Izhaja vsak četrtek. Cona inu lo 3 K na letu. (Za Nemčijo 4 K, r.a Ameriko in dru^o tuje državo 0 K). — Posamezno številko ho prodalalo —--po 10 vinorjov. ——— Spisi in dopisi se pošiljajo, Uredništvu .,Domoljuba'', Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina. roltlamacljo in in-serati pa: UpravuiSlvu »Domoljuba", - Ljubljana, Kopitarjeva ulica.- ' S prilogama: - Naš kmečki dom" m »Naša gospodinja ffliliarda za nemško armado. Nemški državni zbor je sklenil te dni, da se tekom enega leta pobere od premožnejših oseb enkratni davek v skupnem znesku tisoč milijonov mark, ki se ima ves porabiti za izpopolnitev Vojaštva. Obenem se pa stalno zviša število vojakov za 136 tisoč oseb. Čudna reč! Tisoč milijonov ni smet in vendar so bile izvzemši socialne demokra-jte in Poljake vse stranke v zbornici za (ta ogromni davek, ki ga bodo plačali Hudi vsi člani vladarskih družin. Brez odpora, celo z neko vnemo gredo Nemci za tem miliardskim ofrom. Kako je prišlo do tega? Nemška država je bila žc pred dvajsetimi leti najbolj mogočna. Bismarck je pravzaprav komandiral celo Evropo. On je tudi zvaril skupaj zvezo z našo državo ln z Lahom. S tem si jc zavaroval hrbet pred Francozom; zraven je pa skrbel, da z Rusom ni prišel navskriž. V miru si je nemška država silno opomogla. Njena trgovina je jela osvajati Svet; v Afriki si je pridobila veliko ozemlje. S posebno vnemo jc pa tiščala proti vzhodu. Nemški cesar Viljem II. jjc obiskal prejšnjega sultana in sklenil k njim prijateljstvo. Nemški generali feo prenavljali turško armado, nemško itovarne so prodajale nove topove in puške in sploh vse potrebščine na Tur-Škoj nemška trgovina jc imela najmočnejšo stopinjo v turški državi, mnogo večjo nego mi, njeni sosedje. Pri nas se je z visoko carino na železo in z nespametno politiko srečno doseglo, da so domala vso železne izdelke na Turškem naročali v Nemčiji, ne pa pri nas, ker je pri nas železo nad 10 vin. pri kili dražje, nego na Nemškem. Turek je štel Nemčijo za svojo najboljšo prijateljico. Tam jc iskal svetov, tja je pošiljal študirat svoje častnike in državnike, od tam je dobival učitelje in pre-osnovatelje svoje politike. Moč nemške države je segala tako daleč, kakor daleč se je prostiralo turško cesarstvo. V Mali Aziji se jc z nemškim denarjem zgradila anatolska železnica, ki je imela namen odpreti nemški trgovini, nemškemu kapitalu in nemškemu iz-obraženstvu pot do perzijskega zaliva in od tam Bog ve kam. Naša država je kot zaveznica podpirala nemško politiko. Zato se ne motimo, če rečemo, da je najnesrečnejša, duhu avstrijskih narodov najbolj zoprna misel, da je treba ohraniti Turčijo, prišla k nam po nemškem vplivu. Z Nemci zvezana je izgubila naša država samostojno pot na vzhod, pot, ki ji jo je kazala njena zgodovina, ki so jo nanjo spominjali balkanskir narodom sorodni narodi na njenem jugu. Ne smemo prezreti, da je Nemčija s svojim vplivom pomagala zdrževati nemško nadvlado v naši polovici, in da je obenem branila in hvalila Madjare in njihovo nasilstvo. Zagrmcl je pa črnogorski top in za njim so se oglašali Bulgari in Srbi, pa so šli v zmagoslavnem pohodu vedno naprej do blizu Carigrada. Nemški topovi in na Nemškem kupljene puške in sablje so — brez moči. Na stotisoče so jih dobili mladi junaki v svojo oblast. »Prenovljena« turška armada jc zdaj potrta, uničena in precejšnje število nemških častnikov, ki so prišli pomagat Turkom zmagovat, je vjetih v bulgarskem in srbskem varstvu. Nemške sanje prodreti na daljni vzhod, so razpršene. Na Balkanu se dviga plot novih slovanskih držav, ki ima za vsakega, kdor zna politično brati, neizbrisen napis: Niks tajč! Turek ima še Ca- rigrad in Malo Azi.io, a brez preroškega duha se jasno vidi, da je tudi tam brez moči. Niti vojske ne bo treba; sam so bo uničil, ker je vse gnilo, vse razdrto, kar se po imenu danes še šteje njegovo. Pravijo, da je nemški posl. Volf, ki v dunajskem državnem zboru vodi nemške ratlikalce, ob zmagah balkanskih narodov jokal, češ: doli smo te-peni Nemci. Ni tako narobe ta trditev. Nemški mogočnosti jc zastavljena pot, ki jo je tako zvito in vztrajno delala nemška politika, žalibog z našo pomočjo. Na Grškem je imel cesar Viljem na otoku Krfu svoj grad, ki ga je bil kupil od naše rajne cesarice. Sklenil je, da ga proda. Na Balkanu nima ničesar več iskali. Prišlo je pa Nemcem še drugo hujše spoznanje. Sami so in nimajo nikogar več v Evropi, ki lii se mogli zanesti nanj. Av.strija ni več zanesljiva nemška zaveznica. Večino Slovanov ima v svojem ozemlju, in zdaj, ko pravzaprav Turka ni več v Evropi, ne more delati več nemške politike, nego mora, da se ohrani, kreniti na druga pola če ne danes, pa jutri. — —- — Tudi Laha bo vleklo v prijaznost z balkanskimi narodi in z državami, ki imajo moč na Sredozemskem morju — s Francozi in Angleži. Rus, od dne do dne močnejši, grozi na vzhodu, Francoz sc pripravlja na osveto na zapadu, na severu pa Anglež nestrpno čaka, kdaj bi mogel nemško moč na morju oslabiti. Bahato je svoj čas zaklical Bismarck: Nemec se boji le Boga, sicer pa nikogar drugega na svetu. Zdaj se je jel bati na vse strani, ker vidi, da mora v kratkem času ostati osamljen sredi Evrope brez prijateljev, brez pomoči. Zalo v krčeviti obupnosti napenja vse sile, da si pomnoži svojo armado. Tisoč" milijonov mark naenkrat-' Ta miliarda ie za nas Štev. 16. V Ljubljani, dne 17. aprila 