Zaprta ali odprta lista
Dne 28. februarja 1974 je bila predkandidacijska konferenca kra-jevne organizaclje SZDL Gradišče v Ljubljani. Na dnevnem redu sta bila poročilo o dosedanjih pripra-vah za volltve delegatov in pred-log možnih kandidatov za dele-gacijo krajevne skupnosti Gradi-šče v zbor delegatov krajeviiih skupnosti skupščine občine Ljub-ljana—Center.
Iz poročila je bila razvidna ob-sežna aktivnost v pripravah za volitve delegatov. Vse družbene in politične organizacije so v dose-danjem postopku evidentirale mo-žne kandidate tako za potrebe de-legacij kakor tudi za potrebe kra-jevne skupnasti in družbenih or-ganizacij na tetn območju. Skup-no je bilo evidentiraaih 178 mož-nih kandidatov, kar kaže na do-kaj široko izbiro, ki bo omogočila dobro kadrovsko zasedbo tako v deLegacijah, kot tudi v organih. in organizacijah v krajevni skupno-sti. Od skupnega števila evidenti-ranih. je 70 žensk, kai pomeni 39 %. Po izobrazbi pa je med evi-dentiranimi zajetlh z nižjo izo-brazbo 2 %, s srednjo izobrazbo 14 %, z višjo 8 %, z visoko 45 %, študentov je 6 % in upokojencev 25%. Od skupnega števila eviden-tiranih je 75% članov ZKS, v NOB pa jih je sodelovalo 54 %. Taka struktura je ocenjena kot zelo dobra in tudi ustreza sestavi prebivalcev krajevne skupnosti Gradišče. Zanimiva pa je struktura po starosti. Do 27 let starosti je evidentiraniih 11%, do 35 let 8%, do 45 let 11 %, do 55 let 40 % in nad 55 tet starosti 30%. Ta pre-gled strukture je manj ugodem in pomeni odraz aktivnosti prebival-stva, ker je tudi v vsakodnevnem družbenem življenju na področgu te krajevne skupnosti opaziti več-jo družbeno aktivnost starejšihin manj mlajših občanov. To razmer-je bomo moraM v bodočem druž-besnem delu vsekakor izboljšati s pritegnitvijo mladih predvsem v delo krajevne skupnosti in druž-benih  organlzacij  na  terenu.
Izmed evidentiranih možnihkan. didatov je koordinacijski odbor pri krajevni organizaoiji SZDL predlagal ožji izbor 23 možnih kandidatov za delfgacijo krajev-ne skupnosti, ki naj šteje po sta- , tutarnem sklepu 18 Cjlanov. Struk-tura teh je sledeča: žensk 30,5 %, po izobrazbl — srednja 4 %, viš-ja 18 %, visoka 47 %, gtudenti 13 % ln upokojenci 18 %; starostaa stniktura — do 27 let 13 %, do 35 let 26%, do 45 let —, do 55 let 39% in nad 55 let 22%; čla-nov ZKS je 91%, v NOB pa je sodelovalo 39 %. Tako predmgana struktura že pdikaže dolodano ko-rekcijo splošne strukture eviden-tiranih možnlh fcandidatov. ven-dar bo potrebno v postopku do kandidacijske konference izvesti še delne popraVke.
Pri razpravi o ožjem teboru kandidatov za^ krajevno delegacijo pa je prišlo do zanimive razprave
ali naj se kandidacijski konferen-ci krajevn« orgaaizacije SZDL predloai odprta ali zaprta lista kandidatov za Jcrajeroo delegaci-jo. Predkaiididacijska konferenca se je opredelila za zaprto listo kandidatov, kar pomemi, da se na kandidacijski konferenci in pozne-je za voiitve, predloži toliko kan-didatov, kolikor se Jih voli. Kate-• rj razlogi so . vodili predkandida-cijsko kanferenco, da je sprege-la takšen sklep?
Splošno znano je, da so občani v dosedanjih voliinih postopkihza volitve odbornikov in poslancev težili za tem, da je ob volitvah nastopilo več kandidatov, izmed katerih je volilec izbiral po svp-jem poznavanju in oceni tistega, katersmu je najbolj zaupal. Tak-šen odnos je bil v dosedanjem skupščinskem sistemu povsem ra-zumljiv, saj je odbornik ali posla-nec z izvolitvijo dobil mandat, da v skupščini zastopa svoje volilce v vseh vprašanjih, ki so na dnev-nem redu. Koliko se je mandator o posameznih vprašanjih posveto-val s svojimi volilci, z bazo Izka-tere je izhajal in od katere je pre-jel pooblastila, je bilo octvisno od n.jega samega in njegovega -časa. Obsežnosf skupščinskega dela in dsjstvo, da so bilti odborniki in poslanci pretežno neprofesional ci, pa so jim možnost neposredne-ga stika z volilno osnovo znatoa oteževali. Po sprejeti novl UstaVl smo skupščinski sistem bistveno spremenili s tem, da smo odpra-vili osebni mandat in ga zamenja li z delegatskim sistemom. V čem je razlika?
