Osei^rie vesfi. Uinri je v celjski boinici dne 22. \. m, v starosti 70 let g. Franc Roblek, velcposestnik v Žalcu, načelnik Savinjske posojilnice, bivši žalski župan, nekdanji poslanec na Dunaju, predsednik Hmeljarskega društva in Hmeljarnc. Svetila mu večna luč! Nesreča pri smučanju. Nogo si je zlomil pri smučanju na Jczerskem gospod Zdravko Štangl iz Maribora. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. G. Zdravku žciimo skorajšnje okrevanje. Dva pogorelca. V Zgornjem Krapju pri Ljutomeru je pogorel posestnik Iv. Špindler. Zgorelo mu je gospodarsko poslopje, svinjaki in ostrešje na hiši. Škoda 20.000 Din. — V Trničah pri Rai&h je upepelili ogenj stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, iki sta bila pod skupno streho, posestniku Antonu Smolingerju. Škoda 25.000 Din. Tri prste na roki je odrezal strcj Lapornik Francu, delavcu v tovarni podpetnilvov v Gračnici pri Rimskih toplicah. Poškodovani se je zatekel v celjsko bolnišnico. Smrtna nesreea. 241etni brezposclni mizarski pomočnik Franc Ule s Sela pri Zagorju je tolkel s kladivom po skali. Kladivo se je razletelo in kos železa je zadel Uleta v trebuh tako, da je v ljubIjanski bolnišnici podlegcl notrajni poškodbi. Razne novice. Fakir, ki se je zadušil v grobu. Ilija Petrovič iz Like je rad nastopal po Ba6ki v ulogi indijskega fakirja ali čudodelnika. Po fakirsikem načinu se jc dal zakopati živ v grob, iz katerega je vstaJal 511 ter zdrav na presene.enje radovednega ©b-instva. Ob priliki ebiska sela Martonoš je razglasil, da bo vstrajal zakopan v grob dve uri. Najel je dva fanta, iki sta izkopala poldrugi meter globok grob. Ob številnih gledalcib. \z vasi sta fanta zagrebla fakirja. Ko sta ga pa odkopala čez eno uro, je bil Ilija ¦— mrtev. Slučaj je obravnavalo zadnje dni sodišče v Subotici. Oba pogrebca so oprostili, ker sta potrdila s pričami, da sta ravnala po naročilu fakirja in sta ga cclo izkopala eno uro poprej, ika.kor jima je bilo naročeno. Priče so še izpovedale, da je fakir popil pred pogrebom precej žganja iz j&ze, fcer mu je bila prva predstava od oblasti prepovedana. Reva zapustila 40.000 Din. V Beljaku v Kaigasse 6 je životarila 701etna Ana Konič, ki se je izselila iz Jugoslavije. Zadnja leta je živela v tako siromašnili razmerah, da je biio vse prepričano, da je 701etna starka reva, ki je vredna dejanskega usmiljenja. Koničeva je umrla pred nedavnirn. Po smrti so preiskali njeno borno sobico, v kateri so odkrili dvo hranilni knjižici s 3000 šilingi, med capjeni in po predalih so pa nabrali 2000 šilingov. Navidezna reva je zapustila brez dedičev lepo premoženje 40.000 Din. Policijska oblast je odredila, da se poiščejo sorodniki. Gospa Venizelos. V zadnji grški ponesrečeni vstaji je igrala po časiopisnih poročilih poleg očeta revolucije 80letnega Venizelosa njegova soproga najvažnejšo vlogo, saj je tudi financirala vstajo s 300 milijoni drahmeni. Gospa Venizelos je iz grške prestolice iz Aten. Je hčerfca Grka Kiliki, ki se je pa pred več leti prcselil v London, kjer si je pridobil angleško državljanstvo. Ko jo Kiliki v Londonu umrl, je zapustil dedičem 2 milijona angleških funtov. Od te svote je podedovala njegova hcerka Jelena eno tretjino. Jelena Kiliki je spoznala