1913. Leto XXVI. tolažilno upanje, fla se bo zgodilo to, česar se Nemec, boji, da bo namfeČna-ša Avstrija šla po novih, slovanskim natodoni pravičnih potih: • Zdravstvu} pomlad! Zdravstviij nam zopet pomlad zlata, že cvete v gaju jesen mlad, duhti žc črešnja vsa košata, trobentic polno vrh livad. " l,'- "j . v Po lepih hribih in dolinah krilatcev petje sc glasi, po širnih dolih in planinah na novo delo vse hiti. Zapusti svojo tesno sobo ' in stopi tja v prirodni hram • in uživaj vesne solnčno dobo, govoril s teboj Bog bo sam, S škrjancem tam glasno prepevaj, ker zopet prišla jc pomlad in Bogu hvalo razodevaj, kot bil bi šc mladenič mlad! Fr. Pavšič. pij Političen pregled pip ČRNAGORA IN VELESILE. Skadrsko vprašanje. — Kaj hočejo velesile. Skadrsko vprašanje danes zanima ves svet. Vse evropske velesile so se «lru/.ilc proli peščici Črnogorcev, da jim iztrgajo Skader, ki ga bi Črnogorci 'ako strašno radi zavzeli. Kljub pritisku vseh velesil pa to vprašanje šc sedaj ni rešeno. Gotovo je sicer, da se mala Črnagora dolgo ne bo mogla želji Evrope ustavljati, a nihče ne ve, kaj se iz tega vprašanja razvije. Evropi gre za to, da svojo željo uveljavi, a šo več ji je do tega, da ne izbruhne radi tega albanskega mesta svetovna vojna. In to je glavni vzrok, la velesilo tako postopajo proti Črnigori. Z blokado črnogorske obali hočejo prvič doseči, da s» dogovor glodo ilbanskili meja ne krši, drugič pa hočejo preprečiti, da bi Avstrija sama ne ibračunila s Črnogoro. Eno ali drugo .bi pripeljalo do svetovne vojne, katero bi začeli Avstrija in Rusija. In svetov-ic vojne se vsi ovropejski diplomalje boje. 3ibi odnehujejo. — Pritisk Avstrije. — Črnogorska vztrajnost. Skadrsko vprašanje je rešeno doslej le v toliko, tla pred Skadrom vse niruje. Glavni vzrok za to pa je ta, da so se Srbi — vsaj kakor trdijo poročila, :adnjih dni — velesilam udali. Izdali so menda na svoje vojaštvo pred Skadrom povelj«;, naj ne napada več nesla. Da so Srbi začeli odneliavati, je baje uspeh Avstrije. Po poročilih iz lelgrada je namreč avstrijski poslanik •ekel srbski vladi, da Avstrija udari ta Sandžak, ki so ga Srbi v vojni s 2' Turki osvojili, če Srbija pred Skadrom ne odneha. , ', / ... \ , Črnogorci pa še vedno pravijo, da se ne udajo. Povsbdi jtzjavlja,jo, da raje poginejo vsi, kakor da' bi še udali. — Še zadnja poročila pišejo o neodjjjnlji-. vosti Črnogorcev. Rusija in Italija pa Črnogora. — Odškodnina xn Skader — 25 milijonov in mnogo zemlje. Črnogorskemu kralju Nikiti prigovarjata posebno Rusija in Italija, naj bi se udal. Rusija želi Črnogorcem, da bi se udali, ker jih je vedno podpirala, italijanski kralj pa ima hčer črnogorskega kralja za ženo. Zato je razumljivo, da ti dve državi skušata pregovoriti Črnogorce, naj se udajo in ne hite v lastno pogubo. Italija in Rusija šta se zelo zavzeli tudi za to, da bi Črnogorci za Skader dobili bogato odškodnino. Posodile naj bi jim velesile 25 milijonov brez obresti, da zacclijo rane, ki so jih trpeli v tej strašni vojni. Obenem naj bi dobili tudi precej sveta proti jugu. Grožnje Nikite. — Združitev s Srbijo. Mnogi trdijo, da se bo Nikita na prigovarjanje Rusov udal, a precej pogosto so tudi vesti, da se misli kralj Nikita raje odpovedati prestolu, kakor pa Skadru. — Listi pišejo, da bi se potem Črnagora združila s Srbijo in bi tako nastalo veliko srbsko kraljestvo. — Te vesli sicer niso posebno verjetne, a vendar vzbujajo precej strahu. Avstrija, ki je sosed Srbije in Črnegoro, ne bi namreč pustila združitve oboli kraljestev v strahu prod močjo nove države. Tako bi nastale velike nove težavo in nevarnost svetovne vojne bi sc pomnožila. DRUGI DOGODKI NA BALKANU. Rumunija in Bulgarija. — Spor para vnan. Rumunsko - bulgarski spor, ki jc povzročil mnogo hrupa v sedanji vojni, se bliža mirni rešitvi. Na posredovanje velesil vršila se je v Peterburgu konferenca, katere sklepom se obe državi podvržeta. Bulgari so se udali — vsaj kakor doslej poročajo — da odstopijo Silistrijo Runumom. Rumuni pa so se nasprotno zvezali, da bodo Bulgarom v nekaterih drugih stvareh šli na roko. — V Bulgariji te rešitve seveda niso veseli, a si za enkrat ne morejo pomagati. Spor med balkanskimi zavezniki. — Bitolj—Solun. Bulgari so se morali z Rumuni sporazumeti že zato, ker more priti do spora z drugimi balkanskimi država-mi.Če so tu odnehali, jim vsaj drugod no bo treba toliko. — Kakor znano, so si zavezniki Turčijo že pred vojno na papirju razdelili, toda. marsikaj se je drugače, zasukalo, kakor so mislili. Posebno si bodo v laseh Srbi in Bulgari. Srbi namreč sedaj mnogo več zahtevajo, kakor je bilo prej domenjeno. Sklicujejo se na to, da niso dobili Al- banije. Zahtevajo sedaj bulgarske kraje, posebno Bitolj. — Srbski listi pišejo proti Bulgarom Cesto zelo sovražno, kar še pospešuje nesporazumi j en je. Pravtako pa tudi še ni rešeno vprašanje, čegav bo Solun, ali bulgarski ali grški. Velevlasti večinoma žele, da ga; dobe Grki. Bulgari so sedaj, ko je dosežen spo< razum z Rumuni, odločeni, da. zahtevajo brezpogojno vse, kar jim gre po dogovorih. Da so Bulgari v tem neiz-i prosni, priča govor bulgarskega politi-ka Dancva, ki je izjavil, da hočejo Bul-; gari, da se pogodbe natanko izpolnijo. Tudi vojni uspehi Bulgarov daleč pre-> kose one, kar so drugi zavezniki storili proti Turkom. —- Važno besedo pri rešitvi teh sporov bodo imeli zopet* Rusi. Upanje na