Poštnina pavSalirana.
JLjv&fy
ant
Političen list.
Naročnina znaša: l (.iosravltanjeii: na dom ali po pošti K 10'— mesečno. četrtletno K 30'—. Č«? pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9‘50. — tu-serati po dogovoru.	List izhaja vsak cleiavnik popoldne. Posamezna številka slane 60 vin.	Uredništvo in uprave Mariborska tiskarna (jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva št. 276, uprave št. 24.
Leto III. Maribor, četrtek 27. maja 1920. St. 116.		
Nova vlada pred Narodnim predstavništvom.
Madžarska in mirovna pogodba. — Prva seja čehosiovaške narodne skupščine.
Ljubljanska teološka fakulteta.
Narodna in državna svoboda nam je prinesla tudi slovensko univerzo v Ljubljano in ž njo tudi teološko fakulteto, čeprav bi prav lahko ostali brez nje, ker bi za naše potrebe zadostovala zagrebška. Toda ne, morali smo jo dobiti tudi v Ljubljani. Kdor pa misli, da se je to zgodilo iz potrebe se jako moti, ljubljanska teološka fakulteta je bila ustanovljena s čisto drugim namenom, namreč zato, da dobe na njej posla različni gospodje, ki bi se jih sicer nikjer ne dalo porabiti.
Dočim so druge, velevažne fakultete jako slabo zasedene s profesorji in drugimi učnimi močmi, jih ima teološka fakultata sama na obilico, skoro več nego vse ostale fakultete skupaj.
Oglejmo si sedaj nekaj profesorjev te fakultete. Dr. Aleš Ušeničnik je več ali manj znana osebnost, pisal je res mnogo, toda bogvedi kakšiia kapaciteta vsekakor ni. On je sholastičen filozof, toda na njem ni nič bistveno novega, ampak samo premlevanje onega, kar so že drugi tisočkrat premleli-
Dekan te fakultete je postal dr. Fr. Ušeničnik, človek v znanstvenem svetu doslej še popolnoma neznan. Edino njegovo delo je obstojalo doslej v tem, da je v mladosti napisal par odstavkov v »Bratovščini«. Za to pa je sedaj postal dekan teološke fakultete. Z isto pravico bi postali to lahko tudi vsi drugi duhovniki, kaiti toliko, kolikor je napravil on je napravil skoro že vsak kaplan.
Tretja in največja kapaciteta je vsekakor med vojno, po Šušteršičevi milosti, deželni šolski nadzornik prof. Mihael Opeka. Iz njegovega znanstvenega in drugega delovanja nam je znano samo toliko, da je nekoč napisal neko pesem na papeža Leona XIII. ter pozneje med vojno znano pesem ki naj bi propagirala med slovensko šolsko mladino! za avstrijska vojna posojila: »Ajmo, ajmo> vinarje zbirajmo . . .« Ko je prišel preobrat je bil ta gospod radi nesposobnosti upokojen. Sedaj pa, ko so uvideli, da je kot nadzornik in kot srednješolski profesor nemogoč in ne- j sposoben, so ga imenovali za — univerzi-1 tetnega profesorja. Ker pa ga niso mogli posaditi na nobeno doslej običajnih stolic, so si pomagali iz zadrege na ta način, da so ustanovili zanj posebno stolico, katere ni
Radivoj Reba r.
Peter Petek.
Med vsemi berači, ki so posečali našo vas mi je bil najljubši Peter Petek. Bil je velik in suh, nosil je dolgo sivo brado in veliko pokrpano malho.
Peter Petek ni bil nadležen in siten, kakor drugi berači. V njem je bilo nekaj tihega, bolestnega, kakor prikrita bridkosti polna zgodba Zgrešenega življenja. Kadar je prišel, ni obstal pri vratih in ni molil onih praznih molitvic, ki jih govore le usta, a srce je prazno, hudobno in spačeno, kakoi so to delali drugi. Stopil je naravnost v hišo, pozdravil, sedel za ognjišče ter si z gorečim ogljem prižgal pipo, brez katere ni bi) nikoli. Potem je segel v malho ter nam delil podobice in druge take igrače. Toda roke ni nikoli iztegnil za milodar, nikoli ni poprosil ne kruha, ne denarja ; če so mu kaj dali je bilo dobro, če mu niso dali nič, pa tudi. Ravno radi tega pa je dobil vselej več nego drugi. Če je dobil nadležen in siten berač krajcar, je dobil Peter Petek groš, svetel, n°v groš, bel denar, kakor smo mu rekli mi.
Peter Petek pa je znal tudi pripovedovati »akor nobeden drugi. Njegovi spomini so bili kakor čudnih pravljic polna knjiga, ki bi jo človek vedno bral, pa nikoli ne prebral.
