kot vaš verhovni pastir, in opominjani vas vse. posebno pa mladost, skerbite za svoje večno zveličanje. Opomnim vas, starši! gledajte skerbno na svoje otroke, majhne in odrašene, strahujte jih, in nc spregledujte jim njih ncspremišljenost. Otroke je Bog vam dal v skerb, in sodnji dan bo njih duše od vas terjal.
Preljubeznjivi bratje in sestre! začnimo precej in nič ne odnašajmo skerbeti za zveličanje svojih neumerjočih duš. ,.lšimo nar poprej Božjiga Kraljestva in pravice. Nebeško kraljestvo silo terpi. in silni ga na se potegnejo. Križaj m o meso z vsi mi njegovimi željami vred.*4 Zveličanje naše duše bodi vse dni našiga življenja naša prava skerb, posebno pa zdaj ta postni čas pokore. Očistimo duše z vrednim prejemanjem zakramenta svete pokore, dc bomo vredno obhajali veseli velikonočni praznik, in se tudi vredno pripravili na veliki dan vstajenja.
Gnada Gospoda našiga Jezusa Kristusa bodi z vami. Amen.	Andrej,
Vikši škof Goriški.
po milosti Božji Lavantinski skor.
vse svoje verne ovčice v Gospodi pozdravim, in vse dobro iz serca želim.
(konec.)
A posteljni Kristusovi so pomerli po vsih krajih sveta, pa njihovi nasledniki so škofje, visi pastirji
čede Kristusove, s svetim očetarn rimskim papežem zdiuženi. ktere je sv. Duh postavil vladati cerkev Božjo. (Djanj. ap. 20, 28. > Kaj bi bila sveta katoliška cerkev brez škofov? Velika vojska brez vojskovodja, sovražnikam v plen i n svojim v pogubo. Za to molijo verni vsake škofije, za svojiga škofa, naj jih Bog ohrani in ovaruje vsega hudiga, naj pripeljejo sebi izročeno čedo v večno življenje. In v resnici potreba je v sedanjih časih za škofa moliti; zakaj če Gospod naše škofije ne vaiuje, škof zastonj ču-jejo, učijo iu svarijo. Zmota iu greh, krivica iu hudobija hočete povaliti lepo polje Gospodovo naše škofije.
Pervi h 72 u čenčo v Kristusovih je pomerlo, pa njegovih naslednikov, posvečenih mašnikov veliko ti-suč (tavžent) in tisuč po vsem znanem svetu živi, kteri kakor namestniki Božji pasejo iu išejo Kristusovih ovčic po vsih katoličauskih farah in misijouih sveta. Tudi za naše domače dušne pastirje, za učenike iu spovednike. in /a pobožne misijonarje radi molimo; kajti je pisano: „Boiu vdaril pastirja, in razkropile se bodo ovčice.* (Mat. 26, 31.)
O sveta cerkev, ti blaženo društvo vsih pravovernih kristjanov, izvoljena Jezusova nevesta iu ljubeznjiva mati naša, bodi nam pozdravljena, visoko hvaljena iu počešena, kakor naiu tebe častiti tvoj Božji Ženin Jezus, naš Gospod in Zveličar veli. Ti si sveti zbor v>ih pravovcriiikov, pod enim vidnim, naj višini poglavarjem, rimskim papežem, ti si veliko slavno društvo, ki uči iu vlada nad 500 katoliškimi škofi, in veliko tavžent posvečenimi mašniki. kteri drago čedo Kristusovo pasejo, kakor dobri dušni pastirji; — ti si velika kraljeva rodbina (žlahta) nad 200 milijonov keršenikov iz vsih krajev, narodov in jezikov. kteri vsi ene nauke spoznajo, ene in ravno tiste zakramente imajo, iu se povsod pod Molucaiu kakor verni bratje iu sestre spoznajo po lepi katoličanski pozdravi, rekoč: rllvaljen bodi Jezus Kristusi Srečen, kdor v tvojim mateniim krili počiva, blagor mu, kdor ua tvoji skali prebiva, zveličan, kdor se v tvoji barki, v čolnu svetiga Petra po tem nevarnim morji v nebeško veselje pelje! — Za to neizrečeno veliko srečo mi Boga nikdar uikolj dovolj zahvaliti ne zamo-remo. Bodi mu večna slava in čast!
Pa ni zadosti, samo Boga hvaliti in sveto cerkev Božjo, papeža, škofe iu druge namestnike Božje častiti iu moliti za nje, temveč (udi slušali njegove pravične povelja, in vestno dopolnovat svete cerkvene zapovedi je vernih kristjanov velika iu sveta dolžnost, kakor nam Kristus ukaže, rekoč: rKdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, kteri me je poslal.4* (Luk. 10. IG.) rK d o r cerkve ne posluša naj ti bo kakor ne ver ni k in očitni grešnik/ (Mat. 18, 17.) — Jeli ne zaničuje cerkve Kristusove, kdor v petek in druge terdno zapovedane postne dui brez pravice meso je? Ne živi kak ti nevernik on. ki o svetkih k službi Božji ne hodi, k spovedi iu k uiizi Božji, še clo o veliki noči ii e gre ? „K d o r u i z menoj, veli Jezus .je zoper in ene; iu kdor ue po bera z menoj, on raztresa." (Luk. 11, 23.) Taki so le po imeni kristjani, po djanji pa ajdje, ki jih Kristus za svoje spoznal ne bo, kakor oni njega iti njegove svete cerkve pred ljudmi ne spoznajo.
Jeli ni žalosten guč (marn. blebet) malopridnih sedanjih kristjanov, ki velijo: „Pokaj bi za papeža molil; papež je vojske iu vse nesreče kriv. Se bote za papeža podpisali, bole pa za papeža plačevali in svoje sine za papeža v vojsko pošiljali." Oj gerda in pa lazujiva beseda, pa tudi slabo podučen kristjan, ki takim sovražnikam uaše svete cerkve verjame! Nad osemnajst sto let so papeži steber pravice in resnice, so vselej skerbeli na rod a in iu kra-Ijestvain za ljubi mir in lepo spravo, in tudi sedanji sveti oče Pij IX. ^kerbijo; zato jih pa vsi prekucuhi čertijo. iu
o
Lahe, njihove lastne podlo/nike dražijo, da se nad njih puntajo, rekoč: „Nečemo, da bi ta kraljeval čez nas." (Luk. 19, 14.) Krivoverniki iu ueverci jim pa pomagajo, naj bi svetimu očetu dežele vzeli in jih oropali. Ali ni torej naša dolžnost se za pravico očeta vsih vernih poskusiti in tudi podpisati, rekoč: „To ni prav! Pustite apo-stoljskimu stolu last ino. in ne jemljite papežu, kar jim je Bog dal. Lastina očetova je tudi lastina otrok." Je to kaj hudiga, de sovražnikam naše svete cerkve serčno in očitno povemo, kakšno krivico delajo, ki hočejo našo ljubo mater, sveto cerkev oropati? Par slabi otroci, kteri molče križem roke deržijo. kader razbojniki nad dobriga očeta pridejo! Tako se zdaj našimu svetimu očetu Piju l\. godi.