mir. — Sovražnosti uslav-ljene. — Velesile. Upanje na mir s Turčijo je vedno večje. Miru žele Bulgari in Turki, zanj1 pa delujejo tudi velesile. Tudi sporazum glede vseh važnejših točk bo hitro dosežen. Če skadrsko vprašanje ne bo delalo ovir, je po mnenju informiranih krogov upati prav kmalu na sklep, miru. Dobro znamenje za mir je to, da so Bulgari odposlali domov že mnogo tisoč rezervistov. Po nekaterih poroči-, lih so tudi sovražnosti pri Čataldži po-, polnoma ustavljene. Velesile so vse za mir. Zato so na odgovor balkanske zveze brž zopet odgovorile. Večinoma bodo obveljali predlogi zaveznikov. Labi in Grki v južni Albaniji. Podobno, kakor se Avstrija vlečo za severno Albanijo, delajo Lahi gledo južne. Tam so Grki po osvojitvi Janino zasedli vso deželo in prišli tudi do obrežnih mest. Tu pa so zadeli Lahei na občutljivo mesto. Italija namreč na trpi na albanskem obrežju kake drugo države in nikakor ne pusti, da bi Grki! do tu raztegnili svojo oblast. Ker Grki) niso brž odnehali, prišlo je do odločnega italijanskega protesta, ki se mul bodo Grki najbrž udali. — Težava je tudi ta, ker konferenca poslanikov šc ni določila mej južni Albaniji. NEMŠKI KANCLER IN SVETOVNI POLOŽAJ. Vojaška predloga v nemškem državnem zboru. — Bojevit govor. — Sploš-na sodba. Nemčija ima za Rusijo največjo armado na svetu. Tudi njena mornarica zastaja samo za. Angleško. In vendar se Nemci ne čutijo dosti varne. Nemška vlada je sklenila, da porabi za vojaštvo kar eno miljardo. Svoje vojaštvo hočejo povzdigniti v mirnem času no 800.000 mož. Zato pa potrebujejo odobrenja državnega zbora. Vlada jc predložila nove predloge državnemu zboru in ob tej priliki jo imel državni kancler govor, s katerim je hotel dokazati potrebo novega oboroževanja. Kancler Bethmann - HolI- jtveg je slikal v svojem govoru, koliko nevarnosti preti Nemčiji od njenih sosedov. Povdarjal je pa zlasti, da se je Bvetovni položaj spremenil na škodo Nemčije. Da ne bo Nemčija tudi dejansko trpela škode, zato mora biti tako oborožena, da je vsem kos. Splošna sodba o tem govoru jc, da je na položaj slabo vplival, ker je kancler preveč naravnost izzival Slovane proti sebi. Strah Nemcev pred Slovani. Skozi cel govor se je vlekla ta misel, da se morajo Nemci Slovanov zelo bati. Rekel je, da so sc Slovani seda] fcilno okrepili z zmagami nad Turki. INova velesila, balkanska zveza, da bo Nemčiji malo prijazna. Tudi Rusije se kancler boji, zlasti ker je zvezana s Francozi. Ti pa so že od nekdaj smrtni Sovražniki Nemcev. Nemčija in Avstrija. Slab vtis je napravil ta govor nemškega vodilnega državnika zlasti v Avstriji. Povedal je namreč, četudi zavito v lepe besede, da je Avstrija v sedanjem položaju plesala, kakor je Nem-jčija hotela. Nemčija in Avstrija se obe bojita Slovanov. Ker pa so v Avstriji • vendar Slovani v večini, je ta govor po pravici izzval ogorčenje proti našim diplomatom, ki se mečejo v naročje (Nemčiji, da bi le Slovani ne prišli na površje. plpll Listek mm IfJIll noreli plij« V deveti deželi. Iz angleščine po Rlder Ilaggardu prevel I. M. (Dalje.) PETO POGLAVJE. Umslopogas naredi obljubo. Ko sem prišel drugo jutro k zaju-treku, sem pogrešil Rozalko ter vprašal, kje da je. »Ko sem zjutraj vstala,« jc odgovorila mati, »sem dobila pred svojimi vrati listek, na katerem — ali tukaj je, Sami ga lahko preberete.« In dala mi je kos papirja, na katerem je bilo napisano: »Draga mama! Ravno se dani in ijaz odhajam na goro, da dobim za gospoda Borovskega, neko lilijo; zato me ne pričakujte, dokler ne pridem. Vzela sem seboj belega osla in tudi strežnica in nekaj fantov gre z menoj; pa jtudi nekaj za usta imam seboj, ker (utegnem izostati cel dan, kajti odločena schi dobiti lilijo, tudi če moram dvajset milj daleč. Rozalka.« »Upam, da pride kmalu srečno nazaj,« sem rekel malo skrbno; »niti najmanj je nisem nameraval nadlegovati glede tiste lilije.« I »O, to ni nič, Rozalka že zna paziti nase,« je odgovorila mati. »Pogostokrat odide na ta način, pravi otrok divjine je.« Toda gospod Makenzi, ki je prav tedaj vstopil, je bil videti nekam resen, vendar ni rekel ničesar. Po zajutreku sem ga vzel ha stran in ga vprašal, če bi ne bilo mogoče poslati po dekle, ker jc vendar mogoče, da se kak Masajec še potika okrog. »Bojim se, da bi bilo to brezuspešno,« je odvrnil. »Zdaj utegne biti že petnajst milj daleč in vrhtega ni mogoče dognati, v katero stran jo je udarila. Tamkaj so tiste gore,« in pokazal j c na dolgo črto višav, ki so se razprostiralo skoraj vzporedno z reko Tana, a so se kakih pet milj daleč stopnjema zniževale v planjavo, ki je bila poraščena z gostim grmovjem. Nasvetoval sem, da bi so podali na veliuo drevo nad hišo ter z daljnogledom pregledali celo okolico. To se jc tudi zgodilo. Gospod Makenzi je najprej poslal nekaj svojih ljudi ter jim naročil, naj poskusijo najti deklico, mi smo pa začeli plezati na drevo. 