Nekoč je prišel pozno pod večer. Na vasi je zvonilo ave-marijo, po dolini so legale prve večerne sence, v naši hiši je bilo temno, le na ognjišču je gorel ogenj ter obžarjal z rdečim sojem začrnele stene. Sedel sem sam in tih za ognjiščem ter gledal v ogenj; mati je bila odšla nekam ven, kam da je bila odšla, tega se več ne spominjam. Tedaj se je nenadoma pojavila med dvermi velika sključena postava Petra Petka ter se tiho približala ognjišču.
,,Dober večer vam Bog daj, ljudje božji", je rekel ter iztegnil dolg in tenak vrat pod napo.
„Dober večer, striček Peter", sem mu odvrnil ter se ga razveseli). „AJi si mi prinesel, piščalko, katero si mi obljubil?" „Nisem je prinesel, dragec", je rekel Feter ter sedel na ognjišče. ^Topolovina še ni sočna in vrbovina tudi še ne, zato ti je nisem mogel prinesti. Ali si sam ?"
„Sam sem, striček; Toda povej mi, ali me naučiš kako se delajo piščalke?"
„Seveda te naučim. Kadar bo topolovina sočna pojdeva v mejo, pa tj bom pokazal, kako se delajo."
Prižgal si je pipo ter nekaj časa molčal.
,,Ali hodiš že v šolo?'* me je vprašal čez nekaj časa čisto nepričakovano.
„Hodim, striček Peter; že dve leti hodim. Ali si tudi ti kdaj hodil v šolo?"
imelo doslej še nobeno vseučilišče— stolico za cerkveno govorništvo.
Ta gospod pa ima na vesti tudi še druge stvari, radi katerih bi ga vsak drug narod obsodil in zavrgel. Spravil je dve nedolžni gojenki ljubljanskega učiteljišča radi veleizdaje pred vojno sodišče in eno teh dveh pozneje pred poroto. Dekle je radi tega, ker je bilo zavedno in narodno izgubilo eno celo leto, trpelo duševne in telesne muke, ki jih nikoli več nihče ne bo izbrisal, njen krvnik pa je — univerzitetni profesor na jugoslo-venski univerzi v Ljubljani.
Vsi drugi profesorji in ostale učne moči so razen par izjem popolnoma brez vsake kvalifikacije ter so postali to kar so le radi svojega peklenskega šušteršičijanstva, ki ga niso opustili niti po deklaraciji in preobratu. Dr Fran Ušeničnik je bil ves čas nekak Šušteršičev namestnik, ko se je Šušteršič, radi taktike, moral umakniti.
Človeka strese mraz, če pomisli na vse to. Tam zunaj po širokem svetu in tu doma so trpeli, umirali, se trudili in delali naši zavedni ljudje za našo osvoboditev, ko so se pa povrnili, ko so dosegli s svojim delom in naporom, s svojo lastno krvjo osvobojenje,
„Da hodil sem, tudi jaz setn hodiI“, je vzdihnil Peter Petek in na licu mu je zaigrala čudežna in neznana bolest. Potem si je podprl z dlanjo nagubano čelo in ob svitu ognja sem opazil, da so mu stopile solze v oči.
„Zakaj si žalosten striček ?“
,,Ker si me spomnil na šolo."
„Toda jaz te nisem hotel žaliti, striček".''
„Vem. Ti si dober dečko. Toda kadar se spomnim na šolo mi je vedno hudo.“
„Zakaj ti je hudo?"
„Kako naj ti to povem? Premlad si, pa tega še ne razumeš, razumel pa boš ko do-rasteš.“
„Pa mi vseeno povej, striček, morda bom pa razumel.“
„Da,“ je pričel, „tudi jaz sem hodil v šolo, več sem hodil v šolo kakor vsi ti ljudje, ki mi danes dele milodare. Bil sem že v mladosti, v takih letih kakor si sedaj ti jako nadarjen. Učitelj in župnik sta me imela zelo rada in pravila sta mi, da bom še velik gospod, ako bom vedno tako priden. Župnik mi je pravil, da bom duhovnik, morda celo dekan in še več, jaz pa sem hotel biti celo škof, ali pa papež in zato sem bil priden ter se učil.
Moji starši, so bili ubogi ; oče je bil hlapec, mati pa dekla. Jaz nebogljeni sin beračev pa sem sanjal o škofovski palici in o papeževi
jim je osvobojena domovina pokazala hrbet, na trone pa je posadila vse one, ki so jo poprej izdali.
Grenko je to priznanje, toda priznati moramo, moramo z besedo na dan: Ne za domovino, za klerikalizem smo žrtvovali naše delo, mladost, zdravje in kri, lastno toplo kri! Domovina še ni osvobojena, osvobojen je le klerikalizem.
Da je ljubljanska teološka fakulteta res le klerikalna domena pa potrjuje tudi to, da se predavanja na tej fakulteti ne vrše javno ter da dijaki niso nikaki akademiki, ampak navadni lemenatarji, ker stanujejo v lemenatu ter so podvrženi vsem onim predpisom kakor lemenatarji.
Zlet Sokolskega Sa-veza SHS v Maribor dne 29. avgusta 1920!
Dnevne vesti.
