Berač
Tako je bilo v Zagorji pri bogatem kmetu MfliCu. HiSsi nm je stala zunaj vasi ob Telikej cesti, ki pelje v sosedno Štajersko, — koder je hodil vte marsikateri popotnik. Vreme je bilo zel6 neprijetno, deževalo in snežilo je, kakor je to už<5 navadno v pozuej jeseni. V tera neugodnem vremenu stopi na Tečer 7 Mšo ?es raztrgan beraS; na, čeln se mti je moglo Tideti, da je mlad in zdrav Hovek. nDober Tečer," nazdravi berač v MSo stopivSL rBog ga daj," odzdrarijo mu domači. nProsim vas, dragi oče," re6e popotnik ndo-pustite mi, da nocoj tniaj pri vaa preaočim." — nAli imate popotni list?" vpraša ga gospodar. — BImain ga, imam," odgovori berač, — nali tiiiaj na dnu torbe leži nekje, težko da ga zdaj najdem; jntri zjutraj, ali pa malo kasneje, — io se maJo pogrejem, lehfco ram ga pokažem."
Milif-eri 90 večerjali in so tudi beraču lepo postregli. Okoli desete ure se vsi izznjejo, pobesijo vsak svoje črerije okoli gorkc peči ter se razid6 po svojih spavnieali.
Berač je ostal sani t sobi. Naprtil si je poko torbo krula, dvoje črevljeT, kožuh, hlafie itd., tet otide svojim potem. nPo smrti se je prepozao kesati," refie stari MiliS svojej dmžini, ki je bosa za pečjo jokala. nBoduno drugikiat preTiduejši in pametaejSi ter ne pustimo, da nas ikoda. izmodri."
_________                                M. Špoljar