'Plezanje na to mogočno drevo je bilo vseeno nekoliko težavno in vznemirljivo, čeprav je bila na razpolago trdna lestva iz vrvi; tako vsaj se je godilo nam prebivalcem suhe zemlje; Tomič pa je splezal po njej kakor veverica. Dospevši do višine, kjer so rastle prvo veje, smo brez vsake težave stopili na oder iz desk, ki so bile pribite od ene veje do druge; tu gori je bilo dovolj prostora za dobrih deset ljudi. Razgled je bil naravnost veličasten. Na vse strani se je razprostirala valovita planjava milje in milje daleč. Na severozapadni strani je gora Ivenia dvigala svojo mogočno glavo, reko Ta-110 pa smo videli, kako se je vila izpod njenega podnožja tje do morja. Dasi smo se ozirali na vse strani, nikjer ni bilo niti najmanjše sledi o Rozalki in njenih spremljevalcih; razočarani smo sc vrnili. Dospevši na verando, sem našel Umslopogasa, ki je še vedno sedel na svojem mestu in počasi in narahlo brusil svojo sekiro z majhnim brusnim kamnom, ki ga jc vedno nosil seboj. »Kaj pa delaš, Umslopogas?« sem ga vprašal. - . »Kri voham,« se je glasil odgovor; j več nisem mogel izvleči iz njega. Po kosilu smo zopet zlezli na drevo ter z daljnogledom pregledovali okolico, a brez uspeha. Vrnili smo se. Umslopogas je še vedno brusil svojo Inkosikas, dasi je bila že ostra kot britev. Pred njim je stal Alfonz in ga motril z občudovanjem in strahom. »O, ta pošast, ta strahoviti človek!« je vzkliknil mali francoski kuhar. »Poglejte luknjo v glavi; koža maha na njej semtertja kakor pri otroku. Kdo bi maral za takega otroka?« in zakroho-tal se je vzpričo te misli. Umslopogas se je za trenutek ozrl kvišku in nekak zloben ogenj mu je žarel v temnih očeh. »Kaj pravi ta bivolček? (Umslopogas mu je nadel to ime radi njegovih brk in otročjega obnašanja.) Pazi naj, sicer mu porežem brke. Pazi se, ti mala opica v človeški podobi, pazi se!« Na nesrečo je Alfonz premagal svoj strah in se še dalje smejal temu »smešnemu črnemu gospodu«. Pravkar sem ga hotel posvariti, naj neha, ka je veliki Zulu iznenada skočil z verande na odprti prostor, kjer je stal Alfonz ter z zlobnim nasrnehom začel sukati svojo sekiro nad Francozovo glavo. »Stoj pri miru,« sem zavpil, »ne ■ zgani so, če ti je življenje drago — nič ( žalega ti ne stori.« Vendar dvomim, da me je Alfonz slišal, ker je bil na svojo lastno srečo kar okamenel od groze. Krasno jc bilo gledati Umslopogasa, kako jc vihtel svojo sekiro. Najprej se je sukala nad Alfonzovo glavo srdito brneč in s toliko hitrostjo, da jo bila videti kakor nepretrgan jeklen trak, prihajajoč vedno .bliže in bliže k glavi tega nesrečneža, dokler je ni naposled narahlo posnela. Naenkrat se je gibanje izpremenilo tako, da jc bilo videti, da mu sekira teka ob telesu in udih gori in doli, komaj osminko palca daleč od mesa, nc da bi se ga Io količkaj dotaknila. Bilo je naravnost čudovito videti malega človeka, kako je stal nepremično kakor kip; brez dvoma je spoznal, da bi bilo takoj po njem, če bi se le malo zganil. Nekako minuto dolgo je trajal ta prizor, nato sem pa naenkrat opazil, da se je premikajoča se svetloba pomaknila ob Alfonzovem obrazu navzdol, potem pa na zunaj ter izginila; pri tem pa je majhen šop neke črne stvari padel na tla: bil jc zaviti konec enega dela Alfonzovih brk, Umslopogas se je naslonil na ročaj svoje Inkozikas ter se začel zategnjeno in zamolklo smejati. Alfonz je od groze prevzet sedel na tla, mi pa smo stali nepremično okrog in se čudili tej moj-, strski spretnosti. »Inkozikas jc dovolj ostra,« je za-upil Umslopogas. »Udarec, s katerim sem odrezal bivolčku konec rožička, bi presekal človeku glavo do ramen. Slišiš, ti mali bivolček, ali zdaj še misliš, da sem tak, da se mi lahko smeješ? Niti za las ni manjkalo, pa bi bilo po tebi, da bi se bil le zganil. V bodoče bodi previden! Govoril sem.« »Kaj vendar nameravaš doseči s takim blaznim ravnanjem?« sem vprašal Umslopogasa. »Na vsak način nisi pri pravi pameti. Kolikokrat bi ga bil lahko pobil.« »In vendar ga nisem, Makumazan. Trikrat mi je prišlo na misel, da bi mu razbil glavo, pa sem se premislil. Bila je le šala, a povej bivolčku, da se nt dobro rogati človeku kot sem jaz. Zdaj pa grem, da si naredim ščit, kajti voham kri, Makumazan, prav zares voham kri. Ali nisi videl, kako so se pred bitko iznenada prikazali jastrebi na nebu? Smrt so vohali, Makumazan, moj voh pa je ostrejši od njihovega. Tamle leži kos suhe volovske kože; iz nje si naredim ščit.« »Ta vaš spremljevalec je pa zelo neprijeten človek,« je rekel gospod Makenzi, ki je bil priča vsega izvan- ednega prizora. »Prestrašil je Alfonza, da je skoraj blazen; glejte ga!« in pokazal jo na Francoza, ki je bled kot zid iii tresoč se po celem životu odhajal v hišo. »Ne verjamem, da se bo še kdaj smejal svojemu ,črnemu gospodu'.« »Prav imate,« sem rekel, »ni se dobro šaliti s takimi ljudmi kakor jc on. Kadar je razkačen, je kakor zlodej, in vendar jo zopet dobrega srca. Spominjam se, kako je pred več leti cel teden stregel bolnemu otroku. Čuden značaj je, a zvest in pošten kot jeklo, pa močna opora v nevarnosti.« »Pravi, da voha kri,« je rekel Ma-kenzi. »Jaz le upam, da se moti. Strah se me začenja lotevati radi mojega dekleta. Morala je prav daleč iti, sicer bi morala biti že doma. Pol štirih je že.