Kako strašna je beseda hudobnežev. ktira se po sveti gostokrat čuje: „Ne verjemite škofu, ne zaupajte duhovni-kam; oni vam resnice ne povejo: ni>o prijateli vaši.** Moj llog! komu pa bote verjeli, ako namestnikam Božjim in sveti katoliški cerkvi ne verujete? To dereči volki v ovčjem oblačili gučijo, ki bi radi ovčice pastirjem vzeli in jih razter-gali. „Varujtu se takih." veli Kristus, in bodite pokorni svojim spred ni kam (škofam in mašnikam) zakaj oni čuje j o kakor taki. kteri bojo za vaše duše odgovor dajali, de to z veseljem s t o r i j o. n c pa z d i h o v a j e. kar bi ne bilo d o b r o za vas.** — uči sv. Pavel, (llebr. 13, 17.) — Xe tolažimo se, rekoč: Saj je Kristus obljubil, de peklenske vrata njegove cerkve ne bodo premagale, kajti je na silno skalo zidana. Kristus je pa tudi djal: „Božje kraljestvo bo od vas vzeto, in bo dano ljudstvu, ktero bo njegov sad dalo.u (Mat. 21. -14.J Ali se Azijauam in Afrikanam taka ne godi, ki se niso za resnico in pravico svete katoliške vere zmenili, in so se ločili od svoje matere svete katoliške cerkve? Nevernim Turkam so v oblasti.
Pa tudi ljubiti se moramo kakor verni bratje iu sestre svete matere katoliške cerkve. Ako glava terpi, to vsi udje živo občutijo iu si radi pomagajo. Kako Ijubez-njivo so pervi kristjani ravnali, in v djanji pokazali, koliko se radi imajo! Ko so bili sovražniki svetiga Petra v ječo zaperli, je vsa cerkev (družba vsih vernih) za njega ne-preuehama molila, dokler ni bil po angelu rešen. In kader so verne preganjali, v zelezje in vozo devali, se jih verni bratje niso sramovali. Obiskovali so jih. jim ljubeznjivo stregli iu jih tudi ua moriše serčno spremljali. To je perva keršaiiska ljubezen. Pomagati sveti katoliški ccrkvi. za svetiga očeta papeža kaj vbogaime dati. podpirati škofe iu domače duhuvske pastirje, nas nihče ne sili. kakor prava živa vera in pa keršaiiska ljubezen. Kjer te ni, tudi pomoči ni: kjer pa prava keršaiiska ljubezen v sercih vernih kristjanov živi, tam velike iu lepe reči naredi, cerkve pozida. šole postavi, pošilja misijonarje na vse kraje sveta, za nje vozniuo iu brodnino plačuje, jim skerbi za živež iu oblačilo, in t u tli uboge zamurce sužnosti odkupuje, de se šira Božje kraljestvo po sveti. In kdor nima druge pomoči, pa moli za papeža in škofe, za učenike in spovednike po vsim keršanskim svetu. Takšna pomoč pa veliko zda, ko jo usuiiljeui Jezus blagoslovi, in vernim stotero povračuje, ki v njegovim imenu Božjim namestnikam radi pomagajo, bodi si papež alj misijonar, škof. fajmošter alj domač kaplan. »Kar ste nar manjšimu mojih storili, ste meni storili:44 jc obljuba Kristusova.
Poglejte, preljube moje ovčice, to je sveta mati katoliška cerkev, občestvo ali društvo vsih pravovernih kristjanov. Naša nevidna glava je Kristus, vidni nar viši poglavar Kristusov so sveti oče. rimski papež, mi vsi pa udje ravno tega telesa, bratje in sestre Jezusa Kristusa. Ljubimo se torej prav po keršansko. občutimo terpljenje svete matere katoliške cerkve, ki po vsih krajih sveta svoje verne otroke ima. zdaj v veselji. Ako pa sveto cerkev ljubimo, tudi cerkvene zapovedi zvesto dopolnujmo „kdor moje zapovedi i in a. in jih spol nuje. tisti je, ki
mene ljubi." (Jan. 14, 21.) Deržimo lepo ne le Božjih, marveč tudi cerkvene zapovedi; saj niso težke. In če bi komu betežnimu se postiti pretežko bilo, naj poprosi; saj dobra vsmiljena mati rada polajša in preloži, kar je prav. Tako nas bo Jezus, naš Gospod in Zveličar vesel, vesela nas bo naša mati sveta katoliška cerkev; veselo in srečno bomo živeli tudi ini, verni otroci tolike matere, ki nas je v svetim kerstu prerodila, nas posvetila v Božje otroke, in bo molila tudi po naši smerti za nas.
Vsi, kteri bojo to pismo brali, in po teh Božjih naukih ravnali, mir in milost Hožja naj bode jim. (Gal. 6, 16.)
V Marburzi pervo predpepelničuo nedeljo 1860.
Anton Martin, Lavantinski škof.
ZiiiHurček Jfozeli Mtrttfnskl.
(Dalje. |
Petnajstiga vel. serpana 1854 ob devetih zjutraj sim bil prišel z Jožkam po parniku iz Kaire v Aleksandrijo. Z jadrilnicami ta pot terpi skorej celi teden, na parnici pa se pride nekako v 17 — 24 urah. Mudila sva se ondi pri čč. oo. frančiškanih do odida Lojdoviga parnika, ki po dvakrat na mesec, 10. in 27 odhaja iz Tersta v Aleksandrijo in od ondod nazaj, in se vmes nikjer ne mudi razun kakih 4 — 5 ur ua angleškim otoku Kervu v srednjim morji, dc se z novim ogljem založi. V samostanu je Jožka vse rado imelo iu marsikake smešnice so se dogodile. Da mu nekdo kepico ledii v roko, kakoršniga otrok še nikoli poprej ui vidil. Dopadljivo vzame svitlo reč v roke, jame pa mu afrikansko kri neizrečeno inerzliti in kakor pri nas kdo živi ogel, tako hitro premetava ledeno grudico iz roke v roko in cvile po mostovži teka, izpustiti je pa vender noče, ker bila je svitla reč, do kakoršnih zamurci veliko veselje iinajo. Odkod pa led v Kgiptu, kjer je skorej čudo, ako se kte-rikrat nameri, de bi ondi zmerziiilo? Na barkah ga vozijo vsako leto iz Kvrope. de ga imajo za potrebne reči; torej smo bili ravno tisto leto tje popotvaje o poklonu pri velikim avstrijanskim poročniku žl. Iluberji s tako imenovano ledenino (Gefrorenes) počislani. Drujikrat mu dajo zoper mojo vednost in voljo kapljico žganja pokusiti, kar jc bilo za njegovo nežno naravo živa muka in ni nikoli potlej pozabil. kako hudo ga je peklo. Vender pa mu je tudi ta speklenina nekako veselje delala, kar je znamnje de človeka ni skušati, ker v skušnjavi tudi do tacih reči lahko dobi veselje, ki vč, de ga peko, ali ga bodo še celo vekomaj pekle, če se jim vda.