Klerikalci in papež. O stališču, ki so ga zavzeli naši klerikalci napram nečuvenemu postopanju rimskega papeža v vprašanju Reke, smo že opetovano pisali, vsled ponovne nesramnosti pa se moramo k tej stvari zopet povrniti. »Slovenec« trdi namreč, da je misija papeževega delegata Constantinija na Reki samo začasna, ter da sv. stolica ni Imela nikakor namena odcepiti Reke od senjske škofije. Constantinija je poslala tia le zato, da »proti D’ Annunziju« varuje cerkvene interese na Reki. — Blagor onim, ki verujejo, ker oni bodo zveličani, tako tudi oni, ki verujejo tem »Slovenčevim« racam. Mi pač razumemo, da je našim klerikalcem papež ljubši nego Reka, toda njihova opravičila postavlja ravno D’ Annunziievo glasilo »Vedetta d’ Jtalia« najbolj na laž. »Vedetta« piše namreč doslovno, da je prihod Constantinija na Reko korak tudi do verskega osvobojenja Reke od Jugoslavije. Dalje je pa tudi nepobitno to, da je Constantini eden najzagrizenejših sovražnikov Jugoslovenov ter da je ta »božji In papežev« namestnik takoj odstranil hrvat-Ske duhovnike ter jim prepovedal hrvatsko vršiti svoje verske posle.
Od vlade nameSčen klerikalen agitator. Deželna vlada slovenska je sprejela po Brejčevi protekciji v službo Ljubljanskega
kroni, saj takrat še nisem vedel, da se to ne spodobi sinu hlapca in dekle. V tistih brezskrbnih, otroških letih še nisem bil vedel, da Se v beraških hišah rode samo berači in le redkokadaj kaj drugega.
. Glej, že ob rojstvu, ob prvem hipu tvojega življenja ti stoji zapisano z neizprosno usodo, kaj boš in kakšna bo tvoja pot. Tisočkrat lahko pozneje zaviješ z nje na drugo, lepšo, sijajnejšo, toda tisočkrat te potem vrže zopet nazaj, da truden in izmučen priletiš ob kanton ter si raz-praščeš glavo in roke.
Tudi meni je bila že ob prvi uri določena življenska pot, ona pot, na katero me je vrglo vselej, kadarkoli sem se oddaljil od nje, da do-sež:m tiste jasne zvezde, ki so blestele tako visoko tam gori nad obzorjem. Določeno je bi]o tako.
Tako vidna in samo ob sebi umljiva je bila tista moja pot, toda jaz je nisem videl, ker je nisem hotel videti. Danes še ne razumeš in ne veš tega, toda ko dorasteš boš spoznal in razumel, da je v devetindevetdesetih od sto slučajev krivo tragedije človeškega življenja ravno to, da se noče ukloniti usodi, da noče hoditi po oni poti, katera mu je bila odmerjena, ampak sili na ono, ki si jo je v sanjah vstvaril sam.
Tudi z menoj je bilo tako. Tiste poti, ki mi je bila določena nisem videl in je nisem hotel videti, zato sem se napotil, trmast in samoglav, na ono, katero so mi rodile moje sanje. Po dovršeni ljudski šoli sem šel v mesto,
! dopisnega urada nekega ]ožeta Stabeja ter ' ga dodelila podružnici v Mariboru. Ker pa je ta gospod za to službo popolnoma ne-; poraben, ne opravlja nikakih službenih ooslov, pač pa agitira za klerikalce, piše v »Stražo« o orlovskem taboru itd. te vleče za to delo plačo X. činovaega razreda. »Straža« se v vsaki številki zaleta v g. dr. Laha, nam sicer na pride na pamet, da bi primerjali tega človeka z dr. L-hom, ker bi to bilo pod njegovo čast, zahtevamo pa od naših poslancev ter od našega notranjega ministra, da tega človeka odslovi iz državne službe, ker nočemo pod nobenim pogojem gledati, da bi klerikalna deželna vlada še naprej vzdrževala v Mariboru od države plačanega klerikalnega agitatorja.
Želar Roškar doma. Od ministra do malega želarčeka in prevžitkarja, kakor je sedai Roškar, je res velik skok. Na dobro življenje je navajen, stane vse prsv mnogo, za delo mu pa ni. Kaj čuda, če si je dal preteklo soboto zvišati zopet enkrat difete za svoje sedenje v hranilnici za 25 K. Privoščimo mu to podporo, želeli bi samo, da bi za ta denar malo študiral, kaj bo naredil z onimi 3,000000 K nežigosanih avstrijskih bankovcev, katere sprejme hranilnica baje te dni kot odplačilo hranilne vloge, katero je napravil Roškar med vojno ori hranilnici v Niedereinsiedlu na Češkem? Ima hranilnica toliko premoženja, da lahko prenese tak plevel? Dvomino, ko ima vsega skupaj Je 5,000 000 K vlog. Kai pravi k ferru vlada, ki sili denar mladoletnih v ta zavod? O vojnih posojilih sploh nočem govoriti. Da, to je gospodarstvo za narod.