Venizelosa, iko je bil r.a višini politične slave, leta 1919 pri mirovnih pogajanjih v Versaillesu pri Parizu. Poročila se je z Venizelosem leta 1921. Kot poročno darilo je podarila grški vladi krasno palačo v Londonu, kjer se nahaja še danes grško poslaništvo. Najbolj jo je peklo, fcer je v zadnjem času Venizelosova zvezda pi-ecej obledela. S svojimi lastnimi denarnimi sredstvi je vršila agitacijo za moža. Tudi najnovejša izguba 300 milijonov drahem jo gotovo manj boli nego pa popolen poraz in prognanstvo soproga. Nova cesarska palača v prasiolici Abesinije. Abesinski cesar, kojega deželo ogrožajo sedaj Italijani z vojno, se je preselil te dni v čisto novo palačo, ki je zgrajena v angleškem slogu in je stala 250.000 angleških funtov, Cesar si je izvolil sarn oprcmo palače. Celotno pohištvo je bilo iknpljeno na Angleškcm. Pri opremi je zastopano vsako razdobje angleške pohištvene umetnosti. Le par sob za tujce je opremljenih z modernim pohištvom. Palača poseda lastni kino, zelo obširno telefonsko napravo ter kopalniee, še plesna dvorana je v slogu, ikakoršen je bil običajen v časih kralja Salomona. Požar upepelil 900 hiš. V Lurku, 200 km od Mukdena v Mandžuriji, je uničil podtaknjen požar 900 his. 0_3ŽaIovars|-5 vrecinl slučafi. Poskus samomora. V mariborski jetnišnici čaka na potrditev smrtne obsodbe ali na pomilo-stitev na dosmrtno ječo morilec Juhant. Izjavil je pazniku, da se ne na obesiti in si je prerezal s priostreno žlico žile na roki, pa so mu oteli življenje. Bmrtna žriev tihotaHske strasti, Na mcji blizu Dravograda je padel kot žrtev tihotapske strasti 211etni posestniški sin Ivan Pongaršek, po domače Branek. V družbi tovarišev je hotel v Avstrijo vtihotapiti dva konja. Pongaršcka je ustrelil obmejni stražnik na bcgu v nogo in je izkrvavel tekom 10 minut. T&lovajska brata. Pi-ed mariborskim sodnim senatom je dajal odgovor 39!etni čevljar Feliks Kosi iz Rupcrč v šentlenarškem okraju. Omenjeni jo dno 4. noverabra 1931 skupno s 3vojim bratom Janezom napadel in oropal CSletnega posestnika Fianca Herica na poti iz Kamenšaka v Branoslavcc. Stari Hcric se je mudil pri p sestniku Senčarju v Kamenšaku na obiskn. Na povratu sta se mu pridružila brata Kosi. Starčka sta podrla med potjo na tla. Odvzela sta mu 110 Din gotovine in bianilnoknjižico na 75 Din. Janeza Kosi so prijeli !koj drugi dan po zločimi. Rlarca 1932 je bii v Mariboru obsojcn na 1 leto in G mesecev ječe. Feliksa pa so šcle pred nedavnini izsledili in zaprli. Poleg roparskega napada ima na vesti še dve pred zakonom neporavnani tatvini iti je bil že 13krat predkaznovan. Sedaj jo bil obsojen na 2 leti in G niesecev ječe. Brezmeiaa drzncsf dveh obsojencev. Simon Bezjak, 231etni posestniški sin iz Kicarja pri Ptuju, in 251etni posestniški sin Matevž Kozel iz Velike Varnice, sta bila lansko leto zaprta na Pttiju. Prestajala sta kazen skraja ločeno vsak v svoji celici. Bezjak je hitro ugotovil, da so križi na njegovem oknti sneti in samo prislonjeni, ikar sta izvršila že njegova prednika, ki sta sedela v isti cclici. Bczjak je pobegnil dvakrat skozi nezavarovano okno in se zopet vrnil po isti poti. Lani dne 25. novembra je bil ¦ireineščpn Kozel k Bozjaku in takoj je bil tudi ta pridobljcn za