Pripetila se je bila tudi nekaka posebna sitnost. Ker je šel v kuhujo jest. so ga mohamedanski služabniki kinalo mende izprašali, če je že keršen in misijonar č. O. Peter mi je svojo skerbljivost razodel, de bi ga kje utegnili izdati; govorili so nekaj od postave, de bi se sužnji kristjanam ne smeli prodajati: vender ne vem, koliko ravno je bilo ua tem, ker jih znani g. Olivieri toliko izpelje. Ponoči nato se mi je sanjalo, de mi je bil res nekdo Jožka ugrabil in veliko sim terpcl. Ker sim omenil mohamedanskih služabnikov, moram pristaviti, de vsi kristjanje v kakoršnih koli zadevah, kolikor sim vidil in slišal, imajo mohamedausko služabništvo, mende zavoljo tega, de bi se turška prenapetost in jeza do kristjanov bolj hladila in se kje tudi njih napčne misli zastran keršanstva sčasama zatirale. So pa ti služabniki, kakor je čutiti, dosti vdani, verni in prav prijazni ter postrežni; samo de po bakšišu (darilu) radi gledajo, kakor sploh Arabci.
Jožek pa, ki ga potlej z 0. Petram nisva več v kuhinjo pustila, je v svoji zamurski bistrosti marsiktero zabrusil — v premislik ali pa v kratek čas. Vidivši fanta smokve klatiti in jemati, precej skerbno popraša, „če je to greh?" Marsikteriga naših paglavcov bi poprej posker-belo, „če so kej sladke," ali „ko bi mogel tudi o a
ktero zasačiti," ker sadje krasti je navadna pregreha otrok in fantalinov. Veliko zasluženje bi imel, kdor bi po-moček znašel, de bi se ta otročja in pastirska kraja zatirala. Po nekterih krajih imajo pastirske pridige, pri kterih bi se dalo v ti reči kej opraviti. Dobro bi bilo. de bi se take pastirske maše in pridige povsod napravile, vsaj po enkrat vsake kvatre,*) in med drugimi neštevilnimi otročjimi grehi bi sc tukaj dalo tisto gerdo sovraštvo iu pretepanje pastirjev iu fantalinov razločnih vasi zatirati in odpravljati. Poznam človeka, ki je imel tako vojsko zoper svojiga lastniga brata, ker je v drugi vasi služil. Tako gerdo ba-hanje in ostudno sovraštvo je večkrat med raznimi vasmi.
Posebno rad je Jožek od Jezusa govoril. Vprašal me je ob tistim času. „če so se vsi svetniki jokali, ko je bil Kristus na križu umeri." — Drujikrat je rekel: „Ce turk lepo živi, pa umerje; kam pride?-4 — Ko je bil pri uri motozno klepnico (rinčico) odvil in menil, de je škodo storil, je precej pokazal in sam sebe zatožil. Pač škodljivo in ostudno je tajenje otrok, ali pa celo zvračevauje na druge, kadar kaj napačniga store. rXc pričaj po krivim zoper svojiga bližnjiga!-4 To Božjo zapoved ste bili tudi ranjci zamurki v škofji Loki narpred v serce utisnili. Velikrat so starši in pesternje sami krivi, de so otroci prav gerdo laž nji vi. ker jim sami brez vsega premi-slika lažejo, žugajo ali obetajo, kar nikoli ne mislijo spolniti; tudi take reči pripovedujejo, ki so prav očitna laž.
(Dalje nasled.)
Mz Amerike.
I.anskiga leta 12. mal. travna so pisali naš v. č. rojak gosp. misijonar Franc Pire svojimu v. č. bratu »Sim. Pircu v Gradec; to pismo pa bratu ni bilo več prišlo v roke. ker je bil že mesca svečana lanskiga leta umeri. Torej naj tehtniši reči iz tega miliga in mičniga pisma saj Danica razglasi. Tako le je pisano :
Preljubeznjivi moj g. brat!
Tvoje ljubo pismo od 7. mal. travna lanskiga leta sim že davno prejel in sim se ga silno razveselil, pa tako dolgo odlašal nanj odgovoriti. Neizrečeno me veseli, de še živiš, in kakor je znati iz Tvojiga pisma, se še dobro imaš. Si tedaj pri usmiljenih bratih v Gradcu; to je prav dobro za-Te, de po Božji previdnosti mirno živiš v redu bogo-ljubnib redovnikov. Ločen od posvetniga hrupa in gnanja v Bogu zbran se ložej na dobro smert in srečno večnost pripravljaš. Upam, de si še zmožin, naj svetejši daritev sv. maše vsaki dan opravljati, in de zamoreš pri bolnikih v bolnišnici dušno službo goreče opravljati. Tako imaš tedaj lepo priložnost, se zmiraj bolj posvečevati, iu boš obogatel z mnogim zasluženjem za večno življenje.
Le prav pridno moli, moj ljubi Simon, živi pobožno in bogoljubno. očišuj se čezdalje bolj v pokorilih in prizadevaj si za vse keršanske čednosti, de si nebesa zagotoviš. Bodi prav zadovoljiti in poterpežljiv v svojim stanu in živi v serčni ljubezni iu miru Kristusovim z vsimi redovnimi tovarši, dokler Te Gospod v boljši življenje ne pokliče; tam boš po dokončanim terpežnim popotvanji dosegel veliko plačilo ter se v družbi izvoljenih vekomaj veselil.
Jest sim šc zmiraj zdrav, vesel in prav zadovoljili s svojim stanain. ter hvalim ljubiga Boga, de je mene ne-vredniga grešnika izvolil orodje svojiga iieskončniga usmiljenja v spreobračanje ubogih nevernikov, me poklical v ta daljni del sveta, kjer se da toliko delati za lastno in bližnjiga zveliča nje.
