72 l amont , E. E., 2006: Eutrochium. In: Flora of North America Vol. 21 pp: 474-475. s Chmidt , G. J. & E. E. s Chilling , 2000: Phylogeny and biogeography of Eupatorium (Asteraceae: Eupatorieae) based on nuclear its sequence data. American Journal of Botany 87 (5): 716–726. vreš, B., 2004: Eleocharis carniolica W. D. J. Koch - kranjska sita. In: B. Čušin (ed.): Natura 2000 v Sloveniji. Rastline. Založba ZRC, Ljubljana. pp. 76-82. Spletni viri: http://www.hear.org/gcw http://www.nobanis.org http://www.trajnice.com http://www.trajnice-strgar.si http://plants.usda.gov http://data.gbif.org neJc Jogan Inula britannica L. Potrditev uspevanja v Bohinju in v Julijskih Alpah Confirmation of thriving in Bohinj and in the Julian Alps 9748/2 (UTM 33TVM02) Slovenija: Julijske Alpe, Bohinj, Ukanc, pl. Blato, mokroten travnik na nesprijeti moreni (til), 580 m n. m. Leg. & det. B. Zupan, 30. 8. 2013, LJS, fitocenološki popis nahajališča I. Dakskobler, 31. 8. 2013, pregled nahajališča B. Anderle, 1. 9. 2013, avtorjev herbarij. Britanski oman je vzhodnoevropsko-zahodnoazijska vrsta, značilnica zveze Potentillion anserinae, ki označuje pritlične zeliščne združbe raznolikih rastišč v vlažno- suhih ali brakično-sladkovodnih razmerah (a es Chimann & al. 2004: 458, šilc & čarni 2012: 148). Zanesljivo uspeva le v približno polovici alpskih pokrajin (aescHiMann & al., ibid.). V Sloveniji ta vrsta raste na vlažnih travnikih in v grmovju, na nabrežjih in ob poteh od nižine do montanskega pasu, v vseh fitogeografskih območjih (T. WraBer 2007: 651). Pri našem dolgoletnem kartiranju flore v Julijskih Alpah, tako v Posočju kot na Gorenjskem, do zdaj te vrste nismo popisali še nikjer, prav tako je ne navaja Poldini (2002: 264) za italijanski del Julijskih Alp. V arealni karti v Gradivu (Jogan & al. 2001: 205) je podatek za kvadrant 9650/2. Vir za ta podatek je Plemel (1862: 140: pri Blejskem jezeru). V ljubljanskem univerzitetnem herbariju (LJU) pa sta tudi dve poli, ki pričata o nekdanjem uspevanju britanskega omana v Zgornjesavski dolini in v Bohinju. Fran Dolšak je to vrsto nabral v septembru 1926 na vlažnem travniku pri Kranjski Gori (9548/2) – LJU 15853, Rajko Justin pa 11. 8. 1929 ob Bohinjskem jezeru (9749/1) – LJU 15864. Uspevanja ob Blejskem jezeru in pri Kranjski Gori iz naših izkušenj ne moremo potrditi. Na obeh Notulae ad floram Sloveniae 73 krajih se je podoba vlažnih travnikov zaradi razmaha turizma najbrž zelo spremenila, precej je poseljenih. Tudi Justinovo nahajališče ob Bohinjskem jezeru najbrž ni istovetno nahajališču pri planini Blato (strogo vzeto gre za nahajališči v dveh različnih kvadrantih), a mu je vsekakor geografsko zelo blizu. Zato naš podatek lahko štejemo za potrditev uspevanja britanskega omana v Bohinju in je edino zdaj znano nahajališče v Julijskih Alpah. Iz podatkovne baze FloVegSI (seliškar & al. 2003), sklepamo, da je ta vrsta bolj pogosta v osrednji, jugovzhodni in vzhodni Sloveniji, drugod pa so njena nahajališča precej raztresena. Novejših podatkov je morda še največ iz Prekmurja, kjer na Goričkem in tudi drugod raztreseno uspeva na vlažnih travnikih, v obcestnih jarkih in na nabrežjih (Bakan 2006: 167, 2011: 53). V Ukancu, na planini Blato, britanski oman obilno uspeva na vlažnem travniku (Molinietum caeruleae s. lat.), skupaj z vrstami Mentha × verticillata, Molinia caerulea subsp. caerulea, Centaurea carniolica, Deschampsia cespitosa, Carex acuta, C. hirta, Agrostis gigantea, Galium boreale, Potentilla erecta, Ranunculus repens, Juncus effusus, Equisetum arvense in drugimi. Zahvala Doc. dr. Tinki Bačič se iskreno zahvaljujemo, ker nas je opozorila na Plemlov literaturni podatek in na herbarijski poli iz LJU. Literatura aescHiMann, d., k. lauBer, d. M. Moser & J.-P. tHeurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae–Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp. Bakan, B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja. Prispevek k poznavanju flore Prekmurja. Razvojni center Lendava. 245 pp. Bakan, B . , 2 0 1 1 : P r e g l e d fl o r e z a h o d n e g a D o l i n s k e g a ( P r e k m u r j e , S l o v e n i j a ) ( k v a d r a n t i 9363/3, 9363/4, 9463/1 in 9463/2). Scopolia (Ljubljana) 71: 1–141. Jogan, n., t. Bačič, B. FraJMan, i. leskovar, d. naglič, a. PodoBnik, B. rozMan, s. strgulc - kraJšek & B. trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Plemel , V., 1862: Beiträge zur Flora Krain's. Drittes Jahresheft des Vereines des kreinischen Landes-Museums: 120–164. Poldini, l. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine. 529 pp. seliškar, t., B. vreš & a. seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. šilc, u. & a. čarni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (ljubljana) 11 (1): 113–164. Wraber , T., 2007: Asteraceae – nebinovke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 633–687. Branko zuPan, Brane anderle & igor dakskoBler Hladnikia 32: 67-85 (2013)