200 in 1000. »Straža« je našla veliko zadoščenje in v klerikalnem taboru je nastalo brezmejno veselje: »Stranka Eseles se širi! »Mariborski delavec« je še nedavno pisal, da je v Mariboru le 200 klerikalcev, sedaj pa pravi da jih je naenkrat 1000.« — Da bo »Straža« prav razumela ji povemo, da smo ob številu 200 imeli v mislih klerikalne volilce, ob številu 1000 pa vso mariborsko klerikalno zalego skupaj.
„Nova pravda" ni več všeč »Straži« ker ne ubira več tako lepo klerikalnih poti, kakor jih je ubirala dokler je gostovala v Cirilovi tiskarni. Sorodstvo mariborske »Nove pravde« s »Stražo« smo opazili takoj spočetka, vendar pa o tem nismo pisali, danes pa NSS samo častitamo, da je rešila svojega otroka klerikalnega jerobstva.
Lajne. Naš Maribor nima mnogo posebnosti, katere bi tujec lahko občudoval, kljub temu pa ima nekaj, česar druga mesta nimajo
na gimnazijo. Bil sem med vsemi mojimi tovariši najstarejši; drugi so imeli komaj devet, deset let, jaz pa sem jih imel že štirinajst. In samo radi tega sem bil obsojen in zaničevan. Moji tovariši so se mi smejali ter mi nagajali, kjerkoli so mogli; pa tudi profesorji so me gledali postrani. £e drugi česa niso razumeli, so jim blagohotno pomagali; meni niso hoteli, prepustili so me samemu sebi. Toda kljub temu je šlo dalje in že sem mislil, da se nikoli ne spodtaknem, da bo šla moja pot vedno le kvišku k cilju, ki je bil daleč, daleč, kakor so daleč zvezde na nebu. Moja duša je bila zdrava in čista ter je verjela v pravico ker še ni slitila krivice, katero je le prekmalu spoznala.
Bilo je nekega dne, imeli smo neko težko matematično nalogo, skoro nobeden je ni znal rešiti. Po vrsti so hodili k tabli, eden za drugim, pa se tudi tako po vrsti eden za drugim vračali z dvojkami nazaj v klopi. Profesor je molčal, ničesar ni rekel, samo dvoike je pisal. Končno je prišla vrsta tudi name. §el sem k tabli ter poizkušal lazrešiti ono grozno nalogo, toda nisem je mogel. Nekaj je bilo v njej, česar nisem razumel in česar nihče nas ni razumel in končno se ie izkazalo, da tudi profesor sam ni razumel. Toda mene ni poslal v klop, kakor druge, ni mi molče napisal dvojke, kakor drugim. Položil je notes na kateder ter se z divjim pogledom ozrl name.
(Konec prih.)
— to so lajn#, velike in male. Posebno veliko lajno ima neki beraški par ter jo neprestano vrti po naših ulicah. Mi nimamo nič proti tej posebnosti, so namreč tudi ljudje, ki jim ta muzika ugaja, morda bi tudi nam v drugačnem slučaju ugajala, toda če ima človek nujno delo, pri katerem mora misliti, pa pride tak lajnar ter prelajna pod oknom cele ure, zgubi človek vse simpatije za to edino mariborsko posebnost. Po našem mnenju bi bilo najbolje, da bi se čez poletje poslalo te lajnarje na letovišče, kjer bi zabavali goste.
Po plebiscitu pride na vrsto Koroška, pravi »Slovenec« v svoji 117. številki, ko piše o zborovanjn slomškutarije v Mariboru. Ker poznamo naše koroško učiteljstvo, smo trdno prepričani, da bodo klerikalci odnesli tudi s Koroške, ko se napotijo tja, dolge nosove.
Iz Prekmurja nam pišejo: Na praznik sv. Petra in Pavla, to je 29. junija 1920 priredi Mursko okrožje »Sokola« izlet v Mursko Soboto, kjer se bo vršila javna telovadba in velika ljudska slavnost. S tem nastopi »Sokol« prvič na Prekmurskih tleh. Izlet je velike važnosti za probujo sokolske misli, ter narodne in državne ideje med Prekmurci. Računa se na veliko udeležbo gostov izven Prekmurja, da pokažemo, da smo si vsi bratje. Pričakuje se tudi, da se bodo izleta udeležili bratje Hrvatje in Srbi. Priprave za prireditev so v Murski Soboti v polnem teku. Računa se s tem, da bo vozil ta dan posebni vlak vsaj iz Maribora do Radgone.
General Smiljanič, ki |e kakor znano imenovan za pomočnika ministra vojne in mornarice, je odložil poveljstvo Dravske divizije v Ljubljani ter odpotoval v Beograd,
Draginjske doklade učiteljstvu. Ministrstvo za prosveto je sklenilo, da popravi krivico, ki se je zgodila učiteljstvu pri od-merjenju draginjskih doklad, ter da to vprašanje na novo preštudira.