Mojc misijonske dela pretečenih 20 let so Ti že po nekaj znane iz mojih bukvic: Popisovanje ludijanov. Od tistiga časa sitn zopet pričel 2 velika misijona, na gorej-
•) Morebiti bi bilo nar pripravnisi, kak sopraznik. de bi bili vsi enaki otroci bolj satui zbrani, ker tako bi bi nauke boli k sercu vzeli.
nim Misisipi v Lech l.akc in v Bed L:»ku pri narodu Očipve. kterih besedo dobro govorim, in zam »gel sim včasi svoje stareji misijone v Crovv \Viug-u, Belle Praeric. Platrider i. d. obiskovati iu oskerbovati. Spreobračanje nevernikov je prav težavno delo. obroduje pa uar lepši sad. Od rožnika lanskiga leta sim čez 1800 angleških milj misijonskih potov prehodil, nad polovico peš, druge po vodi. iu vesel sim vidil, de so me divji radi poslušali, vero sprejemali in sc dajali kerstili. Sim pa še od več indijanskih krajev povabljen. de bi pri njih katoliško misioiiaril. ali ne morem povsod biti. ker sim v prostoru nad loti milj čisto edini misijonar.
Lansko leto so mi moj prijatel prečastiti škof Baraga prav priduiga misijonarja iz Krajnske gore na Krajnskim pomočnika poslali, je pa ua hudim misijonskim polti .1. grudna lanskiga leta na lied l.ake-u ( Budečini jezerji ) ua ledu zmerznil. Pričakujem pa dveh družili dobrih gorečih duhovnih pomočnikov iz Krajnskiga. iu potem bom zopet o-serčen svoje indijanske misijone med div jaki nadaljeval in množil, ako mi bo Bog zdravje in življenje še dalje ohranil in moje delo blagoslovil. Čutim pa čedalje bolj slabost svoje visoke starosti, vender sim še pred nekterimi dnevi pol Ml angleških milj od Leh-l.ake-a v Crovv \Ving v dneh peš opravil, ('čil sini oudi vsak dan od jutra do večera velike iu male — moliti, peti. brali iu pisali v jeziku divjakov. Marsikteri imajo tako dobro glavo, de so se v II tednih naučili brati iu moliti. Pustno nedeljo sim imel veselje, dc so mi pri kerševauji nekterih odrascuih otrok ueeuei po šolanji dveh tednov lepo indijansko kerstim pesem prelepo i/, bukvic prepevali. Nar boljšiga zmed lih ker>encov. Jožeta Morisoua, sini si svojiga kuharja izvolil in pri sebi obder-žal. Kako bi se Ti veselil. ljubi brat. ko hi vidil tukaj divjake, ki prihajajo ua trope k meni tako domače in me radovedni prosijo: Nose viiidamavišiu .oče. uci na> kaj dobriga), radi kakor otroci pri svojim očetu ves ljubi dan pri meni ostanejo in zverstama molijo, pojo, bero. se učijo, in ako nato še biškot v zobe dobe. mi tako serčno zahvaljujejo. Ako bi bil Ti še mlajši in prav zdrav, bi Te naprosil, k meni v pomoč priti.... čez leto je, kar ni>im dobil nobeniga pisma i/. Krajnskiga. Sestra Polona. ki tukaj v deržavi Minesota pri sv. Jožefu ob Saint River-u s svojo deržino živi, je prav zdrava in vesela. Pridobil sim ji prav dobro posestvo 11»0 oralov zemlje, jo z dobrim stanovanjem, živino, orodjem iu semeni, iu živežem dosihmal prav dobro oskerboval. Njeno posestvo je nad I * MI gold. vredno.... Leta i850 in 1h."i7 so bile kobilice vse ztlenje požerlc, torej ui pridelka za živež; prelečciio leto pa je bilo vsiga poljskiga pridelka v obilnosti. Zamore pa oua vse dobre leta obilšek svojih dobrih pridelkov za letnih 2000 gold. spečati... . Mislim, de si z vsim potrebnim o-skerbljen, kar je potreba za časno. Le moli /.a nas vso žlahto, de bi v Božjim blagoslovu in milosti Gospodovi srečno živeli, dokler nas ljubi Bog v nebesih lic zediui itd.
Franc Pire. katoliški misijonar.
Ogtetf im Slovenskim in tlopisi.
Iz Ljubljane, U. mal. travna. Prihodnjo nedeljo, ponedcljik in torek zjutraj od 10 12. popoldne od 4 — (i bo v nunskim velikim p a r I a t o r i i razstava cerkvenih reči, ki jih je odbor le bratovšine pretečeno leto napravil iu za ubožne cerkve odmeuil. Bolj natanko naznanilo bo Danica drujikrat razglasila : opomnimo samo, dc se zmiraj naprej v to b-po družbo zapisuje in vsak goreč častivec sv. B. Telesa zeli. de hi jih prav veliko pristopilo. — Ravno slišimo, de so gosp. Volčiče ve nove Šmarnice že natisnjene iu se dobivajo pri Giontinitu.
Iz liorice 7. mal. travna. J. F. -- Tukajšnji Nemci niso dobili za letaš zaželenih konferencij; prepozno so se bili zarije oglasili. — Postui laški pridigar je po navadi svo-
jili prednikov duhovne vaje iinel h k o/ ve* tihi teden . ob 5 zvečer. V pervitn delu je razkladal nauk o raeeh potrebnih k Zakramenta sv. pokore; nato seje odpevala spokorna pesem „pace mio l>io.u V drugim delu je premišljeval poslednje reči človeka; sklepala se jc ta popoldanska pobožnost z blagoslovam. pri kterim je zbrano ljudstvo 50. p*alin. rMiscrcreu pelo. Od cvetne nedelje dalje je govoril o Zakramentu presv. H. Telesa, ktiro je bilo zadnje dni do velike srede zjutraj k občnimu počeščevanju izpostavljeno. C erkev je bila skoz ves ta čas uatlačena pobožnih po>lu-šavcov. Prihodnji velikonočni torek bo O. Vincenci svoje postne pridige sklenil in se poslovil otl dobrih Goričauov. Bog ga spremljaj po vsih njegovih potih in daj raščo njegovim serčnim naukam, de ne ostanejo brez obilniga sadu.