« Ker je bila vzela seboj nekaj živeža, sem pripomnil, da je težko pričakovati. da se vrne pred nočjo. A tudi mene samega je prevzel strah in menda se mi jc bojazen brala tudi z obraza. Kmalu potem so se vrnili ljudje, ki jih je bil poslal Makenzi iskat Ro-zalko, in ti so povedali, da so šli več milj daleč po oslovih sledeh, nato pa bo jih na kamenitih tleh popolnoma izgubili. Vzlic tenm so preiskali daleč naokrog celo okolico, a zastonj. Neprijetno nam je mineval popoldan in proti večeru, ko še vedno ni bilo od nikoder deklice, nas je začelo silno skrbeti. Uboga mati je bila vsa potrta od skrbi in straha; ni čuda; oče pa se je obnašal čudovito pogumno. Storili smo vse, kar sc je dalo storiti; razposlali smo ljudi na vse strani, streljali so in neprestano gledali z velikega drevesa, a brez uspeha. Začelo se je mračiti in šo vedno ni bilo male svitlolase Rozalke. (Dalje prili.) (Doživljaji francoskega vojaka.) (Dalje.) Ker se mi je zdelo, da sem s tem pridobil na svojo stran poglavarja, sem odločno izjavil, da sc ne umaknem z mesta, raje vidim, da me ubijejo, kakor da bi zunaj zmrznil. Poleg možakarjev sta bili v kleti tucli dve ženski, in ena izmed njiju sc jc hotela zame nekoliko potegniti, a je morala vsled robatih klotvin in grdih zabavljic na-mali utihniti. Kolovodja me jc zasmeh-Ijivo potolažil, naj se nikar ne bojim, da bi se mi zgodilo kaj hudega, ker me bodo brez vseli ovinkov, in prej kakor bo meni ljubo, vrgli vun, ker se pri mojem polku gotovo že čudijo, kje se tolik časa mudim. Nato sem ga vprašal, zakaj se tudi on in njegovi ljudje ne vrnejo k svojim polkom, čc tako silno skrbi zame. a on mi robato odvrne, naj Ui se ne umešavam v njihove stvari; on in njegovi so tu v svoji hiši in se ne pustijo moliti in nadlegovati; kadar se jim bode pa zljubilo* pojdejo naprej. »No,« sem odgovoril, »pustite me vsaj pol ure pri vas, da se nekoliko se-grejem in si popravim svojo obutev.« Dedec jc nekoliko pomislil in mi dovolil, da ostanem, a takoj naročil nekemu bobnarju, ki je bil menda po oblasti takoj prvi za njim, naj pazi name, da ne prekoračim dogovorjenega roka. Nato sem se vsedcl in vprašal, ali bi mi kdo prodal kaj jestvin, zlasti, če mogoče, požirek žganja. Nihče se ni zmenil za mojo prošnjo, dobil sem le odgovor: »Če bi imeli žganja, bi ga pili sami!« Med tem sem pa zapazil, kako moj paznik z nekaterimi skrivaj šepeta, in takoj nato rac vpraša, imam li pet frankov-,v zlatu, da bi mogel plačati žganje. Jaz nisem tajil. V istem hipu skoraj je pa vzbudila mojo pozornost ženska, ki jc prej zame prosila pri možeh. Sklonjena k tlom je šla počasi okrog meno in se delala, kakor bi nekaj iskala. Okrenil sem sc tedaj proti nji in slišal, kako mi je poše-petala: »Bežite, drugače vas ubijejo. Od V jasni c sem me že vlačijo proti moji volji seboj. Prosim vas, pridite z vojaki in rešite me!« Ravnokar sem šo na tiho vprašanje izvedel, da je druga ženska neka judinja, kar zakliče nekdo iz kletinega ozadja z osornim glasom: »Jezik za zobmi, babnica, in poberi sc preč. Govori, kaj si povedala?« Odgovorila mu je, da mi je imenovala samo ime nekega juda, pri katerem bi morda šc dobil kapljico žganja, nato pa jc odšla v kot. Tako sc tedaj nisem varal, da sem v resnici zašel v pravcato jamo morilcev in razbojnikov. Le malo časa sem še sedel, nato sem vstal in sc kakor slučajno približal vratom in stopil na prosto. Začeli so me klicati nazaj in kričati za menoj, češ, da lahko do jutra ostanem in spim, a ni so mi zdelo vredno z odgovori izgubljati časa. Ko sem prišel iz kleti, sem zopet našel v snegu svojo puško, ki mi je bila pri padcu odpadla, a nikakor pa nisem mogel dognati, kam naj se obrnem, da bo prav. Ko sem to prevdarjal, pride vojak, ki jc prej nosil sodček, in me pozove, naj se vrnem; jaz se pa nisem hotel udati, češ, da se bojim, da bi pri moji stothiji ne opazili moje odsotnosti, zato naj mi stori to uslugo, sem mu rekel, da mi pokaže pravo pot. Ker sem ga le prosil in prosil, me je peljal med kupi kamenja in podrtij in po strmem pobočju navzgor. Ko sva prišla navrh, me jc prijel in me nekaterikrat zasukal okrog, kakor je rekel, da me spravi v pravo smer, v resnici pa le zato, da bi jaz izgubil smer do kleti nazaj. Toda kljub temu sem si bil zapomnil toliko znamenj, da bi bil klet lahko zopet našel, ker som bil trdno sklenil, da pri belem dnevu z nekaterimi možmi napademo klet, no samo zato, da rešimo one ženske, ampak zlasti v ta namen, da poizvemo, odkod raznovrstni številni telečnjaki, katere sem videl v tej jami razbojnikov. (Dalje prih.) Medvedov nagrobnik. Tretje leto že poteka, odkar nam je zasul prerani grob pesnika Antona Medveda. In še danes ni na njegovi gomili na pokopališču v Kamniku nagrobnika. Sam ni zapustil niti toliko, da bi se bili povsem pokrili pogrebni1 stroški. Toda zapustil je slovenskemu narodu toliko sadov svojo duševno izvirne sile kot pesnik, da je naša dolžnost, poskrbeti mu dostojen, clasi skromen nagrobnik. Zaradi tega so sklenili njegovi spodaj podpisani intimni prijatelji, da sc združijo v odbor in naprosijo prispevkov za njegov spomenik. Da bi pa spomenik ne bil neokusno in umetniško brezvredno delo, zato se je poveril načrt kiparju g. profesorju Peruzziju v Splitu. Ta je zasnoval jako umesten klasično resen nagrobnik, kakor je bila poezija pokojnega Medveda. Spomenik predstavlja sarkofag iz sivega kraškega marmorja, v katerem je vdelan relief iz belega kamna'. Na reliefu je Crfej v spremstvu dveh genijev in pastirček-pevec s piščalko, iz srede reliefa pa se dviga antični dobri pastir in Kristov monogram. Vt dnu spomenika, nad grobovo glavo, jo lira. Skozi potrgane strune se zvija kača. Ob straneh stojita na podstavkih dve kameniti žrnvi, iz katerih kipita kot zelen okvir ob spomeniku dve cipresi. Po tem površnem opisu lahko vsak spozna, da bo snomenik sam res nekaj izvirnega in umetniškega, morda prvi takega značaja na naših pokopališčih. Delo samo po načrtu in mav-. čnem odlivku Peruzzijevem izvrši po-dobar g. Pavlin v