nočne zlete. Novembra in decembra sta uhajala omenjena skozi okno, se iklatila po oko3ici Ptuja in Ikradla kure in domače zajce. Nakradeno živo blago sta nosila na dom Bezjaikovega brata, ikjer sta sc gostila. Dne 12. decembra sta se vračala z nočnega pohoda po Ljutomerski cesti nazaj v zapor. Srečala sta 171etnega pekovskega vajonca Feliksa Osojnil_a, fci je imel na hrbtu poln koš razne peke. Preiskala sta mu žepe ter koš in r-s. Se osuvala. Vajenec je po pobegu napadalcev začel vpiti in ikmalu so bili ijudje za lopovoma in so jima onemogočili neopažen pobeg v jetniško celico. Skrila sta se v mestu. Bezjak se je javil sam sodišču, Kozela pa so kmalu prignali orožniki. Opisane drzne izpade dveh obsojencev je obravnavalo mariborsko sodiš.e dne 20. marca. Bezjak in Kozel sta se zagovarjala radi ropa in petero tatvin. Pred sodniki je B&zjak vse priznal, Kozel pa tajil. Bezjaka so obsodili na 1 leto in 8 mesecev robije, Kozela na 2 leti in 4 mesece robije. Napaslen na pcsvratku ctl cbčinske seje. Iz Osluševcev pri Veliki Nedelji se je vračal od občinskc seje v noči Fr. Erlih, posostnik v Polencih. Na cesti so ga napadli neznanci iz zasede In so ga tako obdelali, da so ga mora.i prcpeIjati v bolnico v Ptuj. Pet knsetov js ogoljufal. Pred mariborskimi sodniki jo dajal zadnje dni odgovor 371otni Franc Vc-ber, rojen v Framu pri Mariboru, po poklicu rnesar brez posla. Ukvarjal se je s tihotapljenjem saharina. Nacnkrat se je lotil brez vsakoga denarja vinsko kupčije. Ogoljufal je pet ikmctov za 5000 1 vina v skupni vrednosti 12.500 Din. Razven tega je se prodajal sode in zagrešil na ta način ;, jljufijo v znesku 3000 D;n. Prodajal je vino celo v Ljubljano. Eno od svojih žriev, ki mu je pripcljala vino, jo zvabil v krčrao, med tem časom je sarn prodal vin-o in zginil z izknpičkom. V Slovenski Bistrici se je zglasil Veber pri krčmarici in je prosil 130 Din na posodo. Zastavil jo paket s saharinom. Ker se drugi dan ui vrnil, je odprla gostilničarka zavoj. Po razvitju ni zadela na paharin, ampak na navadno zemljo! Vc-ber je bil obsojcv radi goljufijc na 2 leti in 1 mesec ječo. Samomor neznanke. V Zagorju ob Savi se je pognala z mosta v reko neznana mladenka in utonila. Ko so jo potegnili iz Save, so ugotovili le toliko, da ima neznartka na desni roki šest prstov. Bogokletno dejanje brez primere! V noči mcd 18. in 19. marcem je bogokletna roka podžagala evharistični križ na Novi gori na Dolonjskem. Križ jr. stnl na najvišji točki župnije Škoejan, je bil 9 m visok, iz lirastovega lesa, belo pobarvan in v spomin jubilejnega leta odrešenja ter kot priprava na letošnji evharistični kongres. Bogokletno dejanje je bilo izvršeno tik pred blagoslovitvijo. Ko so ljudje zvedeli, kaj se je zgodilo na versko tolikanj dobrem Dolenjskem, so jokali od žalosti nad toliko propalostjo ene surovine. Možje so hitro posekali nov brast in kmalu je stal na mestu podžaganega križa nov in za 2 m višji. Novi križ so slovesno blagoslovili med sviranjem godbe in prepevanjem cerkvenili pesmi. Trikrat ušel in vendar prijet. V Studencih pri Mariboru je doma 261etni mehanik Mirko Rijavec. Na Koroškem je premotil pod krinko premožnega trgovca hčerko bogatega hotelirja, da ga je poročila. Ml^ioporočeni