Politična zborovanja zopet dovoljena. Politična zborovanja, katera je poprejšnji radi-kalno-klerikalni notranji minister na predlog klerikalne deželne vlade za Slovenijo prepovedal, je sedanji notranji minister zopet dovolil.
Deželna vlada slovenska se ne bo rekonstruirala, trdi zadnja »Straža", mi k temu ne bomo pisali nikakih komentarjev, pogovorili se bomo ž njo čez kakih štirinajst dni.
Sestanek krSčanskomislečega učiteljstva za Štajersko. Pod tem naslovom prinaša včerajšnji »Slovenec« poročilo o sobotnem slomškarskem sestanku v našem mestu, ki je, kakor smo že včeraj poročali slavno pogorel. »Slovenec« tega seveda noče nriznati, ampak piše na dolgo in široko kako se je pokazala potreba za tako organizacijo, kje se je pokazala pa ne pove, pri našem učitelistvu pa prav go'ovo ne. Ker se ta organizacija ni ustanovila pravi, da se je to zgodilo le, ker ni bilo časa ter se je ljubljanskim gospodom — mudilo na vlak. Da se jim je pa zato mudilo, ker so pogoreli, tega pa noče povedati. Radi potvorjenega »Slovenčevega« potočila pribijemo še enkrat, klerikalci so s svojo slomškarijo v Mariboru tako sramotno pogoreli, kakor še davno ne nikjer. Za to pa vsa čast našemu res zavednemu učiteljstvu.
Sestanek, ki se je imel vršiti v petek 28. t. m. ob %18. uri v koncertni dvor mi Slov. mestn. gledališča se iz tehtnih vzrokov preloži na nedoločen čas. Gospode, ki so dobili vabila na ta sestanek se bo pravočasno obvestilo, kdaj se bo vršil. —
Rezultat nedeljske in ponedeljske konjske dirke na Teznu. Pri heatu je zmagaj prvi »Do!ar« gospoda Rosenberga, druga pa »Lona« g. Lippitta. Sledil jima je »Zupan« ter »Monte Christo«. Tretji tek je dosegel zopet »Dolar« ter tako odnesel prvo nagrado, oba Turniševa drugo in tretjo »Monte Christo« pa četrto nagrado. Pri dvoupregi je zmagala »Diana-Katica« (voznik g. Filipič); druga je bila »Doucenta« gospoda Lippitta in Hogenwartha (voznik g. Lippitt); tretji »Gamaš« g. dr. Ernesta Mravlaka; četrta pa »Lona-Riza« (voznik 2-
Maribor, 27. maja 1920.
Mariborski delavec
Stran 3.
Hogenvvarth). Drugi dan je otvorilo ljubljansko prvenstvo. Zmagovalec je ostal »Karneval« g. Kirbiša, druga »Katica«, tretji »Sedil-Bar« (voznik g. Lippitt), četrta »Dou-centa« g. Lippitta (voznik baron Rosmanit). Temu je sledila kmetska dirka pri kateri je zmagala »Sava«, kot druga pa »Ega« obe last g. Zangla iz Radgone (voznik Filipič). Tretja je bila »Elvira«, četrta pa »Valsa«. Prvenstvo Maribora ie odnesel Rosen-bergov »Dolar«; druga je bila »Sava*; tretji »Firlefanc«, vsi S- Turniša. Četrti »Gyapa« g. Kirbiša. Pri kmetski d v o-upregi sta dospeli prvi na mesto »Valsa* in »Sava« g. Vaupotiča, bili sta pa radi skokov diskvalificirani. Zmagala sta »Necise« in »Ega« gg. Kirbiša in Zangla (voznik g. Filipič). Za njima sta sledili »Elvira« in »Vora« ter »Zlatar* in »Danko«. Prvenstvo Zagreba sta dobili »Diana* in »Katica* gg. Rosenberga in Koniga. Za njima sta sledili »Doucenta« in »Lana« (voznik g. Ho-genvvarth), kot tretja »jamas« in »Sarajevo«, četrta »Gyapa* in »Kurvenae* g. Kirbiša. Najlepša uprega, Turniševa »Sedil-Bar* in ^Fatalist" pa sta nokvariia uspeh z galopom. Uspeh teh tekem je bil nad vse pričakovanje sijajen.
Danes se vrši na vrtu restavracije »Narodni dom« vrtni koncert. Vstop prost.
Velik požar je v pondeljek zvečer upepelil farmacevtsko tovarno pri Sv. Soboti v Trstu. Škodo cenijo na 10 milijonov lir.
Prazne ječe — na Švedskem. Pri nas, kakor je znano, so vse ječe prenapolnjene, pa Švedskem pa so tako srečni, da so skoraj vse ječe prazne. V veliki jetnišnici Karlskrone je samo še 29 kaznjencev, tako da se premišlja o tem, ali ne bi kazalo premeniti jet-nišnice v navadna stanovanja. Pri nas je ravno narobe. Zato je umesten poziv pravnikov, da naj se v sedanjem porotnem zasedanju strogo postopa, ker so pojmi o poštenosti tako propadli, da jih bo treba znova vzgojiti.