—	Veliki petik imamo v Gorici 3 pridige, to je. pervo slovensko ob ♦'». drugo laško ob 8 zjutraj v veliki cerkvi, in tretjo tudi po slovensko pa v farni cerkvi sv. Ignacija ob 7 zvečer. Zavolj naj bolj priložniga časa se k tej poslednji naj več ljudstva zbere. Cerkev, čeravno prav obširna, je vender vsako leto pri tej pridigi slovenskih kot v dan noviga leta popoldne laskih poslusavcov Božje besede napolnjena. Govoril je letaš pri tej priložnosti v čisti iu pravilni slovenščini ro našem odrešenji" v. č. g. Andrej Maru-šič. katehet spodnje gimnazije in profesor slovenščine, mlad sicer pa učen gospod. — Slovencam se v našem mestu zadosti pridiga, ali premalo odrašeiiim keršanskiga nauka razklada. Ves ta nauk je v tem, de se v cerkvi sv. Ignacija pri priložnosti. ko sc ob 2 popoldne slovenski mali otroci v pristranski kapelici v pervotnih resnicah sv. vere podučujejo. kolikor čas pripuša, tudi za odrašene kej pristavlja. V ravno tej cerkvi je bil nekdaj slovenski nauk bolje nadomestovan. Bazlagal se je vsako nedeljo ob 1 „4 popoldne na prižnici. Pride pa domač l.ah za kaplana, ki slovenskiga nc ume in se torej ko versta nanj pride namesti slovenskiga furlauskiga razkladanja loti. kar je tudi do tega dneva ostalo. Tako se jc Slovencam stara pravica ukratila po lastuii eniga človeka . ki tej službi ni bil kns. De je pa tačasni vikši kaj takiga pripustil ui čuda. v tistih okolj-nostih , ker tudi rojeni Slovenci so se v tisti dobi, preokorni v svojim maternem jeziku, raji furlanščine kot pa slovenščine poprije Mali. S prihodam noviga fajmoštra se je stan Slovencov kakor sploh vse te fare poboljšal. Ta naslednik so v. e. g. Jož. Tuni. mnogo zasluženi dekan, ki so zdaj »i let zavolj svoje zmožnosti bili prisiljeni, to na vse strani težavno faro v svojo skerb prevzeti. Hvaležni smo, tle tega za dušni blagor skerbniga go.-poda v svoji sredi imamo in ga svojiga prednika spoštujemo. Oni so ueut rudiji v delavic v vinogradu Gospodovim. Ijubeznjiv oče svojih ovčic, moder voditelj in serčin brat svojih treh mladih duhovnih pomočnikov. goreč oskerbnik svoje cerkve, ktire znotranja podoba je pod njih vodstvam veliko ozaljšanja zadobila, postavim, na presno (fresko) izmalani jako visoki in široki prezbiteri, svilnate preproge na velikanskih stebrih, veličasten Božji grob, h kakoršnim. menim se ponaša le redko kaka cerkev; tudi se je vstanovila po njih prizadevanji bratovšiua neomadeževaiiiga serca Marije za spreobertijenje grešnikov itd. Čeravno so ta gospod rojen terdi l.ah. vender Slovencam. kterim so skoz več let kot fajmošter in dekan pastirili in njih jezik tudi gladko govore. niso nič manj pravični kot laham in naklonjeni.u Koj pri svojim prihodu bi bili radi po stari navadi razkladanja slovenskiga keršanskiga nauka vpeljali. Ker se ta pravična misel zavolj marsikakih na sprotljejev ni dala do tega trenutka izpeljati, so pa Slovencam po drugi poti vstreči hotli. Lotili so se namreč koj pervo leto sami slovenskih postnih pridig ob petkih, kar se je do zdaj vsako leto ponavljalo in tudi upamo tle se ne bo več odpravilo. — Bog nam jih ohrani še dolgo let; gotovo si vedno blag spomin pripravljajo.
—	Sv. Očetu tudi bratovšine tukaj kaj v tltr podelujejo. rPio Aovvegno", bratovšiua v podporo obnemoglih revnih duhov-
nikov, je odločila v ta namen 600 gold. v srebri. Do 2 nedelje po veliki noči ima ves nabrani denar v škofijski pi-sarnici skupej biti, ki se bo z listam verne vdanosti, podpisanim od vsih duhovnikov škofije, koj pospešil k svojimu cilu in koncu.
»{i Iz poglavitniga mesta soseske kronovine. (Konec.) Pa tudi sušeč se ni manj nemarno ponesel. Najšli so neki dan od lakote na pol mertviga berača laške rodovine, nesejo ga v mestno bolnišnico, kjer so ga toliko okrepčali, de se zopet zave. Ker pa izstradancu več pomagati ni, ga opominjajo, se z Bogam spraviti. Berač v to dovoli: umerje in njegova oporoka (testament) razvedri, de je — štiritisoč (4 tavžent) v premoženji zapustil. —
O! strašno resnične besede svetiga pisma, ki pravi: To noč bojo tvojo dušo tirjali od tebe, kar si pa spravil, čigavo bo? Luk. 12 , 20.
O, de bi si pač ljudje besede nekiga svetiga moža globoko v serce vtisnili, ki tako-le govori: rAko ravno je Jezus Kristus Kralj vse slave, iu če tudi ima v lasti vse zaklade nebes in zemlje, je vender iz ljubezni do nas hotel ubog biti, On si je zvolil svoje porodiše siromaški kraj ki še njegov ni bil; mater ubožico, in revniga rokodelca rednika ali krušniga očeta, njegovi dvorniki so bili siromaški pastirji; bil je v tempeljnu darovan in odkupljen, kakor nar pervi ubožec med ljudmi. In zadnje leta svojiga življenja še ni imel kam položiti svoje glave; bil jc bolj ubog kakor ptice iu lesice, ki imajo svoje gnjezda in jame. Mat. 8. 20. — Ukazal je tistim, ki ga želijo nasledovati, vse kar imajo ubozim dati. Mat. 19, 21. — Zadnjič je nag na križu umeri in je bil v ptuj grob položen. (Iz čast. očeta Tomaža Jezusoviga reda sv. Avguština.-J- 17. maliga travna 1582. Vidi njegovo ^Terpljenjc Gospoda našiga Jezusa Kristusa.u)
rVse kar je (nespodobno) preveč, je grehu pravi znani latinski pregovor. Ali to ne velja le samo od stisnebe, otl ktire smo zgorej govorili, temoč tudi od zapravljiv osti. Torej ti tudi od te. verla Danica, eno povedali bomo, ki se je pretečene božične praznike tukaj zgodila.