Po dosedanjem skupšSinskem si. stemu se je odbornik ali posla-nec v delu skupščine opredeljeval predvsem po svojem ziianju, spo-sobnostj in vesti, v delegatskem sistemu pa bo delegat pred skup-ščino iznašal stališda delegaoij^, ki bo predhodno obravnavada vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu skupščinskega zasedanja in zavze-mala stališfia do teh vprašanj. De-legacija bo ob tem prav tako do-ločala, kateri čldni delegacije se bodo udeležili posameznega zase-danja skupšSinc ali celo, kdo iz-med delegatov bo sodeloval v skupščini pri posamezni točki dnevnega reda in katera stališča delegacije bo zastopal To pa po meni specializacijo dela delegatov glede na posamezne interesne a!i tematske sfere. Sestav delegacije mora torej biti takgen, da bo. po svojem strokovnem znanju in po-znavanju problematike posamez nih interesnih področij sposobna zavzemati staMSča do vseh vpra-i5anj, kl se obravnavajo v skup-ščini in ta vprašania tudi pre-verjati ter z n)inr seznaniatj svo-jo osnoro t.j. TOZD ali kraievno skutmost, katere sestavni del  je.
Ob teh ugotovitvah je vsekakor potrebno posvetiti izredno skrb sestavi delegacije. Zastavl.ia, se vprašanie ali ,]e sestav delegaclie treba izpeliati po načelu. da se za vsako   interesno   področje   določi
posebnega delegata, ki bo delo-val v skupščku vselej, kadar bo na dnevnem redu . problematika tega inteiresnega področja? Ce bi bila interesna področja strogo raz-mejljiva isn nesporno določljiva, potem bi bil takšen način sestav-ljahja delegacije tehnično možen, veradar pa bi ntijno vnesel v samo delegacijo »resorsko« delitev dela, ki bi vodila ponovno do vmašanja osebnega mandata skozi stranaka vrata. Na konferenci je prevlada-lo spoznanje, da interesna področ. ja niso neodvisna eno od druge-ga, ampak često izredno medse-bojno prepletena ter je zato po-trebno ob posameznem vprašanju zavzemati stališča delegacaje, ki pomend večinoma odraz interesov več interesnih področij. Zato je potrebno zagotoviti tak sestav de-legacije, ki bo sposobna kot celo-ta združevati v sebi vsa interasna področja in kot taka zavzemati stališča do v skupščinj obravnaVa-nih vprašanj. V kolikor pa dele-gacija ne more zavzemati svojega stališča, pa se mora stališče obli-kovatj le v okviru krajevne skup-nostl,  iz katere delegacija  izhaja.
Sestav delegacije ¦ zahteva torej zelo skrbne proučitve, tako glede lzbire posamaznega kandidata za delegata, kakor tudl za cetotni profil delegacije. Zato smo v po stopku evidentiranja izbrali naj-bolj demokratično pot s tem, da smo pritegnili k izbiranju možnih kandidatov vse družbene struktu-re v krajevni skupnostd In se za sestav krajevne delegacije tudi po-govarjall z možnimi kandidati o tem, če sprejmejo to družbeno za-dolžitev. Izbor možnih kandidatov . ]e torej v samem predkandidacij-skem postopku tako obširen, da nam daje zagotovilo, da je kondna predlagana ldsta za krajevno dele-gacijo res najboljši izbor kadrov lz krajevne skupnosti za to obli-ko družbeoega dela. Ob tem bi odprta lista, lista z več kandidati kot Je s sta'.utarnim sklepom predvidenih delegatskih mest, po-menila le golo formalnost in negi-ranje dosedanjega angažlranega družbenega dela Iz teh razlogov se je predkandidacijska konferen-ca krajevne organizacije SZDL Gradišče odločila, da predloži kan-didacijski konferenci, ki bo 12. marca t.l. zaprto kandidatno listo za 18 delegatov krajevne delefi;aci-]e; V času, ki nam še preostaia. pričakuiemo še nadaljnje angaži-ranje občanov, da s svojimi pri-pombami k nredloženi listi kandi-datov vkl.lu^no s kandidaoiisko konfertJnco omoeročijo najbnHS' možni sestair naže krajevne dele-gnoije.
V nadalje(va.n.)u Dredkandidacii-ske konlerence so bili obravnava-nj tiidi mn*ni kandidati za druž-beno politični zbor občine Linb-liana—Center; dnižheno t)oHt''6ni zbor Skii.nS^ine SR Slovpniip in *a zbor remibHk in pokra.iin Konfe-renca ]e k tpm predlogom dala svoje prlpombe.
Ivo Bernard