Radovljici. Podpisani odbor vabi slavno občinstvo, da drage voljo prispeva s skromnimi darovi za spomenik, da prireja ob prijateljskih iii društvenih večerih male zbirke v krogu onih, ki so pokojnika poznali osebno ali ga vsaj uživali po njegovih delih. Priporočamo to prošnjo raznim denarnim zavodom, občinam, posebno župnijam, kjer jo služboval pokojnik, in njegovim tova-rišem-duhovnikom. Vsi prispevki naj se izvolijo pošiljati odborovemu blagajniku gosp. Urbanu Zupancu, Ljubljana, Križcvniška ulica št. 8. V Ljubljani, dne 1. aprila 1913. Odbor za zgraditev Medvedovega spomenika : Andrej Kalan, načelnik. Uiban Zupane, Fr. S. Finžgar blagajnik. tajnik. Razgled po domovini mv&VAVAV&V&VAVAV&VAVA^VAV&V&VAVAVAVAV&VAVA?AVAW Naši romarji v Rimu se glasom poročil našega »Slovenca« izredno dobro počutijo ter so kljub precejšnjemu trudu vsi srečni, da morejo prisostvovati lepim cerkvenim slovesnostim in občudovati krasoto veličastnih spominkov iz raznih dob krščanstva. Njihovo lepo ubrano petje občudujejo vsi, ki jih slišijo ter morajo pesmi opetovano ponavljati. Le to jim greni splošno veselo razpoloženje, da ne bodo mogli 'doseči sprejema pri sv. Očetu. Sprejel jih bo v'papeževem imenu državni tajnik kardinal Meri de Val. V času, ko so bo tiskala pričujoča številka, bodo naši romarji, upajmo, zdravi in veseli ž.e na potu proti domovini. Sv. Oče zopet obolel. Dne 7. aprila je sprejem romarjev iz Lombardije sv. Očeta zelo izmučil, nizka.tempera-i ura, skozi katero je sv. Oče šel povodom otvoritve Konstantinskili slavno1 sli, je vplivalo, da se jc položaj sv. Očetu poslabšal. Zvečer istega dne je bila pri sv. Očetu konstatirana mrzlica. Zdravniki so imeli daljši posvet. .Sv. Oče je v postelji. Avdijcnce so ustavljene. Naslednje dni se je zdravje dokaj zboljšalo, vendar mora sv. Oče še ostati v postelji. Z ozirom na visoko starost je treba največje previdnosti. Novi opat v Zatičini. Dne 31. marca je zatiški konvent soglasno izvolil za opata. č. gosnoda P. Bernarda Wid-manna, večletnega priorja v Mchrerau. Bcnedikcija se jo obhajala dne 6. t. m. na željo redov, gener. vikarja popolnoma samo v krogu samostanske družine in zališke župnije. Cerkveno slovesnost je poveličevala navzočnost presv. knezoškcfa ljubljanskega, dveh redovnih opatov, novomeškega mil. g. prosta, 1 j ubij. stolnih kanonikov gg. dr. Čckala in dr. Grudna ter več drugo duhovščine. Po pontifilcalni sveti maši je mil. g. opat Bernard, odičen s pontifikalijami, blagoslovil vernike po cerkvi. Novi opat je imenoval za priorja Slovenca p. Avguština Kostelica, za subpriorja p. Roberta. — Mil. g. opat si želi slovenskih dijakov, ki bi imeli veselje . do samostanskega življenja. Vstopiti morejo po končani šesti šoli. Imajo pa tudi samostansko gimnazijo, v katero se sprejemajo mladeniči, ki ie hočejo posvetiti redovnemu življe-)ju in postati cistercijani. Deželnozborske volitve ma Goriškem so bodo vršile po naslednji vrsti: Splošna kurija voli 13. julija t. 1. Morebitna ožja volitev bo 20. julija, vmečke občine, volijo 24. julija, trgi n mesta dne 1. avgusta, veleposestvo ia dne 10. avgusta. Za novega goriškega glavarja je baje določen višji sodni iradnik v Gradcu, grof Coronini. Novi okrajni šolski nadzorniki, -a okrajnega šolskega nadzornika v šolskih okrajih Kranj in Radovljica je imenovan učitelj g. Karel Simon v Ljubljani, v okrajih Ljubljana (okolica) in Kamnik pa "šolski voditelj gospod Franc Gaberšek v Ljubljani, za •Ljubljano Anton Maicr, za Postojno in Logatec g. Ivan Thuma, za Krško in Litijo g. Ludovik Stiasniy, za Kočevje. Josip Novak, za Novo mesto in Črnomelj g. Ivan (Štrukelj. Goriški in koroški Slovenci na Sveti gori, V nedeljo, dne 13. t. m., se je 'sešlo nad 3000 goriških in koroških Slovencev na Sveti gori pri Gorici. Korošci (nad 1000) so prišli s posebnim vlakom že v soboto ob 2. uri 27 min. popoldne. Goriška procesija je prišla na Sveto goro okolu 8. ure zjutraj. Ob četrt na deveto uro je bil govor in potem sv. maša. + Nova znamka za vžigalice »Slovenske Straže«. V zalogi J. C. M e-n a r d i v Ljubljani so izšle nove vrste vžigalice »Slovenske Straže« v korist obmejnim Slovencem. Slika na škatlji-ci nam kaže orla, plavajočega nad Ljubljano. Stare znamke vžigalic v korist obmejnim Slovencem bodo v kratkem izginile iz prometa. Opozarjamo vse naše somišljenike na te. nove naše vžigalice in prosimo, da jih povsod širijo. Nova znamka izključuje vsako zamenjavo s kakimi drugimi vžigalicami, zato bo ta no.va znamka tem boljša za agitacijo. Vžigalice »Slovenske Straže« so še vse premalo razširjene, zato naj sedaj naši somišljeniki skrbe, da bodo nove vžigalice pomnožile dohodke »Slovenski Straži«! Vsak naš somišljenik, vsaka naša somišljenica naj p rvsod odločno zahteva vžigalice v korist obmejnimi Slovencem iz zaloge I. C. Menardi v Ljubljani. To je treba povdarjati, ker jih nekateri trgovci in trafikant je' sicer imajo v zalogi, vsiljujejo iJa druge vžigalico. Državna podpora. Kmetijsko ministrstvo jc dovolilo sporazumno z notranjim ministrstvom 50.000 K podpore, da se pomore vinogradnikom na Kranjskem, prizadetim vslecl lanskih uim, z dobavo galicc in žvepla po znižani ceni. Konstantinov jubilej na Jezici. Preteklo nedeljo se je v društvenem domu na Ježici izvršila lej:>a slovesnost v proslavo zmage sv. križa po sledečem sporedu: 1. Slavnostni prolog. 