Dopoldne eniga tih praznikov se podajo tri moške osebe, namesti k popoldanski Božji službi, narav no v kerčmo; in de bi tukaj krisljanski (?) pivci — ajdovskimu maliku Baku prav popolnama prijetin dar darovali, oni ljubiga vinca nič manj ne pogoltnejo, kakor samo 18 bokalov (reci osemnajst bokalov), in de jih pa prav dvajset izteče, še eden izmed njih dva bokala seboj domu vzame. Vredna in poštena rajtenga take pogoltnosti ui nič manj znesla kot dva iu dvajset goldinarjev. -- „0 časi! o šege."4 — In to so bile tri kmetiške osebe, ki toliko čez davke, čez dragiuo, in slabe leta tožijo. To so bili gospodarji in očetje, ktirih žene in otroci tudi večkrat grižljeja kruha nimajo. Ali so taki katlaj le pomislili na besede svetiga Duha, ki pravi; Ako pa kdo za svoje in zlasti za domače nima skerbi. je vero zatajil in je hujši od nevernika. L Jim. 5. 8. — Oh! kako jih bodo pomislili? Taki Boga ne ljubijo, v njegovo hišo nc hodijo, in torej tudi njegove svete besede ne slišijo. Takih pijanih muh — je bog njih trebuh, njih tempelj — pivnica, — iu njih poglavar in pridigar — Belcebub. —
Z Nemškima. R. (Dalje.) „Ali vednost! Ona gotovo nc more rasti, kjer vera gospoduje; na vsako stopinjo se ji s svinčeno težo obeša svete vere člen!" — De to slepo modrovanje že vrabci čivkajo po gerinovji, kdo ui poskusil? Kdorkoli se zavija v bolj po gosposko prirezano halo, že misli, tle mu je priferknjeno vihati nosiček nad cerkven-stvam. merdati nad njegovo nevednostjo, milo vati njegovo neprilego za duševno uapredovanje sveta. To pretresovanje toraj ima zmiraj svojo ceno, ko bi tudi enako ferkolinsko blebetanje v papežev prestol ue vsajalo zob. Toraj glavo za glavo! rKaj je vednost." Brez vednosti utegne človek veliko veliko resničiiiga. dobriga iu koristniga vedili v časnih in večnih zadevah iu sicer toliko, de za človeške namenke
popolnama zadosti. Vednost naj naše znanja veže v celoto, po kteri se bo njih razmera razodevala ko delov v skupnosti, se njih vzajemnost, njih dognanost sprevidita. Ako to premore, nam dokaj vstreže. Poglavitna reč pa zmiraj ta ostane, dc so sostavljeni, ali pa ko podlage podmetuvaui spreumeni predmetu prilični in toraj znanja, v pravim pomenu. Resnica je zakon vednosti. Resnica je zakon tudi keršanstva. Resnica toraj in keršanstvo se kratkimal ne izklepati. Znanja, zidane na keršansko prepričanje, se utegnejo ravno tako v vednosti celoto sostaviti, kakor une, ki nam jih počutne opazve zgotovljajo. Vprašanje torej se bode glasilo, rekoč: Kakšno veljavo imajo keršanskimu prepričanju nasproti zgotove človeških preiskovanj?" V pojasnjenje tega vprašanja se spis z učenimi mislimi prehaja po vsih verstah. po kterih se človeška umnost preiskovaje iu tuh-tovaje razgleduje, ter dokaže, de keršanstvo pravim po teh različnih zadevah zgotovljanim resnicam nikakor ne nasprotuje, de n. pr. glede naravoslovja nobenimu katoličanu vera njegova ne brani krojivnika znanstva do kakor koli le mogoče popolnamosti veršiti, naj umetniših mašin znajdo-vati itd.; dc bi pa katoličani nezrelim, negodnim, poljubnim doinišljavam za ljubo, ki jih naravoslovci časi besedam sv. pisma nalašč nasproti stavijo, svoje terduo prepričanje slabili in popušali, dokler bi se tem učenim samovoljnikam zdelo, in se njih vodeni mehurji v nič ne stopt:. takim zblojeniiu hotevam se večno keršanstvo ne more uklanjati, ne more vanje prisegati. Tako tudi pri druzih rečeh. „Nad vsimi gospoduje llog s svojo vsigamogočno roko. ker je ravno tako nemogoče, zemljo si misliti izpahnjeno iz zveze vesoljuiga sveta, med kterim se suče v kroge, kakor človeka spreumeti brez Boga. Vernija je neutajljiva, neomajljiva djanska resnica, ki jo more le keršanstvo pojasniti____Pamet toraj mora keršanska Liti, ali pa vpričo gotovih resnic v marsikakih zadevah v tuiine stermeti. To pa, bodi všec domi-lii, strasti in namerjavniiiiu prekucovanju; vednosti nikdar nc bo. Tu stojimo na meji, za ktero se s keršanskim prepričanjem ne proda. Ono ne more reči: Ni jc resnice. Ono ne more reči: Resnica in njena nasprota ste si verstnici. Ono ne more reči: Popustimo resnico, de se nikdo več zanjo menil nc bo. Naj ima že toraj zmota vednostno obleko na sebi ali ne. varhinja keršanstva, kat. cerkev, ji sveti z lučjo \ obraz, ki jo je vžgal žarek višji svetlobe iu kmali premaga, ako ni zmota stopljena s slepo pohlepnostjo iu toraj divja kakor slepa sila natorna. Ali ravno to se zdaj godi. Nekeršanska de reči na dandanašnjih časov se ne podaja v nobeno pošteno, mirno preiskovanje. Kristjanu očita, de svoje prepričanje opira na zavest neomajljive gotovosti iu ona sama potrebne svoje podmete kar v naprej za veljavne sklicuje, in kdor kaj ugovarja, ga roti hinavca, plevnika prenapetneža, akoravno je še vsaka poskušnja. de bi se dolžnost in pravica brez Boga vpeljala, v teorii bila zbloda. v djanji pa kervava in razdjavna: zatoraj se je spotama zasukalo in so se dosledki vnekoliko tajili, če tudi
načelo veljave ni zgubilo----Keršanstvo naj voljno prenaša
vsako tudi naj gerdobniši skrumbo resnice, to hoče tista pamet, ki sv. Očeta za vladanje nespodobniga sodi. Ilude pritožbe tedaj, ki se tolikanj derzovito oglašajo zoper zanemarjanje vednosti po rimskih deželah, večidel iz tega izvirajo, ker ondi še cerkev tem modrovačem in prekacuham. ki se po katedrah šopirijo, možato slavi zapreke. Za vednosti toraj bi pod žesli katoliških oblastnikov ne utegnilo ravno nar slabši poskerbljeno biti." Kdo namreč jim Imlj postreže, ali tisti, ki jim z nezmotljivo Božjo resnico raz-svetluje steze, ali tisti, ki za njih omahljivimi koraki ki-maje stopinje pobira iu njim iu sebi škoduje? — (Konec nasledva.)
