72
l amont , E. E., 2006: Eutrochium. In: Flora of North America Vol. 21 pp: 474-475.
s Chmidt , G. J. & E. E. s Chilling , 2000: Phylogeny and biogeography of Eupatorium 
(Asteraceae: Eupatorieae) based on nuclear its sequence data. American Journal of 
Botany 87 (5): 716–726.
vreš, B., 2004: Eleocharis carniolica W. D. J. Koch - kranjska sita. In: B. Čušin (ed.): Natura 
2000 v Sloveniji. Rastline. Založba ZRC, Ljubljana. pp. 76-82.
Spletni viri:
http://www.hear.org/gcw
http://www.nobanis.org
http://www.trajnice.com
http://www.trajnice-strgar.si
http://plants.usda.gov
http://data.gbif.org
neJc Jogan
Inula britannica L.
Potrditev uspevanja v Bohinju in v Julijskih Alpah 
Confirmation of  thriving in Bohinj and in the Julian Alps  
9748/2 (UTM 33TVM02) Slovenija: Julijske Alpe, Bohinj, Ukanc, pl. Blato, mokroten travnik 
na nesprijeti  moreni (til), 580 m n. m. Leg. & det. B. Zupan, 30. 8. 2013, LJS, fitocenološki 
popis nahajališča I. Dakskobler, 31. 8. 2013, pregled nahajališča B. Anderle, 1. 9. 2013, 
avtorjev herbarij.  
Britanski oman je vzhodnoevropsko-zahodnoazijska vrsta, značilnica zveze 
Potentillion anserinae, ki označuje pritlične zeliščne združbe raznolikih rastišč v vlažno-
suhih ali brakično-sladkovodnih razmerah (a es Chimann & al. 2004: 458, šilc & čarni 
2012: 148). Zanesljivo uspeva le v približno polovici alpskih pokrajin (aescHiMann & 
al., ibid.). V Sloveniji ta vrsta raste na vlažnih travnikih in v grmovju, na nabrežjih in 
ob poteh od nižine do montanskega pasu, v vseh fitogeografskih območjih (T. WraBer 
2007: 651). Pri našem dolgoletnem kartiranju flore v Julijskih Alpah, tako v Posočju kot 
na Gorenjskem, do zdaj te vrste nismo popisali še nikjer, prav tako je ne navaja Poldini 
(2002: 264) za italijanski del Julijskih Alp. V arealni karti v Gradivu (Jogan & al. 2001: 
205) je podatek za kvadrant 9650/2. Vir za ta podatek je Plemel (1862: 140: pri Blejskem 
jezeru). V ljubljanskem univerzitetnem herbariju (LJU) pa sta tudi dve poli, ki pričata o 
nekdanjem uspevanju britanskega  omana v Zgornjesavski dolini in v Bohinju. Fran Dolšak 
je to vrsto nabral v septembru 1926 na vlažnem travniku pri Kranjski Gori (9548/2) – LJU 
15853, Rajko Justin pa 11. 8. 1929 ob Bohinjskem jezeru (9749/1) – LJU 15864. Uspevanja 
ob Blejskem jezeru in pri Kranjski Gori iz naših izkušenj ne moremo potrditi. Na obeh 
Notulae ad floram Sloveniae

73
krajih se je podoba vlažnih travnikov zaradi razmaha turizma najbrž zelo spremenila, 
precej je poseljenih. Tudi Justinovo nahajališče ob Bohinjskem jezeru najbrž ni istovetno 
nahajališču pri planini Blato (strogo vzeto gre za nahajališči v dveh različnih kvadrantih), 
a mu je vsekakor geografsko zelo blizu. Zato naš podatek lahko štejemo za potrditev 
uspevanja britanskega omana v Bohinju in je edino zdaj znano nahajališče v Julijskih 
Alpah. Iz podatkovne baze FloVegSI (seliškar & al. 2003), sklepamo, da je ta vrsta bolj 
pogosta v osrednji, jugovzhodni in vzhodni Sloveniji, drugod pa so njena nahajališča precej 
raztresena. Novejših podatkov je morda še največ iz Prekmurja, kjer na Goričkem in tudi 
drugod raztreseno uspeva na vlažnih travnikih, v obcestnih jarkih in na nabrežjih (Bakan 
2006: 167, 2011: 53). V Ukancu, na planini Blato, britanski oman obilno uspeva na vlažnem 
travniku (Molinietum caeruleae s. lat.), skupaj z vrstami Mentha × verticillata, Molinia 
caerulea subsp. caerulea, Centaurea carniolica, Deschampsia cespitosa, Carex acuta, C. 
hirta, Agrostis gigantea, Galium boreale, Potentilla erecta, Ranunculus repens, Juncus 
effusus, Equisetum arvense in drugimi. 
Zahvala
Doc. dr. Tinki Bačič se iskreno zahvaljujemo, ker nas je opozorila na Plemlov literaturni 
podatek in na herbarijski poli iz LJU. 
Literatura
aescHiMann, d., k. lauBer, d. M. Moser & J.-P. tHeurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 2: 
Gentianaceae–Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp.
Bakan, B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja. Prispevek k poznavanju flore 
Prekmurja. Razvojni center Lendava. 245 pp.
Bakan, B . , 2 0 1 1 : P r e g l e d fl o r e z a h o d n e g a D o l i n s k e g a ( P r e k m u r j e , S l o v e n i j a ) ( k v a d r a n t i 
9363/3, 9363/4, 9463/1 in 9463/2). Scopolia (Ljubljana) 71: 1–141.
Jogan, n., t. Bačič, B. FraJMan, i. leskovar, d. naglič, a. PodoBnik, B. rozMan, s. strgulc - 
kraJšek & B. trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne 
in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. 
Plemel , V., 1862: Beiträge zur Flora Krain's. Drittes Jahresheft des Vereines des kreinischen  
Landes-Museums:  120–164.  
Poldini, l. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle 
piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, 
Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di 
Biologia, Udine. 529 pp.
seliškar, t., B. vreš & a. seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in 
analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. 
šilc, u. & a. čarni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia 
(ljubljana) 11 (1): 113–164.
Wraber , T., 2007: Asteraceae – nebinovke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ 
za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 633–687.
Branko zuPan, Brane anderle & igor dakskoBler
Hladnikia 32: 67-85 (2013)