IfJ).
OBZORJA STROKE poročila
Glasnik S.E.D. 41/3,4 2001, stran 146
podelili
murkovo nagrado in priznanje
Slovensko etnološko društvo je 6. novembra letos že petnajstič podelilo Murkovo nagrado in priznanje. Na Bledu, kjer je potekala slavnostna prireditev, je nagrado prejela doc. dr. Ingrid Slavec Gradišnik, priznanje pa unlv. dipl. etnoldginja Martina Repiitc.
tir. Janez Bogataj (predsednik komisije za Murkove nagrade in priznanja), letošnja nagrajenka dr Ingrid Slavec Gradišnik, prejemnica priznanja Martina Repinc, predsednica društva dr, Breda Čebulj Sajko in gostitelj g. Janez Fajfar, vodja hotela Vila Bled (z leve proti desni), loto: Vito Hazler
Komisija za Murkove nagrade in priznanja, ki sojo sestavljali predsednik prof, dr. Janez Uogataj in člani dr Marija Makarovič, dr. Tone Cevc in mag. Inja Smerdel, je Murkovo nagrado za leto 2001 podelila dr, Ingrid Slavec Gradišnik za »njeno izredno poglobljeno, temeljno delo slovenske etnološke vede 'Etnologija na Slovenskem' (Ljubljana 2000) prav tako pa tudi za pedagoško in strokovno prizadevanje v etnološki vedi na Slovenskem«, kot je zapisano v utemeljitvi, Univ. diplomirana etnologinja Martina Repinc iz Opčin nad Trstom pa je priznanje prejela za »strokovno etnološko delovanje na Tržaškem (raziskave, objave, razstave) in za vodstvo Odseka za etnologijo pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu«.
Utemeljitev za letošnjo Murkovo nagrado se glasi: »Knjiga doc. dr. Ingrid Slavec Gradišnik je izredno delo tako po obsegu kot po vsebini. Avtorica sledi razvoju slovenske etnološke misli od konca 19. stoletja do današnjih dni, pri čemer so primerjalno upoštevana sorodna gibanja tudi na tujem. Etnologijo, vedo, ki prav v najsodobnejših tokovih v Evropi in svetu spet dobiva večji pomen, avtorica pojmuje v vsej širini, kakor se je izoblikovala skozi posamezna obdobja. Prav z vidika slovenskih razmer kaže še posebej podčrtati stališče, da je treba pri urejanju in načrtovanju razvoja etnološke vede upoštevati predvsem konkreten narodni kontekst. Po obširnosti, poglobljenosti in analitičnosti bi težko našli tako obširno delo
Glasnik S.E.D. 41/3,4 2001, stran 147 dktlLCllnO OBZORJA STROKE
za isto obdobje v kateri drugi nacionalni etnologiji, kaj šele drugi humanistični disciplini pri nas ali v tujini. Podlaga za knjigo jc nenavadno obsežna dokumentacija skoraj 2000 bibliografskih enot domačih avtorjev in več kot 300 enot primerjalne literature tujih etnologov in antropologov ter slovenskih in tujih neetnologov. Razvoj etnološke misli na Slovenskem je postavljen v siceršnje strokovne, miselne in splošne družbeno-zgodovinske tokove, avtorica pa je tudi pomembno opozorila na možnosti večplastnega razumevanja ljudske kulture in fenomena ljudskosti. Etnološka veda na Slovenskem je tako dobila eno svojih temeljnih del, ki bo pomembno sooblikovalo njeno usmerjanje.«
folo; Vilo Hazier
strokovnega prizadevanja. Bila je odlična mentorica na terenskih raziskovalnih delavnicah, objavila je vrsto strokovnih prispevkov in imela tudi nekaj javnih predavanj. Martina Rcpine je diplomirana etnologinja, vendar svoje raziskovalno in strokovno delo opravlja ob siceršnji redni zaposlitvi na RAI v Trstu. Italijanska država namreč namenja slovenski narodni skupnosti na Tržaškem in v Italiji nasploh ter njenim kulturnim ter raziskovalnim ustanovam skromna sredstva, ki onemogočajo, da bi se redno zaposlila kot etnologinja. Njeno etnološko delovanje zato spremljamo z vsem spoštovanjem stalne aktivnosti in visoke strokovnosti.«
"Petnajstletno strokovno etnološko delo Martine Repinc med Slovenci v Italiji je bilo nadvse plodno in strokovno pomembno,« navaja komisija kot utemeljitev za Podelitev Markovega priznanja Martini Repinc in nadaljuje: »Kot avtorica raziskav 'n besedil jc sodelovala pri nekaterih etnoloških razstavah, kot so Človek in trta, flovek in les. Poroke na starih fotografijah. Ta trava je šacana, Mlekarice iz tržaške okolice, 30 let kraške hiše v Repnu. fotograf Mario Magajna in njegovi ljudje (er Ženitovanjske skrinje od Rezije do Istre. Sodelovala je tudi pri postavitvah dveh Stalnih etnoloških zbirk, in sicer v kraški hiši v Repnu in župnijskem muzeju v Ricmanjlh, Vendar pa je to le del njenega
VoiČilu ob podelitvi nagrade in priznanja se pridružuje tudi uredniški odbor Glasnika Slovenskega etnološkega društva.