par se je odpeljal v očetovem avtomobilu v Split v Dalmacijo. Nevestin oče jima je dal na pot 5000 avstrijskih šilingov. Rijavcu so postala tla v Splitu prevroča, je pač zginil in njegova ženka je prijavila izgin policiji. Rijavca so prijeli na Sušaku v trenutku, ko je hotel smukniti v italijansko Reko. Na vožnji iz Sušaka proti Gračacu je pobcgnil orožnikoma iz vozečega vlaka. Goljufa Rijavca so zagrabili dne 20. marca v bližini Knina v Dalmaciji in so ga spravili v Split. Omenjenemu je uspelo trikrat, da se je odtegnil s pobegom roki pravice. Črensovci. Na zadnji živinski sejem je bilo prignane dosti živine, le kupcev ni bilo. Za bike se skoraj nihče ni zanimal. Živino so prodajali res po sramotno nizkih cenah. Na ta naš sejem pridejo navadno tudi trgovci s 6vojo robo, pa jim oblast ne dovoli prodajati, ker je pač to samo živinski sejem. Proti poldnevu pa le začno prodajati. Čudno! Ali naj občina izprosi dovoljenje tudi za kramarski sejem, ali pa naj se strogo drži dejstva, da sme biti marca le živinski sejem. — Še vedno plešemo! V Trnju je nekdo, ki vaii tudi sedaj v pastu pivce in plesalce. Ali so take »plesne yeselice« dovoljene, ki trajajo do prvih jutranjili ur? Oblast, zgani se! Črensovci. V naši fari bomo imeli dve volišči: predsednik na volišču v Či-ensovcili bo g. Dobernik, ravnatelj meščanske šole v Lendavi, Hivši grški kralj Jurij, o kaierem pišejo, da bo ponovno zasedel prestol. na Srednji Bietrici pa g. Križman, šolski upravitelj iz Dolnje Bistrice. — Otroci na Dolnji Bistrici so se »naganjali«, posledica je bila, da je učenec Kohek obležal z zlomljeno nago. Za dalje časa se je šole rešil. — V jeseni utopljeno Vinčec Rozo so našli eedaj v Muri in jo pokopali na damačem pokopališču na Dolnji Bistrici. Pokoj njeni duši! — Mlinarji radi spijo, hudobneži celo pravijo, da so mlinarjevi največji lenuhi, in zato n: čudo, da ee je »vtopil« na Gornji Bistrici Smodišov mlin. Pa so ga srečno rešili. — Umor, ki se je izvršil v Mari- boru, je tudi pri nas vzbud:! zanimanje. Ubiti Gselman je irnel namreč pri nas svoja dvai otroka, pri sestri svoje žene. Vsi pomilujejo nesrečna otraka in eočustvujejo s pošteno dru? žino. Pokojnega so poznali tudi pri nas kot mirnega in poštenega moža. Naj mu eveti več-i na luč! Beltinci. Dne 12. marca je izdihnil evojo du^ šo posestnik in goetihiičar Kreslin Josip. Po-. kojnik je bolehal dalje časa za mučno bolez-i nijo, ki ga je priklenila na postelj in ni več vstal. Bil je dober soprog in oče svoji družini; Pater deli na vojno odhajajočim italijanskini častnikom svetinjice. Člani abesinskega vojnega sveta. Novi most ua Danskem, ki veže polutok Jiitland in otok Funen. Zapustil je užaloščeno soprogo in tri nepreskrbljene otroke. Pogreba se je udeležila velika množica znancsv, prijateljev in domačih ljudi. Pokojniku blag spomin in pokoj njegovi duši! Preo.talim iiaše iskreno sožalje! — Ob einrt; Kreslina moramo pripoinniti, da je sedaj ui.irl tretji go.tilni.c.r. Vsako leto je eden izdihnil in sedaj je prišla smrt še rrd njega. Res čudna so življenjska pota! Turnišče. Veleposestvo v Beltincih je ponudilo naši obeini 50 centov semenskega krompirja, 1 cent po 00 Din. Sicer smo zelo veseli, ,da prdejo naši kmefovalci do