2. »Skrivnostna zaroka«, izvirna igra, spisal Silvin Sardenko. 3. Živa slika: Povišanje sv. križa. Nova Sardenkova igra je polna življenja in dejanja; občinstvo je bilo očarano. Igralo sc je iz-borno. Z ozirom na goste iz okolice se cela prireditev ponovi v nedeljo, dne 20. aprila ob pol štirih popoldne; prireditev traja j)et četrt ure. III. glavni občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze se vrši v nedeljo, dne 4. majnika 1913 v Ljubljani po sledečem sporedu: Ob 8. uri zjutraj sveta maša s cerkveno propovedjo v kapelici Alojzevišča, Poljanska cesta. Mašuje in jiropoveduje duhovni svetnik Janez Kalan. Med sveto mašo pojejo pevci »Ljubljane«. Po cerkvenem opravilu, ki naj se ga vsi udeleženci občnega zbora gotovo udeleže, se ob 9. uri dopoldne prične v »Ljudskem Domu« III. glavni Občni zber Jugoslovanske Strokovne zveze, ki se izvode po sledečem sporedu: 1. Otvoritveni govor in jioiočilo načelstva J. S. Z. 2. Poročilo o letnem zaključku leta 1912. Poroča glavni blagajnik J. S. Z. Bogumil R e -m e c. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Strokovno glasilo J. S. Z. Poroča dr. Jakob Mohorič. 5. Delavske organizacije na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in na Primorskem. Za I£>'anjsko poroča načelnik J. S. Z. dr. Zajec, za Štajersko državni in deželni poslanec dr. Anton K o r o š c c ; za Primorsko in Koroško se poročevalca še naznanita, G Izpreminje vanje pravil in jooslov-nika. 7. Društven znak. 8. Sklepanje o predlogih, ki pridejo na občni zbor. Od 2. do 3. ure zborujejo o k r o ž-j a J. S. Z. v »Ljudskem Domu« v zmi-slu §§ 32., 33. in 34. društvenih pravil. Zborovanje strokovnih odsekov, in sicer: a) rudarskega in b) tekstilnega so vršita od 2. do 3. ure popoldne. Praktična jiredavanja. Prično se ob 3. uri popoldne. Poclaore za umetna gnojila. Glede podpor za nakup umetnih gnojil jc deželni odbor kranjski v svoji zadnji seji sklenil tako-le: K nakupu umetnih gnojil deželni odbor redno ne jirisjieva in bi mogel take prošnje upoštevati le v sledečih slučajih: 1. ako je gnojenje v zvezi z melioracijo jiašnika ali travnika; 2. če posestnik rabi krmo za lastno živinorejo in ne za jtrodajo; 3. ako ima dotični jjoseslnik urejeno go-sjiodarstvo, zlasti hlev in gnojno jamo, po načelih umne živinoreje. Sm.Ttna kosa. Umrl je na Opčinah v visoki starosti 79 let gospod Franc Zink, oče gospoda župnika na Opčinah Andreja Zinka in sodnika gospoda Petra Zinka. — Dne 5. aprila je umrla v ljubljanski hiralnici usmiljenka č. sestra Frančiška Klotilda Božič iz Pod-tabra pri Vidmu — Dobrepolje. — N. v m. ji.! Konj ga ja ubil. V Goričici pri Pre-serju je dne 7. t. m. ob 2. uri jiopoldno ubil konj 32 let starega poseslnikove-ga sina Ivana Turšiča iz Rakitne. Hotel mu jc zavezati rep, a konj ga je udaril tako, da je revež takoj izdihnil. Prezgodnjo smrt si je nakopal po nesreči posestnik Primož Kosec v Sp. Brniku pri Cerkljah. Pri obrezovanju bezga se mu je zalomil v palec leve roke kos lesa za nohtom. Ker ni pravo- si časno iskaJ zdravniške pomoči, je moral v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Pokojni je bil čvrst, priden mož, oče sedmerih nedoraslih otrok. Pokoj njegovi. duši! Potres so čutili dne 7. aprila na raznih krajih Gorenjske, tako v Šmartnem pod Šmarno goro ob 7. uri 15 minut zjutraj, v Komendi ob 7. uri 18 minut, ki je trajal več sekund. Sneg in mraz. Od sobote do nedelje dne 13. aprila je velik del slovenske zemlje zapadel precej debel sneg, posebno v višjih legali, in provzročil v naslednjih par dneli taktf občuten mraz, da je popolno uničil krasno cvetje črešenj, češpelj in zgodnjih lirušk, v vinorodnih krajih pa deloifia pokončal up vinogradnikov. Škoda za poslednje bo tem občutnejša, ker je to že tretje leto, ko nc bo pridelka. Dva mva vlaka bosta vozila s 1. majem na gorenjski železnici. Brzo-vlak bo odhajal z Jesenic oh pol 5. uri in bo dospel ob tri četrt na 6. uro popoldne v Ljubljano; drugi osebni vlak bo vozil ob nedeljah in praznikih med Ljubljano in Kranjem. Iz Ljubljane bo odhajal ob 2. popoldne, v Ljubljano pa se ho vračal ob 7. uri zvečer. Užaljeni Trzinci, Pod tem naslovom hoče »Dan« v 458. štev. pomiriti po pravici razburjene duhove prizadetih vaščanov, ki so vsi brez razlike ogorčeni nad podlistkom, ki ga je ta list priobčil v 456. štev. Ni pa s tem dosegel svojega namena, temveč jih še bolj razkačil, saj pravi med zagovorom, »da bi bili Trzinci lahko ponosni na priobčena stara poročila in dov-tipe.« In kakšni so ti dovtipi? Vsem v presojo samo nekaj stavkov: »Trzinci so neko posebno prekucuharsko pleme in vredni svojih slavnih pradedov rokovnjačev. Prekucuharji so tudi oni, kakor že rečeno — poskušali so vedno svoj o telesno moč, katera jih je seznanila z onimi mnogokrat skrivnostnimi prostori, ki sc imenujejo ječe, a svetovne slave si še niso mogli pridobiti. Škoda! Njili pretepaška slava bledi od dno do dne. Njih slavni pradedje, glasovi!i rokovnjači, bi pljunili z zaničevanjem na te potomce trzinske de-kadente.« ln še več takih »dovtipov«. »Sramota! Da za (a spis ni odgovoren samo t Jos. Ciperlc - meščanski učitelj, kakor se »Dan« v zagovoru oprn Vičuje, ampak lisi tudi sam, ker v i s t i številki pod drugim naslovom piše: »Kakršni so že bili stari Trzinci. taki so sedaj njih potomci.