Stavka proti dragemu obuvalu v Parizu. Pariz stavka proti draginji usnja s tem, da ne kupuje čevljev. Ljudje hodijo v sandalih.
Kultura in umetnost.
Častni večer gospice Danice Savi-nove in g. Pavla Rasbergerja. Včerajšnja tozadevna notica je prišla v list pomotoma ter ne odgovarja resnici, ker se častni večer ne vrši v korist teh dveh umetnikov, ampak v režiji gledališča, kakor običajno. Toliko v pojasnilo, da ne bo občinstvo mistificirano. Želeti pa bi bilo, da občinstvo kljub temu napolni gledališče ter samo uvede akcijo, da se oddolži potom nabiranja, ali pa preplačila trudu obeh umetnikov.
mogli. Mladenič je že hotel besedo prelomiti j njegova vsebina še ni znana. Madžari čim-
in starko zapustiti, vendar pa ga je starka, ki je bila drugače še zelo dobro ohranjena in živahna, pregovorila, da ji je ostal zvest. Na dan poroke je bila pot v cerkev in iz cerkve polna nepopisnih prizorov. Ko je prišel par od poroke, ga je čakalo pred cerkvijo kar črno mladega sveta, ki je obsipal nadebudni par s cvetjem, konfetijem, korijan-doli in z — gnilimi jajci.
Nesrečen slučaj aretacije se je pripetil pred kratkim nizozemski policiji. Dunajski profesor VVenckenbarh je napravil namreč na Nizozemsko propagandno notovanje za stradajoči Dunaj. Imel je s seboj več slik, ki so predstavljale bedo v Avstriji. Slike bo šle popolnoma neovirano zkozi carinsko revizijo, vendar pa se je nizozemskih oblasti pozneje polastila neka čudna skrb in bojazen. Ko je VVenckenbach dva dni po svojem prihodu pr! nekem odličnem tovarišu v Utrechtu kosil, je stopil nenadoma v sobo orožnik in ga aretiral radi boliševiške agitacije. Stvar se je pozneje takoj pojasnila. Oblasti so so vljudno opravičile in obžalovale svojo pomoto in profesorja takoj izpustile
20 odstotkov mrtvorojenih. V prvem tednu meseca maja je bilo v Gradcu rojenih 79 otrok; od teh je prišlo 16 mrtvih na svet, torej več kakor petina rojenčkov. V teh od
daljebolj izgubljajo simpatije pri ententi.
Čehoslovaška narodna skupščina.
LDU Praga, 26. maja. Prvo izvoljeno narodno skupščino je otvoril danes ministrski predsednik Tušar v prostorih bivšega Ru-dolfina. Zbornica in tribune so bile gosto zasedene. Ko so bile izvršene običajne formalnosti in so poslanci oddali zaobljubo, je sledila izvolitev predsednika poslanske zbornice. Izvoljen je bil dosedanji predsednik Tomašek z 268 glasovi od 281 oddanih. Po zaobljubi in kratkem nagovoru, v katerem je predsednik pozval poslance brez razlike strank k sodelovanju, se je seja prekinila. Po zopetni izvolitvi so bili izvoljeni 4 namestniki predsednika, med njimi nemški socialni demokrat dr. Čech. Na to je bila seja zaključena. Pri volitvi predsednika so Nemci glasovali za Tomašeka, Madžari pa so oddali prazne liste.
LDU Praga, 26. maja. V seji, pri ka-
stotkih so izražene posledice volne.' kakor \ •	jV - T T •	I m, n
tudi vedno večjega stradanja tamošniega ten se |e konstituirala zbornica, so bili na-
ubožnega ljudstva. V rednih časih so bili'te
3 do 4 odstotki mrtvorojenih.
Slov. mestno gledališče.
Repertoar tekočega tedna:
V četrtek 27.: »Gdčna. Josette, moja žena«. Ab. A—44.
V soboto 29.: »Školjka*-. Delavska predstava ob elo znižanih cenah.
dalje izvoljeni za podpredsednike agrarec Horaček, socialni demokrat dr. Soukup in narodni socialist Klofač. Med zapisnikarji je tudi nemški poslanec Dominik Lovv.
Bel* teror aa Madžarskem.
LDU B e o g r a d, 26. maia. Kakor javljajo iz Bečkereka, prinaša „Banatski glasnik"
Razne vesti.