dobrega semenekega krompirja, vendar se nam pa zdi ta cena tsemenskega krompirja previsoka, ker se cent krompirja pii naših kmetovalcih doma prodaja po 35 do 40 Din. Radi previsoke cene si marsikateri kmetovalec, dasi bi zelo rad, ne bo mogel nabaviti semenskega krompirja, ker je med našim ljudstvom res bore rnalo denarja. — Umtia je pri nas Bakan J_la, po domače: Čižmarova, v visoki starosti in po mučni, štiriletni bolezir. Pokoj njeni duši! — Poštni avtobus je po presledku več dni začel zopet redno voziti. Avtobus ni vozil radi udi1'anja ceste od Genterovcev do Ledave. Seclaj S2 je cesta nekoliko izboljšala in se je vpostavil redni promet potnikov in p.šte, kar nas zelo veseli. ' '"^ "1~v Turnišče. V bližnjih Gomilicali smo imeli na Jožefovo zelo lepo in redko slovesnost. Izvrs:la se je namreč biagoslovitev razpela, ki je bilo postavljeno na novo že lansko leto. Blago slovitev je izvršil vlč. g. Ivan Jerič, dekan in župnik turaiški. — Umrl je pri nas posestnik Ilorvat Janez v visoki starosti in po daljšem bolehanju. Pokoj njegovi duši, ostalim naše sožalje! — V bTžnji Xedelici so pokopali dne Ł0. t. m. Rozo Štefanec, po domače Bučkašovo. Pokojnica je le nekaj časa bolehala za težko in muuno bolezaijo. Zapustila je tii nilade otroke in žalostnega soproga. Pokojnici blag spomin in pakoj l.jeni duši, preostalim naše i.kreno sožalje! Sobota. Kakor izvemo, je bil g. ing. Lah Jožef premeščen od tukajšnjega srezkega cestnega odbora po službeni potrebi v Ptu.j. Njegov odhod je presenetil mnoge njegove znancfe in prijatelje. Bil je splošno priljubljen. Ka novem mestu mu želimo obilo sreče! — Dne 17. niai/ca se je vršila ob pol 10. uri v Soboti redna letna skupščina srezkega odbora Rdečega križa. Skupščina je potekla v najlepšem redu. — Kakor čujemo, so premeščeni iz našega sreza sledeči Solski upravitelji: g. Boko iz Strukovec v Loko, g. Antauer iz Tišine v Trebnje in g. Filo iz Markovec v Šmarjeto ob Pesnici. K tej vesti pripominjamo: G. Antauer in g. Filo sta velika narodna vzgojitelja in pobornika zadružne misli v Slovenski krajini. Oba sla že starejša gospoda. G. Antauer je tudi znan predavatelj v čebelarski stroki ia izguba g. Antauerja bi v živo zadela naš. čebelarje. Lipa. Pri nas je priredila odrasla mladina igro. Vse je šlo v najboljšem redu iatudigledalcev je bila polna šolska soba. Sredi igre pa se je nenadoma vnela zavesa od karbidne ivetilke. Med gledalci je nastala velika panika. Da se ni vnel oder, se je treba zahvaliti prisotnosti duha enega učitelja, ki je naglo strgal zaveso in je pogasil ogenj. Ljudje so se kmalu pomirili in igra je v najboljšem redu bila odigrana. Odrasli mladini iskreno Cestitamo! Goniilice. Pokop&li smo mlado mater, ki je postala žrtev materinstva. Matjažičeva je zapustila pet majhnih otrok in šesti otrok, ki ga je pokojn.ca pustila v zibelki, je tudi čez lukaj dni umrl. Pokojni.i blag spomin, ostalim naše sožalje! Duga ves. Vršila se je razprodaja obcestnih murv, ki so jih kupci že skoro vse posekali. Kakor smo že na tem mestu poročali, se ba vršilo sajenje sadik. Izkopane so že jame za saditev in ta ukrep cestnega pdbora moramo ves pohvaliti. Bogojina. Dne 20. t. ni. »e je vršil živinski in kramarski sejem. Prignane je bilo