Iz Selala piše v. č. g. provikar Kirchner g. Mitter-rutzner-ju v Briksen med drugim to le: Dosihmal sini bil zmiraj bolan, ker so me od Abn-Hameda dalje sudanske merzlice stresale, upam de poslednjikrat. Egiptovska vlada
je 15 feddanov zemlje misijonu v Sclalu dovolila, tode sem poslana komisija je to reč tako zamotala, de bom mogel, berž ko ne, čez nekaj «ini iti v Aleksandrijo. ta vozel razder-gnit. Obnebje tukaj iu v okrogu je kej ugodno. Misijonarja. ki od kimovca tukaj bivata, ga ne moreta prehvaliti. Misijouskiga novinca, g. Jakopa Koflerja, sim v misijon sprejel, in utegne s pervim ali drugim parnikam v Aleksandrijo priti, kjer ga bom pričakoval. Ako še drugi pristopijo — toliko bolje. Prosim : Jeranu pisati . kar sim jest pozabil, de naj se tudi krajnski novi misijonarji (?) --samo duhovni — pridružijo, a M. Kirchner. op. prov.
G. Kofler pride 25. mal. travna v Terst k gospodu vitezu žl. Napi.li-tu. 27. bo od ondot odjadral, ako bo lložja volja.	Tuissimus v Briksuu.
Iz mesta Džirdžc ali Girgc. ki je med Asvanam iu Kairo, piše v. č. g. provikar 17. sušca. dc je ravno na potu v Aleksandrijo, iu bo s pomočjo c. k. poročništva sam neposredno z egiptovskim namestiiim kraljem rešil vozel zavolj zetnljiša v Sclalu. ki mu ga je komisija, v določc-nje zemljiša misijouskiga poslana, naredila. Sicer piše. dc j«' z zdravjem bolje, vender jc še močno oslabljen, iu sc upa posebno v Kairi uterdili. kjer mu obnebje dobro tekne.
—	Tarča n je nov misijonski štacion za prihodnje.
G o n d o ko r o iu sv. Križ se Imta ohranila. Svetnim do-mačinskiui oskerbnikam bodo štacioui /a zdaj zročeni in vsako leto ob dobrim letnim času bodo i/. Hartuma misijo-narili tje gori do čelertc stopinje pod ravuikam •ekvatorjem.)
—	rG. dekan Postoujski li. I. IV! jest iu za marci smo zanj molili " — KI a u ču ik je še zmiraj prav dober kristjan, pa ne več v misijonu. ampak barantavcc sam zase pri sv. Križu. Ce bo domu prišel, g. provikar nc ve. — V Sclalu zdaj stanujejo v razdertiin vladnim magaziuu brez strehe, oken in vrat -- s 7 zamurci. med njimi tudi .luri Vole. -Vse nadaljeva v lepim redu. pa med velikim poiaanjko-vanjem in terpljenjcui". Vender Patra imata čedno hišico, in vsi so v predobrim zraku zdravi kakor ribe. Morebiti prideš na Veliko noč v Jeruzalem (utiiiam!). kamor bodo v mojo srečo naj berže tudi mene opravila zanesle, ako bom zamogel veliki teden tje priti.
Zastran knolileherjeviga spominka. ki je že
toliko besedi, skerbi itd. prizadel, gosp. provikar pise. de misli dati v Aleksandrii lep kamen narediti in ga v cerkev v llartuiii postaviti. Plača, pravi, naj se iz nahra-iiiga denara (ki je zdaj nar veči del v hranilnici!. Z ostalim denaram. pravi, naj sc v novim štacioiiu v Sclalu zadušbina ali mašila šliftuuga vstanovi. - Ta sklep se meni prav moder zdi, in menim, de bo sleherni ž njim zadovoljili, ker tako bo nar veči del denara misijonu iu ob enim duši ranjciga gosp. Knoblehcrja v prid prišel. Samo to bo treba še naročiti, de se imena tudi druzih naših rojakov \ kamen vsekane ohranijo. Ako bi pa hotli kterikrat pozneje tudi drage košicc ranjciga v vinograd njegoviga truda prenesti , sc bo zgodilo zanesljivo s petdesetkrat manjšim tru-dam. kot bi sc zdaj na Krajnsko. — Za letno opravilo v domačii ranjciga g. provikarja. I. j.. \ S kočijami, je ze tudi poskerbljeno. kakor je znano; samo za plošo z napisani k kerstniinu kamnu sc bo treba še ogledati. Vred
Razgleil po ker danskim svetu.
Avstrijansko. Dunajska "Vorstadtzeilung" je bravcc z nesramnimi krivoverskimi lažmi od prodajanja odpustkov za odpušanje grehov pitala. Te lazi so bile že sto in stokrat overžene, tode gluhe ušesa tega ne slišijo. Dr. Seb. Ilruiiiier je v „Wieuer Kirchenztg.-i lo reč spet pojasnil: uui list mu pa na to z zasmehovanjem odgovori. — Kdor je enkrat z Bel-cebubam kosil, mu nc diši več resnica, in ue bo je slišal, če mu jo tudi ua zlatim torilcu prineseš ali pa z železnim betam v glavo guliš. Dost ljudi je. ki za \erske reči nimajo ušes. vse pa verjamejo, kar v kakim krivoverskim
,,Conversationslexicon-u." romanu, enostranskim zgodovinarji i. t. d. bero: in to je njih pogubljenje.
V	Zagrebu imajo vsako leto v cerkvi B. Marije Device cerkvene vaje /.a ljudstvo v hervaškirn jeziku. Tega leta jih je vodil g. Kr. Krancul.
V	Pragi napravljajo lepo bratovšino za hrambo pravic papeževih in za rešenje sv. Očeta iz brezbožnih rok. V ta namen naj : Vsi k a t o I i č a n j e laži zoper p a-p e ž a z v s o m o č j o zavračajo, brezbožne spis e. časnike in podobe opnste, po končujejo in z vso močjo ii j i h laži o vračajo, dobre bukve in časnike pa razširjajo: naj nikoli k n c k e r ša n s k i m i ii p o h u j š I j i v i m k a z a I i š n i m i g r a m n c hodijo, in vsaki dan eno molitev za sv. Cerkev molijo. — Pač tehtni in potrebni so ti sklepi, ki jih je tudi brez posebne bratovšine slehern pra\i katoličan dolžan vresničevati. Branje in podpiranje kužnih spisov je krivo, de brezbožnost nad serci gospoduje.
Iz Liiidcnburg-a na Vorarlberškim so mesca svečana dobili sv. Oče zabojček. v kterim je bil francosko pisan list v zvezčiču cvetja. C vetje je bilo umetno napravljeno, v sredi cvetja dve lilii, na lilijah z majhnimi čerki-cami molitev za sv. Očeta. Okrog velikih lilij so stale razcvetle cvetice vertnice, in v njih so bile skrite zlate zernja. Dar je iz samostana nar svetejšiga Zveličarja, kjer zdaj hčere vojvodnje parmanske na tihim žive. Pisan je list od majhne deklice; pod verstice. iz kterih angelska nedolžnost sije. je namesto podpisa napisano: ..neka sirota." in vidi se. de je ua strani solza kanila. — Ko bi nasilniki in brezbožniki lepih detinskih čutil v sebi ne bili zadušili, bi sc dandanašnji drugači godilo; tode nedolžne solze ubo-zih sirot so na cente težki kamni, ki padajo ua glave za-kerknjenih brezbožnikov iu jih bodo zaterle.