Množina bankovcev v Nemčiji je v prvem četrtletju 1920 zopet zelo narasla. Ob pričetku vojne 1914 jG bilo bankovcev v oro-metu za 1890 mlljonov mark, torej še ne za 2 milijardi. Novembra 1918 je bilo ba: kovcev ® Prometu za 16 milijard, sedaj jih je že za milijard. Pri tem je opomniti da je razen *eSa še v prometu kot drobiž za 13-7 miljard a°včanic, ki lih izdaja posebni posojilniški zavod proti zastavitvi blaga. V celoti je bankovcev v prometu za 58'9 milijard. Francija ‘tna bankovcev v prometu okoli 38 in pol Milijarde. Po prebivalstvu pride na glavo v Nemčiji 1000 mark, v Franciji pa 1000 frankov. Na švicarski borza velja francoski frank 34. J? 35. marka pa 9 do 10 švic. frankov. Nav-oaf .preobiliu novčanic in slabemu stanju vaiute se zadnji čas Nemčiia gospodarsko v^cei sistematično dviga. Industrija dela promet teče.
mp tf-udna poroka. V nekem saksonskem Iptnrt 'e Irnel ne!'(‘ 23 letn' mladenič 73 mo5niinetUes!0’ ,Temu čudnemu paru so ta-I fantje in dekleta nagajali, kjer so
v nedeljo 3o.: »Mam’zeiie Nitouche*. Ab. B—45. j poročilo iz Budimpešte, v katerem pravi, da Častni večer Danice Savinove in Pavla Rasbergerja. na Madžarskem besni beli teror, ki ga izva-
_	jjajQ H0rthyeve čete. Madžarska vojska se-
sta*a 'z tre^ vrst v°iaštva- Prva voiska ie
* vavfeaiu	sestavljena	z	dovoljenjem	zaveznikov	iz na-
 _____.	„	,	,	ijemnikov	ter šteje 35.000 mož; drugo vojsko
pred parlamentom, tvorijo madžarske čete, ki so vedno pri-
B e ograd, 27. maja. (Izvirno) Včeraj pravljene in je njih naloga, da onemogočijo
izvrševanje mirovne pogodbe; tretjo vojsko pa tvorijo strahovite čete črne roke, ki so pod vodstvom madžarskih plemičev in vršijo zločine nad delavstvom in Židi.
LDU Pečuh, 26. maja. Tukajšnji madžarski listi prinašajo obširno poročilo o terorju in izgredih, ki jih uprizarjajo nacionalistični Madžari v kavarnah, v katere prihajajo Židje po svojih poslih. Vsak dan se dogajajo nasilstva in krvolitja, tako da so bile oblasti prisiljene, poslati vojaštvo in policijo proti demonstrantom. Pri spopadih je bilo že več mrtvih in ranjenih.
(Izvirno) Včeraj se je vršila 91 seja narodnega predstavništva, katero je otvoril podpredsednik Ribar ter kon-statiral sklepčnost. Na to se je predstavila nova I vlada. Predsednik Vesnič je podal obširno iz-Jjavo v kateri je predvsem naglašaj, da bo treba j sedaj hitro in resno delati. Glavna naloga sedanje vjade bo sestaviti načrt ustave, katerega bo potem predložila ustavodajni skupščini,
, takoj, ko se sestane. Narodno predstavništvo je bilo precej dobro zastopano. Demokratski j ministri so bili navzoči vsi.
Na volitve!
j 'L. LDU. B e o grad, 26. maja. »Progres* piše j na čelu lista : »Izjava, s katero zahteva vlada zaupanje od narodnega predstavništva,jnaj bi vsebovala samo dve besedi: Na volitve!* j
Madžarska in . mirovna | pogodba.
LDU. Pečuh, 26. maia. Po vesteh iz Budimpešte [se (je ?madžarskaTm‘irovnaldele-gacija razšla. Njene posle popravlja v Parizu
madžarski pooblaščenec !Praznowski, ki je
tudi Vrhovnemu svetu izročil odgovor mad-
žarske vlade. *TaT;,odgovor vsebuje nove pogoje in zavlačevalne namene MaTžTrmT* Ne glede na to, ali sojse"Madžari odločili sprejeti
mirovno pogodbo ali [ne, se Tista ne bo iz-
premenjld._Odgovor Jentente' je bil' Praznov
Volitev predsednika v Čehoslovaški.
LDU Praga, 26. maja. Nemške stranke v poslanski zbornici so sklenili udeležiti se jutrišnje volitve predsednika republike in oddati prazne glasovnice. Najbrže bodo tudi nemški senatorji enako postopali. V prihodnji seji obeh zbornic, ki se bo vršila prihodnji torek, bo podala vlada programatično izjavo.
Znižanje cene mesa.
LDU Os j ek, 26. maja. Osješki mesarji so sklenili, da znižajo ceno mesu za 5 K pri kilogramu, kar utemeljujejo s tem, da so cene živini padle, vsled česar so tudi sami
skemu izročen v torek, 25 t. m ; vendar ] paprimorani znižati cene mesu
Namestnik ministrstva za zdravstvo.
LDU. Beograd, 26. maja. Načelniki ministrstva za narodno zdravstvo so zaprosili ministrski svet, nai se določi namestnika ministru za narodno zdravstvo, ker minister Rafajlovič še ni nastopil svojega mesta in se delo gromadi.
Udruženje jugoslovenskih godbenikov.