veliko število živine in prišlo je mnogo kramarjev. Vendar.pa sejem ni kazal tiste živahnosti v kupčijah, kakor je to bilo pred leti. Ko bi la bila že skoro končana kriza! Zgornja Polskeva. Včasih si katero na našem odru zaigramo. V mesecu februarju so se naši cerkveni pevci spet izkazali. Priredili so »Kovača in njegovega študenta«; prav lepo je bilo. V nedeljo dne 31. marca bo pa spet nekaj, kar še tudi drugim sosedom povemo. To pot vprizorijo dekleta našega izobraževaln.ga društva »Skala« našim dobrim mamicam »Materinski dan«. Vprizorili bodo dve lepi igri: »Za erečo« in »Nevesta iz Amerike«. Sodeluje pevski in tamburaški zbor. Matere, dekleta in vsi prijatelji poštene inladine in lepe igre, pridite ta dan ob treh popoldan po večernicab. na Zgornjo Polskavo v Društveni dom pri g. Rečniku. Ne bom vam žal! 3v. LcB&tt v SIov. _oricah. Prosvetno društvo »Zarja« pri Sv. Lenartu vprizori v nedeljo dne 31. marca v rJvorani Narodnega doma misterij »Slehernik« ot» treh popoldne. Pred in po igri pevske točke. Društvo vljudno vabi k obilni udeležbi! Stati trg pri Slovenjgradcu. V proslavo svetega leta vprizorimo v novi župnijski dvorani v Starem trgu pri Slovenjgradcu »Pasijon« ali »Trpljenje in smrt Jezusa KrLstu.a«. Predstave bodo: v nedeljo dne 31. marca, ob '3. uri popoldne, za Stari trg; v soboto dne 6. aprila, ob 8. uri zvečer, za mesto Slovenjgradec; v nedeljo dne 7. aprila, ob 3. uri popoldne, za okolico; v torek dne 9. aprila, ob 2. uri popoldne za šalsko mladino. Začetek vsikdar točno ob aapovedani uri. Ker je del čistega dobička namenjen za evharistični kongres v Ljublja- ni, pridite in posetke to res lepo odersko delo v najob:!nejžem številu! Štrfgova pri Ljulomeru. Na praznik sv. Jo žefa je napravlo izobraževalno društvo »Lipa« v Sv. Bolfenku pri Središču izlet v Štrigovo, kjer je vprizorilo v šolski zgradbi pretresljivo Fmžgarjevo igro »Veriga«. Prispel je tudi moški pevski zbor, ki je med omenjeno igro .zvajal krasne narodne pesmi. Igra, ki je bila zelo številno obiskana, se je prav dobro obnesla, da ni bilo ploskanju gledalcev in poalušalcev kraja. Izletnikom, naS.m sosedom, bodi tem potom izrečena prisrčna zahvala! Pekre prl Limbušu. V visoki staroeti 92 let svojega življenja je po kratki bolezni zatisnila svoje oči dne 15. marca t. 1. gospa Rozalija Zorko, blaga mamica g. Petra Zorko. posestnika, trgovca in gostilničarja na Pekrah pri Limbušu, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pokojnica je bila dolga leta posestnica ,v Zamanjcih pri Polenšaku. Ko so jo na stara !eta in po smrti skrbnega soproga zapustile moči, je prepustiia posestvo svojcem, sama pa se je podala k svojemu ljubljenemu sinu Petru v Pekre, kjer je preživljala, lepo oskrbovann, svoja stara leta, dokler je ni zajeia Jsleda smrt kot najstarejšo osebo limbuške župnije. Sin Peter, ki jo je otroško Ijubil in spoštoval, ji je s pravo otroško Ijubeznijo lajSal starostne težave in slajšal zadnje čase njenega življenja. Pač lep zgled, kako je treba izpolnjevati četrto božjo zapoved. Veličastno se je vršil ob ogromni udeležbi njen pogreb. Po opravljeni zadušni sv. maši smo jo spremili na njen zadnji zemski doin. Pogreba se je udeležil limbuški občinski odbor, čigar član je