Izobčenje cerkveno je 2<>. sušca izrečeno nad vse zadolžence. začetnike, pomagače, svetovavce, deležnike in privoljivce punta, nasilniga ropanja iu napada v cerkveni deržavi. Po imenu pa nobeden ni imenovan. temuč zapo-padeni so vsi deležniki iu so izločeni od prejemanja ss. zakramentov, cerkvcniga pokopa in vsih dobrot sv. Cerkve, dokler se ne spreobernejo.
V	Hilliu so imeli Njih Svetost 23. sušca v Vatikanu zbor. v kterim so bili med drugimi tudi 4 avstrijanski vikši pastirji poterjeui. namreč: mil. g. Kranc Ksav. Viershlejski za stoljno kat. cerkev latiuskiga obreda v Levovu; mil. g. Gregori Jahimovič za stoljno katoliško cerkev greško-rusin-skiga obreda ravno tamkej; visokočastitljivi gospod Jernej Vidmar za stoljno cerkev v Ljubljani: v. č. g. Adam Jasinski za stoljnico v Premislu. — Tudi o ti priliki, kakor osem dni poprej, se je bilo silo veliko ljudi iz vsih stanov zbralo, svojimu vladarju in očetu naj serč-niši dokaze vdanosti in sinovske ljubezni razodet.
koliko svobode je imelo glasovanje v srednji ltalii, se vidi iz tega. de so gerde derhali po ulicah razgrajale in slehernimu s smertjo žugale, kdor ne bo glasoval za zedinjenje s Sardinijo.
Sardinski kralj jc podelil dosedanjima poglavarjema v Toskaui in Kmilii. Ricasoli-tu in Fariui-tu, imenitni red della SS. Annunciata (M. D. oznanjenja), kteriga vitezi pa po redovih postavah morajo priseči: ,.Braniti, ohraniti in zopet pridobiti dežele in prostosti matere sv. Cerkve in apostoljskiga sedeža;" in tudi še: ..Meč vzdigniti za sv. rimsko a p os t oljsko Cerkev s kraljem vred za njeno varstvo in brani bo." — Kakošne zapopadke pač uni možje od tega reda imajo ? Taka skrumba svetih in poštenih redov o-skrunovavcam ne bo dobre južine napravila.
,,Ariiionia" v Turiuu je že čez 60.000 frankov nabrala za sv. Očeta. — Več vojakov iz nar višjih stanov
je hotlo zavoljo ropa na Rimskim vojašino zapustiti; vlada pa jih ni hotla izpustiti in je le obljubila, de jih ua papeževo ne bo pošiljala. —
Bianchi Giovini. ki ga jc od mertvuda zadeti-ga groza pred večnostjo pretresla, je bil strašili grozo-vitnež, in sovražnik sv. vere. Iz Sardinije pregnan, je v Svajci živel in obljubil, kanton Tessin, kjer je bival, v 10 letih razkatoličiti. Na sprehodu sta ga zmiraj dva velika psa spremljala. Enkrat zagleda slepač od deleč duhovna, da psama znamnje. in ko hi trenil skočita nad-nj, ki groze sterme obstane. Napadla duhovna sicer nista, vstopila pa sta se tik njega eden oh desnici, eden ob levici, in zdelo se je, de le še druziga zriainuja pričakujeta in bi ga razmesarila. V tem britkim stanu je mogel čakati duhoven, de Giovini. ki je bilo očitno, de se nad straham duhovniga dopadljivo pase. prav počasi prišeta blizo in psama k odstopu žvižgne; ko pa meni duhovna gre, se mu zanič-Ijivo v obraz smeja. — Lep ti je bil to „štucar;u — Bog daj. de bi njegova pokora resnična bila!
Vilhelili Vaiiglian. angleški fajmošter v Vestburi blizo Bristola, je v Rimu prestopil v katoliško Cerkev.
Turško. Časniki pišejo, de je 42 greških nezedinje-nih duhovnov prestopilo v katoliško Cerkev.
Nektere iskrice.
Spisujc J. B.
Zveličana Katarina iz Genue še le 8 let stara vselej v sobo stopivši pogleda podobo križaniga Jezusa in zdihne: o križani Jezus! Nobcniga greha nc več, nobeniga več! o križani Jezus! nobcniga greha več!
Kristjan, tudi tebi kaže podoba križaniga Jezusa hudobijo greha in ljubezen Jezusovo ! Ozri se tudi ti na to podobo in razkasan v sercu s terdnim sklepam po izgledu te svetnice zdihni: ..O križani Jezus, nobeniga greha ue več!"
Duhovske zadeve.
V ljubljanski škofi i. G. Nac. Gravelnu, kapi. na Jesenicah, je fara Soteska podeljena. — Naslednji čč. gg. so prestavljeni: Lor. B e r n i k iz S nt a r t n a pri K r a-nji v Vodice; — Jož. A Ijančič iz Dola v Šmartno p. K.; — Jan. Orehe k iz OblokvDol; — Ign. Okorn iz S mar t ii a pri Litii v Obloke; —Pet. Vartol izGo-tenie v Šmartno p. L.; — Jan. Valja vee iz I pave v Teržič; — Raj m. K a lan iz Kolovrata v Ipavo;
—	Stef. Peteri inz Zagorja v Žuženbcrg; — Matija To r kar iz Žuženberga v Zagorje; — Jan. Smole iz S. Mihel a p. N. v Stari ter g pri Ložu;
—	Kašp. Kankel iz Stariga terga p. L. v Lozice za beneficiata; — Blaž Petrič iz Lozic v Pod k raj za namestnika;— Franc Bergant iz spodnje Idrije v Idrijo za beneficiata; — Franc Božič iz Teržiča v Ljubno za administratorja; — Mart. I n d o f iz š e ii t-Gotharda na Jesenice. — Jož. Križnar, defi-cient, s Šmarne gore v Primskovo pri Kranji; — Jož. Marešič, ki je za eno leto dobil privoljenje v stan deficieutov stopiti, s privoljenjem kapitelskiga zbora na Šmarno goro.
Dobrotni darovi•
Za afrikanski misijon.
Dobrotnica iz T. za afrik. mis. 50 gold., za mis. g. Olivieri-a 50 gold. a. v. — G. J. D. za mis. g. Oliv. 2 gold. - M. J. keršenica za sv. Očeta 1 gold. sr. — za revno deržin. na Dol.: G. A. Z. 5 gold.; — Dobrotnik 2 gld.