« Tako podlo pisanje ne zasluži zagovora; in prav je storil edini naročnik tega lista iz Trzina, da ga je ogorčeno nazaj poslal s pristavkom, da ne bo več hodil vaš »slavni Jist« v prekucuharsko vas, in da so ljudje, ki povzročil jejo take spise, večji rokovnjači od onih, katerim se ta »častni naslov« nadeva. Živinski semenj v Boh. Bistrici se vrši vsled. praznika Kristusovega vne-bohoda naslednji dan, to je v petek, 2. maja t. I. Premovanje goveje živine ribniškega živinorejskega okrožja dva druga njegova tovariša sta pa umrla tudi še istega dne. To je slučaj, ki se ni zgodil pri nas že nekaj desetletij, da bi jih bilo umrlo toliko na en dan. — Nek Ajdovčan jc začel pesni-kovati; pesmi njegove so lirično satirične vsebine. Kadar jih obelodani, bomo sporočili tudi »Domoljubu«. Iz solini! strani ' življenja, iz srečnega družinskega življenja od plodonosnegadela smo po nesrečnem naključju, po prehladu, nalezljivosti, ranitvi ali opeklini večkrat pahnjeni v senčno stran življenja, kjer okušamo bolečine, nesposobnost za delo, zmanjšanje zaslužka in stisko. Ako se gre za nezgode, kakor za opekline, zmečkanje, prehlad, izpuščaje, otekline, revmatične in nevralgične bolečine, se te lahko prepreči s tem, da so vpo-rablja Fellerjev rastlinski esenc-fluid z znamko »Elza-fluid«, ki vpliva, kakor vemo iz skušnje, bolečine lajšujoče in hladilno. Pri vseli kožnih boleznih, pri solrvžnih pegah, solnčarici, gra-pavi koži, pri p/ahajili na glavi, pri potenju se izkaže kot vrednostno domače sredstvo, ki čisti in pri ranitvah varje proti vnetju. Naše bralce bo gotovo zanimalo pisanje baronice Goramb iz kopališča Bucias pri Temeš-varu. Ta dama piše: V časopisih je bilo objavljeno, kako izvrstno učinkujejo Fellerjevo »Elza-krogljice«. Imela sem mnogo bolezni, trganje, slabe oči, trudnost, bolečine v glavi in vratu in odkar vporabljam Fellerjev »Elza-fluid*, sem popolnoma zdrava. Naši bralci naj bi imeli Fellerjev fluid z znamko »Elza-fluid« vedno doma, saj stane cn ducent za poizkušnjo samo 5 kron franko. Preizkusili smo in priporočamo nežno odvajajoče in obenem prebavo pospešujoče sredstvo, ki nikoli ne odreče, Fellerjeve odvajalne krogljice z znamko »Elza krogljice«, ki se tudi na-roče 6 škatljic za K 4-— franko. Oboje se dobi pristno samo p> i lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 16 (Hrvatsko). Cenejša kava i (dokkr je kaj zaloge) 85^ 80v 1/4 kg Brasil I odiiji Idriji, proda prostovoljno več parcei od svojega veleposestva. Zglasiti se je i>ri njem. 1164 Kovčegi WINKLER. 1171 NaJboljSa svelovna znamka! Učni! Trpežni! Cene brez konkurence! Tovarna In Spe-cijalna trgovina kovčegov, torbio • n usnjene robe Josip Winkler ii sinovi. Uslanovljcno 1876, Dunaj I., Himmel-pfortjasse 7/A. Winklerje»i nizki kovčsgl od K 32 n. ToCn.l ciipošiljntev. Seniki zastonj in poštnine prosto. Samo enkrat v življenju! 50.000 spalnih odej HO K 195 za izvoz na Balkan določono, a radi vojne nevarnosti pridržane, iz pristno brnsko Himalaja-volnc, okoli 200 cm dolgo, 130 cm široko, v krasnem črtastem melo-dcsinu n krasnimi burvonimi bordurami ac bodo samo žo kratek čas pro-dajalo za polovično tovarniško ceno po K 195 komad. To Hi-malaja spalno odeje ko vredno dvakrat tegra denarja iu se dobo U pri nas po teh scnzacijonclno nizkih conah samo dokler Je koj zaloge. _ komad Himalaja spalno odejo slane lo .... K i 96 3 komadi Himalaja spalnih odej stane le .... K 6 70 6 komadov Himalaja spalnih oetej stane Jo . . . K 11 — Samoprodaja po povzotju M. Svoboda, Dunaj III/Z, Hiessgasse 13-404 Krojaškega pomočnika Zft boljše delo in učcnca sprejme v trajno dela Anton Podgoršek, krojač, Gameljne, p. St. Vid nad Ljubljano. 1173 Tovarne zalsbesfMj,Zenit' družba z omejeno zavezo Mor. Zumberk dobavljajo rirjboljši ln najcenejši krovski materijal. Zastopnik: Zajec & Horn, Ljubljana, Dunajska cesta 73. 240 Pripravna birmanska darila! Obrnite so zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bo-dete najbolje postreženif Nikel. ura z verižico . . Nikel. ura verižico boljšo vrste....... Prava sreb. moška ura 1'rava sr. moška ura z vor Prava srebrna moška uri boljšo vrste .... Prava sreb. moška ura : dvojnim pokrovom . Prava sreb moška ura po sabno fina .... M kar. zlata ura . . . 14 kar. zlata ura boljše vrsto . . K 70 —, 80 no J — > 20 100- Nikol. domska ura z verižico ....... Pruvtv sreb. domska ura z verižico . . .' . . .' Prava sreb. damska ura boljšo vrste..... Prava sreb. damska ura z dvojnim pokrovom . . Prava sreb. damska ura posebno fina .... 14 kar. zlata damska ura 11 kar. zlata damska ura boljšo vrste K 30 —, 40 - 10 -13 A.m doubl. zlata za vratna verižico z obeskom . . K 2 35 Srebrno zavru (na verižica z obeskom...... 130 Pozlačena zavratna verižica z obeskom . . . „ 2 —• 14 kar. zlata zavratno verižica z obeskom . . . „ 13 — Srobrna dolga verižica za uro........n 4 _ Am. double zlata verižica za uro.......n 5 — J4 kar. zlata dolga verižica za uro...... 45 — Uhani zlato na srebro .....: 14 kar. zlati uhani b >ljSo vrste sprav, finimi kamni y. diamantom . . h prav. briljonti . . 1-80 580 8 — 25 — 00 Vse v finih škatulah — pripravno za darilo. Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Ako naročeno blago ne ugaja, se v teku osmih dni zamenja ali denar vrne. les«trg25= H.SOTTNER. LJUBLJANA 1 Sv.Petra cesta št.8 Ceniki zastonj in pošt- Lastna protokol, tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka nine prosto. Zastopstvo tovarne ur „Zenlth". J KO", n* ' " ------------.