tudi o. Zorko, ognjegasno društvo iz Peker, čigar starosta je g. Zorko, ter ogromna množica limbuških faranov, Mariborčanov, Studenčanov in drugih iz sosednjih župnij. Njej, ki ji je veedobri nebeški Oče naklonil, da je doživela tako visoko starost, naj tudi podeli večni mir in pokoj! Preostalim naše piisrt.no sožalje! Jareaiaa. Tudi v Slovenskih goricah razsaja gripa in skoro ni hiše, ki ne bi koga zalezla, in tej zavratni bolezni je podlegla posestnica gdč. Roza Jaraernik, hči znanega posestnika Jamernika v Vukovem dolu. Stara je bila 40 let. Rajno so položili v petek dne 14. marca na jarenhiskem pokopališču k večnemu počitku in g. kanonk Čižek je opravil zadnje rnolitve. Na njeni zadnji poti jo je spremilo veliko prijateljev in znancev od blizu in da.ee. Pevski zbor pod vod3tvom g. organista Knupieža je v cerkvi in ob odprtem grobu zapel pretres- ljive žalostinke. Naj počiva v miru, vsem žalujočim preoetalim iskreno sožalje! Sv. Marjetc ob Pesrdci. Tužno so zapeli zvonovi dne 15. marca in so nam naznanili tužno vest, da je po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala v 52. letu svoje starosti dobra žena, blaga mati in skrbna gospodinja, posestnica in mlinarica v Grušovi Rozalija Dimnik. Pogreb blagopokojne se je vr.il dne 17. t. m. popoldne ob dveh od hiše žalosti ob ogromni cnnožici ljudstva na pokopališče k Sv. Marjeti ob Pesnici. Bukovci. Ilitinio živeti, hitimo delat;, se veseliti, pa tudi umreti. Da nas lahko smrt iznenadi v najlopši dobi našega življenja, na to malo mislimo, a vendar se vse to dogaja zadnji čas v naši sredini. V globoki tugi in žalosti emo izročili materi zemlji prvo: L. Kristovič, katera je postala žrtev materinstva. Bila je stara komaj 26 let; pridna ter skrbna gospodinja. Drugi, zdaj večni sosed Kristovičeve je Fr. Hrvat; podlegel je kratki in mučni bolezni, star kcmaj 44 let. Kdo ni poznal Becovega Franca? Nikdar ni nikomur storil nič hudega, pač pa so grenili drugi njegove ure. Bil je prijatelj nedolžnega veselja in dobričina, ki ga bo pogrešal marsikdo. Bog bodi obema usmiljen in dober plačnik! Polenšak pri Ptuju. V boljše življenje, kakor ga je imela na tej zemlji, je odšla Bratuša Marija, viničarka na Polenšaku. V starosti 50 let ji je pretrgala nit življeuja huda pljučnica. Zapušča žalujočega moža invalida ter doraščajočo hter in sina. Pokoj njeni duSi, ostalim naše sožalje! Kraljevci, Sv. Jurij ob Ščavaici. Mlado cvetko, staro komaj 16 let, vrlo Marijino družbelico, nam je ugiabila kruta sinrt Pred letom Ini je doiula špausko bolesen, pri kaleri se je 'ako močno prehladila, da se je je polastila neusmiljena jetika, Iskali so njeni starši pri vešeih zdravnikih pomoči, a ni je bilo od nikoder. Vedno je pravila, da bo v času sv. mi- sijona šla sama k sv. maši, posebno takrat, ko bodo dekleta imela svojo pobožnost, če ne bo šlo drugače, pa jo bodo atek peljali. Bila je vedno veselega in šaljivega značaja. Zato j» z junaško potrpežljivostjo ia brez godrnjanja prenašala svoja balečine. V pondeljek je bila eprevidena s sv. zakramenti, v torek po noči pa je mirno v Gospodu zaspala. Pogreb je bil v soboto dne 9. t. m., ob obilni udeležbi ljudstva in be-lo oblečenih deklic; tudi narava se j« oblekla v belo