LDU. Beograd, 26. maja. Udruženje srbskih godbenikov je prenehalo z delovanjem, ker se je mesto tega društva osnovala podružnica udruženja jugoslovenskih godbenikov.
Za razvoj naše umetnosti.
LDU Beograd, 26. maja. Ker seje doznalo da nove državne takse onemogočajo razvoj našega umetniškega življenja zahtevajo interesenti od ministrstva za prosveto, naj pri ministrstvu za finance posreduje, da bi se vse društvene in gledališke prireditve in razstave oprostile plačevanja takse, za kar se navaja kot glavni razlog, da se umetniško življenje v Jugoslaviji vedno bolj razvija in da so vsake omejitve škodljive.
Masaryk gre na počitnice.
LDU Praga, 26. maja. Predsednik Ma-saryk odide v kratkem na poletne počitnice na deželo.
Prva seja reparacijske komisije.
LDU Praga, 26. maja. „Narodni Listy“ poročajo, da se vrši prva seja reparacijske komisije dne 20. junija na Dunaju.
Kopališče Lipik.
LDU Beograd, 26. maja. Te dni je bil predložen ministrskemu svetu v rešitev predlog ministrstva za narodno zdravstvo, naj bi se kopališče Lipik podržavilo z odkupom od sedanjih lastnikov.
Rudnik Petrozseny prodan.,
LDU Dunaj, 26. maja.1' Kakor poroča „Neues Wiener Tagblatt" iz Budimpešte je rudarska delniška družba Salgo-Tarjan prodala rudnik Petroszeny romunsko-švicarski družbi za 39 milijonov švicarskih frankov.
Borzno poročilo.
LDU C ur ih, 25. maja. Devize: Dunaj 25, Berlin 15’10, Holandija 206, New York 561, London 2T85, Pariš 4225, Milan 3150, Budimpešta 44'20, Kodanj 92, Kristijanija lOO^O, Stockholm 117 50, Madrid 94, Buenos Aires 240. Valute: Praga 12 50, Zagreb 4 50, Budimpešta 2-65, Varšava 2 80, Dunaj 3 45, avstrijske žigosane krone 3-35.
Restavracija na lužnem kolodvoru ¥
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Mala oznanila.
V-aliiin za tri leta iščem v Mariboru manjšo ZaKUP gostilno s tremi ali štirimi sobami. Ako treba, plačam enoleten zakup naprej. Ponudbe se sprejemajo v trgovini na Aleksandrovi cesti cesti št. 23.	6—2
DneneiiiA v bližini Maribora, in sicer hiša s 2 rUScSIVU orala polja se proda. Poizve se v upravništvu »Mariborskega delavca«.
T Pohištvo 1
Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni
in deKoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najtin. izvršitve po jako nizkih cenah pri ivrdki za pohištvo
KARS& TOESS, Mafribor
SSontSekov trg ši. 6
fif $
k
1 jy
217 Ceniki zastonj!
1
SIStS
se priporoča potujočemu občinstvu.
Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. SftiekOer.
©]| c=®rzi]| i£zgg ||	||
©
Inserati
• v
irskem cSežavcu"
imajo vedno
'$g§S' velik uspeh! ‘SS
Ke zamudite torel ugodne prilike!
Zakaj ga pa biješ?
Inserati v našem listu imajo naj večji uspeh!
»Ker mi je?kupil nek drug Hst, dočfin sem ga poslal po	SSflS
|UMariborskegagdelavcaa §
iimranri) iiHTnuvifi—Tin— iiv iii i
ki je najceneiši dnevnk v Jugoslaviji |«
Največje domače podjetje v Jugoslaviji!
Spedicijski oddelek:
Prevažanje vsakovrstnega blaga na mariborskem trgu, špedicija vseh vrst, zacarinanja, prevoz z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi, vsklsdišfenja raznega blaga in pohištva.
!9
Balkan"
Trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba
° HMčiBOR °
Pisarna: Cankarjeva ulica štv. 1
Telefon interurb. 875
Redne zveze z največjimi tu- in inozemskimi tvrdkami.
Blagovni oddelek:
Prodaja vsakovrstnega blaga na debelo, import ter eksport, prek-morska kupčija.
Komisija:
Prevzame se vseh vrst blago v prodajo.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru
Deln. glavnica z rezervn. zakladi okrog 50 mil. kron CENTRALA V LJUBLJANO Deln glavnica z rezervn. zakladi okrog 50 mil. kron
Podružnice v Splitu,	Celovcu,	Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju, ekspozitura	Ptuj.
Obrestuje vloge na knjižice In na tekoči račun s	3	odstotkov	brez	odpovedi,	Izdaja čeke, nakaznice in akreditive
proti trimesečni odpovedi s 3 in četrt odstotkov čistili.	Daje trgovske kredite pod ugodnimi potroji	in predujme na vrednostne papir]e
Kupuje in predaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskoetira menice, de-	in	blago,
vize, vrednostne papirje itd.	izvršuje vse bančne transakcije.