oblačilo. Sprevod je vodil domači gospod župnik ob asistenci g. kaplana. Pri odprtem grobu je spregovoril g. župn k prisrčne in to.ažilne besede. Nato so ji dekleta zapela slovo, da ni ostalo suho nobeno oko. Očetu, materi, bratu in sastri naše sožalje! Svetiaje pri Ormožu. Umrl je naročnik na šega »Siovenskega gospodarja« Ludvik Slavinec, do>ber družinski oče, kmet v Mihalovcih, ki je še prvo nedeljo v mesecu marcu prejel svete zakramente v farni cerkvi. V pondeljek zjutraj ga je že zadela kap in po enem :n pol dnevu je izdihnil svojo blago dušo. V petek dne 8. marca se je pokazalo vkljub hudemu mrazu, kako je bil rajni priljubljen pri vseh. Ob pol desetih je g. župnik Franc Bratušek v spremslvu g. župnika Polaka od Sv. Miklavža blagoslovil Iruplo pokojnika. Cerkveni pevski zbor mu je zapel na domu ginljivo žalost'nko. Zatem je krenil v do.gi vrsti sprevod v cerkev, kjer je daroval sv. mašo za pokojnega doniači gospod župnik. Ginljivo in nad vse livalevredno za svetinjsko župnijo je bilo videti, kakn go pogrebci in rodbina prejeli sv, obhajilo za dušo pokojnega. Ob odprtem grcibu mu je cerkveni pevski zbor soet zapel žalostinko. Počivaj v miru in nebeška 'uč naj ti 6vetil Žaiujoči ženi in otrokom nase iskreno sožalje! Griže v Savinjski dcUni. V petek zvečer dae 8. marca proti poinoči je odšel v večnost naš bogoslovec III. letnika Štefan Vošnjak. V pondeljek so prišli iz Maribora njegovi tovariši bogoslovei 3 svojim ravnateljem, stolnim de- kanom g. dr. Cukalo, ki je opravil cerkvene obrede, in so ga od doma spremljal! na zadnji jjoti. Takega sprevoda še v Grižah ni bilo. V cerkvi se je gospod dekan in ravnatelj bogoelovja poslovil od rajnega Š.pfana, ki ga je Večni prej poklical k eebi, preden je stopil pred Njegov oltar. Nato je bila asistirana .rna sv. maša. Bogoslovski pevski zbor, pri katerem je Stefan tako rad prepeval, mu je pel zadnje pesmi v slovo. Pri cerkvi počiva, njegova duša pa pokoj uživa pri Vsemogočnem, ki naj tolaži žalostne starše in sestri. Podsreda. Pri nas smo pokopali ob sprerastvu treh duhovnikov in ob ogromni udeležbi domačinov daleč znano ter obče priljubljeno ln spoštovano gospo Ano Škerbec, bivšo posestnico na Pokleku. Rajna je bila najboljša mati 11 otrakom. In ravno kot mater jo je usoda prebridko preizkušala. Njen sin Janko je ponesrečil kot novomašnik z vozom in je podlegel poškodbi. Od ostalih otrok so preživeli drago mater sin Edmund, ki vzorno go6podari na dcmu, ličerke Pepca, Marica in Tinka, ki so vse dobro poročene. Gospa Skerbec je bila znana pod nazivom »duhovniška mamica«. Prava slovenska mati trpinka, uživaj vei.no plačilo, katerega si si zaslužila! Plardna pri Sevnici. Pri nas je umrl posestnik in pekovski mojster tržan Franc Sluga. Bil je d.ber človek, skrben gospodar, 30 let član gasilnega društva, nazadnje izvoljen častnirp. članom in globoko veren katoličan. Bolebal je dolgo, rak na ietrih mu je uničeval življenje. Na pokopališč? smo ga spremljali v snegu in burji. Izredno velika udeležba je pričala, kako veestransko je bil priljubljen. Poslovilne beeede mu je govoril domači gospod župnik. Zapušča 371etno vdovo in štiri otročiče. Najstarejši je star 12 let, najmlajai pa 5 let. Naj v miru počiva! S»SISS_ra2S__-BW^^»